5. štev.
V Kranju, {Q. svečna 1900.
I. leto.
Gorenjec.
Političen in gospodarski list.
fchflja vsako soboto zvečer, če jo ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po posti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kloni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj 1 rez pošiljanja nu <lom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. — Na naročite brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska
d VB krat, če se tiska večkrat, pa jto dogovoru. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upi av ništvo se nahaja v g, Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina,
reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice.
Vodovod za mesto Kranj in okolico.
(Dopis,)
V Šenčurju, meseca prosinca.
Konec.
Večjo pozornost hočem posvetiti Šeiičurskeinu potoku, ki ga neprestano uživa črez 2000 ljudi in približno toliko živine. Ta potok izvira nad Olševkom in teče najprej po blatni ilovici pod Olševkom, skozi Luže, Srednjo vas. Šenčur z neznatnim strmcem in se takoj pod vasjo SernSur izgubi v zemljo. Da ima jako mnogo redilnih snovi v sebi, dokazuje dejstvo, da travnike, katero namaka, kose po trikrat na leto. Že pod (Mševkorn je jako dvomljive čistobe, še bolj pa na Lužah. Tukaj se začne voda sto-prav popravljati, kajti v njej se pore poletu perilo, po zimi pa dan za dnevom vampi in čreva. Poletu se pripeti pogostokrat, da prinese v Srednjo vas cel kravji hlebček, po zimi pa presicev želodec. aH izvržene pujske. Šenčur je pa še vesel, če dobi bodisi o poletni vročini, ali o zimskem mrazu kaj te godlje, kar pa ni vedno, kajti skoro vsako leto se pripeti, da se voda v poletnem časti posuši že v Srednji vasi ali celo r.a Lužah. Ob listom času so navadno prazni tudi vodnjaki, prazne so kapnice, Šenčurska in sretlnjevaška podjetnost pa tedaj napravi živ vodovod iz tri Četrt ure oddaljene Kokre v sodih — vsak sebi pred hišo — za božje ljudi in ljubo /.ivino.
Če nas ta mokra dobrota ne zapusti in curlja skoz vaš med listjem, blatom in travo, hite pridne ženske s pet ilniki k strugi in barvajo z belo milnico rjavkasto vodo. Dopoldne in zvečer, ko gonijo pastirji s paše, prične se stoprav življenje. Voli, kravo in teleta umivajo si parklje, in da pri tem katera teb živali kaj iz svojega vodi prilije, je naravno. Vodni prebivalci tudi niso bogsigavedi kako plemeniti. Žabe imajo vedno svoj koncert v gorkili poletnih nočeh v slavi loznunem šenčurskom morju. Posamezni tega zanimivega zbora pa kratkočasijo in usnivajo trudne prebivalce po vasi. Pubje in krastače mirno lazijo sctniiitja
in čistijo vodo. če omenim še lepih črnih pijavk, katerih je jako mnogo, in malih nedolžnih polžkov, sem s popisom odličnih živali pri kraju. Ni mi treba še opisovati živalic, katerih še nikdo izmed nas ni videl laziti po vodi. pač pa jih je našlo dunajsko kemično in bakteriologično pre-skuševališče na Dunaju. To se je namreč zgodilo tako-lo-' Nekateri Šenčurjani poslali so označenemu zavodu vodo iz Šenčurskega potoka z namenom, da jo preišče in določi vso njene redil ne in zdravilne snovi. Po izvršeni proiskavi obvestil je zavod željno pričakujoče radovedneže, da ima votla premnogo gi.ijočib redilnih snovi za travnike, poleg tega pti še brez števila (Pn/ahl) živalie, ■/. lepim imenom «Milzbrandbaccillen». Ti bakcili, povžiti v večji množini, povzročajo vrauičen pt isad in so torej koristni le konjačem. V vročem poletju razmnože so lahko tako, da postanejo
za živinorejo naravnost usodni.
