CENA 500 din - Leto XLI — št. 50 Kranj, torek 28. junija 1988 GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kranj, 23. junija — Tudi Gorenjska se je odzvala na razmere, ki so jih sprožile aretacije Janše, Tasića in Bor štnerja. Posebno kulturno-politično prireditev je v nabito polnem Prešernovem gledališču pripravilo uredništvo glasila Naprej. Več na zadnji strani. (V. B.) Foto: G. Sin i k Izzvenel je Gaudeamus Foto: G. Sinik ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Partija ne želi opehariti ljudi Včerajšnja seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, sklicana neposredno pred jutrišnjo sejo zveznega centralnega komiteja, je Posegla v žarišče družbenega dogajanja (beri kri-2e) v Sloveniji in Jugoslaviji. Ponovno je potrdila, da vodstvo slovenske partije stoji trdno za svojimi stališči in pogledi, povedanimi na 10 kongresu pred dvema letoma, potem na konferenci in nazadnje ob zadnjih političnih dogajanjih v Sloveniji. Svojega pogleda na sedanjost in prihodnjost ne •nisii menjati zaradi trme ali samozadovoljnega vztrajanja pri svojem, zaradi prevare, s ciljem opehariti ljudi in jih peljati žejne čez vodo, ampak samo zaradi lepše, človeka in socializma vredne Prihodnosti, od česar ne bo imela koristi samo Slovenija, ampak vsa Jugoslavija. Zavračamo vse očitke, je dejal, kot že mnogokrat, Milan Kučan, da se pajdašimo z nazadnjaki in se utapljamo v socialdemokratizmu, če zagovarjamo srž svojega delovanja znotraj socialistične zveze. Druge poti, vsaka bi bila pogubna za prihodnost, ne poznamo. Ce jo kdo želi, potem naj jo pelje brez nas, brez sedanjega centralnega komiteja, ki je zadnje dve leti takšno strategijo gradil. Zavračamo in obsojamo tiste, ki nas želijo skregati z ljudmi, ki rušijo zaupanje, ki ga vzopostavljamo. Za zaupanje pa -sta vedno potrebna dva. Marsikaj, kar je zraslo na zelniku Slovenije in kar je bilo tudi obsojano, sedaj že postaja last Jugoslavije. Zvezna konferenca partije je potrdila marsikatera slovenska stališča, prav tako je bilo tudi na zadnji konferenci komunistov armade čutiti več demokratičnega in za dialog pripravljenega duha. Slovenija ne sme postati vase zaljubljen rezervat, ampak republika naprednih pogledov in primerov. Naš centralni komite ve, kaj hoče. Sedaj je čas, da vsak, ki mu je za napredek, zastavi svojo odgovornost. Čas modrega vodstva, ki vse ve in lahko odgovori na vsa vprašanja, je minil, in dobro je, da je tako, je dejal Kučan. Zavračamo in zavrnili bomo vsak neupravičen, podel napad na Slovenijo. Tu ni kontrarevolucije, ni želja po odcepitvi, ni želja po prevladi nad drugimi. Slovenski ponos ne ogroža ostalih, ampak prispeva k bogatejšemu jugoslovanskemu socializmu. Znali pa bomo oceniti in preprečiti tudi tisto, kar blati druge, kar vzburja strasti, tudi pod plaščem demokracije in svobode ter na hrbtu partije. To smo • -7čirjona seja slovenskih sindikatov Hecepta, kako iz krize, niso iznašli |^bljana 24. junija — Ce so optimisti pričakovali, da bo petkova la ^lrj?nu *cia republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije odkri-NUMIk k"ze' so se zm°dli. Kajti razprave so poudarjale, da v sin-ko«> uo sturem ne gre več, da bo treba začeti drugače. Toda ka- 2e Miha Ravnik je uvodoma r^daril, da delavci in razmere lotevajo drugačen sindikat, ne-Pazpravljalcev za njim pa je »o v besedah še mnogo krep-■ J-S'h. Se mnogo nazorneje od 0°Pice besed, izrečenih v petek, ^Položaju sindikata v družbi in stn ?su t'° težav delavcev govore Mn u' kl so ta tas pretresale «nbor. V zvezi s sindikalnim n°*om do stavk je bil zlasti umesten nastop Tamovega delegata Draga Horvata. Izjavil je, da mora sindikat sam sebi izreči kritiko spričo mlahavega in boječega odnosa do njih. Tudi do drugih družbenih vprašanj, do razmer, ki pehajo delavce v revščino in mezdni po ložaj do države, ima sindikat enako neopredeljen odnos. To je treba spremeniti, so poudarili razpravljalci na seji, pri čemer je več pričakovati tudi od sindikalnega vodstva. Kot je dejal eden od govorcev, bi moralo tudi sindikalno vodstvo kdaj podstaviti hrbet, "kot so to storili v interesu svojega članstva Smole, Kučan in Anderlič. Več o tem, kaj so še rekli na razširjeni seji republiškega sindikalnega sveta, na 2. strani. D. Z. Zlebir Slovenec v Beogradu Beograd, 23. junija — Po vseh peripotijah, ki so se v zvezi z izvolitvijo novega predsednika konference ZSMJ pričele že lansko leto, so delegati iz vseh koncev države le uspeli ujeti korak z »nacionalnim ključem«, ki se upošteva pri najvišjih zveznih funkcionarjih. Za vsega en glas je bil za novega enoletnega predsednika zvezne mladinske organizacije izvoljen Branko Greganovič iz Slovenije, ki je od začetka letošnjega leta opravljal funkcijo profesionalnega člana predsedstva K ZSMJ, prod tem pa bil aktiven v vrstah mariborske mladinske organizacije, tudi kot urednik študentske Katedre. V. B. V Školji Loki odkrili spominsko ploščo dr. Ernestu Kramerju Devetdeset let raziskovalnega dela v kmetijstvu Škofja I,oka, 25. junija — Pred devetdesetimi leti je bilo na pobudo Kranjske kmetijske družbe in ob gmotni podpori mesta Ljubljane (v času županstva Ivana Hribarja) ustanovljeno Kmetijsko kemijsko preskuševališče za Kranjsko, iz katerega se je razvil današnji Kmetijski inštitut Slovenije. Preskuševališče je bilo pomembno za napredek strokovnega dela v kmetijstvu in za širjenje slovenske besede v kmetijski in tehniški znanosti, veliko zaslug za to ima prav njegov prvi ravnatelj dr. Ernest Kramer iz Škofje Loke, raziskovalec evropskega merila, agronom, prvi slovenski bakteriolog in neu- Slovenska skupščina o ustavi in mariborskem štrajku Delegati niso pojedli prejšnjega sklepa 1'juhljana, 24. junija — ''Jno glasovanje v republi skupščini je odločilo gle j**' referenduma o spremam J*1 zvezne ustave 56 delega "v .M' bilo zato, med njimi tu 1 nekateri gorenjski, da se re*erendum razpiše takoj, ko S" spiememlie usta . >■ le v os "tltku (to te i ju kur precejšen javnosti tudi s svojimi fjdpisi), 85 jih |e bilo proti, Pa se jih je vzdržalo To Pornenj ponovno potrditev /e *Prejetega stališča skupšči politike m ustavne komi j'J°. da se razpise ljudski re °rendum, če bo po oceni ■stavne komisije in skupšči ne Potreben, sele tedaj, ko bo /n,in predlog dopolnil k zve zni ustavi. Takšen sklep je bil sprejet predvsem v dobro strpnosti, preudarnosti in treznosti, saj bi lahko Imel marsikdo \ . I u gos I a v i p slo vensko referendumsko glaso vanje za grobo, razdiralno in se ne vemo kakšno škodljivo politično manifestacijo' Slovenska skupščina je v obrambo stališča, da ulica ne more reševati problemov in da od gospodarske reforme, l,i ne D0 minila brez posledic, ne smemo odstopiti, zavrnila zahteve mariborskih stavka joči h po ugotavljanju odgo vornosti zvezne vlude in po sklicu izredne seje zvezni" skupščine, na kateri bi ukinili omejevanje osebnih dohodkov. To problematiko bo obravnaval zbor združenega dela republiške skupsi me na osnovi anali/ Izvršnega sveta m zbornice. Predvsem M l|udem ne la žimo! Tuko je bilo slišati v skupščini ob priporočilu direktorjem in drugim vodilnim (tako gospodarskim kot samoupravnim In političnim) v podjetjih, da je treba delav ceni povedati po resnici o položaju v podjetjih, pu tudi to, kaj lahko naredijo sami za boljši položaj. J. Košnjek Mag. Jurij Kumer iz škofjeloške kmetijske zadruge odkriva spominsko ploščo dr. hrnestu Kramerju. - Foto: G. Sinik Jutri seja radovljiške skupščine Volili bodo predsednika Radovljica, 24. junija - Delegati radovljiške občinske skupščine bodo jutri na skupnem zasedanju volili predsednika skupščine. Kandidata sta dva: Ciril Ažman iz Ljubnega (zdaj predsednik občinskega sindikalnega sveta) in Marko Bezjak i/ Radovljice (direktor Uprave za družbene prihodke SO Kranj). Izvoljen bo tisti, ki bo dobil večino glasov. Če v »prvem krogu« ne bi uspelo nobenemu, se bo glasovanje ponovilo zu kandidata, ki je dobil več glasov. Po skupni seji bodo skupščinski zbori zasedali ločeno. V osrednjih točkah dnevnega reda bodo obravnavali analizo četrtletnega gospodarjenja v radovljiški občini, analizo zaposlovanja in kadrovskega razvoja občine in predlog, da bi srednjeročni dru/beni plan občine dopolnili Še Z i/gradnjo rado vlji.škega dela avtomobilske ceste Bratstvo in enotnost po trasi, ki bi potekala ob sedanji cesti, a brez cestninske postaje na Brezjah, kot predlaga investitor, republiška skupnost za ce- ste C. Z. morni strokovni pisec, kateremu so kot je na sobotni slovesnosti v Skofji Loki dejal Slavko Gliha, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, v zahvalo za njegovo delo, za zgled mladim in v dokaz, da čas prejkoslej pretehta zasluge vsakogar, odkrili na hiši Mestni trg 8 spominsko ploščo. O pomenu njegovega strokovnega in raziskovalnega dela za napredek kmetijstva je spregovoril dr. France Adamič, zaslužni profesor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki je še posebej poudaril, da je preskuševališče pod Kramerjevim vodstvom raziskovalo dolenjska, belokranjska in vipavska vina, prst na gorenjski ravnini, učinke rudninskih gnojil na kakovost in količino pridelkov, načine obdelovanja kmetijskih zemljišč na Ljubljanskem barju, vodne vire na Kranjskem, sorte poljščin, vrtnin in hmelja. Dr. Kramer je delal kemijske, bakteriološke in fiziološke analize za potrebe kmetijstva, živilstva, medicine, obrti in industrije. Napisal je številne članke, razprave in knjige, ki nimajo samo zgodovinske, temveč nekatere še vedno tudi uporabno, strokovno vrednost. C. Zaplotnik VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 (ć^IBSSKJSI^GI-AS 2. STRAN Torek, 28. junija_ TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Grožnja vrnitve starih časov Atentat na turškega ministrskega predsednika Turguta Čzala lahko opišemo ali kot osamljeno brezupno dejanje enega izmed političnih skrajnežev. pred katerimi skoraj nobena država ni imuna, lahko pa kot napoved novega i:bniha terorizma. Vse več ljudi opozarja na podobnost z razmerami v letu 1980, ko je v kaos posegla vojska in prevzela oblast. O Turčiji zadnja leta pišemo kot o državi, ki je uspela z različnimi reformami gospodarstvo postaviti na trdne temelje in obenem na pritisk predvsem evropske skupnosti opustiti nekaj ukrepov, ki so Turčijo uvrščali med najhujše kršiteljice človekovih pravic v Evropi. Oblast je tako nekaterim opozicijskim strankam in njenim voditeljem spet dovolila javno delovati in celo sodelovati v volilnem procesu. To je bila ena izmed temeljnih zahtev evropske skupnosti, v katero bi Čzal rad včlanil Turčijo. Pravzaprav je to njegova prva naloga in tej je podredil vse druge zunanjepolitične zadeve, kamor štejejo predvsem približevanje Grčiji, ki bo v kratkem prevzela vodstvo v skupnosti. Tudi gospodarske reforme so v skupnosti lepo sprejeli. Vendar je odziv nanje v sami Turčiji precej drugačen.Veča se narodni dohodek na prebivalca, država se industrializira, večajo se mesta, ostaja pa revščina tako v nerazvitih jugovzhodnih pokrajinah kot tudi v samih mestih. Velik izvoz in načrtovanje še večjega, s katerim se turške oblasti v zadnjem času tako rade pohvalijo, je prinesel velike dobičke predvsem bankirjem in tujim investitorjem, medtem ko slabo plačani državi uslužbenci in mezdni delavci predvsem v industriji, od tega nimajo veliko. Zanje gospodarske reforme in liberalizacija tržišča pomenijo le vedno višje cene (inflacija je približno 10-odstotna). Glede na to, da namerava Čzal omejiti zunanjetrgovinski primanjkljaj predvsem z omejevanjem domačega povpraševanja, se nižjim in srednjim slojem ne obetajo boljši časi. Kljub temu da skuša vlada z nekaterimi projekti, ki naj bi omilili akutno brezposelnost in revščino v najmanj razvitih področjih, prebivalce pomiriti, pa so se po državi že razbohotili nemiri in predsednik Evren, ki je vodil vojaški udar leta 1980. je enkrat že zagrozil, da bo vojska ravnala enako, če bodo politiki državo spravili v tak nered, kakršen je v Turčiji vladal pred osmini leti. Kasneje je te svoje besede sicer preklical, vseeno pa je z njimi sprožil plaz ogorčenosti. Opozicija, ki se ima za branilko demokracije, je začutila grožnjo, in je take napovedi obsodila. V Turčiji tako naraščata in levi in desni ekstremizem. polarizacija je močnejša tudi znotraj same vladajoče stranke. Propagiranje in nasilno formiranje tako različnih stvari, kot so svobodno tržišče, razvoj, demokratizacija, zategovanje pasu, in pojavi vseh vrst ekstremizma, pa lahko pred turško prihodnost postavijo predvsem negotovost. Tomaž Gerdina Kamen je vržen... Pod naslovom »S kamenjem nad stražarja« Politika poroča o »izgredih huliganov v Mariboru«. Uvodoma poudarja, da kot kaže, svojevrstna politizacija mladih in spodbujanje protiarmadnega razpoloženja med njimi v zadnjem času dobiva vedno bolj konkretne poteze. Nekateri posamezniki neposredno izzivajo pripadnike oboroženih sil v severovzhodni Sloveniji. Tako se je v mariborskem predmestju Tezno pred dnevi pojavilo grafitno sporočile »JLA-SNZ-ZKJ - kljukasti križ«, na vojašnici Slave Klavore v Mriboru pa grafit z napisom »Janša pojdi domov«. Nekaj dni pred tem pa je 16-letni mladenič zlil vedro vode pred bivšega oficirja JLA. Kakšne pa so spodbude za novo turistično sezono? Neue Kronen Zeitung je pisal, naj se turisti ne bojijo preveč drastičnih podražitev, saj je hkrati še bolj padla vrednost dinarja. S tem pa se veča tudi razlika med razvitim liberalnim severom države in nerazvitim, neučinkovitim, dogmatskim jugom. Razplamtela so se nacionalna nasprotja in prerasla v ideološki spor, ki se je zaostril s kritikami na račun JLA v slovenskem tisku in kulminiral z domnevnimi intervencijskimi načrti pretežno srbskega vojaškega vodstva, ki mu je proces liberalizacije v Sloveniji trn v peti. Generali se namreč čutijo poklicani, da kot predstavniki edine še enotne in centralne institucije v Jugoslaviji čuvajo red v državi. Nove ideje, prevelika kritičnost in pluralizem mnenj, kar dovoljuje in celo podpira slovensko vodstvo, po mnenju generalov ogroža obstoj države. Die Presse pa piše o veliki ljubezni Jugoslovanov do orožja. V Jugoslaviji naj bi bila vsaka četrta družina »skromno oborožena«, orožja, ki ga tihotapijo iz tujine, pa je veliko več. Poznavalci ocenjujejo, da je v Jugoslaviji težje priti do vozniškega dovoljenja kot do orožnega lista, ki ga lahko dobi vsak zdrav, polnoletni in nekaznovani državljan. Najnovejša moda je minipištola Magnum 375, izdelek tovarne Crvena zastava. Letos naj bi jih na jugoslovansko tržišče poslala še 1000, naslednje leto pa kar 1500, s čimer bo komaj zadoščeno potrebam balkanskih ljubiteljev orožja... 'oMEEGLAS Ob 35 — letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference s/1) I Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in dirali tnr.) Leopoldi na Bogataj (odgovorna urednica), Jože KoSnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (go renjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), I,ea Mencinger (kultura) Helena Jelovčan (i 1 • i iriie iol ikih klopi, Škofja Loka), Cveto Za plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jese mce), Danica Dolenc (tradicije KOB, naši kraji, ca dom in druiino), Sto-jan Saj« (družbene organizacije In društva, SLO IN DS, ekologija), Danica Zavrl Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (sport), Vilma Stanovnik (Tržić, turizem), Vine Beiter (mladina, l.ultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bi/.jak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (i- je) Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500 «03 31099 Telefoni: direktor in glavni urednik 28 463, novinarji in odgovorna urednica 21 K<>0 in 21 -- 835, ekonomska propaganda 23 987, računovodstvo, naročnine 28 463, mali oglasi 27 960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 1/72. RAZŠIRJENA SEJ« REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Sindikat naj bo delavčev Ljubljana, 24. junija — V času, ko vsemu jemljemo mero, tudi delavci hočejo ukrojiti sindikat, ki bi se čimbolj prilegal njihovim intei*-,.. Z namenom, da bi našli odgovor na vprašanje, s kakšnim sindikatom bodo zmogli iz krize, so se člani republiškega sveta ZSS, predstavu**' osnovnih, občinskih, medobčinskih organizacij in večjih sistemov, sešli na razširjeni seji. Prek tristo sindikalnih aktivistov, od katerih'1 jih je dobra tretjina priglasila k besedi, je iskalo vzroke krize in način, kako delavcu povrniti samoupravljanje in zaupanje v njegovo nizacijo. Žal je bilo veliko razprav takšnih, ki niso segale čez plot domače tovarne, na drugi strani pa preveč načelnih z že velikokrat slif>" nimi razmišljanji, pa bolj malo idejami, kako res iz krize s sindikatom delavcev. Ob sklepu je bilo vendarle jasno: delavci hočejo bolj kovit, borben, brezkompromisen sindikat, ki se bo zavzel za tržno gospodarjenje, se uprl posegom države v gospodarjenje in odločitvatfli* bodo slabšali položaj delavstva, zahteval bo racionalizacijo v družbeni organiziranosti, začenši sam s sabo. Socialno varnost, so si bili na koncu, si delavci lahko zagotavljajo le z delom, enaka socialna politika po vsej Sloveniji pa ima poskrbeti za vse na eksistenčnem roj* Tudi glede stavk kot načina uveljavljanja delavskih interesov, potem ko odpove vse drugo, so se pogumneje opredelili, z obvezo, da tem* teje razjasnijo stavkovna pravila. Težko bi rekli, da je bila razširjena seja slovenskih sindikatov prelomna, saj,kot je ob sklepu tega sindikalnega »mini kongresa« dejal član predsedstva Lado Brolih, niso kongresi, besede in papirji tisti, ki prinašajo spremembe. Le po konkretnem delu je moč meriti učinke sindikata. Ko so razpravljali o delu te organizacije v preteklih dveh letih po 11. kongresu, so bila mnenja o njegovi učinkovitosti delje- sti se namreč uveljavlja uravnilovka, ker pač v delovnih organizacijah nimajo druge izbire, v uravnilovko pa vodijo tudi številni ukrepi omejevanja osebnih dohodkov. Administrativni ukrepi, kot so dejali, vodijo v še globljo krizo, ne pa iz nje. Razbremenjevanje gospodarstva na delavčevih plečih ne rodi sadov, prav tako ne na račun siceršnjega družbenega standarda, kar boleče občutijo tudi delavci v družbenih dejavnostih. Kot so poudarjali številni razpravljalci z družbene »porabe«, slednja postaja (sodeč po mišljenju in ravnanju državne administracije) že kar potrata. Tako je bilo govora o zdravstvu, kjer predstavniki republiškega odbora sindikatov te dejavnosti terjajo vnovičen odgovor na vprašanje o lanskih nepokritih izgubah in ukrepih zoper krizo v tej družbeni dejavnosti. Tudi iz kulture in socialne dejavnosti, pa še mnogih panog in strok, so na razširjeni seji postavljali vprašanja in trditve o vse globlji družbeni krizi. Govorili so tudi o vse aktual-nejših tehnoloških in ekonomskih presežkih delavcev, ki bodo ob uveljavljanju tržnih zakonitostih večji in večji problem. Odpuščanje delavcev ni prava rešitev, temveč je slednjo treba iskati v perspektivnejših progra- mih in usmeritvi na tuje tržišče. Kot se je pokazalo na razširjeni sindikalni seji, se delavci tudi ne ogrevajo pretirano za predloženi socialni program, čeravno so ga na koncu sprejeli, temveč zahtevajo razvojne programe, ki bodo vsem zagotovile ne le socialno varnost na robu preživetja, pač pa še kaj več. Seveda pa ni na sindikatu, da bi nosil odgovornost za takšne programe, izdelajo in uveljavljajo naj jih strokovnjaki, sindikat pa naj le bdi nad njihovim uresničevanjem. Sicer pa so socialni programi izdelani zato, da noben delavec ne na. Medtem ko so na eni strani sodili, da je sindikat v redu odigral svojo vlogi je bila večina mnenja, da bi zlasti od sindikalnih funkcionarjev