LETO I. - Slav. 19 MOPSitg 7, |«jii|ca' 1950 Cena 3 din OB TEDNU RDEČEGA KRIŽA Preganjanje, aretacije in mnažično izseljevanje na Madžarsko - jugoslovanski meji Ker smo v tednu Rdečega križa, je prav, da natančneje pogledamo smisel te organizacije v socialističnih deželah in posebno pomen tedna v našem okrožju. Vse to izvemo že iz programa, v katerem so razne naloge Rdečega križa razdeljene po dnevih, naj si bo to za lažje razumevanje ali pa za globlje in močnejše delo med množicami. Pobiranje prostovoljnih pci?pev_ kov, ki je bilo v ponedeljek, je imelo predvsem materialni pomen, Denar, k; je bil nabran, bo šel predvsem v pomoč raznim zdravstvenim urtamiovam in tečajem. Piri-hodnega dne se -je vršil vpis našega ljudstva v organizacijo Rdečega križa. Ne smemo pozabiti, da je bil Rdeči križ v kapitalističnih deželah zgolj privatna stvar in je zato redko kdaj mogel zastopati človečanske namene. Voditelji RK izrabljajo v teh deželah denarna in materialna sredstva za svoje trgov tke namene. Tiste majhne drob_ tiniice niso pomenile .nič v primeri 105 le- ■s tistim, kar bi moral dejansko RK biti. Pri nais pa mora postati Rdeči Križ popolnoma ljudsko združenje, kj mora temeljiti na socialistični osnovi. Rdeči križ bo dal zato pri nas vise za ljudfcltivo,, kajti Ijudfetvo gamo ga tvori in podpira. Rdeči križ ima v svoji organizaciji tudi sekcijo za m'adino izpod 18 let, To je važoo predvsem (Nadaljevanje na 2, strani) Neuradni krogi javljajo, da madžarske oblasti dokončujejo z veliko tajnostjo množično preseloeva_ nje ljudi, ki prebivajo na madžar-s,ko-jugoislovani;ki meji med .Donavo in Tiso, Gre predvsem za prebivalstvo iiugoisloivanskega porekla, ki ga skupno z mnogima madžarskimi družinami prisilno preseljujejo iz Madžarske proti neznanim smerem romunsse meje. Menijo, da preseljujejo to prebivalstvo v Sovjetsko zvezo. So sedaj so preselili že 4 konvoje z 2000 osebami se Naša mladina na številnih svojih -sestankih in konferencah ostro obsoja najnovejše pratidemdkratično dejanje predsedstva anglio-arneriške cone STO-ja in zlasti proti gospodu Pajutanu, ki je prepovedal drugi kongres ZAM STO-ja v Trstu, Tako je na nedeljski manifestaciji v Bujah prisostvovalo nad 1500 mladincev in mladink, ki so ostro obsodili Palutamovo prepoved in zahtevali. da prepoved prekliče in da izda dovoljenje za kongres. Tudi mladina našega okraja bo v nedeljo v Kopru demonstrirala pro_ ti Paluitanovemu diskriminacij:ke-nvu dejanju in zahtevala, da izda takojj dovoljenje za kongres. Kakor že večkrat, bo naša mladina tudi tokrat dokazala vsem sovražnikom revolucionarnega gibanja, da brani najosnovnejše pravice demokratične mladine na našem ozemlju in s tern tudi, hia krepi in širi antila-šističnio zavest med našo mladino. V eni izmed številnih protestnih resolucij, naslovljenih na predsedstvo cone in gospodu Palutanu v Trst, beremo naslednje: »Narodno osvobodilna borba proti nac ¡fašističnemu Okupatorju -e videla tudi v našem bujskem okra_ ju nad 70 odstotkov naše mladine, ki se je borila ramo ob rami z jugoslovansko madino in dala 350 najboljših sinov naše organizacije za cUvoboditev, Ta borba in ti napori so dali naši mladini socialne, kulturne in prav tako .tudi politične pravice, da lahko razširja in krepi svojo organizacijo. Zato danes astro obsojamo dejanje o prepovedi našega kongresa v. Taktu, kj ga j» prepovedal predsedstvo cene in gospod Fatuitan. Iz tega je razvidno, da gospod Palu-tan in njegovi pripadniki ne priznavajo pridobitev naše mladine. Mladina bujskega okraja zahteva, da predsedstvo cone in gospod pa-luitan takoj prekliče prepoved in izda dovoljenje za drugi kongres antifašistične mladine našega ozemlja v Trstu.« GETE SEV- KOREJE DEFILIRAJO PO ULICAH OSVOBOJENEGA MESTA JUŽNE KOREJE ONGJIN v vsakem konvoju. Kakor je znano, je pred kratkim madžarski notranji minister izdal odlok, s katerim je absolutno prepovedan vsakršen prehod in prevoz z Jugoslavijo in prepoveduje gibanje civilistov v coni, ki meji na Jugoslavijo. To preseljevanje, ki so ga izvedli z veliko naglico, je povzročilo val strahu med tamkajšnjim prebivalstvom. Prišlo je do mnogih primerov samomorov. Jugoslovanska agencija Tanjuig poroča, da so madžarske oblasti pričele z aretacijami v obmejnih krajih z Jugoslavijo. Agencija pravi nadalje, da so rraadžansse policijske sile aretirale vise bivše, funk-ciomarlje demokratične zveze Slovencev na ju®u samo zato, ker se niso strinjali s protijugoslovansko kominfcrmističino kampanjo, ki ;o vodi komi nformii.lt iona biudimpe-peštamka vlada . Posebno sodišče v Szegedinu ie obsodilo pravoslavnega duhovnika Ljubimka Orliča na 4 leta zaporne kazni. On je namreč član Centralnega odbora demokratične zveze Slovencev na jugu. Isto kazen so RESOLUCIJA MARŠALU TITU V.zvezi s predlogom maršala Ti_ ta za sprejem novega zakona o upravljanju podjetij po delavskih svetih so zalstcpiniki sindikalnih podružnic koprskega okraja poslali maršalu Titu resolucijo, s katero izražajo svojo solidarnaat in če-, 'stiiike. » Resolucija pravi/ med drugim: »Čeprav vodi Centralni komite boljiševiške partije že dve leti tako obrefcovalno gonjo proti Centralnemu komiiteijiu Komunistične partije Jugoslavije in proti vsem j.uigoslo-vanUkim narodom, da hi jih uklonu in se za to poslužuje najpodlej_ ših sredstev in laži, ni pa mogel preprečiti uvedbe novega zakona, ki stavi v roko delavcem odgovorno: t’ za delovanje podjetij, S tem zakonom je Jugoslavija vnovič stopila korak naprej v socializem po sledovih marksistične teorije, ki ima za edini cilj odpravo razrednih razlik. Gotovi v zmago resnice ponovno izrekamo čestivke vsemu jugoslovanskemu delavskemu razredu,« zaključuje resolucija. S KOREJSKEGA BOJI AmeriškaJiedinice ne bodo mogle braniti svojih položajev Predstavnik ameriškega glavnega štaba Je danes prvič poročal o spo_ padih med ameriškim ¡pehotnimi edinicatni in sevemo-korejskimi. Dalje poroča, da so severno-korej-ski tanki s pomočjo pehotnih oddelkov prodrli v ameriške pozicije južno od Suwcna. Kakor poroča agencija France Preisse, ne bodo megle ameriške ediinice braniti svojih položajev. Zaradi slabega vremena so morali prekiniti letalske napade, zato so lahko severni tanki prodrli proti jugu in dali možno ,t pehotnim oddelkom napredovati do ameriških pozicij, s katerimi je prišlo do spopadov. Poveljnik ameriške mornarice na Daljnem vzhodu javlja, da so letala, ki so jih pripeljale anglo-ame-riške letaioncbilke, napadla 3. in 4. jujja naprave na letališču Pyong Yang. Proitileta. ike edimice so poškodovale dve ameriški letali, ki pa sta se klj/ufo temu vrnili na svojo bazo. .Severno od Fyong Yanga so močno poškodovali železniške proge in prometna sredstva T/ C.hinampo je prišlo do veilkih požarov, na reki Taednng pa sta bili napadeni dve topniški ladji. Poročilo generala Mac Arthurja javlja, da so severno-koreqjWke edi-nice napadle postojanke na frontni liniji SuwcJia, Poročilo agencije Ta~s pa pravi, da so se številni severni Korejci prostovoljno prijavili ®a včfic&o, 3.000 se jih je že vključilo v prostovoljne oddelke takoj drugi dah po začetku spopadov. 1, julija pa izvedli proti kmetu Faviu Vujiču, medtem ko so jugoslovanskega državljana Milorada Disički obsodili na pet let zaporne karmi. Druge obtožence, ki so vsi jugoslovanskega porekla., so obsodili na 3 leta prisilnega dela. Pravo ozadje dogodke? Koreji je bilo na Koreji že Skupno 115.000 peo iovoljcev. Ameriška letala obstreljujejo civilno prebivalstvo Agencija TASS poroča, da so ameriška letala bombardirata razne vabi v pokrajini Sandcna in prizadela številne žrtve med civilnim prebivalstvom. Nadalje so ameriška letala bombardirala mesto Vonsan in dvakrat severno kiorejsko prestolnico Pyong Yang, Agencija dodaja, da so ista letata tudi večkrat cb( itreljevala prebivalstvo. Poročajo, da se je v nekem parku v Pyong Yamgiu zbralo 36.000 korej'skih de’awcev, ki so sprejeli resolucijo, v kateri se obvezujejo, da se bodo dosledno boril: proti napadalcem, Naše ljudstvo, ki je ravno tako kot Korejci v svoji preteklosti preživelo najbolj krute okupacije tujih imperialZov in ki je po svoji osvo hoditvi postala predmet mednarodnih političnih intrig, bo najboljše razumelo ozadje sedanjih dogodkov, v Koreji, Korejsko ljudstvo pod japonsko okupacijo ni bilo samo Zatirano, temveč so ga tudi ■— ravno tako kot italijanski imperialisti pri nas — raznarodovali in preganjali■ To ljudstvo se je japonskim imperialistom vsa dolga leta okupacije odtočno upiralo in v tej borbi žrtvovalo veliko število svojih najboljših sinov, Zmago Zaveznikov leta 1945. je korejski narod sprejel z največjim navdušenjem, kajti nadejal se je, da je končno napočil čas svobode za vse zatirane narode. Toda bivši zavezniki, namesto, da bi uresničili cilje, s katerimi so nastopali v borbi prati fašizmu, so pričeii . deliti svet na razne bloke, osvajati Vplivna področja, graditi drug proti drugemu Vplivne baze itd■ Tako so bile razne dežele, ki bi morale biti z zmago zaveznikov osvobojene, razdeljene na vplivha področja, E-na od teh dežel je tudi Koreja, v kateri, zaradi strateške važnosti njenega geografskega položaja so prišita najbolj do izraza nasprotja med velesilami. Tako se je z zaostritvijo odnosov med misprcpufoejim1' si Moki Za-otsrilo tudi vprašanje Koreje, Zen čelo se je na obeh straneh obtoževanje in kričanje, da se korejski narod mera združiti v eno državo. Toda vsaka izmed sil je hotela, da se Koreja zedini pod n?e no zaščito, Rezultat je bil: namesto ene svobodne in neodvisne Koreje so napravili dve nasprotujoči si državi — severno pod sovjetsko dominacijo in južno pod dominacijo ZDA. ZDA so s svoje strani, ker niso mogle preprečiti zmage kitajske revolucije in ker so se zavedale kaj ta zmaga predstavlja za Azijo ih za pozicijo svetovnega imperializma, pristopile k ustvarjanju »obrambnega« sistema proti komunizmu. i Sovjetska zveza pa je začela s politiko podreditve ittvrodncpsvo-bodilnai' Ugibanj azijskih narodov svojim ozkim interesom, SZ ni ničesar prispevala k zmagi kitajske revolucije. Ko pa je zmaga kitajske revolucije postala stvarnost so se sovjetski voditelji proglasili zal osvobodite Me Kitajske, ter zagovornike njenih interesov. Po drugi strani, so si prizadevali, da bi onemogočili ljudski republiki Kitajski, da vzpostavi gospodarite in diplomatske zveze z zapadnimi državami- Bojkot Združenih narodov s strani. SZ samo potrjuje to linijo sovjetske politike, ki ne pomeni nič drugega kot poizkus političnega in ekonomskega podrejanja Kitajske (Nadaljevanje na 5. strani), v ® a Cil&I lili vlčevem ni Tekmovanje za visoko storilnost iela je v Jugoslaviji 24. julija leta S949 začel prvi — rudar Alija Si-notanrjivjč. Pozneje se je ta sistem dela1 uve\jar/il ekoro po viseh tovar_ aah, rudnikih in podjetjih. Tudi pri nas so začeli delavci delati po tem načinu, da bi tako dvignili storilnost dela na viseh področjih našega udejstvovanja. Fr veja julija so zidarj gradib, podjetja iEDILIT« prvi v našem okrožju začeli tako tekmovanje. Čeprav je potekalo tekmcsvaulje v .troppki vročini (nad 44 citopiittj Celzija) so ga uidarji, 44-Ietai Furani Gostainte, 30-leitmi Giraldi Duciaoo, 62-leitni «ač Avgust, 53-letini Pregelj Andrej, Klare Ivan in V e nchi e rnt.F, Simo, začeli zelo resno. Delali so na gradilišču stanovanjskih hiš v Kopru. Ze v prvi uri tekmovanja »ta prva in druga skupina napravili vsaka po 0,66 kuto. metra zidu, tretja pa 0,62 suito, metra, pri aemer sta prvi dve skupini presegli normo za 76 odijtoikov, tretja ta za 74 odhboltkov. To tekmova-;a|je se ni vršilo samo za večjo storilnost dela, ampak prav tako tudi za boljšo kvaliteto zidiu, za ekonomično izkoriščanje malte im za ifcoljšo podolžno ta ptočeano vezavo *idiu z lomljenim kamnom. Po