Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/1II

VENEC
Ček. račtin: Ljubljana it. 10.610 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb /Uv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 ia 2050
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Prokletstvo nespameti
Da je nezmerno uživanje alkohola naša velika rakrana, to vemo in čutimo vsi. Sram nas je, ko čitamo zadnje čase kar skoraj vsak teden o brutalnih pokoljih po Sloveniji, katerih glavni krivec je alkohol.
In res — hvala Bogu — so se našli možje, ki so si postavili za nalogo svojega življenja zdravljenje te narodne rane. Pozdravljeni in vsi v njihove vrste I
V članku »Puritanska lažimornla« ste pred nekaj dnevi v prelepih in krepkih besedah pokazali, kakšnega orožja se pri tem boju ne smemo posluževati, na kakšno moralno podlago ne smemo tega velikega dela poslavljati, če hočemo doseči uspeh. Članek je moral spisati mož, ki je bil sam v Ameriki in tam sledil prohibiciji, ali pa je to vprašanje tako globoko proučil, da je našel vse korene, ki so rodili prohibicijo, ki so pa tudi do-vedli do njenega žalostnega poloma, predvsem pa tako usodepolno pahnili skoraj cel mogočen narod v pijanstvo. Stoletja ne bodo ozdravila strašnih ran, ki jih je ravno prohibicija zadala 120 milijonskemu ljudstvu Amerike.
Zato prohibicija, ta gigantski poskus, pa tudi gigantski neuspeh borbe proti alkoholu ni samo ameriška zadeva, temveč zadeva vsega sveta, nas vseh, ki smo napovedali tudi v našem narodu sveto vojsko pijančevanju.
I.
Zato smo uredništvu hvaležni za ta krepak Članek. Kako je prišlo v Ameriki do prohibicije in zakaj je doživela tolik fijasko?
Zato je postala in morala postati fijasko, ker se je rodila na nepošten način in z nepoštenimi sredstvi. Proti pijančevanju je vsak pošten človek, ki ima le malo narodnega in socialnega čuta. V Ameriki je bilo proti pijančevanju, lahko rečemo, 90% vsega ljudstva. Toda voditelji protialkoholne-ga gibanja, lako zvane »Anti Saloon Leogue« — »Protisalonska liga- — je kljub temu, da je lahko vedela, da ima toliko večino naroda za seboj in kljub temu, da je imela tudi velikanske fonde na razpolago, da začne in izvede treznostno organizacijo, nastopila napačno pot, da bi dosegla svoj namen. Puritanska lažimorala se je jioslužiln zmotnih načel in neprimernih sredstev ter je zato doživela krah, in škodovala protialhokolnemu gibanju v Ameriki in po celem svetu bolj, kot bi mu mogli škoditi vsi njegovi nasprotniku
Namen'jim je posvečal sredstva, dosegli so prohibicijo samo z zvijačo, da so skrili pred javnostjo in pred odkritosrčnimi privrženci svoje prave namene, in samo s korupcijo, da so deloma podkupili, deloma pa uplašili narodne zastopnike z milijoni pisem in brzojavk podtaknjenih volivcev (samo en senator je tisto noč pred glasovanjem za prohibicijo dobil nad stotisoč brzojavk, v katerih mu izmišljeni volivci groze, ako ne bi glasoval za prohibicijo), so dosegli, da sta obe zbornici glasovali za lako zvani Volsteadov zakon in za 18. popravek državne ustave, ki uvaja obvezno prohibicijo.
Strašno se je po Združenih državah, zlasti po velikih mestih in induslrijskih centrih zadnjih petdeset let pred svetovno vojno razpasel alhokolizem. V saloonih — lo niso bile gostilne v našem ztni-slu, temveč pivnice, v katerih se alkohol ni pil, lemveč dobesedno žrl — so ob bari (visok trgovski stol) pivci stali kakor živina ob jaslih. Za baro je stal gostilničar, založen s steklenicami alkohola v najrazličnejših oblikah. Na bari je imel pivo seve napeljano iz kleti. Pivci so pijačo dobesedno kar vlivali vase. Da je privabil pivce v saloon in vzbujal pri njih žejo, je imel na mizi naložene kupe mesenin najrazličnejše vrste, posebno slane svinjine in klobas na jionudbo vsakemu pivcu, kar in kolikor mu je poželelo srce.
Ko so se jk) letu 1870 začele valiti trume naseljencev iz srednje in vzhodne Evrope v Ameriko in zavohale saloone, so se začeli le-ti polniti in množiti kakor gobe po dežju. Vsak vogal, najlepši prostor za trgovino, je bil saloon, kmalu tudi po dva, trije ali še več, in v nobenem ni manjkalo ne podnevi ne ponoči pivcev.
Prebrisanejši iz naseljencev so le prekmalu videli v narodnem saloonu zlato jamo za lahek zaslužek. In začeli so se poleg ameriških še slovenski, hrvatski, poljski, slovaški in drugi salooni. Ameriški salooni so poslali kmalu najvplivnejša institucija vsega ameriškega javnega življenja. Med posameznimi narodi so pa poslali saloonarji narodni voditelji in njihovi salooni edini narodni domovi. Politik, ki ni imel saloona v svojem volivnem okraju na svoji strani, ni pomenil nič. Kandidat je zmagal le, če so ga podpirali saloonarji, P,rl raznih na-seljetiiških skupinah je bil saloonar političen vodja, župan, dušni pastir«, vse. če se je kje začela župnija v saloonu. da je bil saloonar zanjo, se je ustanovila. Pogoj je bil, da bo cerkev blizu saloona. Če župnik ni bil s tem saloonom, je šel. Društva eo ustanavljali saloonarji zato,.da sp bile društvene seje in prireditve v saloonu.
II.
Te kričeče razmere so rodile ameriško treznostno organizacijo »Anti Saloon Lenguec in >Ca-tholic Abstinence League , protisalonsko ligo in katoliško abstinenčno ligo, ki je pa bila le neznatna organizacija.
Za antisalonsko ligo je bila velika večina naroda-. Kdor jo imel samo malo čuta dostojnosti, če drugega ne, je bil z njo in jo je podpiral. Vsi smo izpečetka ligi zaupali-, dasi je bila dvomljivega pu-ritu.nskega izvora In v nezanesljivih puritanskih rokah, ker smo videli proklelstvo snloonov in ker smo mislili, da liga misli pošteno, da hoče namreč zalreti saloonslvo, navajati narod z moralnimi sred-
Polom
nepotrebnega eksperimenta
Hindenburg je zaman žrtvoval Briininga - Nove volitve ali vojaška diktatura?
Berlin, 16. avgusta. Po dramatičnem razgovoru s Hitlerjem se je predsednik republike Hindenburg odpeljal iih svoj«- posestvo v Neu-decku v vzhodni Prusiji, kakor da bi hotel pokazati, da je zanj vprašanje vladne krize, ki že dejansko obstoji |xi zadnjih volitvah, končno rešeno. Hitler je tudi |H>slal domov svoje čete, ki so v zadnjem času tulKirilc |>o gradovih nemških plemenitašev. Von Papen ali prav /a pruv Schleicher, ki danes ukazuje v Nemčiji, ima tudi resno voljo ostati na čelu takn/vaiic ->pre-zidijalne vlade«, ki nuj bi stala nad strankami in zagotovila državi mir.
'lod.t Nemci sami si ne ustvarjajo nikukih iluzij o nudulnjcui političnem razvoju, ker sc dobro zavedajo, da bo tlel boj med pripadniki republike in hillerjevci pod pepelom dalje. Kakor ugotuvlju Germnnia . je položaj dane« neprimerno slabši, kakor je bil pred volitvami, ko je bil nn čelu vlade še dr. Briining. Dan sestanka med Hitlerjem in Hindenburgom, lo je dan II. avgusta se po pravici lahko imenuje zgodovinski dan. Ilindcnhnrgov poskus, da bi pritegnil Hitlerja po ustavni poti v vladi,, se je izjalovil, ker je hotel ta dobiti v svoje roke ubsolutno oblast v državi, in to lio<:irii glede zunanje politike, notranje in gospodarske. Hindenburg jc te zahteve zavrnil t. b-sodiinii: »Moja vest ni i ne dopušča, da bi izročil oblast v roke stranki, ki bi jo izrabljala po lastni volji.« Nu drugi strani je Hitler zavrnil vsuko ponudbo zn sodelovanje s kateroko!" stranko v \ladi, v kateri bi nc imel sum absolutno besedo.