Pridno so hodili gledal Šenčurjani kdaj začno rasti te nevidne živalieo, kakor «v vesni trava*, in jim pomore ljubo živino. Toda si rab jo bil prazen. Nekoga jutra opazijo, da so jo vodi)  posušila;  izginil je strah,  proč so
bakcili, ki - - kakor znano na suh.'tu ne Žive. Mnogo je že poginilo Šeiičiirjaiioin vsakovrstne živine za vranič-nim prisadom, todfl vzroku Iskali so povsem drugod, le v vodi ne. Konji, prignani iz Bohinja, lotijo se te vode le v najhujši žeji. ji ne napfjejo se do sita,po več mesecev. Poznam kobilo, kije pri najboljši hrani postala popolnoma utišava, ker ni mogla uživali smrdljive in gnile vode, katere se celo v loku Ireb let ni mogla privaditi. Ge jo za živino neužitna, koliko manj je potem šele za Ijr ;. Hozult.it kemično preizkušnjo plitvi: «ganz und vollkomm^n ungeniessbar* popolnoma neužitna; glede na rudninsko sestavine je niti niso boleli preiskovati, ker je bila popolno gnila     «ganz faul». Znano je, da je slaba voda vzrok
mnogim boleznim, posebno onim v prebavilih. Take bolezni se dobe posredno in neposredno. Vzemimo neposredno. Perilo jetičnega človeka pere se na mali vodi. s tem se spravi gotovo tudi nekaj okužila v vodo. Človek
Posamezne številke veljajo 8 vinarjev.
jo pije. Kako lahko je mogoče, da je s tem popil k;il smrtne bolezni.
šo nevarnejeje posredno. Pripetilo seje, daje krava, ki jo snedla robec jetičnega človeka, tudi za jetiko poginila. Znano je tudi, <l;i se j etika pri goveji živini zelo počasi razvija. Bakcili jetike pridejo v kri, iz te V meso in mleko, da celo v kosti in mozeg. Človek pij«' mleko {etične krave, in evo mu te smrtne bolezni.
Smelo lahko trdim, da navedene bolezni pri ljudeh in živini izvirajo le prenmogokrat vsled zaužitja vode iz gnusnega Seiièurskega potoka. Pripomniti moram, da mi je visok posveten dostojanstvenik naše kronovine rekel, da se o priliki svojega bivanja v Šenčurju v Šenčurski vodi niti umivati ni hotel, tako se mu je gnusila. In to vodo pijejo ubogi ljudje že leta in leta, in pogosto se dogodi, da jim iz slastno kuhano godlje pokaže mlada zabiča drobno tačico.
Pa slaba Šenčurska voda tudi zelo ovira napredek in blagOStarrje prebivalcev, naj služi v dokaz sledečo: V Šenčurju ustanovila se je mlekarska in sirarska zadruga. Pristop so naznanili posestniki 600 krav, ki bi dajale na dan najmanj 2000 litrov mleka. To število bi se z 0žirom na lego vasi in okolice sirarne v kratkem podvojilo. Bila bi io lahko jedna največjih sirarn na Kranjskem. Sirarna bi lahko tekmovala z ozirom na veliko množino mleka in kakovost izdelkov s tujimi podjetji, a vode - ni. Kmetovalci bi mleko dobro prodajali in s tem dobivali gotove in stalne dohodk" Vso to pa le, ko bi okolica imela zdravo pitno vodo, nikakor pa no pri sedanji, vodi podobni — smrdljivi tekočini.
Dovolj zdrave in dobre čiste pitne vode ne moremo od drugod pričakovati, kakor le od vodovoda po načrtu profesorja lliaskega. Ker se v kratkem odloči usoda tega vprašanja, ki je za mesto Kranj in nas okoličanske kmete velikanske važnosti, mi je sveta dolžnost, da v imenu k un t ski 11 udeležencev (interesentov) najlopleje, dà prav iz srca priporočilni ugodno rešitev. Sicer je tudi ne-OVrgljiva resnica, da Gorenjska že premnoga leta prispeva k razumi vodovodom, ki se gradé po Dolenjskem in Notranjskem, med tem ko na Gorenjskem še nobenega večjega vodovoda nimamo. Gastitim gospodom zastopnikom v deželnem zboru bode gotovo blagostanje in napredek Kranja in njegove sicer jako lepe okolice, ki pa je glede vode skoro najubožnejša na Gorenjskem, pri srcu, in če po svoji moči pripomorejo, da se uresničijo naše želje, so lahko prepričani, da si s tem postavijo veličasten in trajen spomenik. Hvaležno ljudstvo jih ne bode nikdar pozabilo.
V Kranju det- 10. svetna. Spravne konference. V ponedeljek so se začele spravne konference. Vobče se sodi, da no bodo imele posebnega uspeha. Obžalovati je glede začetih konferenc le to, da obsegu spravna akcija le dva naroda, Nemce in Cehe, ne pa tudi drugih narodov, v prvi vrsti Slovencev. Udeležujejo se teh konferenc te-le stranke: nemška napredna stranka, nemška narodna stranka, ustavoverno veleposestniško in krščanski socijalisli. dalje Mladočehi, konservativni veleposestniki, Staročehi in agrarna stranka.