treh urah napornega dela se je tekma končala. Tekmovalna ko_ and' ija je takoj zaneirila zg-otavlje-,81 zid 'ter se sestala. Med tem časom pa so bili tekmovalci pri zakuski, za katero je uprava naročila tudi nekaj osvežujočega piva, ■Seisitrpno so delavci čaikali izida Sfekmcvanja. Ko ie prispela komisija, so jo sprejeli s ptetfcanjem. Upravnik podjetja tovariš arh. Klun ie spregovoril delavcem o ajjhavem herolzmiu pri delu: »Dragi tovariši delavci! Ze med fcfcfcmo smo ugotovili nepričakovane uispehe, pri čemeir smo tudi vi- Izpjlli bomo zdrave ljudi (Nadlalfevanje s 1• strani) ■zaradi tega ker bo ravno mladi »od, ki se danes vzgaja, v bodočnosti prevzel vajeti vsega življenja. To pekolenje mara*biti zdra-ao, močno in vzgojeno, da se bo lahko brarfilo bolezni in viseh sla-tesiti, Na|j ka oblast znašla pred velikimi nalogami, Go.podarstvo naše cone je bilo popolnoma strto. Vasi so bile požgane, ceste v slabem stanju, manjkalo je tudi sredstev, da e zgradi ,kar je svetovni vihar podrl. To pa na® n; pmitrašilo. V začetku smo najprej razporedili delo. popravili ceijte, kupili potrebna sredstva za gradnje in nato «mo začeli obnavljati, kar je voj ka uničila. Po patih letih svobode je naše go 'padarrtvo v stalnem razmahu. Z gradnjami napredujemo povsod. Ze večkrat :mo našteli, kaj srno naredili v Kopru, Izoli, Bujah, Piranu i nUtnagU in drugih zašel j ih po not rani cist L. K tem uispehona v go.pcdanst.vu je prispevalo v. e delovna ljud tivb. Po ©seanurnem delo: so s delavci prestavo'jno shaja o. ca gradiliščih. Tako ,-e je za-č?! tudi naš enoletni plan, ki se uresničuje, čeprav je občutno po-' mainjkamje delovne sile. Predvsem v notranjosti, po naših vaseh, je bilo veliko pro jiovo\taega dela, Samo v .sektorju Šmarje, ki zavzema vasi Ga-žon, Pomjan, Sergaše m Grintovec, so kmetije naredili prostovoljnega dela za nad 6 miliijo-nov dinarliev. V Borštu, Glemu in Laborju so v tem letu naredili 10 fijoč prostovbljinih ur. Isto lahko rečemo o drugih vaseh. Velika de_ la, ki smo jih začeli pri- regulaciji reke Mirne jn Rakave, pri katerih sodelujejo predvsem fncrttavsue prattavaljne brigade, so jasen pokazatelj, da je vise naše gospedar-:ii/o ufimerpnio v dobro vsega ljudstva. Cutjmo, da delamo zase, zato bcino prenesti še večje napore, kajti edino z delom bcan© ustvarili boljšo bodočnost. Ne duha ne sluha ni bilo dalj časa o cesti Križišče — Rižana, na kateri je v začetku leta delalo več mladinskih brigad, V začetku maja so delo ustavili in je stalo do nedavnega. 26. juinija se je nenadoma pojavita in razširila vazit, da je prišla delat na cesto Rižana 89-član.ka frontoivska brigada, ki se je že v naslednjih dneh povečala na 106-čla'nsko brigado. Naše ljud-ctivio se je na prvi poziv svoje organizacije odzvalo, ker razume pomen enoletnega plana in tudi ve, kaj bo imelo, če bo plan dosežen. Kdo sb ti frontovci in kako delajo, s etn tudi jaz želel vedeti. Od križišča, ko se začne šlircka cesta z na novio napeljano zeinljo, pa okoraj tja do Dekanov so bili razvrščeni frontovci, ki so obračali avoje gole hribte žgočemu soncu. Krampe, lopate in motike so vihteli stari in mladi učitelji in učiteljice, uradniki ta uradnice, delavci in delavke našega okraja. Ko sem se pomikal po cesti proti Dekanom, sem se uistavil pri ssuipini. ki je nakladala kamione. V tej družb; so delali trije Marezigani. dve učiteljici, Ivan Um er iz Rojcev ta še hekaj drugih tovarišev, k,i tvorijo, kakor oni sami pravijo, svojo posebno grupo šaljivcev in razgrajačev. Lepo jih je gledati, ka o hite nakladati, piri tem pa •pojo in se smejo, da se človek čudi, kako brž se polni voz in kako jjh sanice prav nič ne žge. V 15 minutah naložijo kamion in se nato za kratek čas, dokler se avto ne vrne, skrijejo sanou. Ko pride dru_ gi kamion, so že vidi z lopatami na nasipu in nakladajo, še preden se kamion dobro ustavi. Se preden sem prišel k tej skupini, mi je pripovedoval tov. Lado Babič, kako vo delali v soboto pri izkopavanju v novi kleti na bivši ploeitaji v Kopru, Pravi, da je skupina 11 tovarišev ¡.zkopal a, naložila in prevozila 38 kubičnih metrov zemlje. V štabu brigade mi tovariš komisar Artur Savle še enkrat pri- poveduje, kar so mi že sami frontovci pripovedovali in o čemer sem se tudi sam prepričal. Pravi, da dobi vsak brigadir poleg štirikratnega dnevnega obroka, to je zjutraj belo kavo, ob devetih malico, nato kosilo in večerjo, tudi 10 cigaret in četrt litra vina. Iz dnevnih poročil mi je naštel delovni ulsčinek brigade, ki je v šestih dneh nakopala, naložila in prevozila 1080 kubičnih metrov zemlje in grobo planirala 1851 kvadratnih metrov. Tudi on mi je pripovedoval, da so Mareaganii inimumum val, da so Marezigani in sicer Bra_ no Urner, Ivan Umer, Libero Ruz-tjer ta Jolanda Grižon do sedaj najtoo'je izisazali pri delu. Brez dvoma bo učinek dela večji, kadar bodo postavljene' nonne, ki jih bo uvedlo podjetje, ko prevzame dela na cestii, da čitnprej izvede tekmovanje med četami in dela na cesti dokonča Jugoslovanski delavci bodo sami upravljali svoja podjetja Jiugolslavanljki delavci so z navdušenjem sprejeli zakon o upravljanju, podjetij. Ta zakon je najpo_ membnejši ukrep pto zaklonu o nacionalizaciji. Tako so delovni lj,udje iovega socialističnega mesta Str. nišča z velikimi manifelstacijam i pozdravili zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij. Za to mel-to, kjer se gradi največji gigant Titove petletke, je še prav posebej pomemben ta dogodek. Prvič v zgodovini sprejemajo delavci v svoje roke upravljanje podjetij, v katerih delajo. Se v Sovjetski zvezi ni uspelo v teku tridesetletnega gcispodar-itva spraviti upravljanje podjetij na takšno demokratično višino, kar je uspelo jugoslovanskim narodom v letih po osvoboditvi. Mitičev v Novi vasi Orali zadružnega In V ŠKOFIJAH Gradn,qa zadružnega doma v Škofijah, ki se je začela oktobra lani, se z vso naglico nadaljuje, Ta zadružni d.om bo vfeok 11 m, dolg 45 metrov in širck 25 m. Do sedaj so zgradili zidove do I, nadstropja, za ostala dela so se frontovci Škofij obvezali, da i ih bodo končali do septembra tega leta. Dela vodi koordinacij k! odbor za gradnje zadružnih domov- Pred 'dnevi se je deset zidarjev in skupina pomočnikov, ki delajo pri gradnji tega dema. kjer bo središče vaškega kulturnega življenja, obvezalo, da bedo v tem letu zgradili ta dem. Pni tem jim bodo seveda pomagali, kakor :o iim že, tudi vaščani 'sz Škofij in iz bližnje okolice. Med pro.tcvoljnimi delavci moramo omeniti tovariša Marjana Furlaniča, ki je do danes napravi! nad 180 ur prostovoljnega dela. Pa. vela Hrovatina ter, Božiglava Do- miinicLa. Med stalnimi delav-ci pa so se haijlbiolje izkazali, tile-tovariši: Peter Zupan, Božiglav Rafael. Mai ar Rlno, Boilfacio, Metljaka Lazar in drugi. V zadružnem domu v Škofijah bodo imeli svoje sedeže nabavno-prodataa' zadruga, masovne orga-nii/acjie, krajevna gostilna; v njem bo gledališka dv ca rana, ki bo dolga 25 m, in še drUige ekonomtke in kuitorne u tanove, Prastovolj-na delovna sila po večini pomaga zidarjem, to je prevaža gradbena material, lomi kamen pri Sv. Ni-kefaju itd. BORGI IZ NOV® GORICE NA RIŽANSKI CESTI Na cesti Križišče—'Rižarna je dejalo 29 prostovoljcev Zveze borcev Neve Gorice, Od prtih zjutraj, do de cit Ih so qpraivi‘li 154 prasitovoij-nih' detovnih ur. Izkopali so 18 kuto metroy zemlje, spiainirali 81 tov. m prevozili s samckoInicaEni 18 kub. m zemlje in grobo splanirali 160 kv m površine. NOVA DELOVNA ZMAGA naših delavcev iPc» sledovih italigas@knga iredentizma V sičjolski dolini je bila pred. dnev; popolnoma dokončana gradnja kanala, v katerega bo pritekala voda ■Valder.ingikega poteka in bodo tako zavarovane ogromne površine obdelane zemlje pred poplavo. Gradnjo tega kanala so dokončali delavci Okrožne uprave vodovodov in melioracij pod vodstvom sposobnih tehnikov. Prav tako so pomagale graditi ta kanal ■sektorje« matsovne organizacije iz Sičjal in delovna brigada bivših borcev, ki je dala nad 3.000 ur prostovoljnega de]a, piri čemer so skopali in prevozili nad 1,100 kubičnih metrov zemlje. Razstava ženske krojne šole v Kopru Te dni je zaključila svoje delo ženska krojna šo’a v Kopru, Gojenke 5 0 ob koncu priredile razstavo svojih del. Kdor fcdií obišče to raž, tavo, lahko brez bojazni potrdi, da so naše mladinke dosegle prav lepe u pehe. Razstavljena dela, obleke, perilo, -pletenine, vezenine in drugo — pričajo, da najdemo na našem podeželju mnogo pravih mladih talentov na tem področju. Gojenke pa se niso u podabljale samo v ozkem poklicnem delu, marveč so širile tudi svoje obzorje, Vseh' 18 mladink ima le osnovno šolo- Zato so se v tej krojni šoli učile tudi druge predmete: slovenščino, italijanščino, matematiko, zgpdovino, zemljepis, higieno in t/varinoslovje. Poleg tega pa še pro ijoročiiio in krojno rjsanje. Njihova šo'a je bila prava nižja gimnazija, Pečk se je začel po prvem januarju. Gojenke ao uspešno dovršile prvi letnik jeseni pa bodo nadaljevale v drugem. Seveda bo poleg tega znova odprti tudi novi prvi Setnik. Tovarišica vodja ne more dopovedati, kakšen tekmovalni duh je venomer vladal med našima mladimi šiviljami, pciseibno pa 'zadnje čase. Vise leto so šivale po naročilu. Pred nekajj. časa so napravile 8 ženkih narodnih noš in 4 moške triaško-okoličantke, ki smo jih že občudovan na nedavni telovadni manifestaciji raiznjih športnih in fo’kloratih skupin v Kopru. Zadnje dni pa bi jih lahko našel že Ob prvi zori, ob štirih ali petih, pri delu; pa tudi še zvečer po 10. uri. Vsaka je hotela imeti na razstavi čim več in čim lepše. Zato je njihova razstava res uspela. Vso pohvalo zaslužijo tovarišica vodja- ¿strokovni učiteljici in, seveda, vtee gojenke. Tako bo naše podeželje dalo v najkrajšem ča u krojaški panogi odlične strokovne kadre. Kanai .je dolg 1,700 m, .globok 3 metre ¿n širok povprečno 4 metre. Na v,.eh ovinkih, kjer bj se v primeru veljkega doteka vode kana.1 lahko podeul, je ojačen z betonskimi ploščami. Ob priliki zaključka zadnjih del na tem objektu je uprava priredila lepo slavnost, kateri so prisostvovali pred tavmiikii ljudske oblasti in Zveze sindikatov. Tovariš Bartole se je zahvalil delavcem ,za to veliko delovno zmago ,v imenu Okirai_ nega odbora ES. Spregovoril je tudi tovariš iz Okrožne vodovodne uprave in nato razdelil nagrade naijbo'jš,:m delavcem. Za svoje požrtvovalno. in vztrajno delo pri tem kanalu so bili nagrajeni tile tovariši: Ivan Cerut. Anton Vuk. Anton Sabadin, Dzenone Vigioi, Anton Gibat, Slavko Vuk . Pavlo Zmerdu, Emil Hrovatin,' Anton 'Ko_ •renžka, Radovan Džurdževic, Avgust Paoletti in Anton Okovič, Ta kanal bo nedvomno velikega pomena za kmetovalce: ki imajo polja v bližini potoka Valdetrnige, ker veda ob deževnih vremenih ne bo več poplavljala polu in -s tem uničevala pridelkov. Ob bregovih kanala so za 1 m .vzdignili tudi nasip ',tako da se nj. treba bati nobene prp’ave. Prav tako gredo, dela naglo h koncu tudi na drugih mestih melioracije sičjoleke doline. Vse to pomeni, da naši delavci razumejo petnem enoletnega plana. Zato tudi tako delajo, ker vedo. da je to delo v dobrobit našega ljudstva. Tuili v BorStu sla sostovali Ki« umetniški skupini Mladinski kulturno - umetniški društvi »Jože Kerenčič« z mari-bor kega učiteljišča in »Kajuh« iz Djuibljane sta na desetdnevni turneji po našem okrožju nastopili v več valseh in meistih, v Kopnu, Izo_ li, Piranu, Šmarjah, pri Sv. Jerneju, v Dekanih, Sv. Petru, Vanganelu jn Boratu, Povsod ju je ljudijtvo z navdušenjem sprejelo in z zanimanjem poslušalo program. Zla ti so bilii navdušena ljudje iz Boršta in bližnje okolice, ko so v nedeljo uživali lepoto slovenske umetnosti. Tudi goidtee so bili zelo veseli lepega sprejema. 