pričakovali več odločnosti pri zavzemanju za delavčeve interese. Tako pa so bile v zadnjih letih v državi mimo sindikata (ali pa z njegovim tihim privoljenjem) sprejete odločitve, ki so temeljito omajale delavčev materialni, socialni, zlasti pa še samoupravni položaj. Tako delavec danes praktično o ničemer več ne odloča, saj mu celo osebni dohodek režejo razni interventni ukrepi. Živeti in preživeti Razprava na razširjeni soji je potekala v treh delovnih skupinah. Pretežnemu delu razprav je dajala ton nujnost prestrukturiranja gospodarstva. Kritično so delegati presojali različne posege države, ki so namenjeni i/, hodu iz krize, dejansko pa jo le se poglabljajo. Rezultat takšnih razmer pa je vse slabši gmotni položaj delavcev. Vodilni motiv številnih razprav so bili tudi osebni dohodki, ob katerih so poudarjali zlasti to, da mnogo delavcev z rednim delom ne more zaslužiti dovolj za normalno življenje. Zato se obračajo po so-• i ilne pomoči. Dolgo že ne velja več, da bi delo zagotavljalo soci alno varnost: vse več zaposelnih je na robu preživetja. Plača je namesto ekt družbene lastnine in jasno določiti njene titularje (naslovnike), ^re torej za kapitalizacijo družbene lastnice, ki naj se obnavlja in povečuje, ki naj ne °o več le splošni pogoj dela, temveč naj ima Rednost. Kam nas je privedel dosedanji ne-lastninski koncept družbene lastnine seveda ni potrebno ponavljati, na kratko lahko rečemo, da so erozije družbene lastnine in Ogrožanja ne samo razširjene, temveč tudi enostavne reprodukcije. Soglasja, da je treba koncept družbene lastnine spremeniti, torej ni težko doseči, težko pa bo doseči ope-racionalizacijo. od le-te pa bo seveda odvi- Premalo se zavedamo, da smo z eno nogo že globoko v gospodarski reformi, razmere so namreč tako zapletene, da to ni moč storiti naenkrat, temveč bodo pripravljene stvari sproti uveljavljene, je od junija naprej sprejete ukrepe ekonomske politike pojasnil Andej Miklavčič, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, ki je minuli teden na seji izvršnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko spregovoril tudi o okvirih gospodarske reforme, kakršno ponujajo izhodišča zanjo, ki jih je pripravila komisija pri zveznem izvršnem svetu. V glavah so se stvari korenito spremenile, čez noč, je dejal Andrej Miklavčič, in dodal, da je iluzorno pričakovati, da bo šlo brez težkih socialno političnih spopadov, saj v gospodarsko reformo vlečemo težko breme, sedanje materialne razmere naše družbe. Na vprašanje, kakšna je druga možnost (to je označil kot skorajda edino, ki nas lahko izvleče iz globoke krize) pa je kratko odgovoril, da izbire tako tekoč ni, preostane le neekonomija centralizma (stalinizma). Pospeševanje regionalnega razvoja ostaja vsebina izhodišč za reformo gospodarskega sistema, vendar drugačna kot doslej. Spremembe napoveduje že uvodno stališče, da so sedanje institucije, mehanizmi in instrumenti pospeševanja razvoja manj razvitih maloštevilni, nerazdeljeni in premalo prilagojeni zahtevi po racionalnem obnašanju in učinkoviti alokaciji investicij. Bistvo reforme je opuščanje administrativnega (re)distributivnega sistema, ki naj bi ga nadomestilo dejansko združevanje dela in sredstev, novost je pravna varnost vlaganj, ki naj bi jih sprejemala tudi tehniška in strokovna pomoč. Preobrazbo naj bi doživel zvezni sklad, ki naj bi postal poslovno razvojna institucija. Predlogi torej, ki so na liniji slovenskih stališč. Po zgled nam ni treba daleč, je dejal Andrej Miklavčič, ozrimo se v sosednjo Italijo, kjer so v zadnjih letih dosegli velik gospodarski napredek, niti lire pa niso dali naravnost v roke nerazvitim, temveč domačim in tujim investitorjem. sno vse ostalo, tja do reforme političnega sistema. Tja do vprašanja torej, kakšna je možnost za resnično drugačnost. Določena, predpisana ali nepredpisana cena družbene lastnine V vprašanju, kakšno ceno bo imela družbena lastnina, slutimo lahko odgovor na vprašanje, kako korenita bo gospodarska reforma, kolikšna bo resnična drugačnost. V gradivu so ponujene tri alternativne rešitve. Prva: Cena za uporabo družbene lastnine naj bi bila obvezna akumulacija. Utemeljitev pa se glasi takole: »V skladu s tržnim značajem gospodarstva in trgom dejavnikov proizvodnje in potemtakem tudi trgom kapitala (v tem primeru: družbenega), bi bilo treba uvesti obvezni del akumulacije kot ceno za uporabo družbenih sredstev v višini realnih obresti od družbenih sredstev, s katerimi razpolaga vsaka delovna organizacija, glede na to, da družbena lastnina ni ne-, lastnina, temveč ima tudi svojo ceno uporabe. Ta bi se izločala iz poslovnega rezultata (dobička). Druga se glasi takole: »Alternativna rešitev bi bila v tem, da bi z družbenim dogovo- rom o delitvi dohodka določili razmerje oziroma soodvisnost gibanja osebnih dohodkov in akumulacije glede na angažirana sredstva.« Tretja, ki je označena kot posebna alternativna rešitev pa je »proti predpisovanju akumulacijske obveznosti, glede na to, da bi se dovoljšnja akumulacija zagotavljala indirektno (s spremembami v lastninskem odnosu in z interesom dolovnih organizacij, da obstanejo v konkurenčni borbi na odprtem tržišču).« Vse tri rešitve seveda dokaj jasno določajo družbeno ekonomska razmerja, povratno torej lahko sklepamo, kakšen značaj naj bi imela družbena lastnina. Pri prvi številki v bistvu ne gre za posojanje državne lastnine delavcem. V drugem primeru je razmerje skorajda enako, bistveno drugačno prinaša tretja rešitev, ki zahteva resnično preobrazbo nelastninskega in državnega značaja družbene lastnine in vzpostavlja samoupravni, namesto državnolastniškega družbenoekonomskega odnosa. Vendar je ta tretja rešitev v gradivu omenjena kot posebna, sklepamo torej lahko, da velikih možnosti nima. Resnična drugačnost je torej obuta v težke cokle, objektivno in subjektivno jo določajo težke materialne razmere naše družbe, tudi nerazvit in uspavan del našega gospodarstva, slaba tolažba pa je, da bi se takšnih sprememb lahko korenito in pogumno lotili pred leti, ko nam še ni bilo tako težko. Dobra tolažba pa bi bila, če bi bila ta resnična drugačnost postavljena vsaj kot cilj, do katerega naj postopoma pridemo. M. Volčjak Celovita ponudba Iskre na področju telekomunikacij Digitalni kontejnerski sistem na Škofljici Na Škofljici poskusno obratuje telekomunikacijski objekt, ki si *asluži pozornost: digitalna centrala SI 2000/224 - prva z digitalnim Ponosnim sistemom. V inženiringu Iskre Telematike sta sodelovali skrini organizaciji Elektrooptika in Elektrozveze. ^ V pogodbi, ki je bila pred dobrima dvema letoma sklenjena med elematiko kot nosilcem del in PTT Ljubljana kot investitorjem, je 0lla _ , . , , . , . , , „_ --1j.i.u-.. j---- Za pridobitev dovo- . J Predvidena izgradnja objekta »na ključ« jJenJ in gradbenega dela je bila zadolžena ptt, za kontejner z opremo le Prenosni kabel s prenosno opremo v Škofljici in Ljubljani pa Te-y zatika s soizvajalci. Celotni inženiring — od izdelave tehnične do-Urnentacije, dobave opreme do montaže centrale, prenosnega siste- ma. lr» medija — je torej prevzela Iskra. Opravljeno je bilo pionirsko kakršno seveda spremljajo tudi zapleti. Centrala SI 2000/224 je plod domačega znanja in je že atestirajo Na Škofljici bo lahko priključenih 1440 naročnikov in 90 digital-kanalov za povezavo z nadrejeno glavno centralo v Ljubljani. Prema je nameščena v kontejner, ki nadomešča zamudno in drugo ?.adnjo običajnih prostorov, a vseeno omogoča razširitev zmogljivo-do približno 3000 naročnikov in 270 digitalnih kanalov. Optični kabel je zagotovil Iskrin Center za elektrooptiko, ki že ^dmo leto uspešno razvija to sodobno tehnologijo. Na področju opti-VI u komunikacij proizvaja multimodna in monomodna optična siakna, linijsko terminalno opremo za prenos digitalnih telefonskih jjtofclov, TV signalov in računalniških podatkov, poleg tega pa še 2 er'hio in vzdrževalno opremo (s slednjo so bili doseženi dobri re-Ultati pri varjenju vlaken na relaciji Ljubljana -Škofljica). v digitalno multipleksno opremo je dobavila Iskrina DO Elektroz-^e »n tako prispevala svoj del k prvi fazi celovitega omrežja, ki ga bodo postopoma zgradili na področju končne ATC Škofljica. Cveto Stular, vodja objekta, je povedal: »Postavitev objekta »na ključ« je kompleksna naloga. Srečamo se z raznoterimi deli in različnimi izvajalci. Zato je potrebna dobra organizacija oziroma projektno vodenje s sprotnim usklajevanjem aktivnosti in hitrim reševanjem nastale problematike. Objekt v Škofljici je prvi, ki smo ga prostavili na ta način, saj greza nov prenosni medij — prvo povezano central z optičnim kablom. Pridobili smo izkušnje, ki jih moramo kakovostno vključiti v nadaljnje delo. Danes tržišče zanima predvsem kompletna ponudba — inženiring, tovrstni projekti pa so dohodkovno lahko privlačni tudi za DO s sistemsko ponudbo, seveda, če so ustrezno vodeni. Slednje namreč zagotavlja pravočasno in kvalitetno zaključitev, kar je referenca za pridobitev novih del, medtem ko zamude povzročajo v razmerah visoke inflacije in fiksnih cen negativne finančne učinke.« Kazimir Mohar plavci Verige so na referendumu glasovali za enovito delov no organizacijo Veriga brez tozdovskih členov 15^ .Iiesce, 24. junija — Za Verigo je znano, da so ji bile temeljne or-'k> ,Zuc'J1' P° sprejetju zakona o združenem delu bolj ali manj vsi-d0vl>; '''"ed dvema letoma je sicer poskušala /manjšati število toz-rej s s*'dcin na štiri, vendar je bil izid zaradi nerodnosti pri pripravi Ho^j',111'111"« negativen. Od tedaj do danes so se razmere v družbi '•k*'J poudarila pomen gre razvoj. Če vemo, da raZvv. Verigi tudi za precejšnje v^j>n«' probleme, potem je to vsekakor spodbudno. Nič manjše, če ne celo hujše, so kadrovske težave. Podatek, da je po »razprtijah« v vodstvu zapustilo Verigo domala dvajset ljudi na položajih, bržčas pove dovolj. Ob letošnjem prvem četrtletju je imela Veriga 2,3 milijarde dinarjev izgube. Čeprav je po majski sprostitvi cen podražila izdelke za 90 do 110 odstotkov, se bo do konca leta verjetno dokaj težko znebila rdečih številk. Iz- delki črne metalurgije, ki so osnova za njihovo delo, se namreč dražijo hitreje kot njihovi, prodaja izdelkov pa za zdaj zaostaja za načrti za 12 odstotkov (kar pa je značilno tudi za mnoge druge organizacije na Gorenjskem). Ker so bili izdelki Verige do nedavnega precej večji od zaslužka, je najemala posojila, ki pa so ji povzročila še težke likvidnostne probleme. _C. Zaplotnik Starši iz Ljubnega, Posavca in Otoč zahtevajo_ Tovarišica Minka naj ostane! Ljubno, 23. junija — Moški ki nas je v četrtek poklical v uredništvo, nas je prosil: »Pridite popoldne v dom TVD Partizan v Ljubno na protestni shod. Starši so ogorčeni, ker jim bodo v vrtcu na Po-savcu zamenjali vzgojiteljico, pa čeprav jo imajo otroci radi in so tudi starši z njo zadovoljni. O kakšnem protestnem shodu ne bi mogli govoriti. Otroci iz vrtca so najprej v dvorani pokazali, kar so se naučili, se igrali skupaj s starši, s tovari-šicama in podobno, za konec pa so starši postavili še nekaj vprašanj, na katere bi želeli odgovore. Kaj je razlog, da bo vodstvo Vzgojnovarstvenega zavoda Radovljica zamenjalo tovariši-co Minko z drugo vzgojiteljico, pa čeprav so z njo v kraju zadovoljni in bi tudi sama še na-' prej želela delati v vrtcu na Po-savcu? Po mnenju staršev se vzgojiteljice prehitro menjajo. Komaj spoznajo kraj, poti, po katerih naj vodijo otroke, in podobno, že morajo v drug vrtec. od drugod (iz Lesc, Podbrezij in Gorij), je nevarnost, da bi ob zimskih nevšečnostih vrata vrtca ostala zjutraj zaprta. To se za zdaj še ni primerilo, lahko pa se. To pa je bil tudi glavni razlog, da smo se odločili za zamenjavo vzgojiteljic in da bomo na Posavcu zaposlili- domačinko, ki ima do vrtca vsega pet minut hoje. Sicer pa starši o tem ne morejo odločati... Iskra nam resda plačuje elektriko in kurjavo, vendar pa prostori, ki naj jih je dala "na voljo, še niso docela urejeni in opremljeni. Pred nedavnim smo plačali telefonski priključek, čez poletje nameravamo urediti ventilacijo v kuhinji, umivalnike... — Zato tudi polna cena. Čeprav Iskra Otoče plačuje za vrtec elektriko in kurjavo, morajo starši plačevati za otroke toliko kot drugod. Zakaj? In tretje vprašanje: ali ne bi kazalo razmišljati o tem, da bi na Posavcu odprli še en oddelek. Otrok je namreč dovolj in tudi sicer bi bilo dobro, da bi bili razdeljeni v dve skupini. Zdaj so vsi, od tretjega do šestega leta starosti v istem oddelku. To pa je tako, kot bi bili v istem razredu otroci od prvega do četrtega razreda, je dejal eden od staršev. Jerica Ogrič, vodja Vzgojnovarstvenega zavoda Radovljica, je na vprašanje staršev otrok iz vrtca na Posavcu, odgovorila približno takole: »Ker se vse tri zaposlene v vrtcu, vzgojiteljica, varuhinja in kuharica, vozijo na Posavec Kar zadeva še en oddelek na Posavcu, pa takole: za širitev dejavnosti ni denarja. Tako ni le v radovljiški občini, temveč tudi drugod v Sloveniji.« In naš komentar: strpen in argumentiran pogovor je še vedno pripeljal do rešitve, ki je ustrezala obema stranema — in tudi v tem primeru bo. Škoda je, ker starši že na sestanek v Ljubno niso povabili predstavnika Vzgojnovarstvenega zavoda Radovljica; iz njihovega odgovora pa še najbolj bode v oči kategorična trditev, da starši ne morejo odločati o vzgojiteljici. Formalno morebiti res ne, sicer pa se imajo pravico vprašati, kdo bo vzgajal njihove otroke. C. Zaplotnik Radovljiški komunisti o nalogah do leta 1990 Če nalog ne bomo uresničili, se bo ugled ZK še zmanjšal Radovljica, 23. junija - Člani občinskega komiteja ZKS Rad-voljica so v osrednji točki četrtkove seje obravnavali (in sprejeli) program dela občinske organizacije ZK in njenih organov do leta 1990. V razpravi je bilo poudarjeno, da je od tega, ali bo naloge uresničila ali ne, veliko odvisen ugled zveze komunistov. Omenimo le nekatere najpomembnejše naloge iz precej obsežnega programa. V občini nameravajo zaradi večje učinkovitosti^ in lažjega usklajevanja združiti samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje, in sicer stanovanjsko, cestno in komunalno skupnost, ustvariti možnosti za združitev osnovnih šol ( s tem je povezana tudi odločitev o ukinitvi celodnevne šole), okrepiti sklad za pospeševanje malega gospodarstva, nadaljevati s programom komunalnega urejanja in izgradnje čistilnih naprav reorganizirati občinsko pravo in zmanjšati število zaposlenih, pomagati poslovodnim in samoupravnim organom pri reševanju likvidnostnih, razvojnih in drugih težav, sprejeti program celovitega razvoja Bohinja v občinski skupščini, okrepiti razvojne oddelke v delovnih organizacijah, pri merilih za dodelitev stanovanj in stanovanjskih posojil upoštevati poleg socialnega položaja prosilca tudi ekonomsko-kadrovske potrebe... V razpravi je bilo poudarjeno, da za združevanje sisov za zdaj še ni zakonskih možnosti. Občina nima »čarobne palice«, s katero bi napolnila sklad za pospeševanje malega gospodarstva, samo na sredstva iz proračuna pa ni mogoče računati. Stano- Člani občinskega komiteja so obravnavali tudi razmere v Sloveniji po aretaciji Janše, Borštnerja in Tasiča in se strinjali s sklepi, ki jih je v zvezi s tem sprejelo predsedstvo CK ZKS. Še več: komite vztraja, da preiskovalni organi pospešijo preiskavo, obtožijo osumljene ali ovržejo utemeljene sume za aretacijo, da je javnost o vsem sproti in dobro obvešča, da se z uvedbo sodnega postopka zmanjšajo pritiski na vojaško sodstvo in zmanjša negotovost, da se kakršnekoli manifestacije vodijo odgovorno in civilizirano in da se pospešijo že začete aktivnosti za spremembo kazenske zakonodaje. vanjske gradnje ne bi smeli upočasniti, saj je v občini veliko nerešenih problemov. Zdravstvo je v težavah, ima 1,28 milijarde dinarjev izgube, izgube pa plačuje z dvomesečno zamudo. Nekateri sisi se trdovratno oklepajo položajev, ki so jih v preteklosti pridobili po naključju. Od svetovanja poslovodnim organom ni mogoče pričakovati večjih uspehov. Gre za nalogo v smislu »dober namen, dobra želja«... C. Zaplotnik (^S^KitOJ^JEKOLAS 4. STRAN / NOVICE IN DOGODIO Torek, 28. junija 1988 Škofja Loka, junij — V gasilskem društvu Virmaše-Sv. Duh pri Škofji Loki zgledno skrbe za podmladek. Nedavnega občinskega tekmovanja so se udeležile tri desetine mladih gasilcev in gasilk, najbolje so se odrezali najmlajši. Čez poletje vaj in tekmovanj seveda ne bodo imeli, tisti, ki so želeli, pa bodo odšli na morje, saj gasilci vsako leto v Fazani pripravljajo svoj tabor in tako otrokom omogočijo poceni letovanje ob morju. — M. V. Ceste, ki čakajo na obnovo Kranj, 27. junija — Cestno podjetje Kranj je svetu gorenjskih občin posredovalo informacijo o slabem stanju cest in mostov. Za obnovo in vzdrževanje ni denarja. V prvem letošnjem polletju republiška skupnost za ceste ni načrtovala obnovitvenih del na naših cestah, v osnutku plana za drugo letošnje polletje pa naj bi bili naslednji gorenjski cestni odseki: zavarovanje brezin na cesti Trebija-Žiri, predstavitev dvojnega ovinka od Martuljka do Belce, asfaltna prevleka na cesti Kranjska gora-Mojstrana, obnova ceste Golnik-Kokrica, Bohinjske Bistrice do jezera, Gorij do Krnice, Gobovce-Črnivec in Koprivnik-Gorjuše. Tudi vse slabši mostovi in podvozi terjajo sanacijo in večjo rekonstrukcijo, predvsem mostovi na Jezerskem, Peračici, podvoz v Radovljici, predor v Ljubelju ter mostova Praprotno in Javornik. Medtem ko republiška skupnost za ceste nima denarja, so občinske cestno-komunalne skupnosti pri obnovi lokalnih cest aktivnejše. Vse planirajo sredstva za sofinanciranje obnove regionalnih cest, a ker republiška skupnost nima denarja, ostajajo plani le na papirju. Vse bolj grozi tudi nevarnost, da bodo v teh prizadevanjih popustili in ne bodo več pripravljeni sofinancirati republiških cest. Te ceste pa so vršiška obvoznica, cesta Britof-Hotemaže, Kropa in Bled, Selška dolina, Poljanska obvoznica v Škofji Loki in vpadnica pri Peku v Tržiču ter cesta Križe-Tržič. Po informaciji, ki jo je dalo Cestno podjetje Kranj, od številnih usadov cest na Gorenjskem planira skupnost za ceste le popravilo odsekov v Slatni, na Bohinjski Beli in na lokalni cesti Javor-nik-Čepulje. Še slabše je stanje mostov, saj je samo na magistralnih in regionalnih cestah potrebno obnove devetnajst mostov. Ne nazadnje je v slabem stanju tudi prometna signalizacija, saj bo treba postaviti kar 65.000 novih drsnih ograj, a zdaj ne morejo vzdrževati niti sedanjih. Na magistralnih cestah bi morali ustrezno označiti in osvetliti še 38 prehodov za pešce. Na magistralnih in regionalnih cestah pa so postavili in obnovili 32 cestnih ogledal. D. Sedej 40 let član in 20 let predsednik Še najbolj nas skrbi podmladek Podgora, junija — Sredi junija so gasilci vasi oziroma zaselkov Podgora v krajevni skupnosti Begunje v radovljiški občini z otvoritvijo novega gasilskega doma proslavili tudi 35-le-tnico gasilskega društva. V vaseh Slatna, Srednja vas, Zadnja vas in Mlaka je blizu 40 hiš in okrog 120 prebivalcev. Kar 45 pa je članov gasilskega društva Podgora, ki je bilo ustanovljeno pred 35 leti, ko so se za osamosvojitev odločili na občnem zboru dotedanjega gasilskega društva Begunje. »Bil sem predsednik krajevne konference socialistične zveze Begunje, ko se je odločalo o samoprispevku in o tem, da gradimo svoj gasilski dom. Takrat smo imeli že svoje društvo. Potem je domačinka naredila načrte in ob veliki podpori domačinov smo se lotili gradnje doma. Zdaj je zgrajen in upam, da bomo uredili tudi zgornji del, kjer bi lahko imeli prostore za različna srečanja in druge dejavnosti v Podgori,« je po otvoritvi gasilskega doma pripovedoval predsednik gasilske