Izgubljena hrvatska krona. Poslanec dr. Žerjavic je stavil v hrvatskem deželnem zboru predlog, naj se odpošlje poseben odsek na Dunaj, da se prepriča v državni zakladnici, je li tam hrvatska krona, o kateri se ničesar ne sliši, odkar so jo našli lota 181H. v Orjovaeu. Madja-ronska večina je seveda ta predlog zavrgla.
Na Poljskem-Ruskem se uvede na vseh srednjih šolah poljščina kot učni jezik — tako piše list «Kraj».
Salisbury, vodja angleške vlade in eden največjih politikov in diplomatov, je odstopil. On hoče odvrniti od sebe vso odgovornost in sokrivdo nesrečne vojne v Afriki. Kraljica Viktorija si; trudi vsaj v teh burnih časih obdržati državi tako Vplivnega moža.
Vojna v Južni Afriki. Posebnih poročil z bojišča ni. Vest, da je angleški general Buller s svojo armado zopet prekoračil reko Tugel in poskusil vnovič, osvobodit Ladysmit, se uradno preroka.
Dopisi.
Od nekod. (Pismo nevernega gorenjskega Tomaža.) Gospod urednik, ali ste brali «Slovenca» z dne 18. prosinca t. 1.? Kajne, ta je pa huda? Mož, »pristen gorenjsk rojak in gorenjsk kmet javno* v , Slo vencu' protestuje proti Vam, ker ste se drznili brez njegovega dovoljenja izdajati list po svojem prepričanju ter še celo objavljati oznanila, ki bi jih drugi za denarce tudi radi sprejeli. Prorokujo Vam, da ne bodete ujeli nobenega «kalina» na svojo «vabo», t. j. na svoj list.  To niso
J niačkine solze! Kdor je dandanes tako «javno» v «Slovencu» obsojen, ta je «panan» za vselej, da s svojim grešnim počen Janj em ne moro več pohujševati dobrih katoliških ovčic.   Vi tudi niste tako trdovraten in zastaran grešnik,
j da bi Vam ta obsodba mogočnega «gorenjskega rojaka* ne pretresla kosti in mozga, in od strahu so Vam gotovo se zdaj tresejo kolena; ko ste bili začuli tisti strašni protest,
j se Vam je najlaže zgodilo tako, kakor prevzetnemu Pegamu na Dunaju, o katerem poje narodna pesem:
•Pegam ustraši se tiudd, Padla žlico mu je z rek, 'Z ust založuj ravno tak ....
Vam pa je bržkone padlo iz rok tisto liberalno pero, ker še do danes niste zavrnili svojega protivnika. No, prav se Vam godi! Zakaj pa ste tako neprevidni in tako liberalno odkritosrčni, da ste precej v prvi številki «Gorenjca* iz-j bloki lili «tisto o gospodarskih zadevah* in vmes «vrgli* i šo nekaj «o šoli in učiteljih*? Iz teh besedi je prebrisani •gorenjsk kmet* takoj spoznal Vašo barvo in Vašo nakano in so pogumno razkoračil pred Vami ter Vas ustavil: «Stoj, ti nas ne boš ,farbai*! Do tega obrta imamo pravico samo mi katoliški ljudje!* In Vi? Kaj Jiočete sedaj? «Ne bodite sitni in smešni!* Ali ne izprevidite, kako nesrečno ste zavozili!? Vi bi morali stvar vse drugače začeti, potem bi imela boljši Uspeh! Posnemati bi bili morali našega ljubega gospoda kurata Koblarja! Znano Vam je, da je ta gospod pred dobrimi tremi leti začel izdajati nov list, z imenom 'Slovenski List*. A kakor vse kaže, ste Vi že čisto pozabili na ta imeniten trenutek v slovenski zgodovini. Oprostite, da ga Vam v pouk zopet pokličem v spomin ter se ob jednem spomnim posnemanja vrednih lastnosti gospoda Koblarja, ki ni navaden in vsakdanji človek in «zna več, kot hruške peč'*. On ve na pamet vse narodne pregovore in dobro pozna moč vsakega posameznega. To nam priča njegova plodonosna taktika, s katero je začel izdajati svoj list. Oprl se je pri tem podjetju na pregovor «Srednjapot — najboljša pot* in izvrstno jo je pogodil. Od začetka je rahlo dregalzdaj v »Slovenski