Pravijo, <lu je Hitler zašel |h>|mJiiouiu pod vpliv skrajnega krila svoje stranke, ko se je te <lni mudil na Bavarskem v družbi najhujših ekstremistov. Naj bo temu kakorkoli, dejstvo je, da je Papenovn vlada doživela strahovi! poru/.: knjli razgovor med llindcnhurgom in Hitlerjem je pokazal, da ko bile zaman koncesije Pnpenove vlade, lo jc razpust državnega zbora, razpis volitev, še prej odstranitev Briininga ter /opetna dovolite,- llitletjevih udarnih čet, ki jih je vlad i napravilo, dn bi* si pridobila Hitlerja. Že uradno poročilo o razgovoru v predsedniški palači ugotavlja, da ni hotel Hitler podpreti narodne vlade po želji predsednika republike, čeprav jc pred rnzpi. som volitev to obljubil! Z drugimi besedami povedano: Hitler je pojedel svojo besedo. Opo-/ieiotiulni listi, kakor »Vorvvttrts« ironično ugotavljajo, da ni Hitler tega storil prvi',
Opozicija je ta finsko Pupenovi vladi privoščila iz srca. Toda ura je preresna, piše tCier-niania«, glasilo centruina, da bi sc megli veseliti strahovitega polonin snovegn nemškegu kur-/a« ali du bi mogli občutiti nad njim kakršnokoli zadoščenje, l isti krogi, ki stoje danes ob grobu svojih uponj, bodo morali sedaj zopet začeti tam, kjer so Briiningovo vlado zrušili. Razlika je le ta, d« so sedanje okoliščine mnogo hujše.« Kajti nikakeg« upanja ni, da bi vlada zbrala potrebno večino v državnem zboru. Ta se sestane 30. avgusta in danes ni niknkega dvoma, da Iki v Iudi izrečena nezaupnica z ogromno večino. Zanjo bo glasovalo okoli 50 poslancev. ki se prištevajo llugcnbcrgov i skupini. Vse druge stranke bodo bržkone glasovule kompaktno proti njej...
Von Papen bo postavljen tedaj pre,t i/-bero: »li naj njegova vlada odstopi ali pa naj ostane na krmilu države in zopet razpusti državni zbor. Drugega izhoda iz sedanje zagate ni. Ali morda misli Hindenburg na vsak način obdržati oblast v rokah prezidijnlne, lo se pra-
vi diktatorske vlade kljub temu, da ne bo imela v parlamentu zadostne večine, in s tem kršiti ustavo? Ako se Iki Hindenburg odločil za to rešitev, obstoji nevarnost, du pride Nemčija zopet v roke generalov in aristokratov, ki jih navdaja duh nekdanje cesarske Nemčije in ki hočejo iz nje napraviti vojaško državo po vzorcu nekdanje Prusije.
Zadnji dogodki so |H>ra/no obsodili poizkus s Papenovo vlado. Hitler noče vlade in je zavrnil vse ponudbe zu sodelovanje v vladi, ki bi mu naložila na rame odgovornost, a hi mu
ne prinesla |Ktpolnc oblasti. Zaslutil je, da sta mu Schleicher in Hindenburg hotela naložiti breme odgovornosti, da bi ptnl to težo njegovo giluMije zgubilo nu |H»pularnosti in sc končno ustavilo. Vodja narodnih socialistov očividno računa, du mu Iki opozicija prinesla nove pristaše, dokler nc Iki zavzel oblasti.
Zato jc verjetno, da so njegovi računi zgrešeni. Ako bi se v Nemčiji v doglcdnem čaau /.boljšale go«»|KKhirske razmere, |Kiteni je gotovo, da Iki strank« narodnih socialistov prav tako naglo upadla, kakor sc jc dvignila.
Vlada bo sklicala veliko narodno skupščino?
Berlin, 16. avg. ž. Snoci je imela vlada sejo, na kateri jc razpravljala o sedanjem položaju. Ugotovljeno je, da položaj, ki je nastal radi prekinitve pogajanj z narodnimi socialisti, ni prav nič izpre-menil sklepa vlade, da stopi pred Keichstag s svojim programom. Ta program vsebuje v prvi vrsti reformo državne ustave, reformo volivnega '.akjila in intenzivno delu za pobijanje brezposelnosti. Težko pa je verjetno, da bi prišla vlada pred Reiclis-tagom v položaj, da razvije svoj program, ker bi Že pri prvi seji dobila nezaupnico, in če narodni socialisti ne bodo sodelovali pri sejah Reichstaga, kakor to napovedujejo, bodo v Keichstagu našli potrebno večino proti vladi. Vlada še ni dala alka-kršne izjave, kaj namerava storiti, če se ji izreče nezaupnica. Po ustavi je mogoč le razpust R »i.-hs-
taga in razpis novih volitev, s čimer bodo izčrpana vsa ustavna sredstva. Govori se, da namerava vlada izvoliti novo veliko narodno skupščino v »vezi z nameravanimi ustavnimi spremembami. Sliši sc, da je vlada sklenila izzvati tako zvano »Volks-entscheid«. To je zelo nevarna pot, vendar pa edina, da se Nemčija zaenkrat izogne diktaturi.
Von Papen se ne misli šalili
Berlin. 16. avg. A A. Posebna sodišča proti nasiljem so večinoma že ustanovljena. Ponekod so »e že pričeli tudi prvi proccsi zaradi javnih izgredov in nasilij. V Briegu se vrši proces proti lo osebam, udeležencem izgredov v okraju Ohlau. — V Beu-tlicnu se vodi proces proti članom nacionalno socialistične slranke.
Novi trošarinski zakon na sladkor
in elektriko
Belgrad. 16. avg. AA. Z zakonom z dne 15. avgusta je povišana trošarina na sladkor v prahu, kocki in glavah na 805 Din za 100 kg, na sladkor v kristalu na 750 Din za 100 kg. Nova trošarina velja od 15. avgusta t. I.
Nn Skrobni sladkor je trošarina jiovišana na 400 Din za 100 kg z istim dnem.
Z istim zakonom od istega dne je uvedena trošarina na električni tok za razsvetljavo po 0.70 Din za kilovatno bro. za pogon motorjev in drugih inštalacij pa 0.10 Din za kilovatno uro pri potrošnji do 1000 kilovatnih ur. pri potrošnji nad to količino pa po 0.05 Din za kilovatno uro.
Sladkor v prometu od 5 kg naprej se bo pri malih trgovcih in pri trgovcih na debelo popisal, razliko pa bo treba plačati do I. septembra t. 1. Zaloge pod to količino sc ne bodo popisale.
Trošarinska razlika za popisanje zaloge sladkorja bo znašala za sladkor v prahu, kocki in glavah po 0.75 Din, za sladkor v kristalu po 0.60 Din, za škrobni sladkor pa po 2 Din za kg.
V bodoče plača pri izročitvi sladkorja v promet iz tovarne ali iz njenih skladišč razliko v stopnji za sladkor v kockah in drugi sladkor v znesku 1.50 Din za kg, polovico tovarna, za drugo polovico pa lahko poviša prodajno ceno. Prav lako plača za sladkor v kristalu razliko v stopnji v znesku 1.25 Din za kg tovarna 0.65 Din, zn 0.60 Din pa lahko poviša prodajno ceno.
Pri škrobnem sladkorju plača razliko v stopnji konsument. Javna razsvetljava, pogon tramvajev, vodovodov, železnic, občinskih plinarn, električnih central in razsvetljava teh inštalacij ni podvržena trošarini.
Prav tako odpade trošarina za lok; ki ga rabijo kot sirovino v elektrokemične svrhe.
stvi k treznosti in po pametnih zakonih omejiti pijančevanje. Toda kar čez noč, preden se je ameriška javnost zavedla, sta dve tretjini zastopstev ameriških držav in slednjič kongres in senat sprejeli Volsteadov zakon in 18. popravek uslave. Bili smo presenečeni, kajti takoj smo si dejali, da se s popolno prepovedjo v lako ogromni državi in v tako raznovrstnih okoliščinah s policijsko prepovedjo pitja sploh pijančevanja ne bo ustavilo, ampak da se bo začelo piti še huje, seveda na skrivnem Pr edsednik Wilson je bil istega mnenja in je pod za k m podpisal svoj veto, toda šli so preko njega. Kaio-ličani so bili vsi kakor en mož proli temu zako.iu, ki sloni, kakor sle Vi v svojem članku pravilno povedali, na zmotnih moralnih načelih purilanizma. Katoliški škofje so se takoj izrekli proti temu nespametnemu zakonu. Mislilo se je s policijsko prepovedjo sploh odpraviti uživanje alkoholnih pijač, ne glede na mero, iz golih utilitarističnih razlogov, da bi se živi človek še bolj vpregel brez užitka, čeprav zmernega, v jarem kapitalizma in da bi tako v neskončnost rastla lako zvona ameriška prospe-riteta ali raj kapitalizma na zemlji, da ne bi nobeno človeško delovanje ne šlo v nič brez dobička. Ker je pa človeška narava silnejša od purilanizma in kapitalizma in kakršnegakoli že podobnega nazora, zato so katoličani, ki dobro poznajo svojega Tomaža Akvinskego, lakoj naj>ovedali prohibiciji fijasko. Puritanci so zaradi tega zadivjali in vzali to za povod za boj proli katoliški cerkvi. Boj roma-nizmu (kaloličanstvu) in rumanizmu (alkoholizmu),
so zakričali in organizirali armado zloglasnih ku-kluksklanov. Katoličani so pn tudi uvideli, da bo prohibicija dala samo povod za korupcijo, kar se je v resnici zgodilo. Prohibicija je rodila tihotapstvo, tihotapstvo je rodilo, oziroma neizmerno povečalo korupcijo, korupcija je okužila vse ameriško politično življenje, p r o -iibicija pa je postoterila pijanstvo! To je dosegla pretirana protinaravna puri-lansiko-kapitalislična morala. Ne omenjam še po-sebič, da so imeli puritanci na skrivaj tudi namen s prohibicijo onemogočiti katoliško bogoslužje, katero iz dna duše črtijo.