2e preden so nastopili, so se prav lepo zahvalili: goisitje za lep sprejem, domačini pa za zaželen oblik. Tovariš Dovrečdč Peter je v svo_ ji zahvalni besedi v ¡menu mladinske organizacije in masovnih organizacij sestorja Boršt rekel, da si želijo še takih obi-kov, zlasti pa še tesnejšega bratskega sodelovanja med našo in jugoslovansko mladino. renčič«, ki si je na nedavnem republiškem tekmovanju priboril pr_ v o mesto med MKUD-j v LRS-espel nekaj partkanlssih in limet; njih pesmi, za kar so ga poslušalci nagradili g ploiskainijetn. Posebno navdušenje in ponornost > med gleJ datei pa je vzbudi! nastop' folklorne skupine »Kacuh«, ki si je pred. kfajjkim tudi priborila prvo mesto med MKUOD-i te vnte. Zelo so biti gledalci, presenečeni nad lepo izvajanimi panonskimi in gorenjskimi plesi, Tudii za lepo recitirane pesmi :o se domačini Oidldoližili s ploskanjem Vej5 čas prireditve je med občini, tvem v.la;daio porebno zanimanje za izvajani program, Kako b; ne kili, saj v Borštu prej, pod Italijo, ni nikdar nihče prihajal z namenom, da bi nudil temu prebival Jtr.u nekaj razvedrila in kulturnega napredka. Zato ni čudno, da so bili ob tej priliki res zelo veiseli. Po končani predstavi so se domačini gidjtoin lepo zahvalili za pester in. bogat kulturni program ter so jih nagradili še z lepim šopkom rož. Sonce je bilo že nizko na zapa-du, ko so Boršitaui z rokami mahali gost cm v pozdrav. Uredništvo »Istrskega tedrika« je naletelo pri popravi j aniu dopisov naših sctruidnikov na celo vršita slovničnih napak in tudi besed, ki se ne uporabljajo v slovenskem knjižnem jeziku, Napakam se ne čudimo. Pod fašistično Italijo je morala naša mladina posečati italijanske šole. Slovenske knljige so bile prepovedane- Danes irnmao opravka s težkimi posledicami. Ne. zadostno poznanje silovenlskega jezika je seveda velika ovira za naš napredek. Zato si oglejmo nekate_ re napake. 1. Odšel je brez da bi pozdravil. Napaka, ki je v tem stavku, je doma posebno na FrimorisKem. Stavek bi se moraj glasiti takole: Odšel je, ne da bi pozdravil. 2, Zapovedujem mu, da more priti. Pravilno: Zapovedujem mu, da Za časa Av:tro-oigr;s'se monarhije se je za »potrebe« Istre tiskala v Italiji marsikatera knjiga. Italijani skl iredentisti $o prejemali denar iz državne blagajne- in ga sipali blagohotno« na vse strani. Tako so zagledali beli dan različni almanahi za Mfo. V to skupino publikaciji spada prav gotovo tudi »Strenna istriana za leto 1883« (Fi-renze 188.7). V prvem trenutku iz-gieda nekaj nad vise nedolžnega, Ce prelistamo nekaj strani- pa opazimo, da veje iz nje duh Valtiisi-jevih iredentističnih nazorov. Kakor si je Valubsi želel, da bi se Slovani v listni čim prej poitalijančili, ri to' želi tudi urednik tega zbornika Ncno Cajo Baccelli, ki o-pisuje v svojem »Potopisu« (Via.g-gio) potovanje v Levorano, Opaits-io, Meščane e ier nekatere druge kraje ob Kvarnerskem zalivu. Glede šolstva v Lavoraoi izvaja Bac-celli svoje nazore takole: »V prvih mora pr.ti. Pisec je v ,tem zamenjal glagol moči z. glagolom morati, 3. Povem ti, da reka ie globoka. Pravilno: Povem ti, da je reka globoka Napačno: kopenski. Pravilno: koprski, Napačno: isterski. Pravilno; M«kl. Sredi stavka ne bomo pisali Ljiudlska, oblast, temveč ljudLka oib_ la.t. Nekje med dopilsi srno našli tale stavek: Solsed bo bij jezen ako bo bil ,sam doma. Ta stavek bi se moral glaisjti: Sosed bo jezen, če bo sam doma. Mladim dicpkinikom dela velike težave zlasti besedni vrstni red. Kar ;e v stavku spredaj, bi moralo biti nekje na koncu. Nepravilno: Rekel je oče, da ako ne grem delat za svojega sina me ne bo pripoznal. Pravilno: Oče mi je rekel, da me ne bo priznaval za svojega sina, če ne pojdem delat. Ne pišemo: europske dežele, pač pa evrop' ke dežele; Ne pišemo Ižo-la, temveč: Izola. Ne pišemo Pola, temveč: Pulj. delu I tre, ki je nekoč že pripadala Beneški republiki, so bile ljud-ske šole mešane, namreč nemške in; ital j arrece. Tak sistem se je uvede,'* 1 2 tudi v ce. ar kem delu Mre, h kateremu je pripada’a Lcvraina ira prav temu sitemu se imajo zahvaliti mnogi Iatriani, ki niso več mla_ di, da1 so se kolt otroci naučili nekaj nemil,čin«, Toda pozneje se j® prebudila v istrskem ljudstvu ljubezen do svojega naroda, je bila, izločena nemščina in v šole vpeljana italijanščina in ponekod ' hrvaščina (,k> slavo), je paítala hrvaška (slava) med drugimi tud; šcia v Lavrarti ,in taka ie ostala de pred dvema laterna.« (41) Baccelli ugotavlja zatem, da' Loviranci niso bili zadovoljni, s takim stanjem, da so zaradi tega zahtevali, da se u~ vede v šolo italijanski jezik, kaiti njim bi zadcutovala tista malenkosti hrvaščine, k; so jo dobili od svojih: mater —« (41, 42) Baccelli pravi nadalje, da ta akcija ni bila zamart' velika večina fantov in deklin peneča zdaj italijansko ■ šolo, medi tem ko je hrvaška šola skoraj popolnoma praizna — (42), Toda Rt’ ,čemu sl jé Baccelli želel, da bi hrvaške šole poisečalo čim mang o-thek? V njegovi 1 glavi sio očitne prevladovala iredentistična strem-Ijenja, To pove končno' tudi orš sam. Pravi dobesedno: »O, da b: plemeniti vzgled Lovrancev enkrat odprl oč; višem prehiva’oem obale, onim iz Berleca, Moščenice ter1 Vcloske, ki so prav v takem* položaju kakor ljudje v Lpvtsfflii« (435; Baccelli se je pokazal s svojimi iredentističnimi načel; le malo globokoumnega. Razvoj je šel ravno k-obratni smeri. i Marežpni im tned tednom na proslovsljoem delu Na nekem, množičnem sestanku ® marežiganskih vasic so p-red nekaj dnevi sklenile, da bo vsaka vaj; prišla em dan v tednu na prostaviolljiK: delo. S tem ponedeljkom so začela fronitovci Beržanov. Nato so ji«-; sledili SaJbadinčani in Burijčani, Krmcii in Bernetiči, Do sedaj ac: napravili že nad 300 prostovoljnih delovnih ur in izkopali več kubičnih metrov zemlje v in izpred za_ družnega doma. Najbolje so se do sedaj izkazali fnonitovci iz Burij in Sabadinov. Frontovci jz Beržaniov so si zaslur žili od vlseh ostalih, ki so jim .sledili in marljivo delali, kritiko i*i grajo, ker so se pri delu zelo slabo izkazali. Da so Beržončani v ponedeljek zelo malo delali, sta predvsem kriva tov. Lucijan Domjo i»l Dibero Belič, ki uta ležala veis čas v senci, namesto* da bi delala, ifflj se drugim smejala, ko so delali. Tovariša Lifoero in Lucijan naj zapomnita, da naše ljudstvo ne bc, ■trpelo v svojih vrstah takih nemar_ nih saboterjev, ki skušajo ovirat:-1 poštene ljudi, ki imajo dobro voljci Nato 3e ženski zibor »J-ože Ko- ie bilo s gospodarstvom v Kopru okrog L letih av. triiskč v ada.vine v tistem Lepota slovenske zemlje Skozi jezikovno rešeto Vi tistem času je Koper že močno Čutil konkurenco naglo razvijajočega ise Trsta, V Trst so se odlivali v. i viški delovne sile V srednjem veku in še potem ie bil Koper znatno močnejši cd Drsita, pozneje pa je Koper za Trstom tako zaostal, da ni bilo več misliti, da bi ga še kdaj presegel. Vikar koprskega Kapitlja (škofovskega sjveta) Bernardi (Pisma o Istri, Koper leta 1866) pripoveduje, da je bi.l Kaper ckOiU lata 1847. še vedno dokaj .močan gospodarski center. Tik Kopra so bile tedaj razsežne celine. Marsikdo se je preživljat s proizvodnjo soli- V mestu so bila velika skladišča, kamor so spravljali col. Tafcralt je Kaciper še vedno stcvei po svojih ladjedelnicah, v katerih so delali lasene. a vendar dokaj velike ladje. Na prostoru, ki gre od današnjega pristanišča ob o-bali navzgor, so bile razmeščene 3 ladjedelnice, v katerih je delalo najmanj 150 delavcev. Koprske lesene ladje so tedaj slovele po svoji trdnosti. Izredno važna industrijska dejavnost v tistih časih pa je bilo zlasti usnjarstvo (predelava kož), Ta indutrljčka dejavno:! je pozneje popolnoma izumrla. Bernardi pripoveduje, da je takrat močno cvetela trgovina z rijem (rus scota-nus), ki se je na veliko izvažal tudi v inozemstvo. Rij co takrat uporabljali pri istriojenju kož, Ta rastlina rašte v obliki grma, je v našem okrožju zelo razširjena in se kljub temu še ne izkorišča niti v industrij: ke in ne v trgovske namerne. Danes se uporablja predvsem v indiUBtriji analiniskih barv. Iz ri.ia se namreč pridobiva le,pa rdeča barva, Betmard.i poudarja, da ie obogatel v trgovin,i. z rijem marsikateri Koprčan. Koper je nadalje slovel še zlasti po svojih oljarnah. Pred sto lati je bila oljka v našem kraju bolj razširjena kakor danes. Hudi mrazovi eo pozneje skoraj po-polnotna uničili oljčne nasade. Olj- ko pa ni bilo mogoče lahko vzgojiti. Ra,,te zel® počasi in doseže v ugodnih razmerah bajno starost (2,000 in še več let). S propadanjem oljke c o pozneje propadle tudi oljarne. Oljka ne vzdrži mrzle in ledene hurje. Najboljše sredstvo za obvarovanje oljk bi bila pogoz-djtev proti severovzhodu v velikem obsegu. Od najstarejših časov je igral v Kopru važno vlogo tudi ribolov. Ribe c o sušili in jih izvažali na veliko. Koprski trgovci so zaslužili lepe denarje tudi na račun dviganja Trlsta. V izvezi s potrebami Trsta ,se je tudi povečal pomen vrt_ narstvo v okolici Kopra. Bernard je popo’noma pravilno ocemti. Kmetom in vrtnarjem je priporočal, naj gojijo zlasti zgodnjo zelenjavo- kajti ta bo našla v Trstu številne odjemalce. Okolica Kopra je tudi v starih časih slovela po dobrem vinu. Slovela so tedaj zlasti vina, ki so jih imenovai rebula, trjbianain čraa-t ica (chera atlBza). Ljudje, ki se niiso nikdar učili slovenske slovnice, radi grešijo. Hočejo pirati pravilno, pa ne gre. T.u moremo povedati, da imajo naša narečja (v okrožju) tudi marsikaj dobrega. Zajemati je treba zla_ siti tam, kjer je naša govorica kolikor toliko čista. Pred dnevi sem se ufetavil cb Rižani in nagovorili dečka, ki je sta) cib vodi, »Kaj pa delaš? sem dejal. Ta mi odgovori: »Lovim ribe!« Bil san radoveden in sem nadaljeval: »Kakšne ribe pa so v tej vodi?« Ta mi zopet gladko odgovori: »Notri so menci, ¡bižati in še kaka druga riba!« Povedal mi je, da ne, porana besede jegulja, marveč le besedo bižat. Ko sem ga še vprašal, kaj napravi z ribo, ki jo ulovi, me je pogledal nekoliko, po strani in povedal prav g’ai no: »Kaj mislite, da j,o bom vrgel tje (čje) ?« 2e v tem kratkem razgovoru sem opazil, da je naš domači govor obdržal mnogo zdra_ vega kljub narodnemu zatiranju, poitalijančevanju in sem .si nriaUE da ie treba marljivo odbirati, kar j'e zdravega, izpolnjevati in čistiti naš jezik na temelju pravilnega od-no a do domačega narečja, do dela. j S tem delom bodo Marežgani nadaljevali tudi prihodnji teden. On: ddbr,o razumejo, da jim bo zadružni dom žarišče kulturnega, gospo-danskega in zadružnega življenja. Člani S1A0 so so izkazali V poročilu Okrajnega ljudskega odbora SLAD o aktivnosti članov Slovensko italijanske ljudtake fronte v mesecu juniju za koprski okra: 'je razvidno, da .so opravili n a s! e d. nje delo: 6.090 članov Ljudske fronte je-opravilo v mesecu juniju 35,788 prostovoljnih delovnih ur, mladinci v mladinskih delovnih brigadah bo izpolnili 3.765 prostovoljnih delovnih ur. Celotno število prostovoljnih delovnih ur v koprskem; okraju znaša 59.595. V razne panoge naše industrije je bilo viključe-. nih v istem mesecu 119 delavcev, Vi delovne brigade pa se je vključite 221 članov Ljudske fronte. IZ SOCIALISTIČNE JUGOS L A Vil JE VELENJE NOVO VELIKO RUDARSKO SREDIŠČE V lepi 'Savinjski dolini ob progi, ki pelje iz Celja proti Koroški leži mali trg Velenje. Gotovo ste že kaj slišali o Velenju. V Velenju je velik premogovnik lignita. Nad Velenjem je mali hribček ,na tem hribčku pa je zraslo lepo moderno delavsko naselje. Veliki in mali, lepo urejeni stanovanjski bloki. Letos pa bodo dogradili še več stanovanjskih zgradb. V njih bo še okrog 130 stanovanj. V bližini delavskega naselja so velenjski rudarji pred kratkim odprli nov dom. igre in dela. Za svoje malčke so preuredili vilo nekega bogataša id dogradili še več drugih prostorov. Nedaleč od tod imajo rudarji tudi svojo ekonomijo, s katere dobivajo precej pridelkov. Prav tako imajo tudi svojo rudniško restavracijo in dve veliki menzi, Noč in dan vozi velik izvozni stroj na stari jami polne vagončke rjavega premoga. Velenjski rudarji bijejo globoko pod zemljo dan in noč težko borbo za plan. Eri njih je torta za plan izredno težka, Rud n‘k je že star in na mnogih mestih v rudniku je visoka, prav neznosna vročina. Rudarji mor ajo k opati premog tudi v vročini od 30 do 40 stopinj. V nekaj minutah ,:o že popolnoma premočeni. Toda velenjski rudarji so •poznani kot požrtvovalni in .odlični rudarji. Vse svoje plane presegajo, razen odkcpnega. Toda tudi tega bi 'presegli, če n.e bi bili v rudniku tako težki pogoji V oktobru 1847 leta so začeli v Velenju “kopati nov jašek. Okrog Velenja so še bogati sloji premoga. Na nekaterih krajih je premogovna Dlast debela tudi do 120 m. Iz Zagorja, iz Trbovelj pa tudi velenj_ skl rudarji so pričeli novo veliko bitko z zenvj-o', ki 'se jim je stalno ipodira'a nad glavo, ko so prodirali .v globino. Do 188 m globine so .vozili koše ,s starim primitivnim vitlom. Madžari foi morali poslati nov stroj, Tosla takrat je prišel Kominform. Madžari so začeli sabotirati.