ga društva Janez Jane. Zdaj je upokojen, do nedavnega pa je delal v Klanu. Štirideset let je že član gasilske organizacije in 20 let je predsednik društva v Podgori. Pravi, da so vsi z voljo gradili dom, jim pomagali pn nabavi opreme, in da so zgradili tudi požarni bazen. Tako so za primer požara kar dobro opremljeni. V načrtu pa imajo nakup avtomobila; morda kakšnega rabljenega, ker je novo vozilo za njih predrago. Sedanje pa je staro že 15 let. »Skrbi pa nas podmladek. Mladine ni. Morda bodo mladi raje ostajali v Podgori, če bodo tukaj lahko tudi gradili,« pravi Janez Jane. A ?alar V hribe in na izlet Planinska sekcija pri kranjskem društvu upokojencev pripravlja za člane društva in druge upokojence planinski izlet. V sredo, 6. julija, pojdejo na Kriško goro. Odhod rednega avtobusa je ob 8.25 z avtobusne postaje v Kranju. Že v četrtek, 30. junija, pa kranjski upokojenci vabijo na izlet. Tokrat pojdejo iz Kranja skozi Domžale v Vače in Litijo, obiskali bodo grad Bogenšperk, Stično, Kostanjevico (galerijo Božidarja Jakca in slovito Formo vivo), Pleterje in Novo mesto. Odhod bo ob 6.30 izpred kina Center v Kranju. Srečanje koroških borcev Jesenice, junija - Področni odbor koroških partizanov ( k) renjske vabi vse koroške borce s te in one strani Karavank ter njihove svojce na tovariško srečanje, ki bo v soboto, 2. juli ja 1988, ob 10. uri v hotelu Špik v Gozd Martuljku. Za krajši kulturni program bodo poskrbeli domačini. Na srečanje lahko pridete z lastnimi vozili, z rednimi avtobusi, ali pa z vlakom, ki pripelje na Jesenice ob 7.40 Z Jesenu ho udeleženec peljal do Gozd Martuljka poseben avtobus Vabljeni! ureja ANDREJ ŽALAH Kaj se bo dogajalo v Kranju v prihodnosti Ureditev prometa in avtobusne postaje Kranj, 27. junija — Vsi trije zbori občinske skupščine imajo na dnevnem redu na zadnjem zasedanju pred poletnimi počitnicami v sredo, 6. julija, tudi predlog dopolnitve in spremembe dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986/2000 z urbanističnimi zasnovami Kranja, Cerkelj, Preddvora, Šenčurja in Golnika. O zelenju v bodoči urbanistični zasnovi mesta Kranja smo pisali konec maja. Tokrat smo malce bolje pogledali v opredeljeno ureditev prometa in avtobusne postaje. PROMETNI REŽIM V MESTNEM SREDIŠČU PARKIRANJE NA ULICI GARAŽA NAD ALI P00 NIVOJEM NOVA AVTOBUSNA POSTAJA SMERI VOŽENJ Osnovna opredelitev je razbremenitev mestnega središča z motornim prometom. Najprej beseda, dve o zmanjšanem tranzitu. Ko bo zgrajena severna obvoznica, se bo ta zelo zmanjšal. Do takrat pa ga bi bilo treba porazdeliti na več ulic. Zasnova predvideva en tok po Zagarjevi cesti od Kokrškega mostu do ceste JLA in sicer tako, da se Zagarjeva poveže s Stošičevo in potem naprej po Koroški. Tako bi se zmanjšal promet skozi Zlato polje. V smeri sever-jug pa bi tranzit zmanjšali na ta način, da bi zmanjšali pretok skozi središče. To pa Je moč doseči z novim prometnim redom, ki naj bi bil zasnovan na enosmernih ulicah in z ukinitvijo dela Koroške ceste od Bek-selna do Stošičeve. Drug način razbremenjevanja središča me-. • t.v |<- ciolHoročnojni. T<> l>i ..••■Ii i >. m ,i-,n>-. rastjo nekaterih središčnih funkcij in s prenosom le-teh na druge dele mesta; še posebno na vzhodno stran, kjer je že zdaj največja zgoščenost prebivalcev, pomembnih središčnih funkcij pa še ni. In nenazadnje je moč pritiska na mestno središče zmanjšati tudi z graditvijo regionalnih oskrbnih centrov na samih vstopih v mesto in sicer Klanec, Labore, Naklo. Eno od osnovnih in tudi ne lahko rešljivih vprašanj pa je navezava vzhodnega mestnega predela S središčem. Rešitev je z izgradnjo novega mostu čez Kokro in sicer V podaljšku že delno zgrajene vzhodne vpadnice. Prometni red v središču mesta Zasnova predlaga sistem enosmernih ulic v tnk<> ime-novnm-m iintranjem ullfnrm nbro ču, ki ga predstavljajo Gregorčičeva cesta, Žagar jeva, Cesta JLA in delno Koroška cesta. Po tem obroču naj bi torej potekal promet enosmerno in sicer proti severu (gor) po Gregorčičevi in proti jugu (dol) po Cesti JLA in Koroški. Prečne ulice (Mladinska, Stritarjeva in ulica ob Trgu revolucije) pa se spremenijo v parkirišča. Parkiranje pa dovoljuje tudi enosmerni promet (vzdolžno ob cesti) po domala celotnem uličnem obroču. Območje zgodovinskega dela mesta (od Ljubljanske do Pungarta) je že zdaj rezervirano za pešce. Znotraj opredeljenega cestnega območja je ureditev mišljena, da imajo pešci in kolesarji prednost pred motornim prometom. Večja parkirišča in javne garaže naj bi bile na robu obroča in sicer na območju stare Save, severno od gimnazije, kjer bo podzemna garaža, pod novim trgom med Globusom in hotelom. Z ureditvijo mestnih parkirišč in garaž bo moč mestne trge dokončno prepustiti samo pešcem (Trg revolucije, trg pred Globusom). Ureditev novega trga pred Globusom in hotelom pa narekuje tudi preusmeritev motornega prometa na Gregorčičevo in s tem ukinitev za motorni promet dela Ljubljanske ceste do gimnazije. Takšen poseg naj bi omogočil tudi zmanjšanje tranzita skozi središče in izključno prednost pešcem. Avtobusna postaja Pri načrtovanju mesta se vprašanje avtobusne postaje pojavlja že dvajset let. Bila je že vrsta (preverjenih) lokacij, precej detajlno ovrednotene pa so bile tri v zadnjem času in sicer na lokaciji, kjer je sedanja začasna postaja, ob Koroški cesti od Stošičeve do Beksel-na in na območju sedanje železniške postaje. Podrobna obdelava je dala prednost Koroški cesti. Poleg železniške postaje ima avtobusna postaja ob Koroški cesti najkrajše dostope avtobusov iz mestnih obvoznih cest, pri čemer avtobusi ne vozijo skozi gosto naseljeni del centra. Od Bekselna do Stošičeve je tudi najbliže do ujjravnega središča mesta. Pa tudi bodoča povezava z medmestnim tirnim javnim predmetom je na tej točki razmeroma najenostavnejša (razen lokacije ob sedanji železniški postaji). In zakaj ne na lokaciji sedanje železniške postaje? Avtobusna postaja je močan usmerjevalec tokov pešcev. Takšnega prostora pa ob sedanji železniški postaji ni in še preveč je oddaljena od središčnega dela. Veliko enostavnejša bi bila potem že rešitev na sedanji začasni lokaciji, vendar pa ne govori v prid »takšne rešitve bližina zdravstvenega središča.*Še posebno zaradi njegove Širitve na tem območju v prihodnje. Preseljevanje bolnišnice na novo lokacijo v prihodnosti je namreč skoraj nemogoča. A. Žalar Jubilej Lovske družine Storžič Lepotec med lovskimi domovi Pangerščica, 25. junija — Po uspelem petkovem koncertu Avse-nikov v dvorani Gorenjskega sejma v Kranju, kjer so pričakovali 3500 ljudi, bilo pa jih je veliko več in so nekateri ostali brez stolov, vendar se je kljub temu vse dobro izšlo, se je v soboto nadaljevalo praznovanje 40 letnice Lovske družine Storžič. Storžiška zelena bratovščina, skupaj šteje 120 lovcev, ki skrbe za gojitev, varstvo in tudi odstrel divjadi na 3615 hektarih lovnih površin v devetih krajevnih skupnostih, je svoje praznovanje vključila v krajevni praznik goriške, trsteniške, golniške in tenetiške krajevne skupnosti. K sodelovanju je povabila še dva jubilanta: Avsenike, ki slavijo 35 let igranja, ter kranjski pihalni orkester, ki obstaja že 90 let. Kranjski godbeniki so skupaj z mladimi godci s Trstenika, pevci iz Preddvora, pevskim kvintetom Bratje Zupan iz Tržiča in ansamblom Triglav, ki je potem igral za ples, sestavili kulturni program ob otvoritvi lovskega doma Lovske družine Storžič na Pangerščici, zanesljivo enega najlepših in najbolje urejenih lovskih domov na sploh. Lovci se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri gradnji, na slovesnosti pa so o gradnji in jubileju govorili Ivo Čenn, predsednik organizacijskega odbora jubileja, Martin Košir, starešina družine Marjan Trtnik ter gosta: predsednik izvršnega odbora Zveze lovskih družin za Gorenjsko Franc Primožič in starosta gorenjskih lovcev, 88 letni Miloš Kelih. Podelili so priznanja Lovske zveze Slovenije in Lovske družine, dom pa je slovesno odprl eden najstarejših članov družine Jane/ Kosir i/. Tenetiš. ki je lovec od leta H>.r><> dalj.' in ima velike zasluge za uspešno izgradnjo doma. Zahvaljujem se /a rast. da sem dom odprl, je dejal v pogovoru. J. Košnjek Godešič, junija — V nedeljo, 19. junija, je minilo petdeset let, odkar sta se v Škofji I .oki poročila Anica in Franc Križaj z Godeši-ča. Mama, Franconova s Trate, je delala v Jugočeški v Kranju, mož Franc pa najprej v pilarni na Godešiču. od leta 1940, vsega trideset let, pa je delal v železnici. Najhuje je bilo med vojno, pravita. Franc je bil aktivist že od leta 1941, kasneje je šel v partizane. Za njim so zaprli ženo, dva meseca je bila v Begunjah. Doma je pustila dve hčerki, 11 mesecev in 6 let staro in staro mater. Tisti čas se ji je zdelo nemogoče, da bi se oba srečno vrnila. Želela si je le to, da bi otroka ne ostala brez obeh staršev. A se je vse srečno izteklo. I A' mož je bil vsa leta po vojni hudo bolan, nikoli pa ni nehal delati V krajevni skupnosti, v občinski borčevski organizaciji, mama Anica je že dolga leta predsednica Rdečega križa na Godešiču. še najlepše se imata danes, pravita, štiri hčerke imata, vse so že poročene, 9 vnukov imata, vse sta v glavnem onadva povarovala. \Jt zdravja in miru si želita. Da bi se jima želja uresničila, jima želimo tudi mi pri Gorenjskem glasu. I). Dolenc Bogat program prireditev v Bohinju Veliko družabnosti in športa Bohinj, 27. junija — Čeprav se je program letošnjih bohinjskih prireditev začel že pred tedni, pa bo prav mesec julij tisti, ko bo moč v Bohinju videti in doživeti marsikaj zanimivega. Kar enajst prireditev pripravljajo, nekaj tradicionalnih, nekaj pa tudi novih. Prireditve, ki naj bi bile namenjene predvsem zabavi, so pro prosto poimenovali, kar po starem — gasilske veselice. Dve veselici bostu pod Skalco (16. in 31. juliju), ena pu v Bohinjski Bistrici (23. julija) Nekaj je prireditev, ki so v Bohinju že tradicionalne, natnenje ne pa so oži\ Ijanju starih Običajev, D8 tudi /ahavi Tako ho 3. julija srečanje Bohinjcev na Vojah. Prireditev pripravljujo družbeno poli tične organizacije v okviru SZDL, srečanje pu bo letos že tretjič. I'. i tako pri|etno |e tudi »Srečanje pod bohinjsko marelo«, ki ho letos 17. julija v Bohinjski Bistrici pri gostišču Danica. Začelo se ho s spustom zmajarjev s Koble, nadaljevalo s povorko udeležencev nogometne tekme suhih m debelih Slovencev (kasneje bodo tekmo tu di odigrali) in končulo z zabavnimi prireditvami. Za prijetno razpolo ženje pa bo igral ansambel Krt Športnikom ho namenjen taborniški tek okoli Bohinjskega jezera, ki ga organizirata Turistično društvo Bohinj jezero in Odred Dobre volje iz Ljubljane Prireditev ho v pe tek, 22. julija. Vehko obiskovalcev m vsako leto Ebere tudi na bohinjski Kmečki ohceti in na Vasovanju, ki ju pripravljajo 29. in 30. julija. Priredi tev je stara ze več kot trideset let, na njej pa skušajo prikazati pred Prireditveni prmtor Pod skalen bo tudi letos gostil različna srečanj* in zabavu«' \cc«-n- vsem stare /enitovanjske običaje V soboto bo za zabavo skrbel sambel »HŽ«, v nedeljo pa ansambel »Cof«. Ta mesei I o rej \ Bohinju ne bo »prostega, vikenda, gostom 1,1 obiskovalcem pa prireditelji obljubljajo veliko /ahave V Stanovnik Pobudi za razmišljanje SMERI KULTURNEGA RAZVOJA Kranj — Predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Marjan Gantar ob »selitvi« poletne šole slovenskega jezika iz Kranja v Ljubljano in turistično-kulturni povezanosti pred odprtjem Karavanškega predora Ko so razpravljali na regijskem posvetu, ki ga je sklical Medobčinski svet SZDL za Go-^rijsko, o vprašanjih kulturne Politike v Slovenij i na Gorenjskem, je predsednik sveta Marjan Gantar izpostavil dve vpra-SanJi, o katerih bo potrebno v gorenjskem (in tudi slovenskem) prostoru resno razmišljati ter vsekakor na osnovi treznega razmisleka tudi ukrepati. Pred časom smo poročali o *selitvi« poletne šole slovenskega jezika, ki je bila med poletnimi počitnicami že vrsto let v panju, v Ljubljano. Utemelji-*v odločitve so — milo rečeno ~~ čudne. Poletna šola slovenskega jezica, katere so se udeleževali otro-Cl naših izseljencev iz celega Sveta, je bila deležna vedno sa-Hih najvišjih ocen. Ne gre samo ?a kurtoazno prilizovanje domaju kot organizatorju s strani Urikcionarjev. Takšne ocene sirio redno poslušali novinarji ;udi tako s strani udeležencev s9^e- kot tudi s strani predstavnikov Filozofske fakultete in ^'ovenske izseljenske matice iz LJ ubijane. Na te visoke ocene je opozoril tudi Marjan Gantar, ko je pojas-?u> da je bilo ob sklepu o selitvi v Ljubljano slišati s strani filozofske fakultete in Slovenja izseljenske matice »argu-^ente« Kranj in Gorenjska Pac v pogledu kulturne dedišči-^e ne moreta nuditi udeležen-ern šole toliko kot republiški Ceriter Ljubljana. Zagotovo drži, da »nudi« Ljuljana več, vendar pa kljub Vsem težavam kulturnega doga-J{?n.Ui na Gorenjskem le ne gre °°ravnavati stvari, kot bi šlo za neko bogu za hrbtom centralno-^riško nerazvito okolje. »Argu- "fcrr*. o kulturno primitivni Go- 'ftnjski (drugače ga ne moremo razumeti) ima konec koncev v ^bi toliko trhlosti, da je že ža- Bo kultura zdaj stopila iz že prej stopila bosa? — Foto: G močno obnošenih čevljev in na-. Sinik ljiv. Če ne zaradi drugega, zato ker je Ljubljana z vso svojo kulturno veličino oddaljena od Kranja 25 kilometrov (zato so jo obiskovali udeleženci šole vsako leto), oddaljenost nekaterih krajev na Gorenjskem pa je tudi celo večja, kot je pot do republiškega (policentričnega?) središča. Udeleženci poletne šole slovenskega jezika konec koncev ne obiskujejo Ljubljano, ampak Slovenijo, svojo domovino. Ob učenju spoznavajo njene lepote in znamenitosti. Obiščejo Bohinj, samostan Pleterje in številne druge kraje, pa vendar nikoli nikomur ne pade na misel, da bi zaradi tega morali tja preseliti izhodiščno točko šole. Saj tudi Ljubljana nima vsega — na primer Vršiča, pa zato ne bo šla šola na gorski prelaz... Ob takšnem razmišljanju oziroma prizadetosti na Gorenjskem pravi Marjan Gantar, da Nova številka Žirovskega občasnika (JUGO)SLOVENSKI RAZGLEDI IZPOD BLEGOŠA Žiri — Kaže, da bo prizadevnemu uredništvu Žirovskega občasnika vendarle uspelo v enem letu izdati nekaj več številk revije za vprašanja na Žirovskem. Tokratna je še P°sebej zanimiva, saj se v prvem delu več prispevkov nanaša sicer na vprašanja današnjega časa vendar pa v luči 70-letnice ustanovitve Jugoslavije. Letošnja, lahko bi rekli sPomludanska številka re-viJo Žirovski občasnik, je Posvečena 70-letnici Jugoslavije, se pravi jubilej, ki 8a uradno ne proslavljamo; todu ob tem zgodovinskem fatumu se sedem desetletij kasneje vsem nam združenim v Jugoslaviji zastavljajo podobna vprašanja, kot s° se leta "1918. Vendar jo ""eba ta vprašanja postavi "»'koliko natančneje, kot v uvodu k (jugo)slovenskim ru*gledom i/pod Blegosa izmišlja Miha Naglic: vl)'a.šanja Jugoslavija da au ne pravzaprav ni, ker se /.a Jugoslavijo opre spontano. Pač pa je c)il,i.i'.ii|e vprašanje — kak ?nti je in kakšna bi lahko i |u In morda bo celo jubi-leJno leto 1988 prineslo od Rovor, saj se končno odloča ? spreminjanjem ustave, 'kšnu bo podoba države v Pr'hodnie. j^a bi lažje razumeli čas, katerem je nastajal.i Ju I'"''1''' ij.t, prinaša Žirovski ."časnik r tzmišljanja dr. S|, ^a Usenunika, poljan Apo efi'i rojaka, objavljena v ogiji leta MUH ter vrsto mevov na njegovo pisa J'' v tistem (asu, pa tudi fcnes: o tem namreč piše Qr Jožko Pire v ktipgi Aleš Ušeničnik in znamenja časov iz leta 1986. O Ušenični-ku razmišljajo tudi nekateri znani slovenski družboslovci doma izpod Blegoša: Emil Milan Pintar, ki meni, da je Ušeničnik poučno branje — vzgojen znotraj ene od enostranskih podob sveta (bil je profesor bogoslovja) se je uprl njeni lastni klerikalni zastrukturi-ranosti. V povezavi z Ušeni-čnikom razmišljajo o slovenstvu v okviru jugoslo-vanstva tudi drugi avtorji — Vladimir Kavčič, dr. Ivan Kristan, dr. Mirjana Nastran — Ule ter Viktor Žakelj. Ta prvu tretjina tekstovnega dela bo vsekakor za minula misi kroj; bralcev. Ostuli del revije je tako kot /e običajno namenjen do moznanstvenim zapisom s tega področja Tako dr. Pavle Blaznik piše o Kolonizaciji Poljanske doline: razprava je pravzaprav ponatis v spomin avtorja, veli kegu raziskovalca teh krajev. Tako kot Bluzniko va razprava je tudi ponatis razprave dr. Svetozarja Ilo-šiča .Škofjeloško hribovje zanimiva priložnost za dodatno vedenj«1 o teh krajih. L M. ni mogoče sprejeti takšnih argumentov, da stvar kaže na to, s kakšnimi očmi se gleda iz centra za Gorenjsko. Seveda nihče niti zdaleč ne trdi, da je na Gorenjskem v kulturnem pogledu vse v redu. Napak je veliko, tudi razvojnih napak, ki jih povzročajo Gorenjci sami. O tem je bilo na posvetovanju veliko povsem konkretnega povedano. Ob njih je zanimiv drugi »izziv« predsednika gorenjske socialistične zveze, ki je praktično povezan z dolgoročnejšim kulturnim in tudi turi- stično-gospodarskim razvojem Gorenjske. Koliko na Gorenjskem razmišljajo o dejstvu, da bo v začetku naslednjega desetletja stekla skozi Karavanški predor izredna turistična reka? To so turisti, ki prihajajo v Jugoslavijo in predvsem na Jadran, vendar prav gotovo ne izključno s tem ciljem. Predvsem želijo spoznati deželo. Kaj lahko nudi oziroma bo lahko nudila Gorenjska? Bo znala zajeziti turistično reko in jo zvabiti med svoje lepote? Jim bo znala pokazati kulturno dediščino, ki edina lahko pokaže značaj in bistvo naroda? Vprašanja so več kot na mestu. Konec koncev to potrjujejo tudi kritične pripombe, ki smo jih slišali na posvetu. Tudi na Gorenjskem so nas polna usta o sodelovanju med kulturo in turizmom. Zal konkretna dogajanja vse prevečkrat postavijo takšno besedičenje na laž. Tak primer naj bi bil tudi povsem konkretno te dni v centru slovenskega turizma — na Bledu. Turistično gospodarstvo se je lotilo obnavljanja Festivalne dvorane, vendar (tako so zagotavljali kulturni delavci) ne da bi vprašalo gledališke delavce o potrebah. Ze prejšnji oder je bil za gledališke igre neprimeren, sedaj pa naj bi bil obnovljeni še slabši... Vsaj razmišljanje zaslužijo takšni dogodki, prav gotovo pa tudi ne samo razmišljanje, saj gre za smeri našega kulturnega, pa tudi življenjskega razvoja. Peter Čolnar Lutkovno gledališče čez cesto Z GALEBOM NA GOSTOVANJE V ZRN Kranj — Jonathan Galeb, ki ga je Lutkovno gledališče čez cesto postavilo na oder že v pretekli sezoni, je prav v tej letošnji postal za Kranjčane prava uspešnica. Predstava ni bila le izbrana za predstavitev na dveh republiških gledaliških srečanjih, zdaj gre tudi na tuje. Konec tega tedna bo Lutkovno gledališče čez cesto gost mednarodnega gledališkega festivala Spielwerk Theaterfest 88 v VValkats-hofenu v ZRN. Kranjčane je za festival izbrala Zveza lutkovnih in gledaliških skupin Slovenije, predstavili pa bodo Bachovega Jonat-hana Galeba v priredbi Francija Zagoričnika in v režiji Vladimirja Hoossu. Kranjsko predstavo so doslej videli že širom po Sloveniji, z njo pa so se kranjski lutkarji predstavili tudi na slovenskem srečanju lutk ter na nedavnem Linhartovem srečanju v Novi Gorici. lestival v Wulkatshofenu pravzaprav letos prviKrat vabi tuje gledališčnike v goste. Na vabilu so zapisali, da hočejo na ta način obogatiti festivalski spored in domačim gledališčnikom omogočiti nove »impulze«. Sicer pa na tem festivalu sodelujejo poleg domačih gledališč še gledališča iz treh avstrijskih pokrajin. Skupaj bo na festivalu prikazalo svojo ustvurjalnost 19 gledaliških skupin s 25 predstavami. Kranjčani bodo za nemško govoreče občinstvo naštudirali tudi del tekstu v nemščini ter so se zato pred odhodom na gostovanje naučili tekst iz originala. L. M. Slika: G. Sinik KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava slikarskih, kiparskih in grafičnih del akad. slikarke Nataše Pičman. V Mali galeriji Mestne hiše se v okviru prodajne razstave Likovnega društva Kranj predstavlja akad. slikar Boni Čeh. V zgornjih prostorih Mestne hiše je odprta razstava Hrana v Šenčurju. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik akad. slikarja Bojana Bensa. V galeriji Kosove graščine so na ogled fotografije avtorja Reincharda Lacknerja. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. slikar Boni Čeh. BLED — V Festivalni dvorani razstavlja slikar Stane Žerko. V prostorih Almire v Grimščah razstavlja kolaže avstralska slikarka ImpaJa. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji je odprta razstava Združenja umetnikov Škofje Loke. V LTH razstavlja akad. slikar Marjan Prevodnik — grafike in ikonografije. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. TRŽIČ — Do konca tega meseca je v tržiškem Paviljonu NOB odprta razstava slik dr. Franceta Cegnarja. DOMŽALE — V Zdravstvenem domu Domžale razstavlja akad. slikar Karei Zelenko. GROBLJE — Danes, v torek, ob 20. uri bo v Muzeju Jelovškove umetnosti v okviru stilnih koncertov na sporedu tretji: nastop trio Cveto Kobal-flavta, Volodja Balžalorskv-violina, Igor Saje-kitara. Na programu so dela Telemanna, Handla, Štuhca, Molina, Pagani-nija in Kreutzerja. VINKO TUŠEK RAZSTAVLJA NA BRNIKU Brnik — Akad. slikar Vinko Tušek prav gotovo ni tiste vrste umetnik, ki bi imel kakšne predsodke glede na mesto, kjer naj se slika predstavi gledalcu. Sodobni čas je namreč že zdavnaj pome-del z mislimi, da mora slikar postaviti sliko na ogled le v posvečenem galerijskem prostoru. Vendar pa je pri nas morda trajalo kar nekaj dlje, da smo slike oziroma razstavo likovnih del postavili tudi v druge prostore — gostišče, jedilnice delovnih organizacij, banke, kavarne, knjigarne in podobne prostore. Zdaj je pregrada padla tudi na letališču Brnik. Že od spomladi lahko letalski potniki med čakanjem na polet ogledujejo tudi slikarska platna. Doslej so tu razstavljali kranjski slikarji Franc Vozel, Henrik Marchel, celovški slikar Bernd Svetnik, zdaj pa razstavlja Vinko Tušek. Razstava Tuškovih plastičnih in slikovnih form bo v restavraciji letališke stavbe odprta še do 13. julija. L. M. Slika: G. Šinik SVETA SI, ZEMLJA Ljubljana — Poleg redne letne zbirke Prešernove družbe je največ zanimanja naročnikov in bralcev za zbirko Zakladnica uspešnic, v kateri že četrto leto izhajajo knjige, ki si jih želijo njeni naročniki. V tej zbirki je zdaj izšel roman Antona Ingoliča Družinski festival ter pet knjig svetovno znanih prevodov iz angleščine, francoščine in italijanščine. To so: Mora na Manhattanu Thomasa VValsha, Lepi kaplan Goffreda Parisea, Zgodbe s severa in juga Ja-cka Londona, Bojni Pilot Antoina de Saint-Exuperyja ter Slepi potnik Georgesa Simenona. Kot posebnost zbirke pa je ob 35-letnici Prešernove družbe izšla knjiga slovenskih pokrajinskih in domovinskih pesmi z naslovom Sveta si, zemlja. Naslov si je akademik dr. Franc Zadravec, ki je zbirko uredil, sposodil pri Otonu Zupančiču. Izbor slik v knjigi pa je bila skrb dr. Ivana Sedeja. Knjiga prinaša okoli 240 slovenskih pesmi, ki so jih napisali slovenski pesniki od Valentina Vodnika do pesnikov sedanjega časa. V uvodu h knjigi je dr. Zadravec zapisal, da najbrž ni naroda, ki ne bi imel pesmi o svoji pokrajini in svoji domovini, toliko več pa jih ima narod, ki se mora še v 20. stoletju sredi velikih narodov bojevati za svoj davni prostor, za svojo celostno podobo... t »| SABIRA HAJDAREVIČ NA DNEVIH _GLASBE_ Hercegnovi — Na XVII. jugoslovanskem festivalu Dnevi glasbe, ki je bil od 16. do 26. junija v Hercegnovem in ga vsako leto prireja Zvezno združenje glasbenih umetnikov Jugoslavije, je med najvidnejšimi imeni našega glasbenega življenja nastopila tudi Kranjčanka, mezzosopranistka Sabira Hajdarevič. S pianistom Hinkom Haasom iz Ljubljane je v Večeru romantike z izrednim uspehom zapela VVagnerjeve Pesmi Mathilde VVasendonk in Brahmsove ciganske pesmi. Kritiki so se o naši umetnici izrazili v samih presežnikih: odlični intepretacija in dikcija, izreden volumen glasu. Tudi spremljava našega mladega in obetajočega pianista Hinka Haasa, ki je zadnji trenutek vskočil namesto Acija Ber-tonclja, je bila zelo pohvaljena. D. D, Domžale - V domžalskem Zdravstvenem domu so na ogled likovna dela akad. slikarja Karla Zelenka, grafika, slikarja, keramika in ilustratorja. Slikar postavlja pred nas oder življenja, ki je hkrati oder teatra, cirkusa, arene v spoju zaresnosti in ne-zaresnosti, v zabrisanih mejah med realnostjo in lucidnostjo v igrajočem se človeku, ki skozi igro razkazuje svojo tragičnost in tragikomičnost. S svojo dolgoletno prisotnostjo v slovenskem likovnem prostoru dokazuje, da je umetnost žlahtna sinteza odnosov, ki ji nikoli ne zmanjka snovi in doživetij v poetičnem čudenju, v očarljivem prebiranju, v nenavadnem nizanju ter v odrešujoči zavesti, da se vse, kar se dogaja, dogaja skozi nas sa— mC / ureja LEA MENCINGER (^SSSS^mEGLAS6. STRAN Bo žirovska čipkarska šola izgubila pol učiteljice (in učencev)? Dom EXIM hoče le žeti, sejejo pa naj drugi? Žiri, 26. junija - Krepkih osemdeset let je že stara čipkarska šola v Žireh. In čeprav le najbolj pridna klekl jarka zasluži za kilogram kruha v dolgih štirih urah ždenja ob punkeljnu, Žirovke vztrajajo, celo več; klekljanje dobiva iz leta v leto številnejše nove častilce. V čipkarski šoli je bilo v tem šolskem letu kar 150 učenk in učencev, od teh 34 v Gorenji vasi, mesta za novince pa so rezervirana že tja do leta 1992... Torek, 28. junija 198« Umetnosti stare obrti jih učita Marica Albreht in od marca 1985. leta še njena mlajša kolegica Julijana Gantar, ki je na pedagoški akademiji diplomirala prav iz čipkarstva. Julijana dela pol časa kot učiteljica čipkarske šole v Žireh in Gorenji vasi. V to delo jo je zapeljal ljubljanski dom EXIM, podjetje za domačo in umetno obrt, ki ima v Žireh že štiri desetletja čipkarsko odkupno postajo. Dom je žirovski osnovni šoli ponudil, da plača Julijaro Gantar. Namen je preprost; z razraščanjem čipkarske šole Dom v bistvu skrbi za tvoj podmladek, saj bodo učenci, tako kot zdaj njihove mamice in babice, kasneje klekljali za Dom, ki kot dih nežne čipke (trenutna francoska moda jih je baje polna) preprodaja za lepe denarce, zlasti tujce. Gre torej za naložbo v lasten obstoj in razvoj. Prav zato pa je kasnejše obnašanje Doma EXIM toliko manj razumljivo. Zapleti okrog financiranja »polovice« učiteljice so se začeli že prvo leto. V pogodbi piše, da Dom plačuje njeno delo po kriterijih škofjeloške izobraževalne skupnosti, česar pa se ne drži. Priznal je neke svoje cene, prav tako ničesar ne sliši o materialnih stroških, niti ne o valorizaciji glede na inflacijo. Skratka, žirovska osnovna šola je za Ju-lijano Gantar dobivala vselej manj denarja kot za učitelje, ki jih plačuje izobraževalna skupnost v Škofji Loki, nagraditi pa je seveda ni mogla slabše. Vendar to ne bi bil najhujši problem, kot pravijo v šoli. Vozel se je začel vse bolj zategovati lani, ko je morala šola izsiliti plačilo od Doma prek pravnika. Šele januarja letos je Dom poravnal obveznosti za lansko leto in še to ne v pogodbeno opredeljeni višini in ne inflacijsko popravljene. Za letos denarja še ni bilo niti pnduhati. Dom je zahteval razdrtje pogodb«*, mi kar žirovska sni« sit-oi pri staja, vendar vztraja pri enoletnem roku, ki se izteče šele konec tega koledarskega leta. Kot razloge za prekinitev sodelovanja Dom navaja strašansko primitivne očitke, češ da učenci čipkarske šole prodajajo izdelke raznim podjetjem (vse, kar v čipkarski šoli naredijo, je last učencev, res pa ob kakšni jubilejni priložnosti naredijo kakšno malenkost za sosedne tovarne, ki jih denarno podpirajo) in da v šolo niso vključeni tudi učenci sedmih in osmih razredov. Drži, vendar terja objektivno presojo. V čipkarsko šolo vstopi učenec oziroma učenka v prvem razredu. V šestih letih se nauči vsega, kar potrebuje za kasnejše samostojno delo. Učiteljici sta glede na normativ sunila otrok, ki je kar za polovico presežen, že zdaj preobremenjeni. Će bi hoteli vključiti tudi zaključujoče osemletkarje, bi Julijana (Jantar morala d«>lati p«>ln delovni čas samo v čipkarski šoli. Kazen tega bi to terjalo tudi dodatno strokovno izobraževanje učiteljic za pouk izdelave najbolj zahtevnih čipk. Sola ponovno uveljavlja svojo pravico po pravni poti. Ali bo spi u o ■ nizkih udarcev« Doma uspela iztržiti vsaj plačilo stroškov za letos, ki znašajo 8,4 milijona dinarjev in s katerimi bi šola veliko več izgubila, kot bi Dom prihranil, je še odprto vprašanje. Negotova je tudi prihodnost dela ž.irovske čipkarske šole, ki ga zdaj vodi .Julijana (Jantar. Občinska izobraževalna skupnost dodatne ga bremena ne bo mogla prevzeti. Starši, ki so letos plačali l«» pet tisočakov šolnine, bodo nekaj v«'č najbrž lahko dali, ne pa toliko, da bi se šola sama preživela. Bo treba spet potrkati na vrata žirovskih delovnih kolektivov kot edinih zanesljivih, a že rahlo utrujenih patronov Kakorkoli že, škoda bi bilo spet kićitiobseg čipkarske šole, ki /v zdaj ne poteši zanimanja vseh. Škoda je, ker se podjetje Dom BXIM, za katero se učenci šole v bistvu kalijo, ne zaveda, da mora sejati, če hoče žeti... Očitno je konkurenca odkupovalcov čipk kljub idrijski Čipki še premajhna. H. Jelovčan Pari ljubljanske Kmečke ohceti so bili osupli: V narodno nošo se je oblekla vsa vas Rateče, 27. junija — Po dolgih tridesetih letih so v Ratečah spet odprli stare skrinje, se oblekli v pristne rateške narodne noše in prikazali nekdanje vaške šege. Toliko narodnega blaga ne zmore spraviti skupaj vsa zgornjesavska dolina. Devetnajst parov ljubljanske Kmečke ohceti je na svojem turističnem popotovanju po Sloveniji obiskalo tudi Rateče, kjer pa so jim domačini pripravili tako izvrsten sprejem, da se ga bodo zanesljivo še dolgo spominjali. Ratečani, mladi in stari, so se resnično zavzeli in po tridesetih dolgih letih se je v narodne noše oblekla vsa vas! Razen tega so prikazali nekdanje stare vaške šege, od striženja ovce, do predenja volne, tkanja do izdelovanja oblačil in predmetov, ki so jih nekdaj uporabljali. Dragica Mlinar se je prvič oblekla v pravo, izvirno rateško nošo: »Res je, prvič jo imam na sebi, kajti nekdanjih običajev v Ratečah ni kot tudi ni drugih priložnosti, da bi jo oblekla. Vendar za pristne rateške narodne noše ni problemov, saj vsaka hiša v Ratečah Stara kmečka skrinja hrani v skrinji najmanj dve narodni noši svojih prednikov. Nikogar ni, ki bi karkoli prodal, najmanj narodno nošo. Vsak Rate-čan vam bo odgovoril: »Ni denarja, da bi jo prodal...« Noša ima lepo, pisano ruto s čopi, »šla-banko«, »ras«, »ošpetel« in dve »untarci«. Za vsak praznik se je bilo treba nekoliko drugače obleči, starejše Ratečanke pa so vse same ukrojile in zašile. Obezno sodi k noši tudi lep čeveljc ter »štumfi« s »pucki«. Nogavice s »pucki« še danes plete le Francka Juvanova iz Rateč: »Res je, da so nogavice s »pucki« obvezen del garderobe pri rateški narodni noši, a imajo jih tudi druge. Izdelala sem jih že veliko in ni težko, ko se naučiš vzorca. Mnoge odnehajo prav zato, ker moraš nenehno šteti zanke: če pozabiš samo enkrat.če se zmotiš samo enkrat, moraš vse podreti in začeti znova.« Na sprejemu je sodelovala tudi Ana Ko-pavnik, ki je že naučila mlajše, kako se pletejo »žoki«, rateške debele zimske nogavice, ki jih obšijejo z usnjem. A mora biti pravo svinjsko usnje, ki ga je danes zelo težko dobiti: »Pri »žokih« se uporablja le svinjsko usnje in domač, lanen sukanec. Včasih smo vse delali doma in za materiale ni bilo težko, danes pa se moraš kar pošteno potruditi, da kje kaj dobiš. »Žoki« so pravi le tedaj, če so taki, kot so bili nekoč.« Pari kmečke ohceti, ki so skupaj z inozemskimi gosti, Skupina Ratečank v narodni noši ki letujejo v Kranjski gori presenečeno i*' zanimanjem opazovali rateške pisane n*' rodne noše in domačine pri delu, so se \$ ko posladkali s flancati, okusnimi »hrep^ ci«, kakor jim pravijo Ratečani. Nenehno s°i fotografirali in snemali, tudi zibko in sta^ skrinjo, ki jo je na prireditveni prostor sf* di vasi postavil lastnik Lado Petrič. »Oh, vse me spon11' nja na dobre, sta1* čase, ko se je skup« vsak večer na va5 pelo, plesalo,« prflV Antonija Kava!**' »Bilo je povsem drugačno življenje W danes, ko je vse P° službah in vse £e kam hiti in hiti. Tr< daj so se narodne & t ,, - tta^Mva §e nosiie ob vsak^1 cerkvenem prazniku... Vendar je ta prire**1 tev, na kateri se je zbralo mlado in star°* narodnimi nošami le dokaz, da vsaka hiša vasi še hrani neizmerno bogastvo narodi ga blaga, od oblek do orodja in predmeta ki so jih uporabljali nekdaj.« Ratečanom gre za enkratno priredil vse priznanje. Toliko pisanega narodni blaga res ne zmore spraviti skupaj vsa zg° njesavska dolina... D. Sed^ grarj OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED Grajska 44, 64260 BLED Razpisna komisija Obrtno gradbeno podjetje GRAD Bled na podlagi 114. člena Statuta objavlja prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, ki jih določajo za poslovodne organe zakoni, sumoupruvni sporu zumi in družbeni dogovori, — da ima višjo ali srednjo izobrazbo gradbene smeri, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog, pri katerih je imel posebne pravice m odgovornosti in sicer v gradbeni stroki, — da je moralno politično neoporečen. Mandat za razpisna dela in naloge je 4 leta ter je delavec po izteku mandata lahko ponovno imenovan. Kandidati naj vložijo priglasitve v roku 15 dni od dnevu objave na naslov: OGP Grad Bled - razpisna komisija. O izidu raspisa bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku razpisnega roka. PIANUM. n.sub o. Investicijski razvojni «-«*nter TOZI) SMUČARSKI CENTER »KOBLA« Bohinjska Bistrica - Radovljica 64240 Radovljica, Gorenjska cesta 26 Tel.: 75-860 razpisuje po sklepu zbora delavcev dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOR TOZD DIRKK- Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje dolo; čene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori — da imajo višjo ali visoko izobrazbo ekonomsko - organizacijske smeri uli ing. strojništva — da imajo 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih mestih, — da aktivno obvladajo en tuj jezik, nemško ali italijansko — da Izpolnjujejo pogoje, določene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike — da predložijo program razvoja temeljne organizacije. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: PLA" NUM IKC. TOZD SC KOBI .A, Rad«>vljiea, Gorenjska cesta 26, z oznako: za razpisno komisijo. Kandidati« bomo o izidu ruzpisa obvestili v 30 dneh po izbiri Miloš Likar »SKRIVNOSTNA« DEŽELA ŠIFTARJEV V nemški izdaji monumentalne knjige, ki so jo izdali ob štiridesetletnici socialistične Albanije, piše: «Naše gospodarstvo ne pozna besed, ki so karakteristične za kapitalistični in revizionistični svet: stagnacija inflacija, brezposelnost in zviševanje cen.« Albanija je ateistična dežela. Vodič nam je povedal, da ljudje v letih po osvoboditvi niso imeli kakšnega interesa zahajati v cerkev k verskim obredom. Zato je mladina naredila revolucionarni korak in cerkve spremenila v domove kulture. Ko so leta 1972 popisovali prebivalstvo, so se menda vsi državljani izjasnili, da sploh niso verni. Povedal je, da danes v Albaniji morda še kakšna ženska, stara nad 80 let, verjame v Boga. Značilno za albansko ureditev je, da se drža vljani vedno udeležujejo volitev 100-odstotno. Pri zadnjih ni volil le en upravičenec Bolniku prinesejo volilno skrinjico kar na dom, kjer opravi svojo državljansko dolžnost. uredništvo tel. 21860 III. Zakon o delovnih razmerjih določa, da lahko direkcija kaznuje nevestnegu delavca. Ce se dela vec z odločbo direkcije ne strinja, se lahko pritoži na sindikat. Če z odločbo sindikata ne soglaša, lahko vloži pritožbo na sodišče, ki izreče zadnjo besedo. Takih primerov pa praktično ni. Vodič je dejal, da se vsak delavec strinjale z odločbo naj nižjega organa. V Albaniji ni organiziranih band, prodajalcev mamil in oboroženih tolp ter igralcev na srečo. Redki so pretepi med mladimi. Kriminalna deja nja se po njihovem dogaja samo v prometu. Ce voznik nekoga rani ali povozi, štejejo to za krimi nalno dejanje. Kazni za prometne prekrške so namreč zelo hude. Če kdo vozi v pijanem stanju, mu odvzamejo vozniško dovoljenje za pol leta. Vsako posilstvo ženske se kaznuje s kuznijo 15 let zapora, če pa je ženska utrpela kakšne večje poškodbe, pa se storile«- kaznuje s smrtno kaznijo. Mož in žena moruta biti po predpisih oba zapo slena. Ženske se lahko upokojijo s 55 leti, moški pa s 60. Moški mora imeti najmanj 25 let delovne dobe, ženske pa 20. Učitelji, um«'tniki in rudurji se lahko upokojijo že pri 50 letih. Žena, ki ima ti otrok, gre lahko v pokoj s petdesetimi loti. tista i dvanajstimi otroki pa s štiridesetimi leti. Vsak delav«»c, ki delu 48 ur tedensko, ima pra vico do letnega dopusta, ki ga lahko izkoristi ku darkoli želi. Povprečen dopust traja trideset dni na leto. Vsako drugo leto letujejo delavci lahko sa mi ali z družino v počitniških sindikalnih domovih. Za trinujst dni bivanja plača posameznik 120 le kov. Vojaški rok traja dve leti. Univerzitetni mladi ni ni treba služiti vojske. Vsuk držuvljan mora opraviti nu leto mesec dni obveznega fizičnega de la. Pri tem ni nihče izvzet, tudi minister ne. Pri fizičnem delu moru vsukdo izpolniti najmanj 70 % norme, da dobi v tem času tukšne prejemke, kot jih imu na delovnem mestu. Albunci so prepričani, da niso zaprta dežela. Kot dokaz navajajo uradne podatke, da državu vzdržuje stike s 110 državami sveta, leta 1985 j«> obiskalo njihovo deželo 10.000 turistov. Po Albuniji sem prevozil kakih 400 km. Zasledil sem le en s«>mufor v Tirani na glavnem trgu, kjer stoji na desni strani kip lAmina na, levi pu kip Stalina. Ulice so bile skoraj prazne. Privatnih avtomobilov ni, le tu in tam s«> prikaže kak taksi. Vodič je povedal, da ima zasebnik lahko v svoji lasti kot prometno sredstvo buikel ali motorno kolo Videl sem le enega motorista. Tu in tam sem lah ko opazil kakega kolesarju; njegovo prometno sredstvo j«> bilo zastarelo in potrebno rekonstruk cij. Najpogostejše j«> videti vo/. s konjem, uh s kak sno drugo vprežno živino. Da ne pada na kočijaža dež, se zavaruje s polivinilom. Po m«istu vozijo le tovornjuki, ki so zelo stare izvedbe. Naš avtobus je vseskozi hupal in opozarjal ljudi ah živino in vozove, naj se umuknejo s ceste. Tudi ko je prehi teval, je hupal Vozil je zdaj po levi, zdaj po sr«'di cestišča, samo da se je umikul jamam in mokri, blutni c«'sti V preteklthsti je dobivalu Albanija precej potno či, najpr«*j od Sovjetske zvez«', pozneje pa od Ki tajsk«', ko je bila I njimu š«» v prijateljskih odno sih. Kot pomoč so ji dajali med drugim tudi razno m«'hunizucijo in motorizacijo. Ti stroji so sedaj že •utrujeni« in bi jih bilo trebu zamenjati. MnO$ i«1 h d#v •trojem bo razni deli odslužili, nadomestni pa ni Albanci pa so sjirti s proizvajalci t««h S1 jev, tako s Sovjeti kot s Kitajci. Da bi se »osatfl'v, vojili«, so zgradili v Tirani tovarno, kjer izdelttjjj samo rezervne dele za te že amortizirane strOf^ Pravijo, da jim je uspelo izdelati 95 % rezerv^ delov za svojo uvoženo zelo zastarelo mehanik Kot turistični delavci so Albanci še zelo n«?r ni. Manjka jim d«'lovnih izkušenj. Nuvedel b» ^ mo dva primera. Med potjo smo obedovali v eP* , •i jih hotelov v Draču, »Adriaticu«. Postrfjfj ■mo bili pruv po našem okusu, zelo lepo in k"11',, no. Ls nekaj natakarjev j«> streglo sto štindes^rj, gostom, kolikor