Ljudje, ki znajo z vsako slvarjo špekulirati, so takoj videli, da bo »Anti Saloon League« s prohibicijo napeljnla vodo na njihov mlin. Zato so baš oni, ki so že takrat zamišljali velikopotezno tihotapstvo z vinom, najbolj priliskali na parlament, da se je sprejela prohibicija. Poslancem in senatorjem so liste dni vozili pošto kar s tovornimi vozovi namesto v koših. Podpisi volivcev so bili ponarejeni. 'Največ pa so pomagali milijonski fondi puritanca Rockefellerja, ki so jih špekulanti /.manevrirali v žepe poslancev in senatorjev. Zlati ose' preskoči ' vsak zid, in kako ne bi zlato prebilo prepričanja • ameriškega poslanca nli senatorja?
Tako je Amerika dobila prohibicijo, največje I prokletstvo. kar jo je kdaj zadelo.
Podrobno o učinkih prohibicije prihodnjič.
K. Z.
Potrošnja loka brez trošarine mora iti skozi posebne tokonierce.
Trošarino (ia plačajo nn podoben način tudi privatne centrale zu tok, uporabljen za razsvetljavo in za motorni |Kigon. To trošarino pobirajo prodajalci toka od konsumentov obenem /. odškodnino za prodani tok in jo morajo (Kidati s seznami davčni upravi do konca prihodnjega meseca |>o potrošnji.
Te sezname primerja s knjigami oddelek finančne kontrole iu jih |K»trdi.
Kjer pa prodajajo tok pavšalno po žarnicah, plača trošarino producent loka po lokomeru v centrali in po odbitku izgube v vodih. Trošarino prevali na konsumenta po pogodbi.
Za mesec avgust t. 1. bo treba jilačati trošarino za potrošeni tok po tokomereih, pri čemer pa naj se zatrošarini le polovica potrošenega lok«.
Trošarina za električne žarnice ostane še nadalje v veljavi.
Francija sledi
Paril, 16. avg. Ig. Gorski manevri trancoskih čet na rivieri so bili letos radi varčevanja odpovedani. Čele so bife že pripravljene, pa so dobile po-velje, da se vrnejo v svoje garnizije.
Viljem se vrne v Nemčijo
Berlin, 16. avg. A A. Po poročilu lisla »Berlin am Montag« je treba računati z bližnjim povrat-kom bivšega nemškega cesarja Viljema v Nemčijo. Že delj časa se po poročilu tega lista vrše v Door-nu posveti z raznimi nemškimi politiki in s predstavniki nacionalnih socialistov o tem, kako in kdaj naj sc bivši nemški cesar vrne v Nemčijo. List trdi, da so ti posveti uspeli in da so bili vsi edini v tem, naj bi se nemški cesar začasno nastanil v gradiču Hohenfels v bližini Koburga. Ta vest, pristavlja list, kroži v nnjverodostojnejših krogih.
Vročina, viharji in nesreče
Berlin, 16. avgusta. AA. Po vsej Nemčiji pritiskajo čez dan nenavadno visoke tcui.pcra-rature. V Berlinu so včeraj merili 35 stopinj. V vzhodnih krojili bo vročina še nekaj časa trajala. Ponekod so bile. hude nevihte / niateri-jalno šk<Klo, ki pa še niso ozračju zadosti ohladile. Železniški promet na vrli Zugspitze je bil nekaj časa prekinjen.
Pariz. 16. avgusta. tg.Po uradni statistiki je bilo oba pretekla praznika v Franciji, ko je vse hitelo iz Pariza hladit se v okolico, radi avtomobilskih nezgod it smrtnih žrtev in ti«, ranjenih. Radi silne vročine so vsa morska kopališča prena|x»lnjenn. Ljudje kor stalno bivajo na morskem produ in prenočujejo v železniških vagonih in avtobusih.
Salamanra, 16. avgusta, AA. V vsej pokrajin, so divjali hudi viharji. Povzročili so tako ogromno škodo, da so morale vojoške čete priskočiti na pomoč.
Dunajsko vremenska napoved: Ne bo bistvene izpremembe dosedanjega vremena, pričakovati pa je že neviht
Rezultati ottaivshe konference
London,: 16. avgusta.
Ottavvaka konferenca se zaključuje iu večina delegatov zapusti Othivvo 20. t. m. ter se vkrca na parnik »Bmpfčss of Britain'. londonsko časopisje komentira ottawske zadnje dogovore s prav malo navdušenimi opombami.,Sploh ap je cel čas konference opažalo, da je bilo londonsko časopisje tako, kot le malokdaj v zadregi za. informacije o konferenci, ker se je večina ipttiivvskih zborovanj vršila strogo tajilo. Tako se j« vsak najmanjši dogodek s konference pretirano obravnaval, gospodarski in politični komentarji pa so' se ponavljali do dolgočasnosti v svoji vsakdanji nespremenljivosti.
Za dvig con.
Poskusu iuigleško-kaiiadskega, carinskega sporazuma v carinskem vprašanju sledi sedaj obširno razglabljanje o objavi poročila odbora, ki predlaga pogoje za dvig cen industrijskih produktov ua področju britskega imperija. Resolucija ottawske konference predlaga predvsem: 1. dvig cen produktov po vsem svetu; škodo, ki jo povzročuje trenutno [*idanje cen naj norijo polovico države, polovico zasebniki in naj se to izvede s politično, gospodarsko in finančno reorganizacijo; drugič: konferenca je mnenja, da se more to Izvesti le na jHnllagi mednarodnih sporazumov in je imperij pripravljen pogajati se v tein smislu z vsemi ostalimi državami sveta; v pogledu preureditve denarnega trga pa se v tretji točki kdnjerenfca izraža zelo splošno in glede morebitne preveč jiodčrtnne stabilizacijske tendence podčrtava le veliko potrebo prilagoditve denarnega trga potrebam poživitve mednarodne trgovine. Treba je predvsem olajšati sklepanje novih kratkoročnih posojil, da ne bi bilo zato treba še bolj podčrtati inflacijskega gibunja.
Nezadovoljstvo s Kanad i.
Londonsko časopisja predvsem zamerja Kanadi. ki da je na ottavski konferenci vodila mnogo preozkosrčno politiko. Tako ugledna revija kot je ■Nevv Statesmaiu ne more oprostiti angleškim zastopnikom. da so dopustili, da se bo odslej ob ne-
Evharistična slavnost v Sishtu
■
Zagreb. 16. uvgiutu. /. C)d robote do ponedeljka mi bile v Sisku velike evharistične sl iv- i uoAti, katerim je prisostvoval zagrebški inetro-jK»lit, nadškof dr. \nte Bauer. Zbralo .ve je v<»Uko število olKinstva, ki je v folsilo zvečer zelo svečano pozdravilo zagrebškega nadškofa, , ki m ii je priredilo |x>doknico. \ nedeljo ^e , pričele /<• rano /juiraj svečanosti s službo | Ivožjo, potem iki so bila zborovanja. Tudi ki i-zarji so priredili cerkvene slavnosti, v nedeljo pii je bil konccrt hrvatskega pevskega dfu«iv.i. i Ob '» zvečer je bila cerkvena duhovna a k v- ; demiju. V ponedeljek zjuiruj sla prišla i/ /a- | grelni dva posebuu vlaka, ki aia priprli ila \rj i liko število ljudstva. lued kateriuii, -o I>i 1 ■ tudi | križarji. Po (naši je bilo zborovanje ku(oli>ke , mladine. V noči od nedelje na poni del jrk jc ; bila polnofiijrn, v iionedoljek zjutraj pa /,i>-e-danjc kongresa. Po kongresu je bila leoforičlla proccija. S kongresa <c je poslnla pozdravna brzojavka sv. očetu Piju XI. snoči f*. procrMjf pa je preV/viši-lli nadškof dr. \nie Baflor žo prejel zahvalno br/ojav ko ,vl ptprftV br«.-' j javki se najvi-ji duhovni pisiir raffvatinp; /< \ izraze ljubezni in u«lnnosti ter \ so <ine. ki -«i , er udeležili evharistične proslave. pozdravij.t in žeti da hi te slavnosti imete uspeli, tla -e j razširi vera in poliožnost. Ur. Kauerju. kleru j in vsem udeležencem pošilja svoj Mugos.ov. Na brzejuvki jc podpisan kardinal Paooelli.