-Zato je to za nekaj Sasa zavrlo delo. Julija 1948 pa so se velenjiski rudaril ponovno zagnali v trde zemeljske plasti. Kopali so Tekstilna tovarna v Pulju proizvaja tudi za izvoz Leta 1948 so odprli v Pulju tovarno tekstilnih proizvodov, ki se je sedaj razvila v veliko podjetje ¿n lahko .'proizvaja znatne količine teh proizvodov, ki so namenjeni tudi za izvoz, Zahvaljujoč se velikemu zanimanju in delavnosti delavcev te tovarne je izpolnila predvideni enoletni plan en mebec preid določenim rokom, V prvi po_ lovM leta 1950 ie ta kolektiv proizvedel na stotine tisočev tekstilnih proizvodov, med temi 66.000 moških zimisfcih puloverjev in 33 tisoč puloverjev za otroke. Naša industrija Mm uspelo napreduje 'Visa podjetja Glavne direkcije aluminija in bakra so pred določenim rokom izvedla svoj polletni proizvajalni plan. Polletni načrt so izvedli tudi v rudniku in topilnici »Bor« v Srbiji, .čeprav so imeli številne težk-oče. Kar so v prviR mesecih zamudili ,so pospešili od meseca marca dalje, ko so začeli presegati mesečni plan od 110 do 115 cjdrtdtkov. V letošnjem polletju je delovni koleli^iv »Bor-a« dal jugoslovanskemu gospodarstvu 20 odstotkov bakra več kakor v istem ča'su lamasega leta, Ta uspeh je treba pripisati boljši mehanizaciji in prizadevanju delovnega kolektiva. - naprej. Prej v- stari Jugoslaviji so nove jaške kopali inozemski strokovnjaki. Sedaj pa so klubovali muhastim podzemeljskim plastem domači strokovnjaki. Velenjski rudarji so kopali ip kopali naprej, zadeli na trdo premogovno plast, vse do globine 375 m. 2e prej so Tako se je tudi začela proizvodnja premoga na. novem jašku. Ko so .prodrli do globine 375 m so začeli kopati 'tudi več stranskih rovov. Težko in naporno je delo v novem jašku. Rudarji se morajo boriti s premogovnimi plastmi, plinom in slabim zrakom. Rudarji na novem jašku so začeli kopati nov zvezni rov, ki bo povezal novi jašek s staro jamo. Ta roy je dolg 1200 m, Rov bo skopan še ta mesec. Tako so obljubili velenjski rudarji. Do danes iso še vedno držali besedo. Tudi to pot jo bodo, To jim lahko verjamemo. Nad novim jaškom pa so začeli graditi velik betonski izvozni -stolp Ta stolp bo višji od ljubljanskega nebotičnika. Visok bo 43 m. Poleg stolpa pa bo zrastla nova strojnica. V hjej že sedaj montirajo velik' iz_ vozni stroj, največj stroj te vrste v Jugoslaviji. .Tehta 250 ton. Sa- _ mo glavna ois je težka 18 ton. Ležaji pa so veliki kot človek. Čeprav jugoslovanski strokovnjaki 'do sedaj še nikdar niso montirali str'oj a-meriške konstrukcije, ta stroj montirajo domači strokovnjaki zagorskega rudnika. Ko to izgrajen stolp in m ant ir m stroj, bo novi jašek začel delati s polno zmogljivostjo. Proizvodnja premoga v velenjske mrudniku se bo povečala za dvakrat. Ko pa bo začel obratovati na novem iašku Se en veliki stroj, ki mu pravimo »skup« (to je stroj z aprevažanje premoga iz jame. ,S to napravo avtomatično lahko naenkrat dvig-nem$) iz jame 7 in pol tone pre-mogd) se bo proizvodnja premoga V velenjskem rudniku povečala za štirikrat. Tako bo v Velenju nasitilo največje premogovno središče v Sloveniji. Nov metalurški institut v Ljubljani Pred dnevi so odprli v Ljubljani metalurški incltitut, V novi stavbi bodo poleg šole velike industrijske dvorane z napravami za pripravo •in topljenje r.ud. V talilnih bo mogoče pripravljati različne vrste jekla in drugih zlitim. V Institutu bodo lahko re zlitine mehansko obdelovali s kovanjem, valjanjem in vlačenj;etri. poseben oddelek se bo ukvarjal s termično obdelavo kovinski htvarin, Foleg g'avnih dvoran bo imel institut tudi popolne laboratorije in delavnice za me-han' ko, kemijsko in fizikalno preiskavo razni zlitin. Zraven operativne zgradbe instituta so veliki šolski prostori. odstotkov premoga več kakor 'J ictem času lan' kega leta. Poleg tega pa so izkopali več tisoč ton premoga tudi izven plana, in sicer za preskrbo me.tnega prebivalstva. Večina rudnikov je v preteklem mesecu organizirala ob sodelovanju Ljudske fronte delavne akcije za koapanile premoga za mestne potrebe. Samo v dveh udarniških tednih so zeniški .rudarji nakopali 2.000 ton premoga, v Brezi 1-000 ton, v Kreki 4,000 ton izven plana. 20 ods. premoga več kot *?!klansko leto Rudniki Bo. ne in Hercegovine so nakopati letaš v prvem polletju za industrijo in železnice Pa \ , .'SARAJEVO. — Čeprav je ovčarstvo v Hercegovini med vojno zelo itrpelo, redijo sedaj že okoli'60,000 ovac več kakor pred vojno. Ovčarstvo najbolj napreduje na državnih posestvih in zadrugah. Na živino-rejaiskih postajah v Liv.niu in Gac-ku redijo okoli 8.000 ovac. Za te so v .zadnjih letih zgradili na stotine hlevoiv. LJUBLJANA. — V letošnji sezoni je ljubljanska opera predvajala nad 70 del, od katerih jih je bilo več popolnoma novih za to mesto. Opera pa je izvedla več predstav 20tudi na turneji v inozemstvu. Rudnik živega srebra v Idriji, je med naj,bogatejšima in najistarejši-mi rudniki živeiga srebra na svetu. Njegovi začetki segajo v zadnje desetletje 15, stoletja,v čas, ko je evropsko gospodarstvo dobivalo prve ' oblike kapitalistične organizacije, Vsako leto praznujejo Idrijčani 22. junij kot svoj praznik in se slfcmiuiaijo odkritja begate žile živeiga srebra. V novi Jugoslaviji, kjer je šele prenehalo nečloveško izmozgavainje rudarjev, ¿o ta praznovanja še bolj i.krena in velika. Pred dobrimi 450 leti je bil kraj, kjer je danes Idrija, preraščen z gozdovi, v katerih so oglarji žgali oglje. ■ Tolminski grofje, lastniki teh gozdov, ®o~ imeli tu svoja lovišča. Prva zanesljiva lei^ niča o začetku idrijskega rudnika je leto 1493, kjer je iz starega zapisnika razvidno, da so nekemu Formenitiju dovolili iskati rudo- ob reki Idrijci. Verjetno je, da so že prej našlj živo srebro, vegdar ga do konca 15, stoletja niso še pridobivali v večji h,količinah, V idrijski kot so začeli prihajati tujci, ■skupine pustolovcev, ki so se .predstavljali, da bo živo srebro vedno samo priteklo v škafe. Ker niso imeli denarja za iskanje rude v globini, po propadali. Dne 22, junija 1508, ko so rudarji naleteli globlje v zemlji na bogato ži.vto-srebrno rudo, pomeni prav za prav začetek rudnika. Od tega dne naprej se je okoli nahajališč' živega rtc«-a naselilo večje število ljudi in je kraj dobil ime po živem srebru: Hidrargium — Hidrija —• Idrija. ■ Habsburškim cesarjem ja bil idrijski rudnik „dober studenec' dohodkov Ve t o bogastvu živega «rebra v idrijski dolini se je raznesla po vsem svetu. Habsburški cesarji so zato kaj kmalu prevzeli . idrijski rudnik in pričeli izkopavati nove rova, da bj čim bolj pomnožili svo-j.g dohodke, V prvih letih obstoja rudnika šo leteli samo živosrebrmi škriijevec, ki vsebuje kapljice živega srebra, katere so izpirali z vodo in jih zbirali. Cez dolgo let, ko je bilo samorodinega' živega srebra manj, so žgali tudi rudo na način kasor žgejo oglje; vendar se je pri tem izgubilo preveč živega srebra. Kais_ neje so uvedli lončene lonce in zidane peči za žganje rude. Sele leta 1876 so postavili prve železne peči, leta 1871 napeljali tudi cevi, skozi katere so odhajali plini- Okoli leta 1880 so les nadomestili jf preanogom in postavili nove peči za žganje siromašne rude, Živo srebro so pošiljali preko T.rsta v Benetke, preko Dunaja in Soincgrada v Augsburg, Nuernberig, Hamburg ■in Amsterdam. Takrat so živo- srebro tovorili s kanji v usnjenih vrečah, šele kasneje pa v sodčkih. PRIB 450 LETI so odkrili živo srebro v Idriji Zgodovina idrijskega rudnika govori o trdnem delu in grobem izkoriščanju Sprva srebra niso tehtali, temveč je bilo merilo kosmati meh, pozneje pa sp “vpeljali posebne tehtnice. V novejšem času pa polnijo živo srebro avtomatično v jeklenke, ki drži vsaka po 34,50 kig živ. srebra. Lastniki rudnika so prestopke kaznovali po posebnih zakonih Idrijski rudarji so imeli v starih časih svoj rudarski red in rudarsko sodstvo, po katerem -so morati biti rudarji oblečeni v posebne rudarske obleke, k,i niso smele imeti žqpav. Vise brezposelne rudarje so izseljevali i.z idrijskega kota. Za vsako leto so določi ji število zapor sl en ih rudarjev. S »knapovsko prisego« je Vsak rudar prisegel preid sprejemam v .službo. Rudarji se brez dovoljenja uprave rudnika niso smeli poročiti. Leta 1810 je bilo v Idriji 375 hiš is' .'kupno 4907 prebivalci, od teh je bilo 709 rudarjev, 30 talil— cev in 324 gozdarjev. Takrat so smeli potovati le ,s potnim listom in policija ni smela pustiti v mesto nikogar brez potne-ga lista. Za vse ljudi nad 21 let je bil obvezen osebni davek. Davek je bil tudi na okna in vrata, ki vodijo iz hiše. Tudi duhovščina je izvajala pritisk na uboge idrijske rudarje in jih silila k Ustanovitvi hranilnice. Daalje, naj se sezidajo “posebne TiL še s popolno osfctoo za rudarje, zvečer pa morajo biti rudarji do 21, ure vsi doma. Rudarji so morali od zaslužka plačevati cesarski davek JSfajtnanj so pridobili živega sre», bra leta 1870, in. .sicer 1,260 stotov, največ pa leta 1913 — 8.200 stotov. Revolucionarno leto 1948 je vzbudilo tudi idrij. rudarje Dne 6, junija 1848 :so raztresli po Idriji.:, listke z vsebino: »Idrijčani! Ako ne boste stnalu pregnali iz Idrije rudniškega’svetnika in uradnikov, ki so Vam in kmetom potegnili kožo s telesa, in ki Vas hočejo napraviti za sužnje; bodo Vaše hiše v ‘kratkem '•požgane!« V letu 1897 so idrijski rudarji organizirali prvi štrajfc z 'zahtevo zvišanja plač in podpor iz bratovske akladinice, Revolucionarno gibanje med rudarji se je z leti vse bolj razširjalo in so že leta 1902 dosegli ustanovitev prve slovenske realke v Idriji, Med prvo svetovno vojno so idrijski rudarji priredili celotedensko «tavko. S fašistično okupacijo se je začelo sa idrijske rudari e novo trpljenj g Po končani prvi isvetovni vojni, ko so Idrijo okupirali Italijani, so idrijlski rudarji počasi začeli izgubljati še tiste pravice, ki so si jih pridobil pred desetimi leti... Doživljali so najtežje narodnostno preganjanje, internacije, zapore in odpuščanje z dela. Leta 1926 so fašisti, zaprli tedanja delavska bralna' društvo in s tem zaprli vso tradicionalno kulturno dejavnost. Italijanska državna utprava. ki le prevzela idrijski rudnik, ni skrbela za mehanizacijo in izboljšanje 'rudniških naprav. Njihov pohlep je bil — izkoriščati bogate plasti ži-voisrebrne rude, ne oziraje se na bodočnost in ne glede na važnost v rudniku. Zato so iskali srebro ]e tam, kjer so bile bogate žile. Pri ropanju idrijskega rudnika so se udejstvovali tudi italijanski inženirji, ki jim ni bilo mar stanje rudnika in raazmere rudarijev, temveč so se z večjo proizvodnjo živega srebra — seveda na račun rudarjev — pr,¡kupovali fašističnim oblastem. Izrazito hlinjenje idrij- skega rudnika se ffe pričelo leta 1946, ko je delniška družba »Mon-te Amiato« za nizek znesek odkupila rudnik o,d države. Ce bi ga ta družba izkoriščala še naprej, bi bil rudnik že v nekaj letih popolnoma uničen- Narodno osvobodilno gibanje je vjidrij. rudarjilinašlo zveste, požrtvovalne borce Nešteto rudarjev je odšlo v par_ ■ iizane, ostali pa so jih podpirali. 