Narod», zdaj v »Slovenca*, vmes pa je glasno trobenta!, da dela za spravo mod obema slovenskima strankama, in v tem smislu je priobčil tudi nekaj spravljivih dopisov i/, vseh slovenskih pokrajin, o katerih pa so škodoželjne in nespravljive liberalne duše trdile, da so bili skovani v Ljubljani. Ti ljudje so celo dejali, da se za novim iislom skrivajo maščevanja željne osebe katoliške barve, ki nameravajo v kratkem pokazali zobe vsem nepoboljšljivim slovenskim liberalcem. Toda lega ni bolel nihče verjeli, in zlobni obrekljiv« i so bili grozno osramočeni, ko so zvedeli, da je med slovenskim ljudstvom vodno večje zanimanje za «Slovenski List» in da v njega upravništvo loto, od vseh strani krone, kakor bučole s paše nazaj v čebelnjak, kadar jih 'toča pobije*. Kmalu na to je začel nas kurat obdelovali slovensko liberalce. S prepričevalno besedo in z neovržiiimi dokazi je znal svojim razsodnim naročnikom dokazati, da so ti liberalci največji in najin varnejši sovražniki slovenskega naroda, ker so zvezani s Švegljem in z drugimi zagrizenimi Nemci in nemškutarji. Ker je to ponovil V vsaki številki svojega lista, morali so verjeli Koblarjeviui trditvam vsi naročniki in čila I olji lista, in med temi tudi tisti, kateri so bili prej poslušni pristaši »Tavčarjeve stranke« ali prav za prav «Ta včar-Svegljeve zveze«. Celo med Koblaijeviini nasprotniki se sliši zdaj soglasna sodba, da je »Slovenski List* nekaj izvnnridnega v slovenskem časopisju. Zalo ni čudno, da jo v tako kratki dobi svojega obstanka pridobil baje Ogromno število oboževatejjev in naročnikov, da se bero skoro že v vsaki večji kmetski hiši! Kmalu bodo menda postal dnevnik in s tem izpodrinil »Slovenski Narod* in • Slovenca*. Vidite, gospod urednik, tako mora znati, tako začeti, kdor noče neslavno pogoreli. Vi pa, ki sto navaden človek in menda nimate glavo za kake velike in izvan-redne Ideje, morali bi. prodno ste začeli s svojim listom ljudi »faibati*, povabiti svoje zaupnike na tajno sejo, da bi so posvetovali, kako začeti in rešiti svojo nalogo. Gotovo !)i bili potem pravo pogodili! Saj pregovor pravi: •Več ljudi več ve.» Jaz bi Vam bil takoj priskočil na pomoč s tem-le svetom: Pojdite v Ljubljano k uredniku «Slovenskega Naroda*, tam izpovejte, kaj nameravate ter prosite, da bi bil »Slovenski Narod* tako prijazen, da bi se hotel nekaj časa z Vami navidezno prepirati, da bi s tem pozornost nasprotno stranki' o!>nali na-\>. Ko bi Vam urednik »Slovenskega Naroda* obljubil izkazati zaprošeno uslugo, morali bi ga napasti s prav ostrim peresom, da bi se Vaš navidezni nasprotnik kar zvijal pred Vami. Sedanji nasprotniki bi Vam bili hvaležni za tak boj, in •gospodje* in «gaspudje» bi začeli svojim vernim ovčicam priporočati Vaš list kot »dober in pošten katolišk časopis*. Posledica bi bila za Vas naravnost sijajna; kajti že prvi mesec bi dobili toliko njihovih pristašev - naročnikov, da bi so lahko na glas smejali. Liberalnih naročnikov seveda ne bi imeli, a liberalno zabavljanje bi Vam še koristilo, kajti kolikor bolj bi se liberalci jezili nad Vami, toliko več bi spečali «Gorenjca*. In če bi pozneje pričeli ubirati liberalne strune, bi se gospodje ne upali grajati lista, ki so ga poprej hvalili in priporočali. Ljudstvo bi pa še z večjim zanimanjem čitalo Vašega »Gorenjca*. A žali, Vaša sreča jo zaigrana. Ne pomaga Vam »po toči zvoniti*! Gemu Vam bodo »kalini*, ki ste jih začeli lovili? Naročnikov, plačujočih naročnikov izkušajte pridobiti svojemu listu, to Vam bode pomagalo! Drugega dobrega sveta sedaj nimam za Vas; ako pa me bode pozneje prešinila kaka rešilna misel, sporočil jo Vam bodem takoj. Za danes Vam le še to svojo skrivnost povem, da tudi pobožnemu «Slovencu ne verjamem vsega, in da v njem podpisani znani «gorcnjsk kmot* po mojem mnenju še
nikoli ni nosil irhastili hlač in tudi za šole še nič plačeval; k večjemu je za šolo deloval s tem. daje proti njej hujskal priproste ljudi, kjci je le mogel in znal.     Neveren Tomaž.