nas je bilo. Na mizo so prin**^, vse ročno, čepruv je bilo dovolj prostora, da bi1 ^ ko hrano vozili na vozičkih. Bilo bi manj trud* . šlo bi hitreje. V hotelskih recepcijah Je izbira gladnic majhna. Precej prodajo fotografij z mi arheološkimi ostanki. Povedali so, da so P0 jj sni na svojo arheološko preteklost. Turist p'^ želi panorame sodobnih mest, ki jih najbrž r»e^. nikdar več obiskul. Široka pa je po recepcijah ^ ra vseh vrst knjig o Fnveru Hoxi, Leninu in nu. j Kaj bi dejal na koncu? Soditi ne morem smem. I a* vtis«' lahko izrazim Zdi se, da kljub lu in prizadevanju zuostaja d«*žela kar dobro lo desetletij za «'vropskim svetom. V«mdar je jfl z veseljem pozdraviti nove rahle sapice, ki JH čutiti v deželi poraja se vzdušje odrtosti, pr nosti do tujcev in želju po povezovunju s sos Torek, 28. junija 1988 /^glDOMIJIDRtf^ 7. stran (mmmmMoiAf. POSKUSIMO ŠE ME TA MESEC NA VRTU DoMAŠf ZDRAVNIK MATERINA DUŠICA OZDRAVI CELO PIJANCA O tej silno zdravilni rastlini smo se razpisali že zadnjič, a ostalo nam je še nekaj zanimivega iz ljudskega zdravilstva, kar nikakor ne smemo izpustiti. Najprej bomo omenili uporabo materine dušice proti nagnjenosti k pijači. Prgišče materine dušice prelijemo z 1 litrom vroče, ne vrele vode, pustimo stati približno pol ure, odcedimo in dajemo pijanemu vsake četrt ure 1 jedilno žlico. Posledica je močno odvajanje, slabost, bruhanje, močno uriniranje in potenje, nato pa velik tek in žeja, vendar odpor zoper alkohol. Če se pijanec povrne k pijači, je treba postopek večkrat ponoviti. V ljudskem zdravilstvu se materina dušica uporablja tudi pri božjasti. Vendar čaja božjastnikom ne smemo vlivati v usta med napadi. Večkrat naj ponovi 2 do 3 - tedensko kuro, vsak dan naj popije po 2 skodelici čaja. Če imajo otroci kraste inkožne izpuščaje,je priporočljiva kopel z materino dušico. O čaju iz materine dušice z dodatkom medu trdi ljudsko zdravilstvo, da pospešuje in olajšuje porod. Črevesni in želodčni krči ponehajo, če položimo na trebuh ali želodec kar se da tople in vlažne obkladke, vendar je treba obenem po požirkih popiti 1 do 2 skodelici neoslajenega čaja iz materine dušice. Ponekod uporabljajo namočene cvetove materine dušice v vinskem žganju za vtiranje; s tem se krepijo možgani. Materina dušica pa je uporabna tudi v živinozdravstvu. V alpskih deželah dajejo živini čaj iz materine dušice proti kašlju in črevesnim boleznim, pri želodčnih krčih pa poleg tega še tople in vlažne obkladke. Z alkoholnim izvlečkom masirajo mlado živino, ki je zaostala v razvoju, ker se s tem krepijo udi. Materina dušica je zelo koristna paša za čebele. Od časa do časa postavimo pred čebelnjak plitvo posodo s čajem iz materine dušice, oslajenim z medom. Za materino dušico sta značilna aromatičen, limoni podoben vonj in malo grenak kafri n in dišaven okus. Planinske rastline močneje diše in so trajnejšega okusa, pa so gotovo tudi učinkovitejše. Cvete od srede maja do srede septembra, odvisno od rastišča. SIROVI ŽLIČNIKI Potrebujemo 400 g nebeljene ali črne moke 1 do 2 jajci, sol, 1 dl mleka, 2 dl vode, 100 g nastrganega sira, 1 žlico sesekljanega peter-šilja, poper, 1/2 čebule, maslo za zabelo. Iz moke, mleka, vode in soli naredimo gladko testo in med ste-panjem drugo za drugim zamešamo vanj jajca, nato pa še nastrgan sir in sesekljan peteršilj. Stepamo, dokler se ne začnejo delati mehurji. Obdelano testo naj počiva pol ure. Nato ga položimo na majhno deščico in strgamo v vrelo vodo majhne kepice. Ko kepice zavre-jo, posodo za trenutek odstavimo od ognja in jo nato spet pristavimo. Žličnike s penovko poberemo iz posode, jih odcedimo, speremo in naložimo v skledo. Nanje stresemo čebulo, prepraženo na maslu. Ponudimo jih z zelenjavno omako in solato. Proti koncu junija je novozelandska špinača že toliko obrasla, da jo lahko uporabljamo. Od zdaj naprej jo je treba »obrezovati« vsak teden, da se razvijejo novi poganjki. Mlade poganjke je treba porezati, čeprav ne potrebujemo špinače. Vse mlade vršičke porežemo tako, da ostaneta le še dva lista; vedno bomo imeli na voljo dovolj mladih vršičkov, mehkih in okusnih, medtem ko je starejše listje trdo in neuporabno. Junija sajene sadike pora se bodo do jeseni še tako razvile, da jih ne smemo saditi bliže kot 25 cm vrsto od vrste. Vrstna razdalja naj bo 15 cm; sicer pa kot vedno tudi zdaj sadimo por globoko. Mesečne redkvice hitro doraš- ZELIŠČNA OMAKA Ko je neki Perzijec vprašal Lisandra, katero državno obliko najbolj odobrava, je on odgovoril: »Tisto, v kateri se poštenim in malopridnim sodi po zaslugah« Plutarh Potrebujemo 40 g masla, 40 g nebeljene bele moke ali celo moko za pecivo (ali navadno belo moko), 1/2 1 vode, sol, več zelišč (kresa, drobnjak, timijan, šatraj, majaron, pehtran, bazilika, žajbelj in podobno). V ponvi suho zarumenimo moko in nato ponev odstavimo. Med mešanjem dolivamo hladno vodo in kuhamo 10 minut. Proti koncu dodamo maslo. Z osnovno belo omako lahko pripravimo veliko inačic različnih okusov. Za zeliščno omako na koncu dodamo 1 do 2 žlici sesekljanih mešanih zelišč. PRAV JE, DA VEMO Če se nam pri branju zgodi nesreča in pomastimo list, si pomagamo tako, da madež namažemo s kašico iz bencina in magnezija. Ko se posuši, magnezijo odpihamo ali prav narahlo obrišemo. Ce madež pri prvem čiščenju ne izgine, postopek ponovimo. Značilni vonj po ribah je marsikomu neprijeten. Pri pripravi rib ga omilimo tako, da ribe pokapamo z limoninim sokom ali kisom. Tako bo ostalo meso pri peki ali kuhanju tudi lepo celo. Vonj precej odpravimo, če sveže ribe narahlo nadrgnemo z mešanico sesekljanih listov zelene, peteršilj a in drobnjaka ali strtega česna in sesekljanega zelenega peteršilj a ali sesekljanih kaper, lovora in rožma- PET MINUT JLk BOLJŠI VIDEZ Da bomo imeli bolj zdravo lasišče, za pranje las ne vzemimo običajnega šampona, temveč uporabimo rumenjak, ki mu dodamo nekaj kapljic limone in nekaj kapljic olivnega olja. Po takem umivanju bodo lasje svileni in bleščeči. Ce pa boste rumenjak z limono in olivnim oljem pustili vsaj uro na lasišču, glavo pa si ovili z brisačo, da vam bo toplo, boste za nekaj časa pregnali tudi prhljaj. Moda Počitniške misli in želje Hodila bom v gozd. — Veronika Med počitnicami bom dolgo spala. — Ksenija Pri teti v Šenčurju bom pazila dojenčka. — Eva Rad bi šel na Triglav. — Matjaž Rad bi se potapljal. £elim se voziti z jadrnico. — Uroš velim, da bi spoznala kakšno novo prijateljico. — Tanja Ciai dlje bi rad na kmetiji pasel krave. — Matej Z atom bom gotovo šel v gore. — Aleš L. Bled se bomo šli kopat. — Nina Na morju bom lovil rake. — Žiga Nabiral bom borovnice. — Gregor ^■ad bi dobil veliko gob. zvečer bom dolgo zunaj. — Luka Naučil se bom plavati, pojedel bom veliko sladoleda. — Simon "'aval bom pod vodo in nabiral morske školjke. — Miha ^°maj čakam, da bomo šli na morje, da se bom kopal, sončil 111 z atijem igral mini golf. — Aleš F. Učenci 2. r. OŠ Besnica Punčka Nana Moja punčka Nana zmeraj je zaspana, sladko se smeji, kot otrok že govori. Kadar je doma sama, joče punčka Nana, včasih z mano se igra pa tudi prepirati se zna. Mateja Kalan, 4. a, Nina Peruz-zi, 3. c r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Moj Pinči Pinči je zelo prijazen pes. Ko smo še živeli na Sivki, se ga je Tadeja bala. Tomaž je bil mlajši, pa se ga ni nič bal. Pinči je bele barve in velik kot moja šolska torba. Z nami hodi na njivo. Lu-lat hodi v rože. Kadar se Mufi odveze, pride k Pinčiju. Pinči tudi gre z menoj k Leskovcu. Spat hodi v garažo. Zjutraj ga prive-žem pred hišo. Kadar gremo popoldne ven, ga odvežemo, da je prost. Neža Dolinar, 1. r. OŠ Sovodenj Iskrice in Matijev rod Prav pred iztekom leta so v soli Franceta Prešerna v Kranju Ustregli še s zadnjo, že četrto v torn letu, številko Iskric. V njej so učenci popisali različne prireditve, predstavili izobraževalne Programe v Iskrinem šolskem centru, posebno zanimive pa so strani razvedrila. Na njih smo "^d drugim prebrali tudi tale fnali oglas: 7 Prodam OŠ France Prešeren. ra'Želen kupec iz čimbolj oddu-JenegH kraja! Prodam zelo poce-ni' Renata Petrinjak, (i. a •'udi uredniški odbor Matije , ®Ka rodu iz preddvorske šole je ,l' minulo leto zelo ploden, saj je Pred počitnicami izdal />■ tre *° številko. V njej objavlju krinke kulturnega dne, ko so čenči ustvarjali skupaj s pridanimi umetniki, dela mladih gramih upov, klepet ob delu v ('l/,iskern salonu, pogovor z Pokojenko in nekaj ,•„. smeh Lastovka Na žici je lastovka sedela. Le kdaj, le kdaj bo poletela? Jesen je bleščala po dolini, odmaknila se bo tetki zimi. Je vendar lastovka zletela? Da, a na strehi je obsedela. Odleti, lastovka, daj odleti! Nevarni snežni so zameti. Res lastovka je odletela, nič več na žici ni sedela Vrnila se bo spet spomladi, ko zvončki bodo rasli mladi. In res, pomlad je prihitela, a lastovka ni priletela. Le zakaj je ni nazaj? Se je izgubila, ali kaj? A včeraj, glej, čudo prečudno, priletelu je nazaj. Pozdravila je zemljo budno, suj vedela je. da je maj Kdaj imam vsega čez glavo Kot vsak dan, grem tudi danes po brata v vrtec. Že tako sem malo slabe volje, potem pa še on. Ojoj! »Danes smo bili v gledališču. Danes smo se tepli. Jutri gremo na izlet. Si dobil kakšno oceno? Ali se bova igrala z računalnikom? Bla, bla, bla, bla. . .« Tako začne, ko stopiva iz vrtca. Potem pa še celo pot tako. Uf! Res ne vem, ali bi se jokal ali smejal. Najraje bi ga živega odri. Ta mala klepetulja! Tako se zjezim, da postanem rdeč kot kuhan rak. Pa ko bi mi vsaj pri nalogi dal mir! Potem pa prideta še ati pa mami in že spet. Bla, bla, bla. . . Da bi vsaj kaj pametnega vprašali. Že razumem, da so radovedni, kakšno oceno sem dobil v šoli. A vsakih pet minut postavljajo isto vprašanje. Zdaj imam res vsega že čez glavo. Zaprem se v sobo in poskušam brati. Pa ne gre in ne gre. Če me mami in ati ne nadlegujeta, me pa tisti siten mulec. Najraje bi zatulil kot sirena. Potem le najdem rešitev: vzamem jopico in grem na sprehod. Aleš Justin, 4* b r. OŠ Petru Kavčiča Škofja I,oka čajo in jih še vedno lahko seje-mo za sproti. Seveda moramo skrbeti predvsem za to, da jim ne bo nikoli zmanjkalo vlage. Redkvice, ki rasto v suši in pomanjkanju, so trde in ostre. Posebno pri poletnih setvah pazimo in sproti zatirajmo bolhače. V zelenjadnem vrtu jih še danes zelo uspešno uporabljamo. Če hočemo imeti tudi prihodnje leto močne peclje rabarbare, prenehaj mo obtrgovati proti koncu junija. Tako bodo preostali listi še lahko preskrbeli za dovolj rezervnih snovi, ki so potrebne za začetek rasti naslednje leto. Rabarbaro pognojijo z izdatnim obrokom mešanega gnojila, ko prenehamo nabirati peclje. Na m2 potrosimo vsaj 30 do 40 g gnojila. Za zimske zaloge še vedno lahko sejemo na stalno mesto rdečo peso. V kuhini posebno čislamo srednje debele korene rdeče pese, saj ni z njimi veliko dela, hitreje so skuhani in tudi okusnejši so, kot najdebelejši. Prav tako uspešno presajamo sadike rdeče pese, če imamo na voljo primerno velike rastline. Sadike rdeče pese se najlepše vrastejo, če jih presajamo še mlade, takrat, ko so dolge kvečjemu 10 cm. Pri takšnih sadikah se je glavna korenina ravno začela debeliti. Pri presajanju je pomembno, da ne poškodujemo ali zapognemo vršička glavne korenine, saj bi to lahko povzročilo nepravilno oblikovane korene. I. Pozne sorte kapusnic, ki smo jih sadili maja, potrebujejo tudi junija mnogo vode in hranilnih snovi. Letošnji junij je deževen, zato s tem nimamo skrbi, le do-gnojevati jih moramo. Vsaka dva tedna rastlinam postrezimo z gnojilom, enkrat morda z dušičnim, drugič pa z mešanim. Vsakokrat potrosimo 30 g gnojila na m2 ali pa raztopimo enako količino v 10 litrih vode. Če pretirano uporabljamo liste zelene, bo ta imela majhne gomolje. Edino zeleni listi lahko asimilirajo in ustvarjajo anorganske snovi ter jih posredujejo gomoljem kot rezervo; zato z vsakim odstranjenim listom zmanjšujejo možnost, da bi pridelali debele gomolje. Moja srečanja z umetnostjo Oh, kako žalosten dan. Vsa nesrečna se zgrudim v naslanjač. Čista, mirna in tiha. Zdi se mi, kot da jo je od nekje prinesel nežen vetrc. A ga ni. Prihaja iz škatle v moji sobi. . . Ponovno so se oglasili, nežni zvoki klavirja. Melodija je lahka in hitro stopi v uho. Posebno lepo je, če jo poznaš. Veš, kakšen bo naslednji ton. Veš, kakšen tretji in četrti. Lepota take glasbe me ponese nekam daleč, daleč... Tja, kjer ni sovraštva. . . Tja, kjer ni avtomobilov, ki bi motili tišino. Tja, kjer so vsi ljudje prijatelji.. . Vsak otrok, tudi malo večji, ima na kupe prijateljev. Nikoli nismo sami. Ne! Tudi sami so. Nekateri potrebujejo samoto. . . Vidim se, kako sključena sedim v travi. V daljavi se vidi obris odhajajočega fanta. Lep je. . . Svetli lasje mu plapolajo. Tudi on v tem trenutku potrebuje samoto. Oba sva sama. A najino prijateljstvo ne bo umrlo. Še vedno bova prijatelja. Samo prijatelja. . . .. .Otožni zvoki klavirja se oddaljujejo. Odhaja, oddaljuje se moj princ. Ne bo se vrnil. V naslanjač me vrne druga pesem. »Razbijaška«. Saj. Všeč mi je tudi »razbijaška« glasba. A danes ni pravi dan za to. Pritisnem na gumb. Danes si želim samote, da si pričaram princa iz sanj in pozabim na resničnega princa, ki me je razočaral. Petra Lombar 8. b. r OŠ Matije Valjavca Preddvor Najstnice imajo letos posebno priložnost biti »nekaj posebnega«. Krilo, kratke hlače, bluzico, si lahko seši-jejo kar iz domačega kuhinjskega servieta. Krilo je seveda mini, kot zahteva letošnja moda, tudi bluzice so kratke, da je zračno okrog ledij. Le škarje in šivanko v roke, da boste »nove« lahko že do prvega morja. Bctka Vovko, 6. a r. OŠ Franceta Prešerna Kranj Veselim se počitnic ker ker k.M ker ker ker ker ker ker ker ki«,- bom lahko spula do desetih, Anja, 4. a bom šla na morje, Nina, 3. b bomo šli v Bohinj in na morje, Polona, 4. a se bom igrala s punčko, Mateja, 4. a se bom odpočila od šolskega delu, Mojca, 3. b bom doma pomagala pri delu v sadovnjaku m na vrtu, Nina, 3. c bom doma in se bom odpočila, Tanja, 3. a bom šla z mamico na portoroško noč, Nadja, 3. a bom lahko dopoldne hoddu v bazen plavat, Lidija, 3. a bom lahko dolgo gledula televizijo, Moniku, 2. a se bom vozil s kolesom, Matjaž, 2. a /centi OS Cvetka (udarja Škofja I-oka Ob koncu šolskega leta Konec šolskega bo leta, nič se dobro ne obeta. V redovalnici je stiska, vsak od nas že tanko piska. Eni so zbiralci cvekov, drugi dvojke le dobijo, trojke so povprečne ocene, marsikdo jo kdaj zadene. Za štirice in petice treba je že dosti dela, redkokdaj katera bo z neba sama priletela. Naše spričevalo bo kmalu pokazalo, smo vzeli šolo resno ali za zabavo. Lea Bogataj, 3. c r. OŠ Ivana Groharja škofja I .oka Iščem idejo Iščem idejo. Veste, mi je usla! Mogoče je danes pri vas bila. Jo morda kdo pozna? Ta porednica navihana mi jo dobro zagosti zna. Je ni, ko si jo moja misel najbolj želi. Se mi skriva in me izziva, da na koncu se druga za drugo podiva. Ko se ji zazdi, da dosti je norčij, k meni nazaj se vrne in se v pesmi tej izgubi. Pa poskušajte uganiti, kje sedaj tiči. Lidija Peterman, 7. b r. OŠ bratov Zvan Gorje Melita Bizjak iz 6. r osnovne šole Matije Valjavca v Preddvoru ina rada sladoled. Smeh Smeh se najlepše smeji v otroških očeh. Smeh se začne s črko S in usta fantiču raztegne kot meh. Smeh ni nikoli bolan ali slabe volje, le včasih se kislo smeji. Prezgodaj moral je vstati. Takrat je najbolje, da ga še malo pustimo v zibelki spati. Blaž Markelj, 8. b r. OŠ prof. dr. Josipa Plenilja Bled Steze mojega otroštva Steze so poti, tenka njih je sled. Steze mojega otroštva peljejo v gozd, pisan svet To je kraj, kjer ni mame, ne očeta, ne ošte- vanj, ne zadreg, ki se sprehajajo doma in v šoli. Praprot zelena in mir povsod. Raj, kjer rastejo igre, strgane hlače, izgubljeni nožič-ki. Nabiram gobe, robide, maline v tem večno mladem svetu -na stezah mojega otroštva. Klemen Nučič 5. b r. OŠ. Koroškega odreda Križe Vsem, ki ste se trudili, da bi bila naša rubrika čim bolj pestra, zanimiva, se zahvaljujemo za sodelovanje, želimo prijetne počitnice in kličemo na svidenje spet jeseni. /ureja HELENA JELOVĆJ • Za kaj so oni tam zunaj okol hod'li? Minuli teden smo doživeli velik in viharen protest mariborskih delavcev. Po stavki smo po televiziji slišali tudi naslednje mnenje neke mariborske tekstilne delavke, kije zaradi štrajka tako kot vsi ostali delavci morala delati v soboto: »Delam pač zato, ker so oni dva dni tam zunaj okol hod'li..« Dotična tovarišica, občanka in neposredna proizvajalka je spontano in najbrž nevede izpričala zgodovinsko resnico: zakaj bi plaval proti toku, če pa je ta še toliko močan, da te lahko pogoltne, ali v najboljšem primeru premra-ženega izpljune na breg? Ne nazadnje so se njene izkustvene in modre misli potrdile v rezultatih minule republiške sindikalne konference, kjer so se nekateri sindikalni aktivisti obnašali sivo kot molj, drugi so obredno in papagajsko dozirali sindikalna stališča, tretji pa utopično in bogokletno zahtevali neke neodvisne sindikate. Da bo stvar na veke jasna - tako, kot je na veke vekov nespremenljiva naša družba - smo se potrudili na pogovor s sindikalnimi funkcionarjem tovarišem Ivanom Oroiičkim. Človekom marljivo nagubanega čela, dobrohotne sindikalne naklonjenosti, malce trudnim, a ravno prav sindikalno zaskrbljenim. Tovariš Orožički, ste pričakovali tak štrajk? »Dovolite: ni šlo za štrajk, ampak za nekoliko bolj množičen izsiljeni sestanek, v katerem so delavci samoupravno izrazili svoje interese in ustvarili demokratičen, odprt, ustvarjalen dialog.« Dajte no: dva dni so hodili po ulicah in zahtevali višje plače! »Mi, v sindikatih, se že nekaj časa nenehno trudimo, da bi odpravili nekontrolirano, stihijsko obnašanje, ki nima nič skupnega s samoupravnim sistemom in razvojem demokracije, ki ne omogoča odprave osnovnih problemov delavcev in še zaostruje družbene razmere.« Kakšni pa so osnovni problemi delavcev, če ne ravno plače, ob katerih ne morejo več živeti? »Poenostavljate, strašno poenostavljate... Mi, v sindikatih, se zavedamo, da se je zaostrila materialna in socialna varnost delavcev, vendar to zahteva sprotno preverjanje proizvodnih programov in njihovo potrjevanje na trgu. uvajanje prožne in sprotnim potrebam prilagojene samouprave, to terja inovativnost, tržnost. kadrovsko prenovo.« Tovariš Orožički, delavci terjajo manj plačanih funkcionarjev in več denarja v sindikalno blagajno. »Prvič slišim, res... Deprofesionalizacijo? Neumnost! Očitno gre spet za dezinformacije in insinuacije... Socialni programi? Več in bolje delati, pa bomo izšli iz krize s sindikatom delavcev.« Kako komentirate izjavo tekstilne delavke, češ »oni so dva dni okoli hod'li«, saj je očitno nakazala, da se štrajka ni udeležila. »Ta neposredna proizvajalka je nedvoumen dokaz, da so v naši družbi še zdravi in ubogljivi elementi.. Produktivni! Tržno naravnani! Tovarišica bom osebno poiskal in nemudoma jo bomo predlagali za izvršno sekretarko sindikata v eno izmed mariborskih komun!