120 padlih partizanov, umrlih internirancev, postreljenih talcev pripoveduje o zagrizenj borbi Idrij-cev za svobodo. Neštetokrat so partizanski oddelki v neposredni bližini rudnika vznemirjali in' razoro-ževali okupatorje. Junaška akcija partizanov je bila. razstrelitev vodne črpalke, kar je povzročilo, da je voda zalila rudnik- Šele po osvoboditvi^ sof4 idrijski rudarji zaživeli novo življenje Po osvoboditvi je bilo treba mnogo obnovita, saj je bi!a Idrija devetkrat bombardirana. 2e prvo leto so obnovili topilnico, Predlanskim so na novo postavili -porušeno »Spirekovo peč«. Kljub zastarelim napravam so izboljšali postopek, da. bi se pridobivanje živega srebra tudj iz revne rude še izplačalo- LetoIs so postavili plinski generator in novo peč za žganje rude. Mnogo delov, ki so manjkali, so izdelali sami. Med objekti topilnice so uredili krasno, moderno kopalnico z dvema dblačilnieama, ki sta urejeni tako, da se delavci po kopanju ne vračajo več v oblačilni«), kjer so odložili delovno obleko. Med zelenjem izven Idrije ie že po osvoboditvi zraslo lepo-rudarsko naselje. 2e leta 1948 so dosegli predvojno proizvodnjo. Se nikoli v zgodovini rudnika pa niso pridobili toliko živega srebra kakor v zadnjih dveh letih, čeprav je ruda mnogo revnejša kakor je bila nekoč. Rudarji so razdeljeni v 97 brigad, med njimi je 6 mladinskih, ki dvigajo v medsebojnem tekmovanju proizvodnost. Lani je izkopaJa najboljša brigada mesečno največ 36 sledelraih 'dolžiipkih metrov, letos Pa jih izkoplje že 64. Tudi letos je najboljša brigada Karla Simoniča. Visafc član te brigade je nedavno dobil set nagrado radijski aparat; Okrog 50 do 60 rudarjev si pridobi mesečno nalslov udarnika. Lani so idri.iiski rudarji izpolnili letni plan že 29. novembra. Ko šo praznovali izpolnitev piana, .so obenem slavili dovršitev rudarskega doma. Letošnji polletni plan pa so izpolnili že do 10. junija. Fošiljka za pošiljko z živim srebrom napolnjenih zeklenk roma na Reko, od tam pa v svet. Prvič po mnogih stoletjih delajo idrijski rudarji zaise in za dobrobit jugoslovanskih narodov. Štiri in pol stoletja vztrajne, nepretrgane borbe je bilo treba, da so idrijski rudarji postali sami gospodarji dvojega rudnika. Vise napore., ki šo jih prej vlagali v borbo proti raznim tujim izkoriščevalcem, vlagajo danes v borbo .za nove, vse večje delavne zmage v socialistični domovini. > Sl*m P SEDEM DNI PO SVETU Iz zasedanja društva za lugoslBvanslio-francssko NOČiOVSŠkO ÍZkOÍÍSG8llÍP ’ 1 isn™-----------------------------------------------V MU listi PIBliilllili Na pleaametn žasedamoiu Dr.uštva za jugoslovaniko-framcirtiko prija, tdljjgtvo, ki je bilo v soboto zvečer v Parizu, «o izvolili nov odbor te-ga društva in odobrili njihovo dosedanje delo za pospešitev p-rija-iteljidkih in kulturnih odmlcaov med Jugoslavijo in Francijo, Zasedanju je predsedoval prot. Cassin, Ko je prof e: or Caisziin govoril o ueipešno izvršenem delal ¡tega' dr.uštva, je pred številnimi znanstvenimi,, kul. turnimi, umetniškimi in političnimi predstavniki Francije dejal, da je števil-o članov v zadnjih dveh letih te organizacije znatno naraatlo. Ko so člani te organizacije govorili o nujnosti kulturne in prijateljske povezave med Francijo in Jugoslia-vijo, so ugotovili, da je sedanja Ju_ goslavija edina država, ki se bori za enakopravne odinoue med malimi in velikimi državami. Publicist Louis Dalrnas je govoril o borbi jugosilvaMskih narodov Fred dnevi je bilo V Milanu 15 protestnih zborovanj zaradi dogodkov na Koreji, Nastopila je policija, ki je hcltela na vsak način preprečiti, da bi s,e ljudstvo udeležilo zborovanj. Policija je aretirala več oseb. Pred neko vojašnico, kamor so peljali aretirance, ,se je zbrala velika množica demon-strantov, ki so zahtevali takojšnjo izpustitev aretiranih oseb. Tudi tokrat je policija nastopila In raz_ gina'a manifestante. Ûelavska zbornica v Turinu je odredila poldrugouirno stavko v. znak protesta proti nastopu Združenih držav. Amerike na Koreji. Stavka je potekala brez .incidentov in niso v ujej sodelovali člani tako imenovanih svobodnih sindi- DeiavšivoiieMpHo TriiüiioÉ fip. speSiiv (Ameriška vlada je zahtevala, da 'sindikat* vlakovodij . takoj ukaže svojim članom prekiniti stavko. Kakor je znamo, so vlakovodje začeli pred nekaj dnevi stavkati na petih zapadnih železniških mrežah. Po Trumanovem mnenju ne bi smeli delavci nadalje zahtevati svojih pravic, marveč bi morali biti pripravljeni sodelovati pri po_ šiljanju vojaških edinic ju vojnega materiala ob morebitni novi vojni, iS za svetovni mir. Dekan univerze v Parizu profeisor Cholay, ki je bil že večkrat na obisku v Jugoslaviji, je dejal, da bi bila potrebna še večja zamenjava knjig in študentov med Francijo in Jugoslavijo. V svojem govoru je nadalje dejal, da obžaluje, ker francoska vlada še ni dovolila, da bi večje število jugiorlo-vamrtkih študentov prišlo v Fran,ci_ ¡jo. Glavni tajnik francoskega združenja vojnih povratnikov je dejal, da bo v kratkem odpotovala v Jugoslavijo delegacija vojnih povratnikov in vojnih invalidov. Tajnik splošne konfederacije dela Yves Délia,c je-govoril o svojih vtisih do Jugoslovan-kih sindikatov. Dejal je .meid drugim: »Vrnil sem se iz Jiu-gidsiaivije prepričan, da jug oslovan _ ski sindikati in njihovi voditelji vodijo tako delo, katerega je svetovna sindikalna federacija pred izidom resolucije informibirctja zeld Cenila. Dellac je izrazil upanje, da katav; V nfhnjših podjetjih niso prekinili dela. Tajnik • italijanske splošne zbornice dela je izjavil, da vojna na Koreji ni vojna med državami, ampak borba, ki jo že leta vodi ljudlitvo severne in južne Koreje za svojo naroidino neodvisnost in za združitev. Italijanska splošna zbornica dela protestira proti oboroži?-nemu nastopu tujih velesil. francosko sindikalno gibanje ne bodo vedno osleparili s kominfor-mističinimi lažmi. Prqfesor Caasin je dejal, da obžaluje, ker ne more še nadalje ostati predsednik tega, društva zaradi drugega dela. Začasno pa sb ga izvolili ,za častnega predsednika, tiekti Marotiailovega plana v Tisto Položaj tržaškega delavstva se ¿z dneva v dan 'slabša, kljub .temu da delodajalci hvalijo dobroto Marshallovega plana. Zopet so na dnevnem redu odpusti z dela — tokrat so na vrsti delavci podjetja Taurus. Vodstvo tega podjetja je namreč pred dinevi javilo dvema svojima uslužbencema, da sta odpuščena z dela — zopet seveda zaradi pomamj_ kanja novih naročil. Oba uslužbenca sta bila zasačilo zaposlena pri podjetju Standard, kjer dela do sedaj res ni primanjkovalo. Iz tega je razvidno, kako lažnivi so izgovori delodajalcev ,ki hočejo opravičiti razne krivične ukrepe proti svojim uslužbencem z večnim. izgovorom o pomanjkanju' novih naročil. Vodstvo podjetja je javilo, da bo v prihodnjih dneh odpustilo z dela, .seveda zaradi pomanjkanja novih naročil, še večje število svojih uslužbencev. LONDON, — Revija »New States-mann and Nation« zatrjuje, da je še sedaj v koncentracijskem taborišču na otoku Makroniosasu 23,000 političnih-jetnikov*, ki živijo, v zelo težkih razmerah. Italijanski, furlanski in slovenski delavci v podgorski predilnici zahtevajo zaradi nevzdržnega stanja, da jim delodajalci izboljšajo njihovo stanje. Znano je, da morajo ti delavci delati v prahu, si kvariti zdravje in da zaradi prenizkih plač ne morejo. živeti in ne umreti, Demokrščaneki svetovalec Beltrami je nedavno izjavil, da v podgorski predilnici delavci želijo živeti v miru proč od vsega, kar razburja . duhove. Gospod Beltrami bi v tem oziru storil veliko pamet_ nejiše in koristnejše delo, če bi se malo globlje zamislil v delovne razmere delavcev v predilnici. Medtem ko so tkalke pred časom delale na šestih velikih ali dvanaj-otih malih statvah, delajo sedaj na devetih do osemnajstih statvah. Razumljivo je, da so se delavke proti takemu nečloveškemu izkoriščanju začele upirati. Poleg tega co jim znižali število pomočnic na polovico. Tudi higienske razmere so nevzdržne, in dejstvo je, da veliko uslužbencev zboli na pljučih, kar je popolnoma naravno., da se v, takem zraku ne da delati. . le! olsijei izpoveduje svoje 21-.etni ameriški mladenič, Robert Seege, je izpovedal, da je kriv požara cirkusa »Ringling Bros«, ki ■je izbruhnil leta 1944 v - Hartfordu v Connecticutu ih smrti 168 oseb; kakor tud; 412 ranjencev. Nadalje je izpovedal, da je kriv- sa 25 do 35 važnih, požarov, do katerih ie prišla:leta 1936, ko mu je bilo koma: sedem iet, Priznal je tudi, da je ubil štiri osebe s »svojimi lastnimi rokami«. Nova čistka v KP Čsštostoaške Radio Praga poroča, da ;e Centralni,. .kotnite, komunistične partije Češkoslovaške vnovič stolen ] iz. vesti' čistko v partijskih vrstah. Partijsko’ glasilo »Rude pravo«, si prinaša to vest, pojasnjuje, da bedo čistko, izvedli od 15. septembra do 15, oktobra tega leta pod pred-: edbt-vdn Marije Sverinove. Partijsko izkaznico bodo pustili samo L tim članom, ki so s uvojjm ■delom v partij kih vrstah dokazali svoje prepričanje in predanost, tako na političnem,' gospodarskem in socialnem področju partijskim na_ čelom, ki jih seveda narekujejo voditelji kominiforma pod vplivom Sovjetske zveže. Se bol: pereče vprašanje pa je vprašanje plač, ki ne zadostujejo najosnovnejšim življenjtfcirn potre- bam. Zaradi tega so se splošni stavki tekstilnih delavcev pridružili tudi delavci podgorske predilnice, Potrebno je, da jim oblast izboljša njihove delovne razmere. Pravo ozadje dogodkov v Koreji (Nadaljevanje s 1■ $trani) SZ. Takšna politika otežkoea na-daljni razvoj kitajske revolucije. Jasno rečeno: Narodno osvobodilna gibanja azijskih narodov morajo služiti sovjetski zvezi kot realna siala za mešetarjenje z nasprotnim taborom v cilju razdelitve sveta na interesne sfere. V tem je bistvo politike velikih sil na Daljnem vzhodu. V zadnjem, času co se povečali izgledi, da se kitajske vprašanje v Organizaciji združenih narodov reši. Velika Britanija, ki še,v januarju tega leta priznala ljudsko republiko Kitajsko, - je kazala težnjo, da aktivno pomaga pri rešitvi tega vprašanja. Podobni glasovi so se slišali tudi iz drugih strani. Toda naenkrat je izbruhnila ,v Koreji vojna. # A\ bi vlada bodisi Južne ali Severne Koreje v resnici samostojno sprejela sklep, da začne vojno, ki ima lahko težke posledice? V zvezi z opisano politiko velikih sil na íiijiij|!]ill]||r¡|!)