Iz Radovljice. Protečeno nedeljo vršila se je v prostorih gospe Rabičeve (Bastl) letošnja predpustna veselica tukajšnjega gasilnega društva. Prostori so bili čedno z zelenjem okrašeni in skoro pretesni za množico došlega občinstva. Pilo je, videli odposlanstva gasilnih društev iz Begunj, Pleda. MoŠcnj in i/, drugih krajev, lepo število odličnih okoličanov, več višjih c. kr. uradnikov in mnogo občinstva iz Radovljice in Prodtrga. D polnoči doneski je loterija dokaj zabave in gasilnemu društvu tudi dober gmoten uspeh. K plesu odzval se je venec ne le domačih, ampak tudi vnanjih krasotic iz okolici;. Šele ob ranem i jutru zapustili smo veselico z utisoin. da se že dolgo nismo lako dobro zabavali, kakor ta večer. Daje zabava tako izvrstno uspela, pripomogla jo v piv i vrsti domača godba, ki se je vrlo trudila svojo nalogo kar najbolje izvesti. Pod vodstvom gospoda II. Ilorna rešila je prvikrat težavno delo s tem, da je igrala neumorno celi večer in celo noč do ranega jutra. Pokazala je, da morejo tudi diletanli vsi rajal i, ako imajo le voljo. In te jim zadnjo nedeljo ni manjkalo! Ko bi le še nekateri tudi prišli do končnega spoznanja, da se v našem mestu ne sme delali politike na svojo roko. in da društva lepše in boljše uspevajo, ako zraven pristnih domačinov sodeluje tudi kak »pritepenec*. 1).
Iz Medvod. Naš občinski zasfop jako dobro gospodari z občinskim premoženjem. Pripoveduje se, da je sklenil, dati za škofove »prepotrebne* zavode 20.000 kron. Na kakšen način hoče dobiti to velikansko svoto, sedaj še ni znano. Ge misli občinsko naklade povišati, tedaj res ubogi in pomilovanja vredni občani. —e.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Cenjenim naročnikom v Kranju! Na mnogostran-ska vprašanja, koliko stane dostavljanje našega lista na dom, naznanjamo, da smo določili ceno (10 vinarjev na leto, toda lepo 1 pogojem, ako se oglasi vsaj 100 odjemalcev. Vtiskarni prejoman list. pa stane samo tri krone za celo leto.
Osebne vesti. Pri državni železnici sta pomaknjena pristava gospoda A. Preveč v Škoiji Loki in I. Bagatelj v Lescah v VII. razred.
«Gorenjski Sokol*. Kakor smo že poročali, sta bila na občnem zboru tega društva iznova izvoljena dosedanji starosta ter podstarosta in soglasno ves stari odbor. Slednji se je v svoji seji z Ine 5. t. m. sestavil tako-le: tajnikom je bil izvoljen brat Janko Sajovic, blagajnikom bral Ivan Jagodic, četovodjem brat Janko Pollak in pred-teiovadcem brat Konrad Geiger. Odborhild brez portlelja ostali so bratje Janko Kngelmann, Janko Killer, Vinko Majdič in Ivan Valenčič. — Razen o za društvo važnih zadevah razgovarjal se je odbor posebno o nabavi nove zastave. Sklend je, da se zastava takoj naroči, in da «Gorenjski Sokol* tisto še tekom letošnjega poletja razvije na slovesen način. — Dne 17. t. m. napravi »Gorenjski Sokol* plesni venček.
Podružnica »Slovenskega planinskega društva* za kranjski okraj je imela minulo soboto svoj občni zbor. Nagovoru predsednik, v katerem je bodril navzoče člane k nadaljnemu vstrajuemu delu in k pridobivanju novih članov, sledilo je poročilo tajnika in blagajnika. Podružnica je vrlo delovala v tem kratkem času, kajti število njenih članov je poskočilo od J3U na 88. Blagajnik je poroča', da znaia prebitek ;35 kron 09 vinarjev in devet
znakov j><> dve kroni in to vkhjub velikim troškom za markacije in popravljanje polov. Stari odbor je bil z vskiikoni ZOpel izvoljen, in sicer gospodje: Janko Majdič, predsednikom. dr. Fran Prove, podpredsednikom. Janko Sajovic tajnikom, Hi ril Pire, blagajnikom, Leop. Poljanec, Ivan Rakove in Fr. Ks. Sajovic. Zaključuje občni zbor je predsednik povdarjal, da nas ravno letos čuka še obilo dela. posebno o priliki poseta srostov iz Češke in otvoritvi njihove koče na Grintovcu, poleni pa v razmotravanju naprave planinske koč«- na Sloržiču.