Osebne vesti
BoleT.nl. 16. avg. 1. Iz železniške službe: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani je p<>- [ stavljen /a pomočnika ravnatelja Svetolik Oajič v ] 3. polož. skup. 1. stop. Pri ravnateljstvu drž. žel. v j Zagrebu so postavljeni v 4. pol. skup. 2. stop. za j svetnike Josip Bonačič, Novak Anton, Novak Ivan | in Obad Ivan.
Nadalje so postavljeni za višje konlrolorje: Bu- : dak Anton, Zu|«aučič Slavko, Zupančič Leopold, ! Koprivšek Ivan. Unukič Zvono. Andrec Franjo, i Zemljič Ivan, Iiusijan Franc. Badjura Vilko, .\iaut- i ner Kihard. Bezelj Ljumila. V 7. pol. skup. za kon- 1 trolorje: Rus Miroslav. Justin Janka Javoršek Fr., j Robida Franc, Kerševan Avgust, Kavanja Franc, j Kačelj Anton. Košiček Milan. Rožič Viljem.
l*ri drž. žel. v Sadajevu v 6. pol. skupino: za , višjega kontrolorja Furlan RudolI in Lole Martin. I Pri glavnf-m ravnateljstvu drž. žel. v 4. pol. skup. j 2. stopnje: za višjega svetlika Koželj Jakob. V 5. poi. skuj i i no Stih Franc, Megla Ivan. Pregelj Franc, Jug Frančišek, Pretnar Blaž. Debeljak Anton, Ben-de Franc. Kosi Karel, Gaberc Alojzij.
Za višjega kontrolorja in za šefa odseka za posebno knjgovodslvo: Rudolf Osvald. Za višjega kontrolorja in za šefa odseka za kontrolo blagajne Kaj-gelj Ernest.
Pri ravn. drž. žel. v Ljubljani v 4. pol. skupini 1. stopnje za višje svetnike: Jevšek Mihael in La-diha Ludvik. V 4. pol. skup. 2. stop. za svetnike: Planinšek Franc, Kunaver Franc, VVeinberger Fr. V 5. pol. skup. za svetnike: Hinterlechner Franc, Smrdu France, Leskovšek Drago, Bučar Julij, Hon-zak 1'ranc, Haslaknevič Vladimir.
Za inšpektorje: Mrak Janez, Hubalek Maksimilijan. Mesina Andrej. V 6. pol. skupino za poverjenike: Taler Emil. Benko Leopold. Za višje inšpektorje v 7. pol. skupino: Prmišič Franc, Blašon Frain-. Zm-vc Jernej, Brence Valentin, Kuster iv., Kani .ik Julij. Butar Ivan, štur« Riulolf, Toroš Ka-r«J, .: -> Pavle, Majcen Franc, Jeruc Viktor. Ito-žar.c Mil:.-i';i. fi -tir Anton. Vrenjak Janko. MIh iS Alojzij, K a ''-ronim, Novak Janez. Likar Rudolf. , i udi I ■ • ik. Pirkmajer Gabrijel, Cernič
i Irt-j. A - ivan, Mejač Rudolf, Čelan Valentin, Erjavec Alojzij.
V 7. p«,.. --..-: jpino za višjega pristava: Lavrič Hudo i in Zavrinik Josip. Za kontrolorje: Bolka Franc, Matekovič Dražol'ni Majcen Anton, Cekalj rane, Lenasi Herman Šircelj Mirko, Sedej Franc, DHšler Josip. Baud«; Viktor, Jelene Franc, Me--;ček Hufto, Vrabec Mihael, Pihler Franc, Kepec ivan, Korošec Alojzij. V 8. pol. skupino: Rajner Feliks, Fabjanfrič Franc, Kanrpus Ralael, Špindler Rudolf, Kruh Ivan, Zakotnik Leopoldina, Prešeren Rudolf, Parma Bruno, Jerke Viljem, Likar Stanislav, Sakseli Ivan, Pakiž Josip, Štrekelj Albert, Bohinjc Janez, Jeretina Rudolf, Cerkvenik Angelo, Pavlovčič Franc, Zakrajšek Jožef, Bokač Jožef, Gruden Marcelj, Kragelj Friderik, Uršit Prane, viregorič Franc, Ravtar- Stanislav, Bojšek Vladimir, Novak Martin, Kesler Franc, Ajdič Avguštin, Tur-
zaščiteuosti angleške industrije še boij razvila iu-
dustrijalizacija Kanade na škodo Angleške. V vseh velikih vprašanjih zaključuje »Ne\v Statesman«, ."že konferenca zaključuje s fiaskoni in angleški pred
Bolgarija in Rusija se približujeta
Belgrad, 16. avgusta. I. Iz Sofije poročajo, da sla se Jurij Geleskov in Vasilij Kovačev, zastopnika tekstilne tovarne Uspeh« v Gabrovem pravkar vrnila s svojega
stavniki so « svojo neodločnostjo mnogo škodovali Ijdaljšega potovanja po sovjetski Rusiji, kamor ju
mednarodni poziciji Anglije s tem, da so braneč kanadsko tezo brilskoga imperializma, zadali smrini udarec bodoči mednarodni svetovni gospodarski konferenci.
, • t -Amerika sledi britskemu vzgledu.
Tako se tudi grozilni ton zadnjega Hooverja-vega govora spravlja v zvezo s tokom dogodkov na kanadski konferenci. ImjteriaHstični egoizem je seveda moral razburiti ameriške kroge,- Dozdaj je Kanada nosila eno petino ameriškega izvoza, pa tudi Avstralija. Južna Afrika in Nova Zelandija so bile v ameriškem izvozu zastopane z velikimi številkami. Po angleški formuli pa sedaj i Hoover prihaja s formulo, da bo Amerika nn mednarodni gospodaiski konferenci zahtevala svobodo za svoje produkte s tem, da bo vsem drugim državam r.iprla ameriški trg. Dva največja zagovornika mednarodne svetovne gtis|>odarske konference, ki da se mora zaključiti z zopetno upostavitvijo svobodne, mednarodne trgovine tako že v naprej Izključujeta iz svoji ga teritorija vsako možnost ifplikaoije take gopodnrsUe politike.
London. 16. itvgiiMa. ž Na državni konferenci \ Ottavvf jo govoril finaučili niiulster \ e-like Britanije Vovillo ( hanibi rlain. ki je izjavil, da Anglija ne namerava laiku lolgo vpeljati zlatega standarda, dokler ne bo imela garancij. da ji ga |k>novno u,. Ik, ij-cIiu ukiniti. Nato je govoril o žalostni bilanci Uo-odanjih rezultatov državno konferenco in rekel: \v-stralija. Nova Zelandija Iu Južna \frika zahtevajo. ila ve jim dovoli piednoMiii uvoz mesa v \ oliko Ri itatiijo. kaiu«d(r zahteva znižano carino za žito, los in živino, ue <fcivoljuje pu Angliji preduoKi uvo/a |><> /nihmili carinah za tekstilne izdelke. Nfi-li so. du bo konlcroma v Ouavvi koncili ,wojo delo že jutri.
A rtič Frai
Romavh Peter Lasbacher
šič Rudolf, Karel
'i glavnego arhivarja: Snaider Anton Za pre-vajsica Bevcen Andrej. Za vi-jega prometnika Albert Anton Za višje nadzornike itrojev: Krem-žar Karel, Jager Albert in Tuma Franc. Za, višjeg« tehnika Skolic Virgil. Za višja nadzornika proge: Gorun Ivan in Kiov.ki Jožef.