|nii,|)1||t(|(i(1||||)niM11|tml|1I|)|l|1¡¡lm¡|||||1R|Ht|H||m|¡imiIH(in,l,^ll,|ll¡|,)|nitt!WIH^M,¡|,¡tH!1|ire4innn|lni'1¡|llt¡¡||¡||i|||¡I|Hpiiñuín¡iti¡iiiiniiiiriiíTniiiiti!iniHiiniiniri Celotna Kdreja meri 273,000 kv. km in šteje nekaj riad 25 milijonov prebivalcev, od katerih je o-toreg po; milijona Japoncev iii nekaj sto tisoč Kitajcev, Korejcev pa je 24 milijonov. D,o leta 1850, je bila Koreja samo. tojno cesarstvo, pozneje je postala del kitajskega imperija, letai 1895 pa je ipnišia p:od japonsko oblast. ki jo je leta 1910 priključila k Japonski. Leta 1911, je na Kitajskem začela buržoazno demokratka revolucija. Japonska se ie bala nacionalne enotnosti Kitajske in pozvala Rusijo na intervencijo v Kitajski za ponovno vrobltavitev Kitajskega cesarstva. Tedaj se je Rusija pripravljala za vojno sroti Nemčiji v Evropi in ni mogla sprejeti japonskega predloga. Posledice novega položaja na Kitajskem so bile za Korejo porazne. V Koreji je bil vzipostavljen barbarski način japonske militaristične klike. Japonske oblasti so preganjale Korejce, jih vlačile po zaporih, ubijale in mučile, V šolah bo Japonci prepovedali korejski jezik, Koreja je bila izpostavlje- na velikemu izkoriščanju, 700.000 Japoncev se je naselilo na Koreji. Prevzeli so v svoje reke ogromna naravna ¡bbgartva in začeli na široko izkoriščati domačo delovno silo, ležišča zlata, srebra, bakra, boksita, volframa in grafita- V pripravah za veliko vojno na Daljnem vzhodu so Japonci na Koreji; ajgraldili industrijo. Tabo je Koreja postala vojni arzenal J-a-poncev r.a kontinentu. Gradili so vojaške železnice, ceste, pristanišča', tovarne eksploziva, livarne železa, Slabo plačani de'avci so mo-rali delati po 12 ur dnevno, 78% kmetov pa je bilo brez zemlje. Dobili so jo v zakup po zelo visokih cenah od domačih in japonskih veleposestnikov, kli ao bili ]ast.nt.ki velikih kompleksov zemljišč, Kmet je dobil le 'petino pridelka, Imena korejskih mest, .imena in priimki ljudi, eo bila spremenjena v' japonska imena in zabranjana je bila tradicionalna narodna noša. V teh tkcn-omlko socialnih in političnih razmerah v dobi japonske zasedbe se je izselilo iz Kotreje en milijon Korejcev. S Korejo pod svojo ob-la t.jo in s takim režimom se je Japonska naglo pripravljala na imperialistično vojno proti Kitajski. Koreja ie bila baza za vse japonske vojaške akcije skazi 35 iet. V takih težkih prilikah pod Japonci je Koreja ostala do leta 1945 do poraza Japon ke, Ko so sovjetske čete razbile japonsko vojsko, co prodrle na Korejo- Obenem so se leta 1945 izkrcali v pristanišču Cem.pulo tudi Američani, ki so zasedi; južni del Koreje. Od tedaj naprej se vleče'novi spor za Korejo. 38 vzporednik loči sovjetsko od ameriške okupacijske cone. Ta w črta bi'morala biti začasna, kar je bilo na mo kovLfei konferenci ministrov za zunanje zadeve sklenjeno, da se čimprej odstranijo ,s Koreje okupacijske čete, da se vzpostavi začasna demokratična vlada za v.so Korejo, s sodealovainjecn vseh demokratičnih strank in organizacij. V ta namen ie bila sestavljena sovjetsbo-affleriška komisija predstavnikov sovjetske -in ameriške vojsk fr. Kombija -je bila sestavljena šele po enem letu, ker se ni ne enim in ne drug kri mudilo, da bi odšli .-Iz /tako važnega strateškega položaja na Tihem oceanu, Delo te komisije pa se je vedno- zavlačevalo, - Sovjetska zveiza stalno obtožuje Američane, da sabotirajo Amer! čarni pa trdijo, da sio sovjetske obljube o umiku svojih čet s Sever- -n-e* Kareje lažnive, ker v Severni Koreji še vedno vladajo Sovjeti. Na zahtevo Američanov je bilo leta 1948, korejsko vprašanje postavljeno pred OZN, Zahtevali so, da se 'pošlje v Korejfc pceeb.no komisijo. Imenovana je bila ta komisija. ki že-drugo leto vleče pred generalno ■skupščini OZN vprašanje Koreje. Med tem časom ra Američani ip.ostav.iii ' v Južini Koreji vlado in •zakonodajno skupščino «ter- smatrajo Južno Korejo za c" šaro zase. Na severu so se iota 1948, v mestu Fanjangrj sestali nrciiiktaf.miki demokratičnih strank' -r organizacij, tako Severne kak:.. Jušne Koreje m .idenili, da uri:.revijo ljudsko demokratično reo: 'oljko Korejo. Postavljena je bila .vlada, kateri načeluje komunist K im Ir Sem, Ta vlada se smatra . a vlado Severne in Južne Kore: s v -mi.slu mo:kovlke . konference o- združitvi in nede 1 jivoisti. Koreje. --Napetost med silami, ki gospodarijo »a severu in crimi, ki gospodarijo na jugu, se m v zadnjih časih zaostrila in je pri- id do spora. IT----------------------- ZA VSAKOGAR NEKAJ ; n—ayywiy^n.i» nMíS.‘!i*B.\Z!GB’2Bt?a^Via¡3!t¡XXiSl^tt:ZSXiJ/l,áíiJbZCT£¿^-jL-iJÍ¿¿iií*iZL-~\-.. .-UZ.' ¿I ¿3FJStZSZ*~'-2Lf-yg.j-S7r»-*-U—■ — ~ " "" Nihče ne sme otrokom odvzeti nekdaj kaznovali“ / domovine in doma Tako; po končani vojni je fcilo p: -janjh 90 jugoslovanskih otrok — starih 9 'do 12 let — v Sovjetsko zvezo v suvorovoka učne zavode. Ti otroci ,so bili samo leta 1947. za dva meseca na oddihu pri svojih starših in rojakih v domovini. Kakor že prej, tako čim tudi ¡po vrnitvi ni 'v Sovjetski ¡zvezi nihče govoril o domovini, po resoluciji Informbi-rc;a pa so jih začeli celo ierori-zjrati: izročali jim niso več pisem iz d ..novine, prepovedali .so jim pisanje svojcem, odvzemali so jim slike maršala Tita. Dvanajstim otrokom se je posrečilo vrniti se v domovi no v .spremstvu nekega jugoslovanskega oficirja. Vse ostale pa so zaman zahtevale jugoslovanske vojaške oblasti, njihovi starši) varuhi in rojaki Za-rian.u minister FLRJ je lansko leto podal celo noto .sovjetski vladi, s katero zahteva vrnitev otrok, a vse zaman. Kako velik zločin .pripravila nad jugoslovanskimi otroki država, ki smo jo imeli za žarišče demokracije n socializma, nam priča dogodek malega jugoslovanskega otroka — Petra Tatiča. Tudi on če bit poslan v suvorovsko vojno šolo na Kavkazu, Ob tej priliki še nehote spomnimo na pretresljivo dramo, ki, jo i.e napisal sovjetski književnik Sergej Mihaličov: »Domov hočem!« V tej drami opisuje usodo sovjetskih otrok, ki so jih Nemci med vojno s silo odvedli iz .Sovjetske zveze in so jih .p-otem ¡prevzeli Angleži. Tam so1 otroci, popolnoma pozabili svoj materin jezik in svojo domovino- Ob zaključku drame Mihalkov sprašuje: »Kaj bo iz malega ruskega dečka? Bo postal .vojak? Spi-jon? ¡Suženj? — Zakaj jih ne vrnejo domov, staršem? Zakaj jim govore, da so sirote, ko pa imajo očete in matere še žive? Zakaj jim prikrivajo resnico?« Toda Mihaikavim besedam se danes pridružujejo vse jugoslovanske matere, ki sprašujejo: »Zakaj jih ne vrnete domov staršem, ki čakajo nanje? Zakaj -jim prikrivate resnico?« V imenu časti -zahtevajo, da se vrnejo, ker nihče ne sme vzeti otrokom domovine in doma! Ko gremo danes mimo kakega stebra na trgu ali v Tržaški u-lici,k -si niti ne mislimo, zakaj je bil postavljen. Nekdaj je goisposka postavljala tako imenovane sramotne stebre,' da bi kaznovanca privezala nanj, a visak je imel pravico sramotiti in včasih trudi pretepati tega, ki je bil na steber privezan. Večkrat so jih pretepa'i z bičem, vžigali so jim po e.bne pečate z razbeljenim železom, v živo kožo, sekali so roke, uše-a ali kake druge ude. Vse to se je vršilo v javnosti, na trgu •in pred ljudstvom, ker so ga hoteli ustrahovati, da se ne bi ypi-ralo graščakom. Kdor ni hotel priznati »krivde«, so ga mučili, § posebnimi mučilnimi napravami, z natezanico, dokler ni zaradi neznosnih bolečin priznal, tudi če ni bil kriv, PrekPinijevalice so to-i dni zaporedoma trikrat dnevno potaplja l v morje, češ da ¡se jim ohladi vroča kri. Ponarejevalce denarja -so sežigali .n» grmadi, ali pa ,so jih privezali kbnju na rep in žival jih je vlačila od enih mestnih vrat do drugih, kjer so ga slednjič obgla- vili in razčetverili njegovo truplo; posamezne dele pa potem razobesili na štirih mastnih krajih. Vse to delo so opravljali rablji in njihovi pomočniki, ki ,so prejemali za to posebno plačilo. Tako je prejel leta 1363 tržaški rabelj dira novca, ker je z ognjem žigosal nekega rzVibcitilka. Leta 1384 je dobil 10 novcev za butare, na katerih so sežgali drva ponairejeva ca denarja. Se jeta 1525 ie rabelj prejel plačilo za oglje in macit, ki ju je porabil, ko je zažgal nekega vojaka, ki je bil ubil meščana Zobca, torej Slovenca. (Iz starih čarov, Trst 1928) Sjb^amki ipud jPo Ferdu Kleinmeyerju) Za divcitnim Vipavi kim trgom se vzpenja visok grič, ki nosi razvaline nekoč silnega gradu, V njem so prebivali vipavski vitezi, junaški in oholi gospodje! tako oholi, da ¡so slednjič odpovedali deželnemu kneziu svojo pokorščino m da' isto se mu uprli z orožij em v roki , . . Deželni knez pošlje malo vojsko svojih vitezov in hlapcev proti upornikom, Ali ti so se umaknili v svoj trdni grad in se odtočno bra- nili, pričakujoč pomočiš voj ih zaveznikov. Pcmoči hi bilo od nikoder, oble-gova’ci pa so pritiskali od dne do dne huje na. graj; ko obzidje. Slednjič ga zavzamejo. Brambovci pa se potegnejo v orjaški stolp, ki je bil poslednje zavetišče nesrečnikov. Ali tudi stolp se je moral slednjič vdati in kar je o klo še upornikov visi so padli v roke maščevalnega kneza. Zmagovalci so nato zažgali grad, ki je dolgo gorel in razsvetljeval .prekrasno vipavsko dolino. Slednjič se je sesul v rd-ševine, iz katerih hi v tal nikoli več, v Volkoešicski Skoraj vsi narodi so verovali v volkodlake, to je, da se .spreminja, jo nekateri ljudje v volkove in kadar umrjejo n. emorejo mirovati v grobu, temveč hodijo nazaj . sesat kri živim ljudem. Ta prazna vera je bila razširjena tudi med našimi pradedi. Leta 1435 je ¡umr.a v Bovcu neka žen ka, o kateri so trdili, da hodi nazaj sesat, Ta nespametna trditev je tako razdražila ljud tvo, da je odkopalo njeno truplo in ga prebodlo s kolom. Liiudije eo mislili, da so s tem uničili volkodlaka. -Za naše IPD0NDIRJIE 2- 0 vaših počšiesmah in še nekaj Dragi pionirji! Ko je leta 1945 pisal domov, je sanja:, kako se bo vrnil po končan: šoli v domovino kot oficir ;u-go.ic.vanske armade. Polagoma pa je mati opažala v Petrovih pismih, kako deček pozablja svoj materin jezik, Nato je začel ¡pisati, da se še doigo ne bo mogel vrniti v domovino. ■ - .... Kako so jih vzgajali šele po objavi resolucije Informbiroja, si ni' težko predstavliati. Nobenega glasu več o njih. Iznenada pa prisipe lansko leto Petrovo pismo, s katerim poziva dva brata, naj dezertirata iz Jugoslovanske armade in piše, da se ne bo vrnil nazaj, »dokler ne bo strmoglavaljena sedanja Titova vlada«. Dečku, ki je sanjal, da se bo vrnil domov, stalno govore: >: N e moreš domov! Ti nimaš več domovine! Tvoja domovina je Sovjetska zveza!« Nicgova mati je verovala, da bo, kadar odraste, ¡branil svojo sociali, .stično domovino, a danes je prisiljena sporočiti: »Vlada - Sovjetske zveze nima pravice odvzeti mi sina, niti pravice, da ga vizgaja proti meni, njegovi materi in proti domovini,« kol: (Rusi nam niso poslali nobene, Angleži pa do tedaj zelo malo) ¡mo zmagovito i;z.šdi iz pete ofenzive i,n bili dovolj močni, da sme v) kapitulaciji Italije — ki so nam ;o vbj zavezniki skrbnon prikrivali .delkler ni bila sporočena jav nonti — -razorožili vise itali.janisKe d;-;'z'js na ozemlju Jugoslavije in .prr :-obeli sto tisoče naših borcev z d c''cim cr ožjem, ■Tako urno jeseni leita 1943 v bor_ bj imel! takšno situacijo, da je lahko tovariš Tito spričo vesti, da se telo v Mostovi sestali angleški zunarü minister Eden in ameriški 7r.mr.nji minister Ciordell Huil in Molote T. podal tole brzojavko: V zvozi s pripravami za konferenco predstavnikov ZSSR, Anglije in Amerike bo zelo verjetno {••predeno tudi vprašanje Jugoslavije. V tej zvezi prosim, da obvestite v'-atío ZSSR o naslednjem: Antifašistični svet Srbije, Hrvat- Zdaj, kol se je končala šota in ko ste se oddahnili, boste šli na počiit-iniee. Morda so nekateri že šli. Včeraj so -prvi doživeli to srečo, On.i, ki so bili namenjeni v Krško, Logatec in St. Peter v Savinji (ki dolini, so odpotovali. Med gozdovi in hribi po Sloveniji bodo peli in preživljati .svoje .počitnice, Slovenija je leipa. Njene p-’amine so krasne. O tem se bo prepričalo 110 pionirjev, ki odpotujejo v Bavec. Fa .tudi ohi, ki bodo šli v Li/ufcljain® in na Gorenjsko, bodo gotovo rekli, da niso še uživali nikoli takih naravnih lepot, Ne mislite, pionirji, da vi, ki ste še detna, ne pridete na vrsto. Ker bo šlo v Slovenijo 1000 pionirjev, ne samo tri sto. Eni gredo sedaj, ške iij Slovenije ter Vrhovni štab NO Vin POJ so me pooblačiti!i, da izdavim tole: 1, Mi ne ¡priznavamo ne jugoslio-van. fce vlade ne kralja v tujini, ker že dve leti in pol In 'tudi zdaj podpira okupatorjevega sodelavca, izdajalca Draže Mihailoviča in ju zato zadene vlsa odgovornost za to izdajrtvo nad narodi Jugoslavije, 2. Mi ne bomo dovolili, da bi prišla vlaida in kralj v Jugoslavijo, ker hi to pomenilo državljansko vojno. 