Občni zbor Slovenskega bralnega društva« v Kranju se je vršil v nedeljo ob l.uri popoldne v bralni sobi ob precejšnjem številu drušl venikov. Tajnik je poročal mod drugim, da je imelo društvo radi stanovanja neprijetno stališče. Blagajnik je omenil, da društvo še nikdar ni imelo toliko gotovine, kakor ravno v letošnjem letu. V novi odbor so bili izvoljeni gospodje: Iv. Jagodic, predsednikom. Al. Pečnik, podpredsednikom, Juraj Depoli, tajnikom. Rudolf Kokalj. blagajnikom. Fr. Šimnic, knjižničarjem, Iv. Majdič. J. Kovačič, J. AmbrožiČ in G. Krzen, odbornikom, Ignacij Resch, Fr. Ks. Sajovic in Iv. Zupan, namestnikom, občni zbor jo sklenil, da se v prihodnje opusti nekaj nepotrebnih časopisov in se namesto njih naroči še en i z tis »Slovenskega Naroda >.
Dijaška kuhinja v Kranju. Tukajšnja višja gimnazija je zaključila danes prvo policije. Tem povodom se usojamo opozarjali slavno občinstvo na dijaško kuhinjo, ki še nikdar ni preskrbovala s hrano toliko ubožnih, a marljivih dijakov, kakor ravno v pretočenem polletju. Kakor čujenio, bo pri letošnjih pičlih dohodkih odboru skoro nemogoče . V prihodnje vršili svojo nalogo v dosedanjem obsegu. Da to preprečimo, spominjajmo se ob vsaki priliki dijaške kuhinje in žrtvujmo po možnosti za ta prepotrehni dobrodelni zavod.
Predpustne zabave. Gasilno društvo v Kianjskigori napravi jutri v nedeljo plesni venček v prostorih g. Hribarja. — Slovensko bralno društvo v Tržiču vabi na predpustno veselico, ki so bode vi šila dne 17. 1. in. v gornjih prostorih gospoda A. Perneta. - Slovensko bralno društvo v Kranju priredi dne 25. svečna I. I. maskarado.
V Tržiču bi morali dne ('». t. m. volili župana, toda volitev se ni mogla izvršili, ker so nekateri volilci tretjega razreda podali ugovor proti zadnjim občinskim volitvam,
Obesil se je na Bregu pri Tržiču Ignacij Lončar.
Z nožem zabodel je dne .">. I. m. v Lešah, radovljiški okraj, o priliki neke ženitovaujsko svatbe Anton Zupan iz Leš Franca Peharja ter mu prizadejal globoko rano. Storilca so takoj zaprli in izročili sodišču v Radovljici.
V Mošnjah se v kratkem zgradi občinska hiša. v kateri bo imelo gasilno in kmetijsko društvo svoj dom.
Srečolov je dovolilo c. kr. finančno ministrstvo gasilnemu društvu v Breznici, okraj Radovljica. Prebitek nuj se porabi za nakup gasilnega orodja.
V begunjsko kaznilnico pošljejo v kratkem iz Gradca Pavlino Kraupa in njeno hčer Alojzijo, ki sta ljudi ogoljufali za 85.980 kron. Mati je dobila šest let težke ječe, hči pa dve in pol leta.
V Medvodah je te dni neki delavec v javnem prostoru vrgel podobo Matere božje ob tla. Drugi dan ga je poiskal orožnik in odvedel v zapor.
Škofjeloški kolesarski klub je priredil dne 2. svečna I. 1. v prostorih narodne  čitalnice sijajen  ples.  ki  se je
izvršil v vsakem oziru povoljno. Udeležba je bila mnogoštevilna, saj seje zbrala vsa škofjeloška elita, poleg tega pa so počastili la ples tudi gostje iz Ljubljane in z Gorenjskega. Plesale so se tli četvorke. in sicer prvo 28 parov, drugo 20 in še celo pri tretji je vstrajalo 22 parov.