Pri računovodstvu ravnateljstva drž zel. v I uhijani v S pol. skupini za višjega tajrika Kif-ni.ri?r Adolf. v 6. pol. skupino za višjeja kontro-
Veber Alojzij iri Sturm Janez. V H
;f>o kontrolorje rane in Sila Kvgm
K pOvii in brzojavii m
po
' sku-
Brumen Apoloniia Ko.afič'
.4
itir
ija
ilfpr
ie bo
\
Rahn mik K, be M;:
II Mozer Olga iz petlo v hjubhahii ' Globočnik Mali pošti Maribor I Jamnil Ivah in do<cdaj < Mariboru II. Upoko ena v 7. pol skupini pri po^ti v- Mari-II "I I k.-I.f od 1 decembra 1928 I 51 34<?' icti-lftcya mfni»lMH ' V kolikor -e ttte ni nWio'v'W r 2. .k»|ino :a Ambrožifra MilotS !n laibfec* idiuiirja, -e uničuje.	,fl •
Belgrad. 16. avgusta. 1. Za prometnega iliitc v 7. nktipim na redtrji lihničn: ^oli v l |uMia imenovan Letiarci' J»nk<>.
je poslalo podjetje, da preiščela vse možnosti, ki i jih nudi ruski trg za nakup bolgarskih tekstilnih proizvodov. Oba predstavnika sta sprejela čnsni-karje ter jima na sledeč način razložil i svoje vtise iz sovjetske Rusije: »Midva sninirava za potrebno i in sva prepričana, da so sedaj dani vsi pogoji, da vpostavi Bolgarija normalne odnošaje s sovjetsko Rusijo. Na svoiih številnih potovanjih sva se prepričala, da rufki trg lahko brez težav pokupi ves I bolgarski tobak in večino bolgarskih tekstilnih izdelkov, četudi bi Bolgarija produkcijo prvih in zadnjih še povečala. Na drugi strani pa je sov jetska Rusija pripravljena Bolgariii dobavljati poljedelske stroje, ves materijal za železnice, vagone za cestno železnico vagone za prevažanje petroleja itd., v kolikor bi ta maturijal Bolgarija potrebovala. Sovjeti so pokazali veliko zanimanje za izvoz ruske
Velika politična amnestija v Bolgariji
ISelK.ail, 16. avg. 1. U Suljje poročajo, da je vlada -klonila predložili Sultranju na prvi seji zahtevo za veliko aiunesiijo političnih beguncev izza časa ministrovanja Stambolijskega, med njimi tudi onih, ki se nahtOijo v .iuuuslaviji. Nnglasiti je treba. da bodo nunicsliraiii odlični člani stamimlijske-ga kabinela Atanasov, Slojauov, Bobov in Kosta -Todorov. izvoa amnestije zakona je ostalo samo okrog "o oseb iu »ievr, oni. ki so ves čas na razno načine rovnrili proti Bolgariji v inozemstvu in no zaslužijo te milosti nili od -eUtnje, niti o l katerekoli druge bolgarske vlado.
Japonska gre svojo pot naprej
Tokio, 16 avg. ž. \ najkrajšem času bo Japon--ka priznala Mandžurijo kol neodvisno državo in .-Menila i. njo pogodbo, kar se uradno že potrjuje. Podpis sporazuma sc bo izvršil na vsak način še pred jesenskim zasedanjem -veta Zveze narodov. Pri tem Japonska nagiašu, da Mandžurije nikakor ne nami iava aiiektirati. Ta korak Jajionake pomeni, da odreka Zvezi narodov vsako pravico, da se vmešava v luaudžursko zadevo.
Moskva. 16. avg. ž. Med Japonsko in Sovjetsko Rusija se je podnissl v komisarijatu za .zunanje zadeve sporazum o ribolovu v Vzhodnih vodah. Pogajanja so trajala poldruuo leto. Splošno pripisujejo lomu sporazumu poleg praktičnega tudi velik j»o-lilicui značaj.
ni
Bti-rf?inslff princ umorjen
Pi.ri«. 16. avg. tg, V iii.rbiii'111 1 pariško centralne tržnico ji> bil danr umor.ioii burbonski. princ K Ivi Z britvijo, mu je preje; Oandai
1retania docet
, I.gmlun. 16. avg. Ig. Ponudba unghske vlade za kmivi)ftlr«iij»j suglcških vojiiih dolgpv je imela .10-lildirti likpeli. kafcor g« niti največji optimisti i sQ pričakovali. Ra/.pUalo >o je v konvertiranje airdeškiL vojno jvisojilo. ki znaša skupno 2.09 -«i. I i -l ./l^lltiv. I^leijjlk' Mi.ijo 1.85 mlift^ fu.lMV pltSlalriia i.i)ii\i i'ilr;iM.ji'. Svu/h iiežliifllfi ostali 'k je zahteval povračilo. tem. da so je obrestna viera znižala o I ~>V, na 3.5 o.lstolku. bo angleška Iriava prilir; aila okoli '2B TuilljonOv funtov. Angle?ki li-nahčili minister DevilleThuir.bčrlaiti se jo iz i):!a-wo zalivaljt anglešKeKiu 'narodu za ta usp di. ki
poiiu ni ogromen kor.
Iu blizu lopoldne jen v Avstriji. \ra! 41 lelui' žensk« inoi-Brau iz Viaolle pri S-villi Na policiji so je ženska zagovarjala, da jo je princ napadel z odprto britvijo in da je v samoobrambi iztrgala princu britev ler mu prerezala vrat,
Gospodarski položaj se popravlja ?
Nevvvork, 16. uvg. Zvezo proizvajalcev svile > f v državi Novvvnrk in Severni Karolini poročajo, da so prvič jui dveh letih dfebile toliko naročil, da bodo morale pričeti z obratovanjem vseh tovarn, ki so bile d-i s. daj ustavljene.'l-ločasnr> brdo zvišane plače delavce ui za 8 <J(i 10",. Ta \ o.~l je y gospodarskih krivdi in v javuosh' delovala seilzacionatno iu misli se. d« so lo prvi »naki .m zboljšuoje dosedanje gospodarske depresije. •
Nenavaden dogodek
Teheran. 16. av^gusla. ž- Vso perzijsko ju nest zanima zefo zanimiv slučaj, ki so jo odigral v In,ž- 1 primeru Spravili l)o Valero jem hramu v Methotu v Severni Perziji. Neki iman j cijo.
zabavljal proti neki ženski zaradi moderne oble- ; k« ne ila bi videl, da je bila to s:im i kralji'-n. Por- j zijski šali lii/a Klian je lakoj. ko je zvedel o do- i godku prišel v mosejo iu iniana oklotutai. Velika množica, ki jo bila v moi-eji je tiho in mirno gledala neobičajni dogodek.
Potrpsf
Pariz. 16. avgufla. A A. l'o poročilu iz. Blienos Airesa je bil v pokrajinah Mondoza in San Jiiana
gospodarskemu >zd a> ;a svetil.
l;i nju Anglije iu vvi
homatije v Srshi
I i.udoii. 16. avg. \ A. Po poročilih i/. Puhlimi vladi- v ir ki državi precejšnja razburjenost in politična delavnost. Med regularno vojsko, ki je rdoče-ropublikunska in ki Miialra De \ alerino poliliko /a preveč z.merno. in pa ined Uo\\i belo vojsko, ki jo je ustvaril p.irias čcsgra.vi-ja Oliiggips, je,y.avlada-lo za g1 Veno nasprotje. .Ohiggins bi rad preprečil zlorabo ivleče voj.?ke. V lo svrho je objavil izjavo, v kateri navaja program svoje vojaške organizacije: svoboda tiska, besede, obramba ustavnosti, borba jiro.i komunizmu.
Bela vojska bo lahko igrala Že v bližnji pri-hodnjosti prav odlično vlogo. Pred durmi so natn-' reč po vsej priliki nove volitve. De Valera je opc-I tovano izjavil, da bo razpustil senat in razpiral nove volitve, če bi senal vztrajal pri .svoji dosedanji i opozicijski politiki. Ta vojska, bi ulegnila v tem
prav kritično situa-
V zaščito repiMike
močan potres, število ljudskin žrtev i«» ni znano.
Atene. 16. avgusta. AA. Nocoj jo bil na vsem grškem kontinentu priiv močan nohvs Milermlna škoda je.j>onekod velika, »'"loveških ž.rn". pa ni bilo.
Veti?? požar
Paril. Mi. avg. tg. Me«to M»i«sa<\- ki jo bilo leta' 192!) hudo poškodovano radi ogromne povodnji, je snoči zopet zadela katastrofa. Ogromen požar ie uničil velik del mesta iri je škoda do stdaj še neuco-. njena, vsekakor pa Zelo velika.
Gorgulov bo moral dati glavo
Pariš. 16. avg. A A. Kasacijsko sodišče bo. dn 20. avgusta razpravljalo' o pritožbi Pavla Oorgulova proti razsodbi porotnega sodišča, ki ga Je oos '.iiln na smrt radi upiora predsednika republik' Paula Doumerja. Član kasačijskega sodišča je že sestavil poročilo o lej pritožbi in predlaga, naj jo kasacijsko sodišče mlbije, kor je brez podlago,
Zagrebška vremenska napoved: Skoraj vos evropski kontinent je pod vplivom visokega pritiska, ki povzroča toplo vreme z visokimi oblaki. Možne so lokalne nevihte
Madrid, 16. avg. ž,. Vlada je sklenila razpusilti meščansko gardo in jo zamenjati s tako zvauimi rc-! publikanskimi napadalnimi oddelki, v kaloro bodo sprejeti samo preizkušeni republikan-ki bovci. 11 : oddelki bodo šteli 15.000 mož.