3, Govorimo v imenu velikanske večine ljudstva, da želimo demokratično . republiko, ki se bo opirala na narodno osvobodilne odbore. 4. Edina zakonita oblast ljudstva v sedanj em času so narodno Osvobodilni odbori z antifašističnimi sveti na čellu. Takšne izjave bomo da,H angleški misiji pri našem štabu. Angleški general nam je že sporočil, da se angleška' vlada ne bo drugi pa bcete šli, ko se bodo prvi •vrnili , Na to pa vas le opazarvamo, pionirji, da tudi v počitnicah redno 'dopisujete, predvsem nam opišite svoje doživljaje v kolonijah. Ne umete pozabiti na »tsftriski tednik«, ampak morate z njim tudi v tem času delati- Vecte, dragi pionirji, mi bi radi vedeli, kaj želite, kaj na; bi prinašaj vaš kotiček. Povejte, če so vam naše pravljice všeč, ali so križanke pretežke, ali pa hočete razne zanimivosti. Želimo pa tudi, da bi nam pošiljali rešitve ugank in križank. Najboljši reševalci bodo nagrajeni z lepimi knj-iž. nagradami. Vsi morate sodelovati z vašim kotičkom. posebno Sedaj v počitnicah, ko imate dovolj čaea in marsikaj doživite. Vse bo naše čitatelje zani- mnogo zavzemala za kralja in za jugoslovansko emigrantsko vlado. To našo izjavo so Ruisi sporočili zaveznikom na omenjenem sestanku zunanjih mini. trav, ki je bil od 13, do 30. oktobra 1943 v Molstovi. Toda tudi brez tuije petneei smo lahko konec novembra sprejeli na drugem zasedanju AVNOJ-a v Jajcu zgodlovincfce sklepe- Te sklepe so v Moskvi raziglalsili za naš fiumek v hrbet Sovjetski zvezi. lin šele tedaj, ko ,so zvdSeli, da so bili ti sklepi v Angliji in Ameriki ugodno sprejeti, so Ruei spoznali, da jim s terni sklepi nismo povzročili pri zaveznikih nobene nesreče, Tedaj so tudi Rubi z dva in poij me! ečno zamudo sklenili poisla-ti k nam svojo m tajijo. Sele koncem' 'eta 1943 smo začeli dobivati nckajj več angleške m ameriške, ne pa tudi rulske pomoči, Rutko orožje smo dobili šele leto dni pozneje. To je bila velika pomoč, čeprav jo je bilo treba plačati, Pcmcč pri obvoiboditvi Beograda, Banata in Bačke je bila tudi velika pomoč. Toda .ta akcija je bila nujno potrebna Rdeči armadi, kajti breiz njje he bi mogla zavlzcti Budimpešte in Dunaja. Tako je torej s pravljico o materialni in moralni pomoči Moskve »za vstajo« v Jugoslaviji. malo, Le vzemite pogumno v roke svinčnik in kosi papirja in kaj napišite! Mi borno tega veseli, kakor smo veseli, če vas vidimo zdrave in zadovoljne. No, pionirji, pa na svidenje v prihodnji številki. Križanka 1 2 3 il 4 5 6 7 jiiii 8 9 10 11 12 13 ijiiji j 14' : ¡ ; ; ; ; : 15 I 1 i« jj 17 18 19 j j i : : j : j 20 S1 22 Vodoravno: 1. meri čas ali 24-tj del dneva; 4, glavno mesto Italije; 7. mesec v letu,, znan po velikem prazniku; 8, moško ime; 9. začetek abecede; 11, ploidkcvna mera ali del hektarja; 12. moško ime ali določen čar;; 14. pravijo Italijani babici; 15, reka v naši coni, ki se izliva v Sičjoiah; 16. žensko ime — Adamova žena; 18. podredni vez_ nik; 20. kra'j v italijanščini; 21. ženko ime; 22. ga dobivamo z dreves m je tudi gradivo, iz njega delamo deske. Navpično; 1, mesto v bujskem okraju — pri morju; 2. otok v reškem zalivu, kjer so bila kon-centracijika taborišča; 3, vzkliknemo, kadar nas kač zaboli, medmet; 4. naijvečiji egipčan, ki bog sonca; 5, ženi kio ime; 6. reka, ki .se izliva pri Novem gradu; 10. velika evropski reka, ki teče skozi JugclAavijo; 12, z njimi držimo žlico, kadar jemo; 13. nam skuha mati zjutraj, ko vstanemo; 14. ne, v italijanščini; 15, mesto v I tn, tudi veliko pristanišče; 17, domača žival, ki laja; 19. veznik; 20. pravijo Italijani kralju. Najlepše rešitve bomio nagradili z lepo knjižno nagrado Rešitve pošiljajte na nariov Istrski tednik, Koper. Pionirji- priobčujemo to sliko, da uganete, kdo ¿e ta partizan. Kdor bo njegovo življenje najlepše opisal, mu bomo opis objavili in ga nagradili. ■ Leo io priden sin (V Borštu in Skednju pravi jel da so ljudje lem, a ne vsi.) Živel je oče, ki je .¿mel dva'sina. Prvemu se ni zljubilo drugega, kot ves dan ležati, drugi pa je bil zelo pi-iden in je vedno zgodaj vltajal. Ko gre pridni sin nekega dne zgodaj v Trst, najde na cesti mošnjiček lepih rumenih cekinov, Nenadoma se odpravi damoiv pripovedovat lenemu bratu o svoji sreči. »Vidiš Jožek,« mu pravi, »kaj se vse dobi, če vstane človek ?.godaj zjutraj.« »O seveda,« pravi leni brat, »ko bj bil oni, katerega je ta mošnjiček, mene ubogal in tako dioCigo ležal kakor jaz, bi ga ne biil izgubil.« NILON JE NIG V PRIMERI S TER.ILENONI Foitem, ko je bil že nylon v modi, .ie britanska industrija iznašla drugo snov — terilen. 2e prvi poizkusi s terilencm so dokazali, da bo slava nylon a kmalu stopila v ozadje in ko bodo premagane še zadnje težave, bo terilen jamčil za trpežno:.,t, kakršne doislej še nismo potepali. ; MOŠ A Pl JADE : Bajka o sovjetski pomoči za vstajo v Jugoslaviji Teda tudi brez pomoči kogar »ISTRSKI TEDNIK«. NAŠEMU KMETU Zbirajmo sadno seme Okopavanje oljčnih nasadov V Istrskem 'okrožju visako leto pridelamo na ti cče vagonov raznovrstnega sadja. Ta množina bi ee pa znatno povečala, če bi marljivi istrski kmetje zadružnega in privatnega sektorja sadno drevje temeljito in redno negovala, pred-v:em pa, če bi stara in izčrpana sadra dreveca zameni ali z mladimi nasadi. To skrb nam nujno narekuje vsak dan večja p«olirošn;a svežega sadja. Poleg tega pa maramo stremeti za to, da bomo imeli čim več razpoložljivega sadja, ki ga borno izvozili v večja obalna mesta. zlasti v Trlslt. V zvezi s tem ie v Istrskem okrožju nujno povečati število sadnih dreves in s tem povečati sadni pridelek. Za gojitev najraz-navTL-tnejšega sadja, zlasti pa za gojitev vseh vn.t koščičarjev, so dani v,si klimatski in terenski pogoji. Možnosti pomnožitve koščiča-stega in tudi lupina tega sadja imamo za 50 odstotkov, če hočemo v ta namen izkoristiti vise površine. ki so danes malo ali nič Izkoriščane. Za oibncivo sadjar.tva tukajšnjega okrožja potrebujemo veliko število različnega sadnega naraščaja. Da pa bcnio lahko vzgojili prapo-trebi sadni naraščaj, ki nam bo baza za vtzigojditev sadinih podlag; te besno v drevesnicah požlahtnili in vzgoji id v apo obme sadike, s ka-nimi bomo obnavljali in poveča’! naše sadovmčake. Preskrba z dobrim in prvovrstnim sadnim semenom Je osnovna stvar, če hočemo, da besno obnovo lahko načrtno izvršili- Potrebno je, da se zbiranje sadnega semena popularizira na najširši osnovi. Pri tej širokopotezni akciji mora sodelovati vsak pocestnik ki ¡ma količkaj čuta in ljubezni do sadjarstva. Zlasti se morajo v tej akciji odlikovali kmetijske obdelovalne zadruge, ki naj zbira, nje «adinega semena sprejmejo v svoj delovni program in tekmujejo, katera zadruga bo pri tej akcij prednjačila. Tudi naši mladinski in planinski aktivi ne smejo pri zbiranju sadnega semena zaostajati. Zta' rti aktivna mora biti pri tej akciji šolska mladima, ki naj jo Vedi učiteljstvo. Potrebno .e, da učiteljstvo razume potrebo obnove in razširitve sadjarstva in s tem potrebo po zbiranju semena! Zato-naj pri šol ki mladini propagira popu’ arialra zbiranje semena in delo kontrolira. Za zbiranje bi prišlo v poštev tole sadno seme; seme divjih čre-šenj z bledordečim mesom. Seme divijih črešeni z 'modrim mesom (črnice) niiso 'tako dobre za vzgojo podlag- DtVje čreštnje se nahajajo po višjih terenih in gozdovih. Pri zbiranju semena ne smemo pozabiti na raiseitjiko (prumug mahalepl, k; ie izvrstna podlaga črešnjam za suhe in kamenite krajine. Tud. teh dravet* ie dovolj po naših gozdovih. Ravno tako ne «mehu* pozabiti na abiranje koščic divjih breskev, a-ko imenovanih samor.evk. Podlaga, viz,gojena iz semena divje breskve, je dobra za cepljenje vseh vrst breukeiv za težko in rodovitno zemljo ■ Za suhe terene pa pride v poštev kcit podlaga za cepljenje bre-. kev mandeljnov divjak. Nadalje ie važno zbiranje koščic domače češplje (navadna domača »plava« češplja)- zbiranje koščic .slive (pru. mus* miroboiana). To _ sta podiag za cepljenje žlahtni češpelj, sliv m marelic" Tudi zbiranju semena mandaljna. tenkolupina tega oreha bomo morali- posvetiti _wo’ ekrb; a trdi' zibicaivu semen divjega lesnika Tudi te sadne vrvite imajo vso možno h da jih gojimo--v večjem obsegu. Vredno t semena je odvisna od kakovosti in zrelo d,i plodu Dobro in kal j Ivo seme dobimo edino pn dovolj zrelem sadu in na drevesu, ki je zdravo, srednje starosti in dovolj bujne rasti. Stara, kržjava in bolna drevesa dajejo tudi slabo potonil tvo, torej čeme n,i prvovr stno. Nadalje je važno, kako seme spravimo. Ko sadje oberemo, če ni popolnoma zrelo, ga pustimo dan diva, da dozori, Nato seme ločimo od mesa, ga oči. tl mo in na senčnem ter zračnem prostoru posušimo. Napačno bi bilo seme sušiti na soncu, ker bj trpelo na kaljii-vodti, kajti kalčki bi :e izsušili. Dobro poučeno seme spravimo v vrečo in ga shranimo v ne presuhem in ne prevlažnem prostoru. Še bolje je, da seme stratifioiramo, to je, da ga raztresemo med plasti pe.ka na ta način ise najbolje ohrani kaljivo t. Pesek ne sme hiti pregrob, ker skozenj ulhaja zrak, ki povzroča plesnivolst, im ravno tako ne prevlažen, ker bi i1-" sple..milo- Pripominjam, da jc ;"e žlahtnih sort ne: p,ošabno za seme, ■ker ni ka'jivo in tudi če kali, so sadike občutljive in slabo poganjajo. Zadružniki, kmetje, mladinci in pionirji, ravno sedaj je čas za zbiranje koščic divjih češenj. Pozabiti pa ne smete na velevažno akcijo, ko bedo dozorele črtale zvrsti, S tem bomo dati možnost dovoljne v,z,gaj e sadnih dreves in z njimi zamenjali stara, onemogla drevesa, ki kličejo po Obnovi« Seme bodo zbiraj okrajni ljudski odbori 'im ga plačevali po zmernih cenah, kako bo akcija odtekala, je odvisno od sposobnosti kmetijskih referentov pri KLO-rih. Z vztrajnim zbiranjem, ki je dolžnost sleherne, ga Istrijana, bomo znatno pripomogli k razvoju in dvigu našega sadjarstva in k povečanju sadjarske proizvodnje. Gortše Tone Okopavanje ojišnih nasadov je eno izmed najvažnejših opravil, ki pa ga kmetje na žalost precej za-hemarjajo. Oljka, že od davni® ča- KMETIJSKI SVETOVALEC ODGOVARJA Zakaj se mleko skisa PO ODDAJI Naše go podinje se upravičeno pritožujejo, da se j;im mleko, čim ga zavro, ali še prej, skisa. To je zelo škodljiva stvar, si vznemirja in spravlja v težak položaj naše delavske in uslužban ke družine. Poiskati moramo vzroke temu in stvar popraviti; Dejistvo je, da se v zimskem čanu mleko me kvari V to’iki meri kakor poleti. Iz tega ;'e razvidno, da letna vročina vpliva na večjo a! manjšo stabilnost mleka. Kmetje oddajajo mleko mlekarnam in te ga takoj po prevzemu pasterizirajo. S pasterizacijo uničimo glivice, ki povzročajo kvarjenje (kisanje) in taco mleko več čara vzdrži pri prevozu in razprodaji na drobna Mogoče je ikisanju kriva nepravilna ali pre-.pozna pasterizacija, To Pa drž«, le deloma, ker ima mleka«r.na interes, da mleko, čim pri.pe v mlekarno, ta oj pasterizira. Vzrcfce skicam-« moramo torej iskati drugod in to na cdticdni točki, pari kmetu, ki mleko cddaOa. Za tonj je m’eko pasterizirati, če že nosi v sebi škodljive «glivice, Mlekarna mora_ prejeti od svojih članov le sveže in zdravo mleko. I,e tako ga lahko predela, da vzdrži več 'dni, ne da bi se ski alo. Ce pa mlekarna dobi že okuženo mleko, ne mtn'e iz te-«a napraviti spet «zdravo mleko. Drugo, kar bi isi morali nasijkrnet-«ie -zapcuimti, je. da fo škod «J « v e °1 Ivice v mleku, če so pcigo.