Plesalo se je do ranega jutra: zabava jo bila izborna. Novomeška godba na lok ji; svirala ves čas netil rudljivo in zelo precizno.
Župnijo Trata jo dobil gospod Matevž Pintar, župnik v SI ari Oslici.
V Volčjem potoku, okraj Kamnik, se snuje društvo skupil" pomoči ob nesreči požara.
Na Kranjskem sploh. Benetke v LjubljanL ali velika »Slavčcva maska-rada» bo v nedeljo dne 18. t. m. v »Narodnem domu« v Ljubljani.   Kdor hoče ros kaj izvanrednega videti, naj ne zamudi ogledali si to maskarado.
Na K o r oš k e m. Družba sv. Mohorja v Celovcu nam naznanja, da bodo letos izšle sledeče knjig*;: »Anton Martin Slomšek*, •Zgodbe sv. pisma*, VII. snopič, »Priprava na smrt*, |  «Slovenska pesmarica*, II. zvezek, »Slovenske večernice*, 52. zvezek, in «Koledar* za leto 1901. Nabiralne pole z denarjem vred naj se• dopošljcjo odboru — kakor druga i   leta —- do dne 5. sušca t. 1.
Najnovejše vesti.
Škofja Loka 9. svečna. Davčni praktikant g. A. Adamič je proslavljen iz Litije k tukajšnjemu e. kr. davčnemu uradu.
Dunaj 10. svečna. Ministrski svet ima danes sejo, v kateri se določi dan, kdaj se skliče državni zbor.
London 10. svečna. Tretji poskus Bullerjev, osvoboditi Ladysniit.li, je ponesrečil. V bojih od 2. do 9. t. m. je bila Bullerjeva armade, na vseh krajih popolnoma pobita in se je morala zopet umakniti črez Tugelo.   Angleži so izgubili 2500 mož.
London 10. svečna. Vojno ministrstvo naznanja, da je bil general Macdonald, ki jo pri Koodeskopu naskočil Hitro. po ljutem boju premagan in se je moral umakniti do Modder-Riverja.
London 10. svečna. Poslanska zbornica jo z 229 j proti 89 glasom sprejela adreso, s katero se zahteva nadaljevanje južnoafriške vojne.
London 10. svečna. Usoda Bullerjeve armade se je odločila v noči od srede na četrtek. Puri so zažgali travo na vseh gorah ob Tugeli in pri tej strašni razsvetljavi streljali na Angleže. Najhujši boj je bil ob I l.uri ponoči. Puri so imeli več topov, do katerih angleški topovi niso segli, in vsled tega so se morali Angleži zopet uma! niti čez Tugelo.
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Kranju in osebni kredit.
Piše se nam: Ta denarni zavod pridobil si je, kakor je še mlad. splošno zaupanje; vsaj so pa tudi njegovi uspehi lepi. Varčni in imoviti Gorenjci zalagajo ga z denarnimi vlogami, ravnateljstvo pa previdno posojuje Gorenjcem, Dolenjcem in po nekoliko tudi Štajercem, toda daje samo hipotekami kredit, kakor je to v njegovih pravilih. Toda
| domačinom in bližnjim sosedom moralo bi se v Kranju postreči tudi s personalnim kreditom Ker pa v mestu ni posojilnice, katere; poleg dobre hranilnice itak treba ni, svetoval bi hranilnici, da bi svoja pravila po vzgledu iiovonfeške hranilnice tako prenaredila, da bi mogla izjemoma dajati denar tudi na menice, vsaj domačinom in najbližnjim sosedom. Ako bi pa hranilnica tega ne storila, osnuje naj samosvoje kreditno društvo v ta namen in ga zalaga, in to kreditno društvo naj posojuje na osebni zaup.   Stare hranilnice na Dunaju, v Gradcu,
i  Celju, Ljubljani imajo vse take zavode. L.
Domača knjižnica.
< Der Suden , na Dunaju izhajajočega lista, ki zastopa politične in gospodarske koristi Slovencev in Hrvatov, je izšla 64. številka z raznovrstno vsebino, Naročnina znaša za celo leto H kron. Rojaki! Razširjajte ta za naše politične razmere prepotreben list povsod: V društvih, gostil-nieah, kavarnah, med prijatelji in znanci.
Tedenski sejem v Kranju dne 5. t. m.
Prignalo se je 2;>2 glav goveje živine, 6 teleta, 44 prašičev. Pšenica 100 kilogramov 16 kron, proso 100 kilogramov 14 kron, oves 100 kilogramov 11 kron 40 vin., krompir 100 kilogramov 4 kron 60 vinarjev, leča 100 kilogramov 21 kron. fižol 100 kilogramov 20 kron &0 vinarjev.