« D. Sedej • Kam po rezervne dele? Pošteno se je namučil občan, ko je iskal rezervne dele za svoj Fiat 125 Kam? Preko meja? Na mučno in verjetno neučinkovito prosjačenje po naših servisih, po naših avto-mehaničnih delavnicah? In je dobil namig pobaraj pri Romih na Lancovem Malo težkega srca se )e le odpravil saj so bile muke le velike In glej ga zlomka. dobil )e vse kar )e potreboval, dobil bi rezervnih delov za ves avtomobil Podjetnost tistih, ki hočejo kaj zaslužiti, se pač izkazuje v vsestranski in celoviti ponudbi... Trnova pot do nagrade 3. a razred Gostinske šole Bled je 20. maja pripravil maturantski ples z nagradami Mladi gostinci so po Gorenjski zbirali darila za nagrade, med drugim so dobili tudi nagrado striženje in fen frizura v salonu Žensko frizerstvo, Cesta na Lipce 6, Lesce. Nagrajenka se je 4. junija oglasila z nagrado v omenjenem salonu in naletela na dokaj čuden odnos. Najprej je čakala štiri ure, nato pa dobila aroganten odgovor zasebnice »Kaj pa mislite! Pri nas se moraš vsaj nekaj dni prej naročiti, ne pa da kar takole prideš I« Kaj bi rekli inšpektorji Ne spoznam se dosti na higienske in kaj vem katere predpise v gostinstvu, a to že vem, da mora imeti vsak lokal, — birtija — tudi ustrezne sanitarije oziroma vVC V bifeju špecerije pri avtobusni postaji v Radovljici o kakšnem WC ni ne duha ne sluha Pivci, ki jih pijača ali jedača požene, se gredo ponavadi odteščat v sosednji bife Vrba, h konkurenci! Zanimivo bi bilo, kaj bi rekel sanitarni inšpektor, će bi ga za šankom na hitrico pritisnilo, v Vrbi pa bi Imeli zaradi inventure zaprto? Pretekle »strune« smo posvetili najavi torkove prireditve na ljubljanskem Trgu osvoboditve. O sami prireditvi ste lahko več prebrali tudi v našem časopisu pretekli petek, mi pa bi se na tem mestu malo več dotaknili nastopajočih rockerjev. Širši javnosti manj znana Mr. Zoro in Komakino sta pokazala od svojega zadnjega širšega javnega nastopa napredovanje. Resda mogoče bolj v smislu boljše uigranosti, a vendar. Predvsem bi to veljalo za Komakino, ki je bil tudi sicer zanesljivejši (v primerjavi z decembrskim nastopom v hali Tivoli). Jani Kovačič skupaj z Je ben'tom je bil seveda po pričakovanju, posebno na tovrstnih prireditvah, interesanten. S svojimi močno angažiranimi pesmimi je uspel vzpostaviti stik s publiko, ki je bila že sicer močno motivirana. Vrh so po pričakovanju prinesle s seboj Pankrti. Po sedmih mesecih od njihove samoukinitve spet na odru. Pero je na trenutke prikazal tiste svoje značilne geste, ki so nosile lik benda v njihovih najboljših letih. Ban-diero so peli vsi... Martin Krpan uigran in profesionalen kot ponavadi, najavljen Bora Djordjevič pa je, kot je verjetno znano, kasneje telegramsko sporočil, da se opravičuje za neobisk in hkrati napisal nekaj verzov v znak solidarnosti z Janšo, Tasičem in Borštnerjem. Seveda nam ob vsem skupaj ostaja na znanju, da je bila prireditev pač zaradi narave pojave izjemna v gre v tem kontekstu tudi gledati vse videno... V- B_ Marela z Lipico Ansambel Marela, ki je s prvo ploščo in kaseto Bojan, Rok in Mateja uspel z nacionalnim športom, se je tokrat lotil tu-ristično-glasbenega projekta. Pri PKP RTV Ljubljana je izbiri plončn iti knwtu l.ipi<-n, ki ob glasbi prinaša tudi vrsto spremljajočih novosti. Namreč muzika se je povezala s turizmom in gostinstvom in ob nosilcu zvoka, albumu je izšel tudi ovitek — etuji z Lipice in slikovno prilogo ter besedili v dveh jezikih, kar bo namenjeno za goste iz tujine, nemšku verzija skladb pa bo izšla tudi pri nemški firmi MCP. »Trinajst skladb smo namenili za projekt Lipica in kar štiri govore prav o njej: Lipicanec v jutranji zarji. V sedlu Lipicanca, Lipica in Spomin na Lipico. Sledijo še druge zanimive skladbe Pod marelo, Prvič pri tašči, Prišla sem domov, Pri nas doma, Lepo je pri tebi, V hramu Rožica, Stara pisma, Hvala za vse in priredba slovenske narodne pesmi Trzin -ka. Za štiri skladbe je glasbo napisal Franc Lepičnik, za pet skladb naš klarinetist Primož Kosec, harmonikar Dušan Drobnič je napisal melodijo za dve pesmi, za pesem Spomin na Lipico pa je glasbo napisal Jože Burnik. Besedila so delo Marjana Stareta, Ivana Sivca in Nade Drobnič,» pravi vodja TVfnrele Frnnc Knmpnrr In do daja, da bo promocija plošč in kasete 5. julija v Bernardinu. Marela bo nastopila tri dni kasneje na drugem festivalu Morska viža Bernardina, kjer tekmujejo med seboj narodno-zabavne in zabavne skladbe. Lani so bili drugi za skupino Runde voues. O Lipici so posneli že televizijsko oddajo za RTV Ljubljana in ob pokroviteljstvu Elektrotehne Eleks Ljubljana, sedaj pa tečejo do govori še za nemško televizijo Alti). Ob številnih nastopih v tujini bodo doma nastopili preko 50-krat, od tega petkrat v dobrodelne namene, z njimi pa za razpoloženje nastopa Plan-šar izpod Kamniških planin Franc Pestotnik — Podokni-čar. Marela pa že snuje sklad be za naslednji projekt turističnih biserov, ki bo to pot z Gorenjske. Drago Papler PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO IVANKA ERZNOZNIK Poznam ljudi, ki jim počitnice na kmetih, v sožitju z naravo in preprostimi, gostoljubnimi ljudmi, pomenijo več kot lenarjenje v še tako luksuznem obmorskem hotelu. Ivanka in Lojze Erznožnik iz Žirovskega vrha, kjer se po domače reče pri Kočarju, imata že več let kmečki turizem. »Penzionske goste, ki so večinoma stari znanci, pričakujem od srede julija naprej,« je povedala prijazna gospodinja Ivanka, ki slovi po svoji odlični kuhi. »Med letom, zlasti ob nedeljah, pa prihajajo popotniki, ki imajo radi naravo in sprehode po okoliških hribih ter seveda Zirovci, ki se najavljajo na skupinska proslavljanja.« Prijaznih gostincev pri nas ne manjka. Bolj redki pa so tisti, ki poskrbijo za gosta tudi potem, ko vstane izza jedilne mize. Ivanki Erznožnik se zdi samo po sebi umevno, da popotniku, ki ga utegne zmočiti dež, za popotnico ponudi dežnik. Eden od presenečnežev je pred dnevi predlagal, naj Ivanko Erznožnik zato, če za nič drugega, uvrstimo v rubriko prijaznih nasmehov. »Dežnik je malenkost,« zamahne z roko Ivanka. »Gostov ne moremo pustiti na dež. Sicer pa dežnik kasneje vrnejo. Imamo celo enega, ki ni naš.« Če ste torej namenjeni v žirovski vrh na potepanje po naravi in okusno pečenko h Kočar-jevim, se ne ustavljajte zaradi črnih oblakov na pol poti. Če ne boste pregnali dežja pod streho, vam bodo pri Kočarju brez pomislekov posodili dežnik. H. Jelovčan Bojan Rakovec, pevec in kitarist Fant s kitaro Gost Glasovega telefona je bil minulo sredo Bojan Rakovec iz Stra- žišča Minulo sredo je bil gost Glasovega telefona znani kranjski kantavtor Bojan Rakovec, simpatični kitarist in pevec, ki je odgovarjal na vaša telefonska vprašanja. Klicali ste ga od vsepovsod, celo iz Štajerske, iz Celja se je oglasila Angelca, ki je dejala, da Bojana nadvse rada posluša in mu tudi v prihodnje želi vse najboljše. Pa Majda iz Kranja, Katra iz Cerkelj, Tjaša iz Stražišča, Urša iz Radovljice. Bojan Rakovec bo letošnje poletje kar precej nastopal, saj nacrti slovenskih krajih. Zadovoljen je, da je izdal prvo kaseto, na kateri je devet skladb, med katerimi je morda najbolj popularna Katarina. Katarina je pesem, ki jo je posvetil svoji ženi, za katero pravi, da je nadvse razumevajoča in ga ne-neh.io spodbuja. Medtem ko bo gostoval v Celju, Mariboru, Murski Soboti in Ptuju, bo našel še toliko časa, da se bo udeležil prireditve pred Metalko v Ljubljani, sodeloval na ljubljanskih glasbenih večerih, podaril koncert otrokom s cerebralno paralizo. . . »Otroke imam zelo rad. Prizadeti so naj-boljsc Dbčill>tVO In silno rad jim prepevam. Odzivajo se spontano, prisrčno, zato je nastop pred njimi pravi užitek.« pravi Bojan Morda največji uspeh je Bojan doživel tedaj, ko ga je Bojan Adamič povabil, da sodeluje na znanem klavirskem in vsakolet nem Večeru šansovov v Roguški Slatini, »Kar poklical me je, dejal, da so mu skludbe, ki jih po- : jem všeč in tako bom tam sodeloval r. dvema iklnrthp.mii« In kako je Bojan sploh začel »Med počitnicami sem delal * 1 IBIju, »pucal«—stroje kot nor. da bi toliko zaslužil, da bi si kupil kitaro. Oče me je odpeljal % | Mengeš in tja sva prispela pe« minut čez drugo uro, ko so trgovino že zaprli. Skoraj zjoka' sem se, saj sem bil prepričan, d* glasbene instrumente prodajaj" , izključno le v Mengšu. No, nazadnje sem kitaro kupil v Gkv ! busu in tako začel... V StražiščU ■ pri Kranju sem pozneje kar ta* ko, za hec, organiziral koncert- | Za kora j/o sem ga male«" srkni' v vaški gostilni in neverjetno 4^ šlo je kot po maslu, publika, pn' , jatelji, ki me sploh niso resn" jemali, so bili navdušeni. Ko s* odkrito in glasno ploskali, sef bil v/.radoščen, — saj ni treb*' saj ni treba, sem se branil n* odru...« Bojan pripravlja in snuje nO" ve skladbe in želimo mu, da I kmulu izšla njegovu druga kas*" tu a s- Male gorenjske vasi Možjanca Piše: D. Dolenc Harižova bo najstarejša Pred nekaj leti sem že zašla na Možjanco. Na spominskem pohodu z borci Kokrškega odreda je bilo. Naravnost k šternu smo zavili na dvorišče in gospodar nas je pričakal z domačim žganjem. Danes pa tudi pri Šter-nu ni bilo nobenega domu. Le maček se je lepo udobno zvil na seno na vozu in dremuckal na soncu, kure so greble po dvorišču, iz h'eva se je oglašala živina. Tudi pri Šternu popravljajo, hiša ima nova okna in polkna. Vse je bilo na poljih, travnikih Tudi pri Harižovih ni bilo nikogar, mirno sem si lahko ogledala freske na hiši, sv. Florjana in sv. Jurija na konju. Ta je verjetno najstarejša hiša v vasi, le nekaj krat je bila že popravljena. In ko sva z Jožetom stopila prav na Vrhe, od koder se je dalo napra viti lep posnetek vasi in Karavank v ozadju, tudi pri Prgov ni bilo nikogar. Pravijo, da tako kot Prgov igra na harmoniko, daleč naokrog noben ne igra. Tudi Prgova mama Antonija Ja godic je morala v kakšen zelnik, da so bila vrata zaklenjena Ona m41* ■ jL Kljub vsem prenovitvam hiše je freska sv. Florjana pri Harižu lepo ohranjena. je najstarejša v vasi, 78 let ima. Prav žal mi je zanjo, morda bi mi povedala kaj zanimivega, kako so živeli včasih, kam so se hodili zabavat. Mladi se hodijo zabavat »v podn« Jože mi pove, da so hodili ple-sat k Šuštarju na Štefan jo goro in h Koštomaj Mulo 'šnopsa' so naročili pa plesali. Danes gre vse v »podn«, »na polje«, v Preddvor, Kranj. Pri Majču v Preddvoru je nujbližja gostilna. A bolj malo hodijo dol. Saj ni nobenega časa. Le ko so po opravkih, v Preddvoru, se sem in tja tudi tam oglase. Včasih je Hari žov pri Jaklnu v kleti imel malo bifeja, le za kakšno pivo, zdaj je pa še ta opustil. Nobene prave družabnosti ni več. Delo na delo, razmišlja Hari žova Pavla, ki hit» devat seno v kozolec, da ga ne bo še enkrat namočilo. Tolikokrat ga je že. Ljudje tu gori garajo. Zjutruj na šiht v dolino, v Savo, Jelovico, na Belo, tam pošteno delati, popoldne pa še en šiht doma, pri Živini, v polju. Mehanizacija veliko pripomore. Če bi ta dan seno s travnika vozili z vozom, kot običajno, bi ga morali sedemkrat, z nakladalko pa le petkrat. Konj pa tudi na Možjanci ni več, le Štern ga ima še. Včasih jih je bilo pa vsaj šest. Bezgovo žganje Tudi nu Možjunci je kot za stavo, kamor si pogledal, cvetel bezeg. Možjančuni iz njega kuhajo žganje. Pa iz sadju, sliv. Po 50 mernikov sliv so včasih smo Na gosto so postavljene hiše v va*., Uu je več /emljc osuo.....u in travnike. Jaklnova »tara hiša (desno) je zdaj počitniška hiša. pri Jaklnu pridelali, po 150 litrov slivovega žganja so skuhuli, zdaj so pu ta drevesa dol prišle. Letos tudi tu ne bo sadja. Vse je pozeblo, tudi orehi. Lani so imeli z orehi dobro letino, letos pa kaže, da bo le malo hrušk in sem in tju kakšno jabolko. Kmetje sadovnjuke tudi pomlajajo. Silno se trudijo, a ob vseh večjih delih, posebno ob košnjah in podobnem, zmanjkuje rok. Brez zaposlitvi' ne gre, šiht vzame svoje ure, do noči jih le še malo ostane Takrut hite, včasih jim kdo od sorodnikov iz doline priskoči nu pomoč. Tudi zato ne pridelujejo več toliko drugih kultur, le za živino. Včasih pa i> bilo tu gori žit. prosu, ajde. V mlin k Žugurju v Potoče so nosili mlet. Ampak, če bo vse tako drago, kot je dunes, se bo kmetov še splačalo sejati. Ko bi le divjud tuke škode ne delala po njivuh. Pa še lovca nimajo nobenega v vasi, če pa kdo maio »po-raubšica«, je pa takoj hudo. Do Krvavca je blizu Razgled pa je od tu gori resni čno lep. Jaklnov Joža pripoveduje, da so nekoč hoteli nu Široki njivi, na najvišji točki, nad Možjanco, hotel zidati. Od Možjance namreč ni daleč do Krvavca. Po stezi pod staro žičnico si mimogrede na Krvavcu. Včasih so kmetje gnali pust svojo živino v Tudi Harižovi so ta dan spravljat seno. - Foto: D. Dole"* I tolp. njivo, se s Krvavca f uro daleč, Jergan pa |e imel s i<> planino nu Jezercih No, mesto hotela so zdaj tu počiti* Ik« hišice, ne hišice, kar hišeJJ kar kosajo se, kdo bo imel veti m lepšo. Možjančani pa bi r*l imeli le malo boljšo pot Zdaj Ji la hnv cestarja. Da ni denall zanj, pravijo. Mežnar je včai*j ' i Ua počedil, tudi Jakltj^ Joža je kdaj pa kdaj očistil * I nale, goščo, ki se je zaraščala cesto, ampak cesta bi bila P* trehna poštenega popravij. Pravi tva v kranjski občini med najuspešnejša v Sloveniji. Oznanja najzaslužnejšim 1} Ivan Hrovatin je prejel priznanje Avto moto zveze Slovenije, ,Ušan Trbovič, Prane Brolih, Franc Nadižar, Rajko Nadižar, Marjan ,j ar in ivan Hrovatin pa zlate plakete AMZ Slovenije. Pet članov j^štva je prejelo srebrne plakete, trije bronaste, devet častni znak eden društveno priznanj"' Nblem je parkirišče 1'urkiriščo pred stavbo AMD Kranj je vedno zasedeno. Pa ne le pr kandidati za voznike motornih vozil imajo med učenjem in tudi 1 opravljunju izpita nemalo težav, da se vključijo v promet na gla-cesti Prve napake včasih usodno vplivajo tudi na nadaljevanje C. Z. NA SONČNI S T kAM I AL? v »netisce v bližini Cesnjlce v krajevni skupnosti Podnurt je *>w največjih v radovljiški občini. Ker so do njega še utrdili ho, kot kaže, še nekaj časa krasil okolico. — C. Z. Po Agrokomerčevem vzoru Bled, junija - Miličniki blejskega oddelka milice so pred kratkim odkrili in ovadili goljufa, ki je velikopotezno izpolnjeval naročilnice brez finančnega kritja. Janez U. s Ptuja, ki je na ta način plačeval gostinske usluge, je v desetih dneh oškodoval blejske hotele in Rent a car za okrogle 3,5 milijone. Na veliki nogi pa sta z njegovimi naročilnicami - Janez je namreč zasebni obrtnik - živela še dva njegova znanca. Potem ko so ga odkrili, so osumljenca priprli, zdaj pa tudi od drugod po Sloveniji prihajajo obvestila oškodovancev, ki so prejemali naročilnice brez kritja. Slednji ga bremenijo še za mnogo večje vsote, za kakršne se je, prav po vzoru slovitega Agrokomerca, zadolžil na Go-K'ii|skem. Otroka našla mino Bled, 24. junija - Dvojica 14-le-tnih fantov z Bleda, ki se je minuli teden potapljala v regatnem Centru v Blejskem jezeru, je iz vode potegnila mino za minome-talec in ročno bombo, oboje iz druge svetovne vojne. Eksplozivni telesi sta nesla v šolo učitelju obramboslovja, ki je ročno bombo zadržal v šolski vitrini kot razstavni eksponat, za mino pa jima je naročil, naj jo odvrže-ta. Toda fanta sta jo odnesla na nogometno igrišče, kjer jo je otorkomu odvzel neki občan in jo odnesel na milico. Pri znaku stop se ni ustavila Dovje, 25. junija - Na magistralni cesti pri Dovjem se je ponesrečila 62 letna Milica Klinar, doma s Hrušice. S kolesom se je pripeljula iz vasi do magistralne ceste, kjer se ob znuku stop ni ustavila, temveč je zupeljala čez cesto. Tedaj se je iz smeri Hruši- ca pripeljal osebni avto, vozil ga je 55-leti Belgijec Charles De-Wit. Da bi se kolesarki izognil, se je umikal, vendar jo je vseeno zadel, da je padla na pokrov motorja in z glavo udarila v ve-trobransko steklo. V nesreči je bila hudo ranjena. Sekal ovinek Zali log, 25. junija - Na cesti pri Zalem logu, v kraju, imenovanem pod Sušo, se je primerila prometna nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. Ko je voznik osebnega avtomobila Danijel Ko-kalj, star 35 let, iz Železnikov, vozil proti Zalem logu, je sekal blagi levi ovinek. Nasproti je tedaj pripeljal drug avto z Janezom Frelihom, starim 28 let, iz Zgornje Sorice, za volanom. Vozili sta trčili, v nesreči pa je bila Kokaljeva sopotnica, 30-letna Florjana Kokalj, tako hudo ranjena, da je umrla, 4-letni Damjan Kokalj pa je utrpel lažje rane. Osumljen vlomov in tatvin Kranj, 27. junija - Uprava za notranje zadeve v Kranju sumi Srečka Sušnika iz Šenčurja tatvin in vlomov na območju Kranja in Celja. Ukradeno tehnično blago naj bi osumljeni prodajal. Vse morebitne Sušnikove kupce zdaj UNZ v Kranju poziva, naj se oglasijo pri njih ali na najbližji postaji milice, da bodo po magali pri preiskavi. Kritika je dosegla namen Na petkovi skupščini kranjskega avto moto društva je bilo največ govora o avto šoli. To je tudi razumljivo, saj je bila prav avto šola v zadnjem času zaradi dolge čakalne dobe (do osem mesecev) deležna številnih kritik v javnih občilih, v javnosti, izvršnem svetu in nenazadnje tudi v občinski skupščini. Čeprav smo na skupščini društva slišali, da so bile nekatere kritike tudi neupravičene oziroma naslovljene na napačni naslov, pa se je v praksi pokazalo tisto, kar je pred nedavnim dejal odvetnik Stanislav Klep: kritika je gibalo napredka, z družbo brez kritike se dogaja isto kot s stoječo vodo... Prav kritika je pripomogla, da so se v kranjski avto šoli zmanjšale vrste, da bodo dodatno zaposlili štiri honorarne inštruktorje, da bodo bolje izrabili vozila (lani je bila izkoriščenost slaba - le 56-odstotna), da bodo število ur vožnje povečali z lanskih 21.183 na letošnjih 25.000, da bodo bolje organizirali kontrolo v avto šoli, še več pozornosti namenili strokovnemu usposabljanju inštruktorjev, spodbujali inštruktorje, da se bodo čimbolj približali predpisani normi o dovoljenem številu ur vožnje... Kritika je tudi odprla vprašanje: zasebne šole - da ali ne, in spodbudila razmišljanje, da bi v Kranju ustanovili avto šolo pri Združenju šoferjev in avtomehanikov in pri Delavski univerzi. O zasebnih šolah je v pretežnem delu Slovenije za zdaj še negativno mnenje, sicer pa velja to, kar jenapetkovi skupščini dejal Stane Krapež iz AMZ Slovenije: »Družbene avto šole se lahko zoperstavljajo konkurenci le s kvaliteto (ne pa s slabim delom), zato je njihova naloga, da se posodobijo.