-i ugodni (toolota), zelo hitro množijo. I,e nekaj litrov klanega mleka, ki n-de v miekamiško nabira no posodo, pokvari ve e mleko v sodu. -Nujno potrebno je. da pride mle-co v mlekarno popolnoma zdravo. Seveda bo menil marsikdo, zakaj pa mlekarna ne zavrne kuslikaste-Oa mleka. Lahko je ugotoviti kislo r-’°ko a'i tcž:a je zadeva z mile-role. o.' aj težja' ie zadeva z. mlekom v začetnem rtaniu, zato ..e v glavnem od poštenja in vesti peua-meizMika odvisno, če se bo ah ne bo mleko pokvarilo. Omenili smo, da povzročajo skisani e mleka glivice; te pa se ne rahamto v mleku pred molžo. Glivice pridejo v mleko z neonago eni molži ali potem. Zaradi vročine se hitro razmnožijo in mleko ,-e =e iri Pri nobenem kmetijiskem p.riidelkra' ni tako potrebna snaga kot ravno pr,¡’mleku. Neverjetno ne, kako najmanjša nesnaga vp,i«\a da ckinis in ¿italncri mleka- Da to nezdravo in škodljivo derlstvo popravimo, bomo dali živinorejcem in odidajalcem mleka navadila- Od tega, kako se bodo ti držali naših nasvetov, je odvisno, -če se bo v bodoče mleko skisalo ali ne. ■ Predvsem je potrebno, da si ose_ iba. ki krave molze, umije dobro ro«ke z mi!«oim. Vime moramo pred moičo z mlačno vodo tudi umiti in ga odrgniti s snažno aunjo. Golida mora biti očiščena in splaknjena. Takoj po mo’ži maramo mleko ¡precediti skozi gclsto sito in prenesti «v hladen pres tar. Oddajati moramo ekupmo le mleko ene molže. Ce «smo «prisiljeni zvečer pomolzeno mleko oddati, komaj drugo Jutro, naj se to dene v snažen vrč, ta pa v vodo, ki jo večkrat menjamo. Shiajeno m-lcko naj se hrani čez ■noč v zračnem, snažnem prostoru. Pcuebrio priporočam, da se večerno mleko ne meša z jutranjim, V primeru, da rm«o prisiljeni dvojno m'eko odposlati v eni in isti posodi, moramo na vsak način hladiti jutranje mle«ko tako dolgo, «da postane IVadno kot večerno, ker ee. z«me'š,a:no mično (gorko in mrzlo) rado skisa. Vise posede, v ka«tere p«ride mleko, morajo «biti popolnoma čiste. Vrče je najprej oprati z vročo vo_ do in nato plakniti z mrzlo- D. J. V p r a «š a n j e ; V kleti in v topli gredici so se pojavile svetlo-rjave živalice, ki jih pr,i nas imenujemo »ovinjice«. Prosim, da mi sporočite, če so -te živalice šk-od-Ijive in kaj objedajo! Odgovor : Sviinj.Lce ali kabo-ise, drugod jih kličejo »prašički«, so nočne živalice. Podnevi jih dobimo iskrite pod vlažnimi de. ,ka«mi v «kleteh ai,i po vrtovih-, Posebno rade se zakotijo v toplih gredicah, kjer ;e dovolj vlage in gorkote. Hranijo se sicer največ z gnijočimi organi-kImi odpa«dki, «napadejo pa tudi nežne mehke koreninice, listje in cvetje. Vprašanje: Na deteljiščih opažamo nitaste rastline, ki se ov.i-jaj«o ocioli stebla detelje in lucerne. Škoda zaradi te nadloge je precej velilka. Nekateri kmetje pravijo, da se to nadlogo uniči edino le z ognjem. prosim vas, da nam sporočite, če je res potrebno, da tako astro postopamo, ali zadostuje, da travo čimprej pokosimo in pok«r-mimo? Odgovor: Ugotovili smo na več mestih, da se je pojavila na detelji in lucerni ta najhuiša nadloga detelj išč: detelj na prede n i c a (oosouta). Spada med eajedalke ali parasitsike rastline. Ne hrani se sama, temveč se s svojimi sesalnimi koreninicami priveže na stebla detelje in lucerne in ji izzesava sok. To izsesava,nje rastline slabi in popolnoma uniči. Ako pravočasno ne podvzamemo O. trih ukrepov, nam ta parasit un:_ či celo košnjo. Kako ise bomo borili protj pre-demiei? Najbolj uispeišnlo sredistvo proti njej je uporaba takšnega «semena, ki je povsem očiščeno pre-deničnega semena. Dalje je treba paiziti, da ne spravljamo z gnojem semena na njivo. Edino uspešno sredstvo že napade«ni njiv; je, da vsako prednično gnezdo in en meter okoli okuženega mesta pokorimo, seno spravimo skupaj in a mestu sežgemo. Pokošeno in sežga_ no mesto moramo nato prekopati in ponovno zasejati z zdravim semenom. Zakaj Vino POČRNI in kako ga popravimo Vino rado «počrni, če vsebuje mao kisline poleg večje množine želazn?h snovi in čreslovine. Železo vsebuje vlsaiko vino v ze- . lo maihnih količinah. Množina železa sc« lahko v vinu tudi povem, če pade v sad kak železen predmet, recimo žebelj, ali pa ¡.udi, če n:«; ' žele-zni deli no vratcih soda dovolj poprih z lesom ali s «m«!*. Ve ikckrat pa počrnijo vino, ki so izgubila precejšnjo količino svoje kisline bodisi umetno pri ra »kisanju ski1 anih vin z apnenim karbonatom bodisi zaradi predolgega ležanja na dražeh, ali p-a tudi zaradi bolezni, zlatili če so zavrela ali zbirsila. Vino navadno počrni šele, ko pride z zra«kiotn v dotiko, kar se z©o«ai pri pretakanju ali pa če sod ni p cin. Počrneli1 vina popravimo, če jim dodamo 40 do 60 gr cit-ronove kisline, ali pa jih pretočimo i«n pri tem dobro prezračimo. Sicer tako vino še bolj pečmi, a«li se potem z«opat samo ofčisti. sov cenjeno dre«vo, je danes zelo zanemarjena. Negujemo pridno -vise poljske rastline, sadovnjake in vinograde, na o]i«ko pa popolnoma p«o«zab'.jamo. Spomnimo se nanjo le tedaj, leo je čas obira«n«ra sadu. ■ Večkrat smo že omenili V »Tei-niki-j,« ka«ko sita koristna pletav in okopavanje sadovnjakov in vinogradov; isto velja tudi «za olj.ko. Ona prav kot ostala drevesa potrebuje vlage. D,o večjih količin’te «pa pridemo le, če zemljo pod oljkami preorjemo ali presopijc.no čim globlje v zimskem času, izvršimo več pletov in okopljemo na ad v letnem ča!su. Poleti, posebno po dežju, preprečimo z rahlim okopavanjem preveliko izhlapevanje vla_ ge iz zemlje in obenem «uničimo plevel, ki jemlje zemlji vlago in hranilne snov; na račun oljke same. Z okopavamo e«m podvnžemo gornjo plast zemdlie' zdravemu vplivu zraka, ki je potreben rastlinam za pretvarjanje zelo komplicira«nih organskih in. kemiji Jrih gnojil v «bolj e«n)Ostaivine snovi, ki jih korenine drevesa lahko izkoristijo (asimilirajo). Glede globočine okopavanja moramo fM dpreznli, danebip m ramo biti oprezni, da ne bi pri tem poškodovali drevesnih korenin- Ce io dreveisa vzgciiena iz semena in ralstejo v globoki zemlji, .lahko do_ isežemo 30 cm globine, «ne da bi pošikiodavai’«i korenine, če pa drevesa niso vzgojena i«z semena (teh je pri nais največ), moramo plitvejše okopavati (15—20 cm). Na pplcšno p«a naj vetja pravilo: V jeseni ali v zirrJsikem času pre«kcplje-mo enkrat zem!«.io toliko globoko, kolikor dopuščalo razmere, v po- ■ letnem času pa izvršimo več,, zato pa plitvih (ipoviršnjh) kopi. D. J. KAJ PRIPOVEDUJE KRI? Krj se pretaka po našem tsle««u «kot življenjski veietek, ki prinaša kiisik in hrano lačnemu tkivu in cdinaiša iz «»je£«a «strupene «snovi. Brez krvi ni življenja, zato re ne smemo čuditi, da polaga moderna medicina tako veliko važnost na preiskavo krvi. V krvi bere zdra«v_ mik najvažnejše, kar miu služi za diagnozo in za zdravljenje,' Zdravnika zanima predvsem število belih in rde«či«h krvnih telesc, ki nepremehioma romajo po naših žilah. V ta namen nas zbode v sredinec, nam odvzame kapljico krvi in j,o preišče, S točno preiskavo se prepriča, če imamo premalo krvi. Ako ugotev; nezadostno število rdečih krvnih telefec, pomeni, da sprejemamo premalo kisika; orga_ nizem dobiva premalo kuriva in n,e deluje v redu. Zelo važno je, da imajo rdeča krvna telesca davclj, krvinega barvila ali hemoglobina. Ta namreč opravlja transport kisika, Ce imaio rdeča krvna telesca premalo hemoglobina, govorimo o slabokrvnosti. Vča'sih povzroči slabokrvnoisit i«zguiba krvi, včasih kaka zdravilo, včasih pa sjafo telesni uštroj. Tudi bela krvna telesca prei.kuje zdravnik pod mikroaserpom, ^Toda medtem ko ie na kubični milimeter krvi približno 5—6 milij«> nov rdečih krvnih telesc, se šle- ■ vilo belih krvnih telesc stalno menjava od 7—10 tisoč. Njih natoga je, da stoje na straži, uničujejo telesu škodljive bakterije. A«ko se število belih krvnih telesc na lm-kem mestu poveča, tedaj govorimo o vnetju- Glede na razdelitve različnih krvnih telesc sklepa zdrav-mik o vzrokih in oblikah bolezn1:. Kri izda še več. Kronično za_ struipljenje s plinom - ugotovimo, čs -preiščemo kri pod« spektroskopom. Ze iz ene same kaplje krvi lahko ugotovimo tudi krvne skupine, ki «so z’a.:ti velike važnoisiti za «trans-, NuJ-jk! k »p,et zawwsii wa na&& infet-fe« m kiii VITTOEIO 'IN RIKO © naçicaqjtaem} vprašanju DREJO ENO BEFO Lahdc . Zvedeli smo, da groze šoferji, da bodo. »Tejrbo« raztrgali, ker žali njihovo dostojanstvo■ Kritika je namenjena vsem — zbode pa nav idno Nekaj za * nekatere naše uradnice Šoferji so izrazili željo, naj bi Objavili tudi za ostale nameščence in podjetja kakšno zapoved. Njihovi želji z veseljem ustrežemo in objavljamo za danes 5 zapovedi za nekatere naše mlade uradnice. 1. V uradu se rn.oraš obnašati dostojno, tak -ojda podeželje takoj spozna, da ima opravka z uradni osebo. Tvoj .ugled obenem zahteva, da se preveč ne vznemirjaš, če te obiščejo si uradu tvoji »nadležni« forumi (predstojniki). Ni treba, da ponudiš stranki stolico, ker se tedaj predolgo zadrži v uradu, 2. Najhujša nadloga uradnikov in uradnic je, da prihajajo v urad ■■•Iranke po opravilih, ki ne spadajo v kompetenco urada. Te stranke moraš iintprej odpraviti; se bod-o že same potrudi«?, da dobijo kompetenten urad. 3. Zapomni si, da je žena enakopravna moškemu- Svojo enakopravnost moraš dciMzefA t dejanji! Ze-■'o si imenitna in povsem enaka mo- kerriu s cigarete. V uradu in po javnih lokalih motaš imeti vedno "H roki cigaretnico Miehnó »fino« in »nobel« je spuščati dim skozi nos — po možnosti kar sosedu v oči- 4. V moški družbi se obnašaj po moško). Vedno imej. glavno besedo- .5, Mogoče si še preveč »srarnež-'jiva« (tímida) v moški družbi ali tudi s poedincem. ?nnomni si, da • želje v zakon le pot izkušenj- Priporočljivo je ponočevanje in še kaj drugega -, - MogcMe smo navedli premalo zapovedi. Potrebno bi bilo povedati že katero- No, ker smo zaceli kar s cetoricanii (teh se ddbro spomnimo 2 m’ladih let), naj bo za danes. Mlade, še neizkušene in nezgrajene deklice pa naj bi o teh zapovedih cíalo premišljale. SLOVENŠČINA -ZA ITALIJANE? Piačilni poziv — Okrožne uprave vodovodov in melioracij v Kopru. »V plačila za Koper je se izvrši v našem uradu trg Bro’o. Za Izola — Piran pni L. O, Finančni odse-ko. -Za Buje—'Umag, Verteneljo, Novigrad na demo. O p o z o r i.l o V slučaju zakasnelega .plačila se stranka obremeni z globo, ki bi znašala 5 % od celotnega zneska, . Po preteku 10 dni po dospelosti plačila se dobava vode, brez prehodnega opozorila, ustavi ter se bode naipram potrošniku postopalo kazensko, stroške tega postopanja bo nosil potrošnik sam. Morebitne pritožbe ne upraviéú-'ejo nikakor zakasnitev plačila, V lučaju pritožb naj se potrošniki obračajo naravnost na Okrožna Uprava Vodovod in melioracij. Oddelek za potrošniu v Kopru. najbolj krivce. Nekateri pravijo, da je naša kritika preveč ostra in da so puščice preveč strupene, Kaj hočemo — v tem pogledu smo šolarji učitelja — Prešerna, ki pravi, da je »puščica brez žela (torej tista, ki ne zbada) z debelega čela«. Dosti je resnice v zapovedih, ki srno jih namenili šoferjem. Če se bo \pa še kdo »puntal«, da so »zapovedi« neresnične, mu lahko navedemo več kot »6 resnic«. BIDOVEC: Dragi tovariš »Gran capo «Í Titoua klika, nas preveč napada zaradi slovenskega nacionalnega vprašanja v Trstu in Italiji. RIKO: Mene bodo Openci prej ali slej naklestili. Ne vemo, kako bi opravičili kulturno preganjanje Slovencev P o Italiji. Med nami rečeno, »klika« ima prav, kajti dejstva so le dejstva. VIDAM: Tovariši, to je vendar čisto šovinistično postavljanje na- Kaj se vraga pritožujemo, saj ni vonja ničesar spremenila. Ravno tako srn-A začeli leta 1922 in smo v 20 letih precej dosegli. Če se nam posreči, bodo Istra, Dalmacija, Ljubljana in drugi italijanski kraji zopet naši. PROTI BIROKRATIZMU ali »torna ai tuo paese« DREJCE: Veš, Vane, da sem čital v časopisih, da so V Jugoslaviji odslovili na tisoče uradnikov in jih poslali v produkcijo- VANE: To ti je prava jugoslovanska poteza preiti b irokratizmu. Čim manj uradnikov bomo imeli, več ljudi bo v produkciji in manj časa bodo akti spali po uradih. DREJCE: --, in marsikatera punčka ,ki je že pozabila na udarniško delo ga bo spet