7 Naznanilo.
Dijaki, ki hočejo v drugem polletju izpremeniti svoje stanovanje, se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji v dijaškem konviktu V i k t or j a O m e i- s e.
Učenec
so takoj sprejme prj Antonu Kummerju, peku v Kranju (•pri Goljarju»). ;ix
Loterijska srečka dne 8. svečna 1.1.
Gradec:      19     ;)!»     11     23 fifi
§
i
1 1
1
i
1 1 1 1
JMia^lJlirJIMiriairllB
Naznanilo.
Podpisani javljamo slavnemu občinstvu mesta Kranja in na deželi, da izvršujemo v Ljubljani, Florijanske ulice štev. 30 30—2
pleskarsko delo
za stavbe in opravo po najnižji ceni ter se priporočamo v mnogobrojna naročila.
s spoštovanjem Andr. Bricelj, Fr. Oražem, Iv. Korbar.
m m
m i
i m m
m
I p   Sli £14
fi lj iiia on liat -u cKtiiujii 10—5
piipc:cvci  vsa o nitxovo »tiofto »pa^ajeva cVfci po na-j*Hi*i* ceni.
Ina družba Og.
zavaruje najceneje in najsigurnejse proti škodi po požaru pri premičnem in nepremičnem imetju, proti škodi pri prevažanju blaga, nadalje za življenje na razne načine.
Natančnejša pojasnila daje
RUDOLF KOKALJ
10—5   glavni zastopnik < Düna v -a v Kranju.
I
ta
Zaloga „Belske kisle vode"
(Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Ran tu, Kranj, Savsko predmestje.
1 zaboj (50 steklenic) 8 kron 50 vinarjev.
Istotam se sprejme tudi 29—2 učenec iz dobre tli že, ki je dovršil vsaj dve srednji šoli.
Pozor, gospodje sanici!
Dve gospodični iz Kranja, v najboljših letih, s precejšnjim premoŽenjem, iščete ženinov. Glede na to, da predpustni čas bitro mineva, je zadeva nujna.
Li resne ponudbe naj se blagovolijo rposlati p<»l šifro R- K-na upiiivništvo (Gorenjca >. _"*
Prodajalnica ali skladišče (magacia)
odda se takoj v najem.
Kje? pove iz prijaznosti upravniltvo Gorenjca». 86 l
Mestna hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rontnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog: 2,017.186 kron 06 vinarjev.     Stanje hipotečnih posojil 1,312.924 kron 63 vinarjev. 86—1
ki ima veselje do tiskarstva, se sprejme v novi tiskarni nasproti mestni hranilnici v Kranju. Zahteva se vsaj par srednjih šol, katere so tiskarskemu vajenen neobhodno potrebne.
KAROL FLORIAN
trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem v Kranju, glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic)
in galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbe! veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. 14—5
Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih
knjigah deset odstotkov popusta.
fTtf"
ur ar v Kranju
prej SPRACHER, ziaven lekarne priporoča svojo
največjo zalogo vseh vrst žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnine, za neveste bogato izbir prstanov, brošk, uhanov i. t. d. 28—4
Zaloga optičnega blaga. — Darila za vsako priliko, orodje
iz china-srebra, kakor tudi jedilno orodje. CENIKI poštnine prosto. — Poprave se točno in ceno izvrše.
Tiskarna v Kranju
# v gospoda Floriana hiši nasproti mestni hranilnici
je preskrbljena s povsem novimi črkami, okraski in izdeluje vsa dela v najkrajšem Času, da se ne boji konkurence.
w yo) yw vi
£^Oo^^     ^-^ocT^N     £~*oo^^ £-^CCT^^
I
<o ^ *S % %
tiska brošure, trgovske račune, pisma
in zavitke s firmo, cenike, vabila na karton in papir, posetnige razne velikosti in oblike z zavitki 1. t. d. i. t. d.
Tiskarna v Kranju tiska tednik „GORENJEC
ki izhaja na četvorki vsako soboto zvečer ter stane za celo leto tri krone, po pošti štiri krone.
Začela je zalagati vsakovrstne tiskovine za županstva in urade.
Sedaj ima že v zalogi: Pobotnice za učitelje in uradnike. # * * * * * # *
Izdaja in galaga konsoicij «Gorenjca»
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska tiskarna v Kranju.