« Tudi v AMD Kranj ne nasprotujejo konkurenci, poudarjajo pa, naj bodo za vse enaki pogoji pri nakupu vozil, pri dajatvah in drugih obveznostih do družbe. C. Zaplotnik Grožnje so se uresničile Kranj, 24. junija - V kranjski enoti Temeljnega sodišča Kranj so obsodili 49-letnega Matija Omana iz Spodnjih Dupelj na štiri mesece zapora, ker je 25. januarja lani v hiši, v kateri stanuje več družin s skupno sedmimi otroki, iz malomarnosti zanetil ogenj, ki se je razširil po stanovanju, vendar pa zaradi hitrega posredovanja gasilcev ni zajel ostalih stanovanj oz. vse zgradbe. Sodba še ni pravnomočna. Oman je prišel omenjenega dne domov precej pod vplivom alkohola, vlegel se je na kavč in si prižgal cigareto, pri tem pa mu je ogorek padel na tla na prešito odejo. Okrog enajstih je opazil dim in se še pravočasno rešil iz stanovanja, prav tako pa tudi ostali stanovalci. Sodišče je razpisalo glavno obravnavo za 6. junij letos. Ker Oman ni prišel, klub temu da je vabilo pravočasno prejel, so mu v skladu z zakonom sodili ob njegovi odsotnosti. Sodišče je ocenilo, da je storil kaznivo dejanje zoper splošno varnost iz nezavestne malomarnosti - posledic bi se moral zavedati, pa se jih ni. Za takšna dejanja so predvidene kazni do treh let zapora, sodišče se je odločilo za štiri mesece. Pri tem je upoštevalo Omanovo dosedanjo nekaznovanost pa tudi to, da je stanovalcem že večkrat grozil, da bo zažgal hišo. Stara znanca zaporov vlamljala v Kranju Kranj, 24. junija - 28-letni natakar brez zaposlitve Miroslav Čanji iz občine Bačka Palanka in 10-letni Zdravko Simič, ki začasno stanuje na Reki, sta v noči z 21. na 22. januar letos vlomila v Kranju v šolski center Iskra na Zlatem polju in v bližnjo osnovno šolo Helene Puhar, in sicer tako, da sta z močjo telesa in z izvijačem odprla vhodna vrata. Iz iskrške šole sta odnesla ojačevalec, kasetofon in prenosni radiokasetofon, iz Puharjeve šole pa dva vi-deorekorderja, vredna poldrugi milijon dinarjev. Ker sta šoli zapustila domala brez sledov (»delala« sta v rokavicah), le na tleh sta pustila nekaj vtisov čevljev, so imeli miličniki in kriminalnisti težko delo, prav tako tudi preiskovalci in sodniki kranjskega temeljnega sodišča. Čanji je namreč med preiskavo in tudi na glavni obravnavi zanikal, da bi vlamljal in kradel v Kranju, češ da je bil tiste noči skupaj s »prijateljico noči« v stanovanju na Reki. Po zaslišanju več prič in soočenju izpovedi obtoženih se je izkazalo, da so se Čanji, Simič in Stojan Petrovič spoznali na Reki in da so se tu tudi dogovorili za »akcijo« v Kranju. Vsi trije so se odpeljali z vlakom proti Ljubljani, med potjo sta se Čanji in Petrovič sprla zaradi denarja, zato je slednji izstopil, Simič in Čanji pa sta nadaljevala pot v Kranj. Za kaznivo dejanje velike tatvine je po zakonu predvidena kazen od enega do desetih let zapora. Sodišče se je odločilo takole: Sirnica je obsodilo na dve leti zapora, Čanjija, ki pa je storil kaznivo dejanje še v času štiriletne preskusne dobe (sodišče v Puli ga je pred dobrimi štirimi leti pogojno obsodilo na devet mesecev zapora), pa na dve leti in osem mesecev zapora, povrniti pa bosta morala tudi škodo. _ Pri Sirnicu je upoštevalo kot olajševalno okoliščino, da je tatvino^ priznal in da je pomagal razvozlati dokaj zapleteni sodni primer, sicer pa gre za specialnega povratnika, ki je bil doslej že večkrat obsojen za istovrstna kazniva dejanja, 19. aprila letos pa mu je bila s sodbo koprskega temeljnega sodišča (ki pa še ni pravnomočna) izrečena kazen poldrugo leto zapora. Sodišče za Čanjija ni našlo olajševalnih okoliščin. Doslej je bil že dvakrat kaznovan, vendar mu še vedno ni do rednega dela in poštenega življenja. Giblje se po vsej Jugoslaviji in povsod prihaja v navzkriž s črko zakona. Sodba še ni pravnomočna. Petindvajset let gasilskega društva Srednja Dobrava Za praznik nov avtomobil Srednja Dobrava, 26. junija - Gasilsko društvo Srednja Dobrava, ki šteje 80 članov iz Zgornje, Srednje in Spodnje Dobrave ter iz Mišač in Lipnice, je minuli konec tedna proslavilo 25-letnico obstoja in uspešnega delovanja. že v petek so pripravili meddru-štveno gasilsko vajo, na kateri so črpali vodo v izpraznjeni protipožarni bazen na Zgornji Dobravi iz kilometer oddaljenega potoka Lipnica. V soboto so najprej posredovali zares, saj je zagorelo v stari hiši v Kamni gorici, potem pa so se zbrali še na vaji ob novem hidrantu na Srednji Dobravi. Zvečer je bila še slavnostna seja, na kateri je predsednik društva Vinko Gol-majer orisal razvoj društva, najzaslužnejšim in najdelavnejšim članom pa so podelili plakete in priznanja. Vrhunec slavja je bil v nedeljo pred domom krajevne skupnosti na Srednji Dobravi, kjer so predstavili novi gasilski avtomobil, ki je stal nekaj več kot 19 milijonov dinarjev. 14 milijonov je prispevala občinska samoupravna interesna skupnost , okrog 1,5 milijona krajani, za nakup avtomobila, ki ga bodo uporabljali za prevoz gasilske opreme in gasilcev, pa so namenili tudi izkupiček od dveh veselic. Pokrovitelj novega avtomobila je Iskra Otoče, botra sta Janez Božič iz Lipnice in Romana Ovsenik iz Mišač, pokroviteljstvo nad nedeljsko proslavo pa je prevzela Iskrina tovarna .Me; hanizmi Lipnica. C. Z. ureja CVETO ZAPLOTNIK mtmms&sgmioiLAS 10. stran ŠPORT IN REKREACIJA Torek, 28. junija V, September 1989 se hitro bliža Od prvenstva naj največ iztrži veslanje Ljubljana, 24. junija — Denar, ki ga za organizacijo svetovnega prvenstva v veslanju za člane, članice, lahke veslače in veslačice septembra prihodnje leto na Bledu, zbira organizacijski komite, bo namenjen izključno organizaciji prvenstva, pripravam ve-slačev in napravam ter objektom, namenjenim veslanju, je poudaril predsednik organizacijskega komiteja Vlado Klemenčič na petkovi novinarski konferenci. To pa ne pomeni, da ni želja po urejevanju Bleda in okolice. Organizacijski komite to podpira, vendar se morajo v financiranje teh del vključiti interesne skupnosti, turistična poslovna skupnost, občinske in republiške ustanove, krajevna skupnost in podobno. Vse na novo zgrajeno ali popravljeno mora biti uporabno tudi po prvenstvu, saj niti najmanj nismo tako bogati, da bi si lahko privoščili razsipništvo, kot so si ga pri nas v preteklosti organizatorji nekaterih prvenstev. Največ mora od prvenstva in na prvenstvu iztržiti veslanje, v največji možni meri, upoštevajoč razmere, v katerih živimo, pa hkrati tudi Bled. Obnovljena bo Festivalna dvorana in tu s 30 odstotki sredstev sodeluje organizacijski komite. Začela se je obnova nekaterih poti in cest, pomembnih za organizacijo prvenstva, obnovljena je čolnarna, položeni pa so tudi že vsi kabli med pošto, startom in ciljem, pomembni za zveze, prenose, potek tekmovanja, ozvočenje in podobno. Dela so načrtovana v Mali Za-ki, obnovljeni naj bi bili obala med Malo in Veliko Zako, osrednji blejski park, javna razsvetljava okrog jezera in po možnosti tudi pešpot okrog jezera. Modernizirana naj bi bila blejska vpadnica, pa ceste in naprave v veslaškem delu Bleda. Gradi se nov poslovni center, skladno z denarjem od drugod pa bi lahko postorili še marsikaj drugega. Samo za izvedbo tekmovanja, obnovo ter nakup najnujnejše opreme in objektov bo potrebnih 820 milijonov dinarjev, ki naj bi jih zbrali z marketinško dejavnostjo doma in v svetu, s televizijskimi prenosi (prvenstvo bo prenašalo kar 29 TV družb), vendar del tega denarja vzame mednarodna federacija FISA, z novim jugoslovanskim dogovorom o organizaciji takšnih prireditev, ki se sedaj sprejema (Slovenija ga je že) z vstopnino, prodajo spominkov in drugimi akcijami. Del sredstev bo treba odšteti tudi za priprave naših veslačev, saj še tako dobro organizirano prvenstvo ne doseže pričakovanega cilja, če ni tudi tekmovalnih uspehov veslačev iz države gostiteljice. Nekaj opreme za vadbo veslačev je že kupljene. Veslaški svet zaupa Bledu. Na kongresu FISE leta 1985 je bila s soglasnim aplavzom organizacija podeljena Jugoslaviji s posebno zahtevo, naj bo to Bled. Niso prevladale le organizacijske odlike, ampak sama steza, ki je naravna, brez vpliva vetra, kar je pogosta značilnost umetnih veslaških stez. Bled tako organizira že peto svetovno prvenstvo: leta 1966 in 1979 za člane, leta 1971 za mladince in leta 1986 za veterane. Pred tem pa je bilo leta 1956 na Bledu še evropsko veslaško prvenstvo. Na Bled bo prišlo blizu 1000 veslačev iz nad 30 držav. Na Bledu se utegnejo pojaviti nove zvezde veslanja. Letos so olimpijske igre in marsikdo po opimpiadi preneha, pojavijo pa se novi tekmovalci. Olimpijski ciklus je namreč tudi menjava generacije. Na Bledu bo tudi kongres FISA, v kateri je 65 držav. Prišlo bo nad 200 časnikarjev in podobno. Novost bosta dva finalna dneva. Prav tako bo na Bledu odločeno, kje bodo svetovna prvenstva v prihodnjih letih. J. Košnjek Tek na smučeh do leta 2000 Povprečnosti smo se že kar navadili Brdo, 23. junija — Ker že leta in leta v teku na smučeh, ki je sicer v Sloveniji in tudi Jugoslaviji, precej razširjen, v tekmovalnem smislu nismo dosegli odmevnej.ših rezultatov, smo se povprečja kar navadili. Projekt razvoja smučarskega teka do leta 2000 hoče povprečje preseči in nas v 12 letih pripeljati med države z boljšimi tekači na smučeh. Projekt so pripravili Jože Raišp, Jure Žerjav in Franc Butar, prvi odmevi nanj pa so ugodni. Projekt je že pri prvih obravnavah med smučarskimi delavci in strokovnjaki s športnega področja dobil pozitivne ocene in je sprejemljiva osnova, na kateri je nujno graditi razvoj teka na smučeh pri nas. V povprečnosti in z redkimi uspehi na tretjerazrednih tekmovanjih smo se že kar navadili živeti. Projekt razvoja teka na smučeh do leta 2000 temeljito analizira sedanje stanje, kjer imamo na primer 444 kategoriziranih tekačev, vendar med temi samo 11 članov in eno članico, pa bore malo juniorjev, samo osem poklicnih trenerjev, 23 klubov, kar je še premalo glede na možnosti v Sloveniji, samo štiri teptalce za urejevanje prog, ob vsem tem pa imamo posamezniki prevelike ambicije v tekmovalnem smislu. Mlade prezgodaj zasičimo s treningom, zato odnehajo, čeprav bi morul biti trening do 12. leta predvsem igra na snegu z elementi teka, šele nato pa resna vadba. Projekt predvideva razvoj teka do leta 2000, načrtuje prilive tekmovalcev, njihov razvoj. Tako naj bi imeli leta 1998 kar 283 članov, 127 članic, 18 juniorjev, na začetku pa spet od 50 do 100 tekačev v mlajših kategorijah. Zato bo potrebno dobivati nove tekmovalce, tudi na krosih, kot je bil običaj nekdaj, saj ima tisti, ki dobro teče kros brez treninga, pomembne vzdržljivostne prednosti in predpostavke za tek na smučeh. Organizirati kuže nova tekaška središča (okrog 50 jih je lahko v Sloveniji) s progami, zgraditi 3 kilometre dolgo stezo za rolkanje, vključiti druge, mejne znanosti, navdušiti za tek okolje, tudi po šolah, kjer se na primer v šolah v naravi na tek redko spomnijo, skrbeti za nove svoje kadre, tudi z vključevanjem nekaterih tekmovalcev, in dopolniti organizacijo zveze ter odnos med zvezo in klubi. Program bo tudi finančno vabljiv za marsikoga, če bo realen, konkreten in bo vzdrževal, klub temu da ena od postavk na primer spodleti so dejali v četrtek na seji odbora za teke SZS na Bledu. Vrhunec projekta 2000 naj bi bili uspehi med letoma 1996-2000, ko bi morali v tekmovanju za svetovni tekaški pokal vsaj trije tekači osvajati točke, štafeta pa bi bila dvakrat šesta ali še boljša, ko bi imeli na olimpiudi'98 v vseh tekaških preizkušnjah šest uvrstitev do 20. mesta (eno celo boljše od 10. mesta), enake cilje pa imajo rudi na svetovnih prvenstvih 97 in 99. Mladinci pa merijo še višje. V štafeti naj bi osvojili na svetovnih prvenstvih tudi prvo tekaško kolajno. b pol devetih. Tekmovanje Je del praznovanja dnovt ca, organizatorji tekmovanja pa pričakujejo tudi mednarodno uo ležbo. Uspeha veslačev in padalcev Kranj, 27. junija — V tekmovanjih konec tedna so nas pono^ razveselili nekateri naši športniki. Blejci so dobro veslali v Roud* cah na Češkoslovaškem, kjer je bila regata in še troboj veslaj ZRN, Češkoslovaške in Jugoslavije. Ekipno je bila nepopolna JUT slavija tretja, sicer pa je zmagal blejski dvojec Mujkič in Prešel drugi pa je bil dvojec s krmarjem Bleda Mirjanič, Janša in Klern* čič. Slabša, četrta, pa sta bila oba naša četverca. Tudi na regati edino zmago dosegel blejski dvojec, četverec Krašovec, Janša, janič in Žust pa je bil tretji za ČSSR in Švedsko. Končano je tudi republiško člansko in mladinsko prvenstvo f dalcev. Slavili so Leščani. Med člani so bili najboljši Leščani Bogd* Jug, Branko Mirt in Roman Pogačar, med mladinci pa Borut EO. vec pred Miro Grčič in Senad Salkič, vsi Lesce. Najboljši bodo od' 6. julija na državno prvenstvo v Banjaluke Vreme nagaja graditeljem' krajevnih skakalnic — Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav iz Kranja se je lotil temeljitega popravila skakalnega središča na Gorenji Savi, ki obsega 10, 12, 25, 30 in 50 metrske skakalnice. Gre za temeljito obnovo naletov, doskočišč in izteka, ki je bil prekratek in ga je bilo treba umetno podaljšati. Kljub najboljši volji kranjski skakalci pri gradnji zamujajo. Nagaja vreme, predvsem pri zahtevnejših strojnih delih pri izteku in na doskočišču, ki jih opravlja Gradbinec. Klubski delavci, starši skakalcev in drugi prijatelji smučarskih skokov pa prostovoljno delajo na naletih, pri gradnji sodniške tribune in finalizaciji doskočišču ter urejevanju okolice. Prvotni zaključek del je bil načrtovan za konec maja, sedaj pa se podaljšuje. Predsednica gradbenega odbora Marija Simčičeva je povedala, da bi morala hiti junija strojna tlela končana, avgusta, za kranjski praznik, pa naj bi bilo skakalno src-dišče urejeno. Pridnih, pomoči voljnih rok ni nikdar dovolj. Zato skakalni klub vabi na prostovoljne delovne akcije vsako popoldne od 16.30 dalja, tudi ob sobotah in nedeljah. S seboj je treba prinesti le lopato, kramp ali motiko. Brez dela ne bo nihče. — J. K. Foto: G. Sinik Dve zmagi kranjskih vuterpolistov — Kranjski vaterpolisti so uspešno zaceli s tekmovanjem \ drugi /vezni \ateipolski ligi. Osvojili so Štiri točke, vendar /. igro še ne morejo biti zadovoljni. Telesno so dobro pripravljeni, taktično pa njihova igra še vedno šepa. V prvi tek mi je Triglav premagal Biograd z 12 : 7. Ta zmaga je pomembna tudi zaradi tega, ker je Biograd eden od kandidatov /a uvrstitev v I. B. /.vezno ligo, ki se bo /acela jeseni. V drugi tekmi pa so Kranjčani premagali Betino /. 10 : 9, čeprav so vodili že z 9 : 6. (J. K.) — Foto: (. Šinik Roman Hartman, vodja kolesarske sekcije LTH__^ Dobri kolesarji in prijatelji Škofja I/oka, 23. junija — Kolesarji škofjeloških tovarn hladilnikov so znani kot dobri športniki po vsej Sloveniji, saj na' stopajo na številnih rekreativnih prireditvah, kjer se uvrščajo na visoku mesta.Poleg tega pa se radi /berejo tudi vsi skupaj in odpeljejo do svojih predstavništev po Jugoslaviji in v tujino l.i konec ledna so se odpeljali v sosednjo Avstrijo, kjer so imeli namen obiskati svojo novo tovarno Carfrigo, ki jo še ustanavljajo. Pred odhodom pa je Roman Hartman, vodja kolesarske sekcije LTH pri komisiji za šport in rekreacijo povedal: *^^^JBfc »Pred štirimi leti smo ustanovili kolesurSlJ M Wmm sekciio, saj nas je bilo vedno vec, ki smo U "^^^^^^^fc di kolesarili. Čutili smo potrebo, da se offl ..........................tt vljati ruzlične ukcije, ki se jih redno ud*? žuje med petnajst in dvajset članov mm sekcije Pri tem starost ni pomembna, so t.m od dvuindvajset pa tudi preko P* desetih let. Dobivamo se dvakrat tedenSjJ. skupuj pa kolesarimo tudi ob vikendH Vsuk član prevozi v eni sezoni približnoj st*j kilo"J in predstavništva. V desetih dneh so prevozili okoli 1600 ki trov. Lani so opruvih podobno, le nekuj krajšo pot, poleg tegu pK. spomladi orguniziruli obisk svojega tozda Vitrine v Ljutomeru, di letos načrtujejo podobne akcije Poleg obiska v Celovcu, konec avgustu, načrtujejo .šest dn«^ 'kolesarjenje po Jugoslaviji prek Zagreba, Virovitice, Osijeka botice, Novega Sadu in Beograda. Lahko rečem,, da so v vseh tiranih obratih zelo veseli našega obiska in nas vedno navdu ■prejmejo. Tudi v tovarni nam za daljše ture pomagajo z izre dopustom in finunčnimi sredstvi, nekaj pa primaknejo tudi s»J l#h takšnih maratonih pa je seveda pomembno, da smo v wboj dobri prijatelji, da dobro •.odelujemo. Tuko do sedaj ni*j imeli nobenih težav in na srečo tudi ne nesreč,« pravi lb'«11 11,11 lunin pravi v Stani Jorek, 28. junija 1988 11. stran mmmmmmoiLAs MALI 00LA8I tei.:27 960 ceataliAtfc APARATI STROJI Prodam TRAKTOR torpedo 45, star dve leti in pol. Tel.: 89-166_9995 Prodam TROSILEC za hlevski gnoj ter samohodni obračalnik. Tel.: 68-425 _ _9997 Prodam digitalni stereotuner Hitachi PT 3 in zvočnike VVharfedale Laser 400, oboje deklarirano. Tel.: 33-023 ___9998 Prodam OBRAČALNIK 140 za kosilni-co buchler, nov. Janez Knific, Zg. Desnica 8 10005 Prodam barvni TV iskra montreal za 35 SM. Janez Kadivec, Pipanova 46, Šenčur 10011 Svet OŠ Prešernove brigade Železniki razpisuje javno licitacijo osnovnih sredstev ob rušenju starega dela šolskega poslopja v sredo, 29.6.1988, ob 10. uri. Ugodno prodam OZVOČENJE SOL-TON 2 x 150 W. Tel: 38-026 10063 Prodam popolnoma nov RADIO phi-lips še v garanciji. Tel.: 78-708 10072 GRADBENI MATERIAL Poceni prodam betonske CEVI 100 x 15. Tel: 27-014 9734 Prodam lepe 3 leta sušene plohe in deske JESENA. Tel.: 22-622, Kranj ___10003 Prodam dobro ohranjena okna in vrata. Tel: 22-915_10012 Prodam 50 kvad. m teras plošč, dimenzija 12,5 x 25 cm. Likar, Golnik 23, tel.: 46-485_ 10022 Poceni prodam rabljeno strešno OPEKO kikinda. Jelar, Britof 158, Kranj 10042 IZBRALI SOZMflS 1 MERKUR kranj V MERKURJEV! prodajalni PLEVNA v Škofji Loki na Stari cesti 23 imajo veliko izbiro ročnega in rezilnega orodja, brusilnih plošč, krožnih žag, keramičnih ploščic v raznih vzorcih, barvah in velikostih za obleganje sten in tal v kopalnicah, kuhinjah in na hodnikih, belo tehniko ter razni gradbeni material (opeka, cement, dimniki, izolacijski material, material za centralno ogrevanje, črne cevi, pocinkane cevi, pohištvene cevi za ogrevanje in podobno) vrata vseh vrst u Bledu, v Murski V svojih trgovinah na Bieou, Soboti in Zagrebu . irNA KAKOVOST SSo^DN. POGOJI mf «fep, m-n-^' ^feSSaOBOT*. «* Se po stari ceni prodam suhe SMRE-KOVE OBLOGE (opaž), zelo primerne za oblaganje stropov in sten, širina 5,7,9 cm. Dolžina po želji, od 1 do 4 m. Tel: 64-103 _9900 Ugodno prodam suhe hrastove plohe in hrastove stopnice-železne konstrukcije, še montirane. Ogled vsak dan. Tel.: 27-110 9994 Prodam betonski MEŠALEC. Povalej Edo, Loka 96, Tržič 10055 Prodam 2 kosa MREŽE R 424( 9 x6 mm). Tupaliče 13, tel.: 38-241, po 15. uri 10061 RAZNO PRODAM Prodam TEHTNICO 1000 kg s pomično utežjo. Tel.: 27-922 Poceni prodam globok otroški VOZIČEK (moder), nahrbtnik za nošenje otroka, stolček za dojenčka, staro spalnico, moško kolo, gramofon Tosca 15 z zvočniki, radio El NIŠ z ojačevalcem in zvočniki. Vse navedeno je dobro ohranjeno. Danica Oblak, Zg. Bitnje 246, Žabnica 9988 Prodam PRIKOLICO za osebno vozilo, nosilnosti 700 kg. Tel.: (061) 832-841 _9992 Prodam uokvirjen gobelin "Zadnja ve-čerja", 120 x 60. Tel.: 44-622 10001 Prodam ČOLN Maestral 9, cena 490.000. Tel.: 27-112_10008 Ugodno prodam gumijasti ČOLN "šport" z motorjem Tomos 4. Tel.: 33-688 10013 Prodam 15 kub. m suhih bukovih drv. Gasilska 31, Šenčur, tel:: 41-067 10019 Prodam MOTOR za čoln tip TOMOS 4. Franc Bajt, Žerjavka 3, Kranj 10033 Ugodno prodam KANU bober Tel.: 33-423 _10039 Prodam lesne brikete za kurjavo. Janez Babic, Bistrica 7, tel.: 70-007 10043 Tel.: 10045 Ugodno prodam BUTARE. 25-861, int. 386, dopoldan _ Prodam suhe butare, plohe in colari-ce. Praproše 1, Podnart_10047 Prodam 14 kub. m brezovih DRV za kamin. Janez Zupin, Sidraž 5, Cerklje, tel.:42-559___10048 Prodam gumijasti ČOLN z mOtOriem in vso dodatno opremo. Tel.: 36-893 __10069 Prodam gumijasti ČOLN za 6 oseb, z možnostjo predelave v jadrnico. Janez Vreček, Mačkovo nas. 24, Šenčur 10076 Prodam BALDAHIM za 420 430-450 Q. Tel.: 60-819 ADRIA 10082 STAN. OPREMA Ugodno prodam "1000 GRADI" in ŠTEDILNIK na drva. Tel: 61-477 10020 Prodam PEČ emo 5. Tel.. 50-828 10040 Prodam hladilno SKRINJO 380 litrsko gorenje, staro tri leta, dobro ohranjeno, cena 45 SM. Boštjan Tratnik, Pio-nirska 3, Javornik 10044 Prodam ohranjen trosed in fotelje, ogled od 8. do 20. ure. Zora Borkovič, Preddvor_ 10051 Novo PEČ za centralno kurjavo trajno žarno 32.000 ccal, ugodno prodam. Ja-uh, C. na Rupo 7, Kokrica 10054 STANOVANJA Menjam dvosobno STANOVANJE s kabinetom v Drulovki za enakovrednega na Planini. Tel: 35-773 10070 VOZILA Prodam NSU 1200, registriran Ogled popoldan, Cesta na Belo 20 (Kokrica). Prodam Z 750 Tel : 47-319, po 16 uri. Prodam gradbeno DVIGALO in motor za Z 101 ter dele Janez Klemenčič, C. talcev 21, Škofja Loka 9991 Prodam sprednji koš od Z 750. Miloš Sovil, C. revolucije 8, Jesenice, tel.: 84-735 9993 Ugodno prodam VISO, letnik Tel.: 83-359, od 12. do 15. ure 1983. 9996 Ugodno prodam ohranjeni MOPED TOMOS AVTOMATIK. Eršte, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 17/b 10077 Z 750, letnik 1979, ugodno prodam. Tel.: 38-688__10000 Prodam AMI 8, letnik 1976. Praprotna polica 19, Cerklje_10007 FORD GRANADA 2,3, letnik 1978, 90.000 km, odlično ohranjen prodam. Hafner, Zasavska 2, Kranj_10016 Prodam PZ, registracija pretečena, manjša okvara na vplinjaču. Tel.: 66-841 _ 10017 Prodam T-ORD CAPRI, starejši letnik. Franc Medja, Jereka 33, Boh. Bistrica, ogled vsak dan popoldan_10021 Prodam karamboliran OPEL CORSA 1200 S, letnik 1986, prevoženih 29.000 km. Štefan Hriberski, Pod gozdom 1, Boh. Bistrica 10023 Prodam nov TORI CROSS. 