Madrid. 16. avg. ž. Poveljnik nu i-ansko garde general Miguel '1'abonelos je odpuščen iz službe. Predsednik španskega vrhovnega .-odi;-'-a jo izjavil, da bosta generala Sanjurio in Canalconle v najkrajšem času obsojena. Obtožnica so glasi samo: »Voditelja prevrata. Razen loga je vlada ponovno zaprla j več monarhistov. Ho sedaj je bilo aretiranih okrog 60 generalov in višjih častnikov, ki So sodelovali ; pri prevrnili.
H zavrov d?nar "e unrno nnioien
Nevv vark. 16. avg. A A. Frtiiiicni 'agent pred--iiliiifta l'SA lliiovvra Itiokard je'"demeiitiral vest, : da bi bilo premoženje Hoovra, ki so ga nekoč cenili on fitVi.^NH) funtov -lorlingov. padlo zaradi polurna v Wallslree1u in zaradi neuspeha Hoovrovega lista NVasllingloiu na 140000. Rickard je izjavil, da je bilo Hoovrovo premoženje že pred 11 leti naloženo v varnih papirjih in da leh pnpirjev zato depresija ni okrnila.
živine, raznih sirovih kož, posebno pa raznih mineralov, ki se v izobilici proizvajajo v Rusiji. Ne' a-teri ruski krogi, s katerima sva se r,-izgovarjala o možni vposlavitvi normalnih trgovinskih in dipio-matsk li zvez me.I obema državama, so se izra -.di, da sovjetska Rusija ne hi niti privolila v obnovo trgovinskih odnošajev, če ne bi bili preje vpostuv-ljeni normalni diplomatski odnošaji.
V zvezi s tem vprašanjem so tudi nekateri bolgarski gospodarski in finančni krugi, ki so posebno zainteresirani na izvozu bolgarskih pridelkov na inozemskem tfgu, izrazili željo, da naj se takoj skliče obširna konferenca raznih zastopnikov vseh panog bolgarskega gospodarskega življen a in da naj čimbolj natančno proučijo poročilo obeli gospodarstvenikov, da se nato sestavijo resolucije, ki bodo od gospodarskih krogov predložene bolgarski vladi v nadaljno reševanje. Splošno mislijo tu« kaj, da bo poučno polivanje obeh bolgarskih ekspertov v sovjetsko Rusijo precej približalo datum vpostavitve normalnih odnošajev med oberna državama.
Fašistična propaga :da na Duna'u
Dunaj, 16. avg. AA. Davi ob 11 so v neki o,, najski bioskopski dvorani predvajali italijinsk; film
0	napredku Italije pod fašističnim režimom. Prestavi so prisuslvjvali lastniki dunajskih bieskopov, mnogi člani diplomatskega zbora, met temi tali-janski poslanik na Dunaju g. Auritti. Ko se je med predstavo na platnu pojavil sam Mussollm ,ii začel govoriti, je začel del prisotnih klicati: >DoI ž njim!« Na drugem koncu dvorane so nastale protideinon-slracije s klici: »Kvviva Mussolini k Ti so bili oie-vidno v manjšini. Zaradi teh demonstracij je nastala med občinstvom panika. Kakih 40 Useo je zdrvelo jiroti izhodu. Policija ie kmalu vposlavila red in mir, da so mogli predstavo predvajati do konca. Slo je za popolnoma zasebno predstavo z namenom, da bi lastniki dunajskih bioskjpov lilm vzeli v svoj repertoir.
i.vonec olimpiiade
Los Angeles, 16. avgusta. AA. Zaključni svečanosti na olimpijadi je pri nos to v« lo nad 100.000 ljudi. Olimpijski odbor jc izročil zmagovalcem zlate kolajne. Godba je igrala med tem narodne himne zmagovalčevih držuv. Nato so P<vgasili olimpijsko bakljo. ki je vcs čas gorela na visokem drogu in sneli olimpijsko zastavo. Olimpijsko zastavo so izročili magistratu v I .os Angelesu v varstvo in shrambo do prihodnjo olimpijade, ki bo I. I<J% v Berlinu. Računajo, da je znašal dohodek vseh oliin-pij kili tokom k.ikih too milijonov dinarjev.
Športne novice
Berlin, 16. avgustu. AA. Znani nemški boksar Mak Srhmeling so lx> v četrtek ukrcal za Ni'vv\ojk. kjer .so lx> rosno treniral za borbo proti iiiiioi iškeinu boksarju težke kategorijo \liok\ Halkerju.
Pariz, 16. avgusta; AA. Včeraj sc jc v Mar-i soilleu ivdigraln finalna tekma Xh ''prvenstvo
1	I runoije v wnttorpolu med ekipo Tourcoing A m ekipo Tourcoiiig' B. Zmagala je ekipa A zr
' 'J proli J. Obe i-kipi pripadutu ziiaaomu tour-j .1 oingskoiini k(jibiC t>s onftiiil« de Neptuii (Ne. i ptnnbvi otroci).
Judovsha mirovna honSerenca
/enevti, 16. avgusta. AA. Na včerajšnji sojt i z i; i o I i i > k o mirovne konference so govorili o sklicanju cioniriiienegu kongresa. Govorili so , delegati i/ Francije, Nemčije, Palestine, J-in. .sko. Polj-ko. spanijc, Anglije, Romunije in m i-ii'. Pailcstinski zastopnik jo govoril zelo obšir. '.no in tolmačil |H>ložuj l/.raelitov v toj deželi. Pred loti s,, s0 Izraeliti v Palestini čutili slabe, du nos jo položaj drugačen. Palestinski Judi -o dvignili glavo, ekonomsko so močili in krize in brezposelnosti uiti no poznajo. Dvigamo svojo gos|Kxlar«tvo, ki noprivitano raste. Politično pu imamo svoj cyonistični pokret. V sedanjih časih jo najvažnejše vprašanje to. da se izraelski narod /druži. V to pa je potrebno sklicanju oionističnoga kongresa. Proti antisemitizmu s0 bodo ludi lahko borili lo. čo bodo združeni in močni. .Sicer nas bodo pogazili. Nemški narod naj so zave, da vsukega Juda ščiti 15 milijonov Judov razkropljenih po vsem svetu. Romunski delrgal ji; predlagal, naj se v Ženevi ustanovi irujon iHlbor z nalogo, da skliče čim prej eio-nistični kongres.
Mednatodna dijaška zveza
Riica. 16. avg. AA. Agencija Lela poroča: Da« m - je bil tu zaključen kongres mednarodne dijaške zveze. Najvažnejši sklep tega kongresa sc na-; naša na izpretnembo pravil le zveze. S to Jzpte-inembo so boleli omogočiti pristop v zvezo šo tistim narodom, ki doklej v njej niso bili zastopani. V novem upravnem odboru zveze bodo zastopani nacionalni odbori z enim svojim zastopnikoni. Prvo ; zasedanje lega odbora bo po vsej priliki za božič v j Švici in sicer v Curihu nli pa v St. Moritzu. Dosedanji predsednik te zveze Poljak Pozariski jo podal ostavko, kongres pa ga je poprosil, naj ostane na tem mestu do sestanka širšega upravnega odbora. Prihodnji kongres bo leta 1933. v Benetkah, Kongres je s posebno resolucijo pozval lislo drža« i ve, ki so svoj čas izstopile iz zveze, naj so v njo vrnejo, ker so zdaj poravnani nekdanji spori.
Drobne vesli
Li nden. 16, avgusla. AA. Po piirnrilu iz. Nov Jersova je Lindbergova soproga porodila .sinčku.
Berlin, 16. avgusta. AA. Po podatkih z, dne 1. avgusta je bilo lega dne SoJ}% non^ko trgovske mornarice (1,380.000 ton) izven prometa.
Sofija. 16. avgusta, AA. Po uradnih poditlkili je bilo 1. julija na Bolgarskem 17.568 brezposelnih. Junija tega lela. jc znašalo števijo brezposelnih 23.512. Ta pojav je posledica večje zaposlenosti delavstva v tobačnih tovarnah.
Horn. 16. avgusta. AA. Atmosfersko stnnjo ne dopušča Pireardu poleta v stratosfero priil sredo.
Dunaj, 16. avgusta, ž. Pod protektoratom prnl-sednika republike Miklasa in vseh avstrijskih šku-
Kiel. 1.6. avgusta. KA. Žrtev šolske ladjo Niobo, ki so jo nedavno tega potopila z večino svoje posadke. šo niso spravili na kopno. Sodijo, da se bo reševalni ladji lo posrečilo v treh dneh. Reševalna ladja 7. napravami za potapljanje je že prispela v Kiel.
fov ter deželnih glavarjev so se. pričeli zbirali pri spevki za graditev cerkve iu sirotišnice nu Dunaju, ki bosta zgrajeni v spomin pokojnega dr. Seipla.
Bukarešta, 16 avgusta. A A. Včeraj so Iri kino-lice iz Ukrajine skušale preplavati Dnjester, da bi zbežale v Romunijo. Sovjetsko obmejne straže so kmetice opazile in pričele nanje streljati. Dve kmetici sta bili zadeli in sta utonili.
Veličastne evharistične
na Jesenicah
Jesenice, 15. avgusta.
Mesto Jesenice, od tovarniškega dima zakajeni industrijski kraj, kjer prebiva po večini uboga, iz-mozgana delavska para, je včeraj doživelo dan, kakršnega še ni videlo. Velike množice so se ob času sv. misijona pred devetimi leti shajale k po-božnostim v jesensko župno cerkev, toda to ni bila niti senca tega, kar se je godilo včerajšnji dan, na dan evhurističnega slavlja, ki je dvignilo srca neštetih množic, ne samo iz Jesenic in Koroške Bele, •marveč tudi iz sosednih župnij. Vse mesto je tekmovalo, da čim lepše proslavi la veliki praznik. Že /arami ie bilo vso v zastavah in slovesno zvonenje, ko se niti dan ni zaznaval, je naznanjalo, da je napočil najlepši dan za mesto Jesenice.
Že pri rani sv. maši, pri kateri je bilo izpostavljeno sv. Rcšnje Telo. se ie ljudstva trlo in marsikdo je vzkliknil: Hvala Bogu. da je župna cerkev lako obširna! Rano sveto ma-3o je daroval domači svetnik Kastelic, ob sedmih ameriški župnik in kranjskogorski rojak č. g. 1. Smolej, ob osmih g. Križman. ob devetih g. Tiringar, deseto mašo je imel tj. kaplan Govekar, zadnjo ob enajstih pa župnik od Sv. Križa, bivši jeseniški kaplan č. g. Krašna. Pri vseh opravilih je bila župna cerkev polna po-bežnih vernikov. Krasen govor je imel v hrvatskem jeziku č. g. dr. Hren iz Zagreba, kateri Že več let zahaja na letovišče v naš gorski paradiž.
Popoldne ob dveh se je vil od župnišča v cerkev sprevod otročičev, ki so bili nato sprejeti v Marijin vrtec. Marsikateremu odraslemu so se za-lesketale solze v očeh, ko je slišal ljube otročiče, kako so navdušeno odgovarjali v cerkvi na stavljena vprašanja svojega duhovnega vodje. Po slovesnih litanijah pa so zapeli našo najlepšo cerkvcno himno ^Povsod Bogar. Od 4—5 je imel svojo molitveno uro cerkveni pevski zbor. Celo uro je prepeval evharistične in druge pesmi, pred Najsvetejšim pa je klečal med tem dospeli Prevzvišeni gospod knezeškof.
Neposredno pred škofovo pridigo je prepeval zbor s Koroške Bele, ob sedmih pa je stopil na priž-niro sam gospod knezoškof. ki je v prelepem govoru pojasnjeval pomen svetega evharističnega dneva.
Med tem se je zvečerilo in v oknih jeseniških hiš so zažarele tisočere ločice v pozdrav Kristusu Kralju. Po bregovih so se svetili kresovi, topiči so pokali in švigale rakete v zrak, ko se je okoli 8 začel pomikati od cerkve po Gosposvetski cesti sprevod, kakršnega Jesenice še niso videle. Na čelu procesije so nosili velik križ, ki je bil ves v električnih žarnicah. Za križem je šel dolg sprevod šolskih otrok, katere so vodile gospodične učiteljice ■in učitelji, kolikor se jih nahaja na Jesenicah. Sledil je Marijin vrtec z zastavo, za njim pa župno bandero z impozantnim številom mož in fantov. Tem so sledile društvene zastave, pred katerimi so nosile društvenice simbole sv. Evharistije: žitno klasje, kelih, simbole vere. upanja in ljubezni. Pevski zbor Koroška Bela je sledil velikemu številu narodnih noš, nato pa Marijine družbe z zastavami, za temi pa četa gasilcev z zastavo. Polncštevilna godba Krekovega prosvetnega društva je bila obdana od bakljonoscev. ravnotako pevski zbor z Jesenic. Sledila je številna duhovščina s Prevzvišenim. ki je nosil Najsvetejše. Za nebesom so se uvrstili zastopniki oblasti, na čelu gospod župan Žabkar.
Zopet je sledila nepregledna vrsta moških s pevskim zborom »Sava«, ki ga je vodil g. Gostič. Procesijo je zaključila četa gasilcev. Sprevod se je pomikal mimo kolodvora do odcepa ceste h Krekovemu domu. Tisoči in tisoči so stopili v vrste, izkazovat čast svojemu najvišjemu Gospodu, a zopet nepregledna množica je stala vseskozi na celi dolgi poti ter z vso spoštljivostjo počastila svojega Kristusa Kralja. Nikjer ni bilo nobenega incidenta, le neke nerode so vpile živijo iz turistovskega vlaka, ki je ravno stal na kolodvoru. Pa jim ni nihče zameril. Vrh Možaklje se je svetil velik križ, ki je daleč naokoli naznanjal ljudstvu drugih župnij, kaj se vrši na Jesenicah. Kako čaroben je bil pogled na hiše. ob katerih se je pomikala procesija, bo vsakdo lahko umel, ako povemo, da so bila prav vsa okna razsvetljena, edino izjemo je delala ena hiša, kjer pa najbrže ni bilo nikogar doma. Krasno so bile razsvetljene železniške hiše, balkon Krekovega doma in pa balkon hotela Triglav s svojo indirektno razsvetljavo v narodnih barvah. Nepozaben ostane v spominu vsakomur, kdor se je udeležil tega triumfalnega sprevoda kakor tudi vsem onim tisočim, ki so stali ob cesti.
Malo pred pol deseto se je procesija vrnila v bajno razsvetljeno cerkev, na kar so sledile pete litanije Srca Jezusovega, pri katerih je vsa tisoč-glava množica navdušeno prepevala.
Ob pol dvanajstih je stopil na prižnico ljubljanski stolni vikar g. K o š m e r 1 j. Jeseničani so vajeni lepih in vznešenih cerkvenih govorov, ali kaj takega gotovo še niso slišali. Kot bi klesal granit so padale besede s prižnice v srca vernikov. In preresnične so bile njegove besede, ko je med drugim dejal, da bomo vse težave, vse krize, ki nas še čakajo in kakršne nam svet obeta ter napoveduje, lahko prestali, ako bomo pogosto združeni z našim Stvarnikom v presveti Evharistiji.
ftetrt na eno je bila ura, ko je Presvetli pristopil. da daruje polnočnico. Zares, nekaj bajnega, polnočnica sredi poletja. Pomnoženi cerkveni zbor je mojstrsko predvajal Filkejevo mašo Missa solem-nis z orkestrom. Gospodje, ki imajo priliko slišati prvovrstna izvajanja latinskih maš, so izjavili, da bi s takim zborom in orkestrom prav lahko nastopili tudi v stolnici. Prekrasno je bilo petje, tako da je mnoge ganilo do solz.
Sledil je najsvečanejši trenotek cele evharistične proslave, namreč skupno sv. obhajilo vsega ljudstva. Trume vernikov so se zgrinjale k oltarjem, pri katerih se je delila sveta Evharistija. Pri velikem oltarju je vernike obhajal sam Prevzvišeni, pri stranskih pa g. dekan Fatur in župnik Žbontar.
Na koncu maše je cela cerkev iz vsega srca zapela prelepo zahvalno pesem za vse obilne dobrote, ki jih je prejelo ta najlepši dan, kar so jih Jesenice kdaj doživele.
Po blagoslovu, ki ga je podelil Presvetli z Najsvetejšim, pa je mogočno zadonela naša prekrasna himna Povsod Boga, ki jo je pela domala vsa r?r-kev in tudi se po pesmi se ljudstvo ni hotelo raziii, dasi je bila ura že blizu dveh. In ko so se jele množice končno le razhajati, so se še mnogi podali k spovednicam, kjer se je pri nekaterih spovedovalo celo čez tretjo uro.
Dal Rog, da bi ta prelepa proslava svete Evharistije rodila obilo sadov in bila v prid jeseniškim, kakor tudi vsem drugim vernikom, ki so se udeleževali te veličastne manifestacije Kristusu Kralju.
Gasilska siavnost v Slovenigradca
Slovenjgradec, 15. avgusta.
Včerajšnja proslava 60 letnice obstoja Prost, gasilnega društva in zlet JGZ. je potekla prav slovesno. Že v soboto dopoldne se je mesto slavnostno in praznično odelo. Z vseh hiš so zapla-polale zastave, okna pa so prebivalci okrasiii s cvetlicami in venci.