11, Mavčiče Podreča 10079 PRIREDITVE Prodam Z 750, letnik 1984. Tel. po 15. uri 51-711, 10024 R 12 TL, odlično ohranjen, 1975, prodam. Tel.: 26-255 letnik 10025 Prodam avto Z 128, letnik 1985, Jezer- ska c. 78/a, tel.: 26-438_10026 Prodam OPEL KADETI" karavan in BT 50, cena po dogovoru. Tel.: 68-601 ___10027 Prodam R 4, letnik 1981. Tel.: 66-459 _10028 Ugodno prodam Z 126 P, registriran celo leto. Milan Mulej, Studenčice 1, Lesce 10030 Prodam karamboliran R 4 GTL, star dve leti. Ogled možen pri Avtoklepar-stvo Klemenčič, Hlebce 10034 Prodam dobro ohranjen osebni avto GOLF J, letnik 1977, prevoženih 50.000 km. Šuceva 4, Kranj, tel.: 26-986 10036 Prodam Z 750, letnik 1975, neregistrirano za 30 SM. Tone Šetina, Zbilje 20, Medvode 10046 Prodam novo ŠKOLJKO za JUGO, rdeče barve. Silvo Štucin, Sv. Duh 67^ Škofja Loka 10049 Prodam R 4, letnik 1976. Rudija Papeža 32, stan. 11, zvečer 10050 Prodam TOMOS AVTOMATIK 3M. Bi zovičar, Frankovo 54, Škofja Loka __10052 Prodam premo in menjalnik za VW, starejši letnik. Tel.: 79-448 10053 Prodam GOLF JX diesel, letnik 1985/december. Tel.. 21-844 10056 Ugodno prodam MOTOR APN 6 Tel 47-221___10057 Prodam notranja koloteka, pragova in zadnja blatnika za Z 101. Fabjan Zg Bitnje 146__ 10058 Prodam MOTOR APN 4. Tel.: 25-753 ___10060 Prodam Z 101 GTL, tetnik 1985 in kom-biniran bojler za centralno. Kalan Haf-nerjevo nas. 122, Škofja Loka 10062 Prodam TOMOS BT 50, star 10 mese-cev, prevoženih 2500 km za 240 SM. Janežič, Poljče 1, tel.: 73-784 10064 Prodam GOLFA, letnik 1977 Gregcrc, Mače 13, Preddvor 10067 Ugodno prodam zadnje amortizerje FIRMA BOGE za FIAT 850. Tel.: 78-681 _10068 Ugodno prodam 126 P, letnik 1982 Tel.: 74-130, popoldan 10071 Prodam KOMBI Z 1500 K, lehko tudi po delih. Tel: 27-443 10074 Prodam Z 101, letnik 1978. Tel.: 75-055, popoldan_ 10075 Prodam "Z 101, karoserija junij 1986, motor prva registracija 1979, registriran do junija 1989. Ogled v sredo po-poldan Savska 21, Jesenice 10084 V petek, 1. julija, ob 18. uri, bo na igrišču v Voklem NOGOMETNA TEKMA med novinarji Radia Ljubljana in nogometnim klubom Lipa iz Voklega. Po nogometni tekmi bo večer PIVA v Vo-gljah. Zabavala vas bo skupina F + , obiskala pa vas bo tudi skrivnostna gostja. ZAPOSLITVE Zaposleno dekle išče sobo v Kranju, Tel: 47-334, od 15. do 18. ure 9999 Po dopustu boste gotovo brez denarja, zato si že sedaj zagotovite mesto v novi skupini za prodajo enkratne knjige ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE. Pokličite, ne bo vam žal! Tel.: 82-557, vsak dan, razen vikendov, od 20. do 22. ure_10083 Iščemo potnike za prodajo pravljic na kasetah in slikanic. Izredna stimulacija in takojšnje plačilo. Tel.: 27-044, od 21. do 22. ure 10085 ŽIVALI Prodam 5 družin ČEBEL. Tel.: 70-322 _10009 Prodam PURANE za nadaljno rejo,stare 7 tednov. Beleharjeva 47, Šenčur _10010 Prodam TELETA bikca, starega 9 tednov. Mavčiče 5, tel: 40-032 10014 Prodam TELIČKO primerno za rejo ali zakol. Prebačevo 17 10035 JARKICE pasme Hisex, dobite pri Oman, Zminec 12, Škofja Loka 10037 Prodam dve TELICI. Bernard, Dobro polje 8/a, Brezje 10041 Prodam čistokrvno nemško OVČAR-KO, staro dve leti. Tel: 75-348 10065 Prodam nemške OVČARKE z rodovnikom, odličnih staršev. Marinšek, Sp. Duplje 26, popoldan_10078 Prodam tri mesece stare JARKICE. Ažman, Suha 5, pri Predosljah 10086 POSESTI Prodam 500 kvad. m ZEMLJE z obstoječim objektom. Hotemaže 15 10059 KUPIM Kupim motor za OPEL 1700 ali 1900 ccm. Tel: 23-955 10066 OBVESTILA Društvo upokojencev Cerklje, prireja dne, 7. julija 1988 IZLET v smeri Slo-venjgradec-Pliberk-Celovec-Ljubelj. Prijave pri tajnici od dneva oglasa do zasedbe avtobusa! 10080 VODOINSTALACIJO NA HIŠI,(razno-vrstno) vam hitro in kvalitetno izgotovi OBRTNIK. Tel.: 28-427 10081 ZAHVALA Ob boleči izgubi sina, brata in strica MARKA DRLINKA iz Malenskega vrha se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem in znancem za izrečeno so-žalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni UKC — Oddelek nevrokirurgija, učiteljem in učencem 3. c oddelka Iskre srednje šole Kranj, OŠ Ivan Tavčar 8. r. Gorenja vas, Termiki Škofja Loka, Alpetour Škofja Loka, Jelovici Gorenja vas, govornikoma za poslovilne besede, pevcem RUŽV za zapete žalostinke, cerkvenemu zboru in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: ata, mami, brat Miran, sestri Vanja in Francka z družino ZAHVALA Ob smrti našega očeta, brata, starega očeta in strica JANEZA KRMELJA Podboštarjevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih urah, ko se srce še ni moglo sprijazniti z resnico, stali ob strani in sočustvovali z nami. Hvaležni smo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečena sožalja. Hvala sodelavcem iz delovnih kolektivov Termike, OŠ Ivana Groharja in Gozdnega gospodarstva. Obenem se zahvaljujemo KUD-u Ivana Tavčarja Poljane in tov. Stritarjevi za slovo ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi g. župniku in cerkvenim pevcem za lep pogrebni obred. Občutek, da sočustvujete z nami nam je olajšal žalostno slovo. VSI NJEGOVI Poljane, 1988 ^MNOVlCE^DOGODra^ Gorenjci za Janšo Strah malega človeka Kranj, 23. junija — Notranjost Prešernovega gledališča je bila premajhna za vse iiste, ki so hoteli prisostvovati kulturno-politi-čni prireditvi, organizirani z namenom solidarizacije do priprte trojice. Celotna prireditev je bila organizirana v nekaj dneh, želja uredništva Naprej a, da se aktivno vključi v nastale razmere po priprtju Janše, Borštnerja in Tasiča, je bila namreč prevelika, da bi šel dogodek tudi na manifestativni ravni povsem mimo Gorenjcev. V tem smislu je treba tudi razumeti akcijo lepljenja lepakov po zidovih in ograjah, kar sicer zelo spominja na znane dogodke iz naše polpretekle zgodovine. Kljub izredno kratkemu času, ki je potekel od prvega javnega obvestila o prireditvi, pa do samega zborovanja, so šli glasovi krepko naokrog po Gorenjskem. Tako je bilo že uvodoma močno preseženo predvideno število obiskovalcev in s tem tudi kapaciteta najavljenega prostora. Po naših ocenah je bilo na prireditvi od 500 do 1000 ljudi. V uvodnem delu javne tribu- ne sta gosta Gorazd Dreven-šek, predsednik UK ZSMS Ljubljana in Zoran Klemenčič, predsednik komisije za SLO in DS pri predsedstvu RK ZSMS, najprej poskušala vsak s svojega stališča oceniti ljub-janski torkov miting. Ob tem velja reči, da sicer najavljenih gostov Toneta Anderliča in Roberta Botterija, zaradi nujnih službenih zadržanosti, ni bilo. V poplavi vprašanj in komentarjev s strani občinstva, ki so sledila v dveh urah, je bilo moč slišati sila različna razmišljanja. Govora je bilo o »pravem« ozadju celotne afere, učinkovitosti »mirnih demonstracij«, novem predsedniku RK ZSMS, pokončnosti naših politikov, nemoči in strahu malega človeka ter drugih vprašanjih, ki se posredno ali neposredno dotikajo dogodkov v zvezi s priprto trojico. V drugem delu prireditve sta nastopila flavtista Klemen Ramovš in Mateja Bajt, izbor tekstov Janeza Janše in Davida Tasiča pa je prebirala dramska igralka Bernarda Oman. Ob koncu velja vsekakor omeniti vsaj še dve stvari - celoten protestni dogodek je minil brez incidentov, vsi sodelujoči vključno s Prešernovim gledališčem pa so se odpovedali kakršnimkoli honorarjem. V. B. Foto: G. Šinik Izlet naših naročnikov je bil poln presenečenj V četrtek začetek »Srečanja v moji deželi« Štirje dnevi prireditev Škofja Loka, 26. junija — Turistično društvo Škofja Loka, ki je organizator letošnjega Srečanja v moji deželi, nekakšnega nadaljevanja prireditve Izseljeniški piknik, je za ta konec tedna pripravilo bogat kulturno umetniški program, manjkalo pa ne bo tudi športnih prireditev, dobre hrane in domače kapljice. Škofjeločani in obiskovalci Škofje Loke bodo prišli na svoj račun že ta četrtek, ko se bo ob 20. "uF! začel »Y«ČW \j!9V§flskih..{A srni t.n. plesov«. Pod lipo Homanovega vrta, prijetnem kotičku krčme Mihol, vrtu penziona Krona in pred lepo obnovljenimi hišami Mestnega trga se bodo predstavili: Oktet Jelovice, Oktet Hoja, Kvartet Spev, folklorna skupina iz Javor in različne alternativne skupi ne. »Predvečer« kot so poimenovali petkovo prireditev, bo začel Andrej Sifrer, ki bo nastopil ob 18. uri. Ob 19.30 uri bo zaigrala Godba na pihala JI.A iz Ljubljane s svojimi solisti, nekaj pred 21. uro pa bo na Mestnem trgu nastopila klapa »Srdela« iz Makarske, na Homanovem vrtu pa kvartet »Zvon ček« s citrarjem. Pred krčmo Mihol bodo nastopile različne alternativne skupine, vsi gostinci pa obljubljajo, da bodo dobro poskrbeli za pijačo in jedačo. Osrednji del srečanja bo sobotna prireditev, ki se bo začela ob 9.30 na Mestnem trgu z nastopom godbe na pihala. Ob 11. uri bodo nastopi folkornih skupin, pol ure kasneje pa pripravljajo slovesen sprejem izseljencev ter predstavitev ansamblov iz zamejstva. Vse dopoldne bo na Mestnem trgu predstavitev domače obrti: čevljarstva, čipkaric in kovaštva. Na vrtu Loškega gradu se bo prireditev začela ob 13.30. uri z licitacijo medenega srca. Nato bodo nastopili različni ansambli in skupine iz zamejstva, ob 18. uri pa se bo začela zabava s plesom ob zvokih ansambla Dobri znanci. Gostinci bodo pripravili nekaj slovenskih specialitet, pa tudi domače kapljice pravijo, da ne bo zmanjkalo. Prireditve se bodo končale v nedeljo s srečanjem slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki se bodo pomerili v namiznem tenisu, nogometu, šahu. odbojki in rokometu. y slunovmk Rekordna udeležba v Cerkljah Na drugem memorialu Frana Harleta sodelovalo 10 ekip — Pokala med pionirji v Cerklje in člani v Hotemaže — Letos (>0-letnica smrti F. Harleta — Odlična organizacija. Cerklje — V soboto jo Oasil sko društvo Cerklje organiziralo drugo tekmovanje za memorial Franca Barleta, umrlega pred 80 leti v Ljubljani, sicer rojenega v Cerkljah pri Ločanu, leta 1884. Bil je ustanovitelj gasilstva na Slovenskem, na vseslo venskem gasilskem kongresu v Varšavi 1924. leta pa mu je uspelo osnovati vseslovansko gasilsko zvezo. V znak priznanja in hvaležnosti za njegovo veliko delo ga je občini zbor jugoslo- vanske gasilSk« zveze izvoui zu enega svojih prvih častnih članov. Tekmovanje prod zadružnim domom v Cerkljah je letos potekalo pod pokroviteljstvom Gostilno Krjavšek Cerkije in Tesar stva Vertnik iz Sp. Brnika, sodelovalo pa je kar 40 ekip iz kranjske, radovljiške in kamniške občine. Med pionirji je sodelovalo 14 ekip, vsaka ekipa pa je štela devet članov. V tekmovanje sta se v šlafetnem prenosu vode in Nova Oselica, 26. junija - Turistično društvo Sovodenj je »o kresi, ko se dan obesi« (kot je dejal Janko Kalan) pripravila v Novi Oselici prvo srečanje kranjskih JsttSSOV. l>«. tastih popoldne se jih je v register (rodovnik) vpisalo 45, v večernih urah pa so prišli še novi Janezi, Johani, Jankoti, Ivani. An/« ti, Anžoni, Janiji, Zvani, Zani, Anzeji, Ivkoti... Janezi so najprej zapeli himno »Janez, kranjski Jane/..«, razvili svoj prapor in ga obesili na lipo, spregovorili o »kultu« osebnosti Is ne/ov, se (štirje) obrili v Sjraret biivuui prekladali klobuk«-z glave na glavo, se zagovarjali pred sodiščem in /apeli tisto »Oj, zdaj gremo...« Kot sum /vedeli, je v krajevni skupnosti Sovodenj 27 Janezov, v koledarjih in pratikah jih je na Isto 28, na prireditev pa sta hila povabljena tudi dva /.nana Janeza - Jane/ Stanovnik, predsednik predsedstva SK Slovenijo in humorist Janez Hočevar - Kifle. - C, Zaplotnik zbijanju tarče štela porabljen čas in količina vode. Zmagala je in osvojila lep prehodni pokal ekipa pionirjev iz Cerkelj pred Komendo in Britofom, vse sodelujoče ekipe pa so prejele posebna priznanja /. likom Franca Harleta Članski- ekipe so štele pet tek movaleev in sicer štirje so potiskali bat stare ročne črpalke, peti član ekipe pa je usmerjal cu rek vode v odprtino tarif, prvič letos pa so uporabili elektronsko merjenje časa Vi tekmovanju so sodili sodniki Občinski1 gasil ske zveze iz Kranju na čelu s poveljnikom Francem Kosnjekoni. Pri članih so upoštevali količino vode, zmagala pa je ekipa GD Hotemaže ter osvojila lep pre hodni pokal pred prvo in drugo ekipo (il) Cerklje, l/ven konkurence pa je načrpala največ vode ekipa i/ Pesnice, pokal je prispevalo Ključavničarstvo Slat-nar Cerklje. J. Kuhar S starim avtom po Gorenjski Bled, 2 I. junija Dnin ian < ii iic iz Radovljice, ilosr zaposlen v Igralnici na Ble du, bo verjetno že ta teden začel voziti turiste / več kot petdeset let starim avtoniobi lom znamka mercsdei po Bledu, \ Kropo, do Vmtgurju in tudi drugod po Gorenj skom Naenkrat se bodo lah ko peljali tuje, vo/nik pa bo oblečen po starosti vozila pri mcniu (I rile je avto kupil v precej slabem stanju, potem pa ga je uredil /a varno vož njo in ga registriral ^, . Hej, bili ste z nami! Ne moremo mimo simpatičnega gesla ene naših najmlajših turističnih agencij Slovenijaturist, ki tako prijazno vabi: »Hej, pojdite z nami!«. Glasovci smo se tokrat prepustili vodstvu tej mladi, zagnani ekipi in, verjemite, ni nam žal. Kar tri vrste prevoznih sredstev smo premenjali, vlak, avtobus in ladjo. In tudi če se je zataknilo tisto s sendviči, nič ne de. Sicer pa, zakaj bi jih pa morali vedno takoj snesti. Na ladji so še bolj teknili! Pa pojdimo kar lepo po vrsti. Na vlak smo se' v ranem sobotnem jutru vzpenjali vse od Kranja do Mosta na Soči in kompozicija štirih vagonov nas je vozila ob prelepi modri Gregorčičevi Soči, za katero tujci mislijo, da jo umetno barvamo. Zares je prelepa. Mimogrede smo bili med vinogradi in na pravem Krasu z vsemi njegovimi vrtačami, zakrožili smo nad Hrasto-vljami s cerkvico, ki v sebi skriva svetovno znani mrtvaški ples in že smo bili v Kopru. Na avtobus smo stopili le toliko, da nas je prepeljal do luke, kjer sta nas že čakali dve prima barkači. Kdaj ste se z ladjo peljali mimo Izole, Strunjana, Pirana do Portoroža? Priznajte: še nikoli! Mi tudi ne in prav to je bilo na vsej naši poti nekaj najlepšega. Kako čisto drugače si lahko predstavljaš neko obmorsko mestece, če ga vidiš z morske strani! Saj s ceste sploh ne vidiš staro nazobčano mestno obzidje nad Piranom, pa visoko podporno zidovje, ki z mors1? strani dobesedno podpira piransko cerkev na obrežju. In tudi ne morete si zamisliti najnovejšega portoroškega hotela, ki so ga zgradili tako, kot bi ga spustili po bregu k morju in ima vsaka soba razgled na morje. Zdaj nam bodo slovenska obmorska mesteca ostala v čisto novem, morskem spominu. V Strunjanu nas je v košati senci restavracijskega vrta že čakalo kosilo. Morski sadeži za predjed: dagnje v okusni omaki, sardelice po tržaško. Nekateri so jih okušali prvič in po očitni slasti sodeč, zagotovo ne tudi zadnjič. No, za Gorenjce, ki brez pravega kosa mesa ne priznamo prazničnega kosila, je bilo pripravljeno *e bogato tn sočno mesno nabodalo pa še kremena-teljc povrhu. Tudi rujno vince je bilo zraven. Domače, iz soda. Pred našimi očmi so ga točili to- čaji. Pred in po kosilu je imela »čez« mikrofon Pepca iz Murke. Tisti, ki jo poznate, veste, da je vse pokalo od smeha, še drugim kopalcem se ni nič več mudilo v vodo. Kar prirasli so za živo mejo. Celo verigo družabnih iger sta se spomnila naš Vine in Slo-venijaturistov Jože. Med drugim smo iskali najbolj všečno ure-jenga moškega, našli najstarejšo udeleženko, 86-letno Alojzijo Narat s Kokrice, ki ji je Sloveni-jaturistova poslovalnica v Bohinjski Bistrici podarila enodnevni izlet v Benetke z zelenim vlakom, Gorenjski glas pa polletno naročnino in, kar se menda še ni zgodilo v nobeni časopisni hiši — intervju za nagrado. Kup smešnih smo še razdrli potem: zaman smo na primer iskali slike tašč in zetov, našli pa smo jih od vnukov. Posebno nagrado je dobil tudi najmlajši udeleženec Aleš Papler iz Leš. Naša znanka iz Kranjske gore Marija Lavtežar je kar napletla prisrčna darila: kape, šale, majico... Kdo ve, koliko časa bi ga še lomili okrog mikrofona in soda, če se ne bi z obale oglasilo hudo riganje. Presenečenje, ki smo ga namenili našim naročnikom, je Za oslovskimi tekmami naši moški lotili tudi vleke Mm ii«, l*v«e*ar It. IVmIbrrifn prt Kranjski gori ni prišla prazna na izlet: s seboj je prinesla nagrade, ki jih je kar sama napletla. Za mikrofonom je bila prav gneča. bilo odkrito: to so bile tekr osli, ki so jih v Strunjanu pr vili prav ta dan. Bilo je kaj ti! Tekme, napete kot sam Pa smešne! Zamislite si, ( osel krasno starta, se podi o kot za stavo in ko jahač že nagrado, se ta trma trmast priči ustavi in noče nikamor pa naj mu oslovski džokej š ko lepo šepeta na uho, ga š ko milo prosi, naj se pož< Osel je osel, lepo je trmari prej, mi pa smo imeli zabav še nikoli take! Še v vleki vt se poskusili naši moški z J internacionalno ekipo, pote stti" T.r mnrnli un laui1 ■ r>ol bila potem pot do doma, se je splačalo. Naročniki, vejte, če ni res! D. I I Od vseh sobotnih prevozov je bil najbolj prijeten oni / ladjo. Govekarjev I,ojze iz Stražišča je s svojim mehom ves čas skrbel za veselo razpoložen Razstava cvetja in lovstva v Cerkljah V ( cikljah bo Od četrtka do ponedeljka. 1. julija, odprla 22. Htt« ■tava « vetja in lovskih trofej Začeli so s šopki doma vzgojenega cvetja, danes pa j«- moč \i«leti tudi najredkejss rastline PrSCSJ novosti - Na Otvoritvi sodeluje folklorna skupina l'i iniskovo. Cerklje - V Četrtek, tO junija, ob 19 uri bodo pod pokroviteljstvom Mesarije Kepic i/ Cerkelj odprli letošnjo 22. razstavo cvetju in 19 razstavo lov stva, ki jo ob 4. juliju dnevu borca organizira Turi stično društvo Cerklje Sodelovalo bo 400 razstavljalcev iz vse Slove ni|e, na razstavi pa bodo prikazane številne novosti. Člani lovski* sekcije bodo prikazali številne lovske trofeje i/ revirja. Na ogled bo do številna ročna dela, gobelini, sosednja turistična društva, kot Le tališče Ljubljana, pa bodo prikazala sedanjo turistično ponudbo kot zanimivosti kraja Poleg gospođini bodo sodelovali tudi zasebni vrt narp, kot tudi predstavniki družbenega sektorja, številni obrtniki in ribici pododbora Psata Cerklje / ribiškimi trofejami Številne i/del ke bo možno tudi kupiti Za letošnjo razstavo vlada sirom Slovenije veliko zanimanje, za katero pa so prizadevni organizatorji vložili precej trudu. Na razstavi bodo vsak dan zanimive prireditve. Na otvoritvi ob 19. uri bo sodelovala folklorna skupin.i s Primskovega pod pokrovi tel|stvoin pen/.ionu Jagodu iz Vopovelj, nato pa bo ples ob zvokih ansambla Lipa, v petek ob lil uri bo za ples igral ansambel Prerod s Ptuja, v soboto, 2. julija, od 19 ure dalje pa bo za ples igral ansambel bratov Poljanšek V nedeljo od 18 ure dalje bo tekmovanje harmonikarjev /a /a niinive nagrade, popestreno pa bo / Ipidsko besedo in humorjem Tekmovanje bo potekalo pod pokroviteljstvom Mizarstva Kern iz Lahovč, od 1!) ure dalje bo ples / ansamblom Poljanšek V ponedeljek. 4 julija, ob I T> uri bo v počastitev dneva borca Akademija, kjer bodo s kulturnim programom sodelovali učenci OS Davorin Jenko i/ Cerkelj, od 11» ure dalje pa bo ples ob zvokih an sambla KRT, J Kuhar V nedeljo na Sla, Popoldne z lažnivci llotavlje. 24. junija - i-istu-no društvo Slujku iz tavelj pripravlja v nedelj julija, ob 14. uri na SI nud Hotavljami veselo deljsko popoldne, na ka vabi predvsem lažnivce, veda pa tudi tiste, ki Iti verjamejo. Domačini najboljšega lažnivca bo nagradili, nagrado pa prejeli tudi avtorja druf tretje laži. Organizator jema prijave na naslov stično društvo Slajku -tav l|e, 64224 (iorenju va telefonu (004) 88 4f>2 in pred začetkom prirec Vsak tekmovalec mora praviti vsaj tri laži Pok telj popoldneva /. la/.niv ( asopisno podjetje Pu\ po tekmovanju pu bo /.i vedrilo igral ansambel gos Ker pri nas lažnivcem mi goli. laž pa nima več kili nog, temveč že dolj pni akov ati dobro udele