Ob štirih popoldne so prispeli prvi gostje iz Mežiške doline in Maribora z rudniško godbo iz Mežice. Do večera so prispela tudi vsa gasilna društva iz inislinjskega okrožja, ki so skupno odkorakala na postajo, kjer se je pri vlaku ob 19 vršil sprejem zveznih dostojanstvenikov in načel-stva JGZ. Prišli so zastopniki ljubljanskih in drugih društev, tako tudi društva iz Trbovelj s svojim praporom, ter delegati savske banovine iz Koprivnice. Sprevod 4 čet iz 180 mož je odkorakal v mesto z bakljado. Malo pred 9 zvečer je zagorel na Gradišču pri Pečolarju velik kres, pokali so topiči, okna so zažarela v številnih lučicah, izpred gasilskega doma pa se je razvila bakljada, z bakljami in lampijončki, ki se je ustavila pred okrajno hranilnico, kjer je bila podoknica kumi-eam novega prapora ge. dr. Bratkovičevi in dr. Vošnjakovi. Godba je zaigrala, domače pevsko društvo pa je zapelo par pesmi pod spretnim vodstvom pevovodje g. Kranjca. Nato 6e je sprevod pomaknil za par hiš dalje pod okno tretje kumice pri brizgalni ge. dr. Pirnatovi. Bakljade in pod-oknic se je udeležilo gotovo nad 2000 ljudi. Sledil Je nato prijateljski sestanek. Tu je goste lepo pozdravil nač. g. Kopač. Poleg zastopnikov iz Savske banovine je bil navzoč tudi zastopnik iz sosednje Avstrije g. Schunke Franc iz Schvvaza na Tirol-akem.
V nedeljo zjutraj je prebudila meščane bud-lilca. Ob 8 se je vršil sprejem došlih gostov iz mežiške in dravske doline in godbe iz Ruš. Nekatera društva pa so se pripeljala na vozovih in avtomobilih. Ob 10 so vsi gasilci odkorakali na postajo k sprejemu gostov pri vlaku ob pol 11 in posebnemu vlaku ob četrt na 12. Z rednim vlakom, ki je imel precejšnjo zamudo, je došlo več narodnih poslancev Iz Hrvaške in Srbije. S posebnim vlakom, ki je imel precejšnjo zamudo, so se pripeljali gasilci iz Savinjske doline. Nato se je razvil sprevod v mesto. Na čelu sprevoda je igrala godba iz Mežice, nato so šli prapori iz Maribora, Celja, Gaber-ja, Mežice, Trbovelj in Šoštanja. Poleg raznih uradnikov je bilo v sprevodu 12 samaritank iz Velenja in Šoštanja, 25 kolesarjev in 732 uniformiranih gasilcev. Slovesno službo božjo je daroval mariborski pomožni škof dr. Ivan Tomažič v asistenci mestnega dekana g. čižeka,_ župnikov Kotnika, Horvata in drugih.
Takoj po maši se je pred cerkvijo vršila blagoslovitev nove motorne brizgalne in društvenega prapora ob navzočnosti vseh predstavnikov oblasti in številnega občinstva, ki je napolnilo z gasilci vred ves trg pred cerkvijo. Prevzv. škofa je pozdravila belo oblečena deklica Kopačeva in mu deklamirala ljubko pesmico, ki jo je nalašč za to priliko spisal pisatelj Fr. Meško, ter mu izročila šopek cvetlic. Prevzvišeni se je deklici prijazno zahvalil in ji podaril v spomin podobico, nakar je govoril o zgodovini društva in delu, katero je društvo v svoji 60 letni dobi izvršilo. Rlagoslovfl je najprvo brizgalno, ki stane 29.000 Din. Nato se je vršila blagoslovitev prapora. Izdelala ga je
Mednarodni kal. kongres
v Berlina od 38, do 31. avgusta Program:
1.	Nedelja 28. avgusta: ob 9.30 blagoslov velikega doma Kristusa Kralja (dom proletarcev). Pon-tiflkalna sv. maša berlinskega škofa dr. Kristijana Schreiberja.
Ob 20: Slavnostno ihorovanje v čast Kristusa
Kralja. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. Slavnostni govorniki: kanonik dr. Friderik Mack, Luxemburg; državni kancler n. r. dr. Viljem Marr; škof dr. Kr. Schreiber. Slovesen poklon Kristusu Kralju.
2.	Ponedeljek 29. avgusta: ob 9: škof dr. Maksimilijan Kaller: Poziv sv. očeta k apostolskemu delu; dr. Konrad Algermisen, M.-Glad-bach: Ruski boljševizem, njegove nevarnosti, metode in propaganda. Prolesor Ivan Pusino, bivši vseuč. profesor v Petrogradu: Rešitev Rusije.
Ob 15: direktor dr. Stanislav Bros, Poznanj: Katoliška akcija na Poljskem in preživljanje verskega življenja; msgr. Jakob Fried, Dunaj: Kat. akcija v Avstriji in novo rerkveno življenje.
3.	Torek 30. avgusta: ob 9: P. Josel Dasson-ville S, J., Francija: Mobilizacija duševnih sil za povzdigo kraljestva Kristusovega; P. Kennan S, J.: Verska renesansa med angleškiim katoličani: msgr. Louis Picard, Louvain: Akcija Kristusa Kralja v današnji Belgiji.
Ob 15: prof dr. Frid. Frencken, llolandija: Evharistična pomlad na Nizozemskem: P. Van-maele, Belgija: Evharistifna križarska vojska.
4.	Sreda 31. avgusta: ob 9: prof. dr. J. Bettiol, Milan: Katoliška akcija v Italiji; zastopnik Jugo-
uruL na^Lepie Lcue ? O&Ccrt. j^A, tecLesi6kxy i}l>aj. enkAcLt ujriu>a> 4
fPl iJAampovn
slavije: Ki>t: i • v-oli dežela, združite se! Sklepni govor škota dr S hreiberja.
Drugi dan, 1. septembra, se prične nemški katoliški shod v Essenu. — Kdo se še udeleži? Naj se priglasi takoj Prosvetni zvezi v Ljubljani! t ki hod iz Ljubljane v torek 23. avgusta.
Dve nesreči v Kamniških planinah
Nesreča mladega plezalca. — Avto v prepadu.
umetniška tvrdka »Ecclesiac v Ljubljani in stane 6000 Din. Na eni strani je na belem polju všita slika sv. Florjana, zaščitnika gasilstva, na drugi strani pa na rdečem polju gasilski znak. Nato častita prevzv. škof društvu k njegovemu napredku, novi zastavi in motocki in želi, da bi imeli društvo z motorko in zastavo mnogo božjega blagoslova.
Načelnik Kopač se zahvali škofu za častitke in za blagoslovitev, nakar pozdravi vse zastopnike oblasti, predvsem zastopnika Krnske uprave. Sledilo je mnogo govorov, zato je zabijanje žebljičkov v drog moralo odpasti, ker je bilo že pozno. Odpadla je tudi gasilska vaja zaradi predolgih govorov. Pač pa je bila defilacija pred predstavniki oblasti in dostojanstveniki in nato slavnostna seja v hotelu Goli. Po govorih je bilo odlikovanje zaslužnih gasilcev za 25 letno delovanje na polju gasilstva, ki jih je odlikovala država. Odlikovanje so sprejeli iz rok okr. podnačelnika g. Eiletza naslednji gasilci: zlato kolajno Gošer Anton iz Šmartna, srebrno pa Kollman Ivan, Gams Josip in Kac Ivan iz Šmartna ter Kristan Ivan, Falle Franc in Meža Franc iz Slovenjgradca, s častnim zaslužnim križcem je društvo odlikovalo vse člane, ki so že nad 20 let v društvu ter vse sedanje odbornike in vse člane starešinstva JGZ. Zaslužni križec so prejeli gasilci: Kopač Leop., Ilmelina Drago, Ferk Miroslav, Kristan Ivan, Falle Franc, Meža Franc, Pogorelčnik Luka, Lipovnik Vinko, Pe-tučnik Anton, Krajnc Alojzij, dr. Bratkovič Alojzij, Alojz Viborny, Eiletz Franc, Kuhar Franc in Kavs Ivan ter končno Košir Franjo iz Celja in Nikola Hribar iz Vel. gorice, nakar je bila slavnostna seja končana.
Po seji se je vršil banket mestne občine v hotelu Goli, katerega so se udeležili vsi odliko-vanci, zastopniki drž. oblasti, starešinstvo JGZ, zastopniki posameznih društev iz drugih delov države, škof dr. Ivan Tomažič z mestnim župnikom g. Al. Čižekom, kumice in narodni poslanci. Na banketu, ki je bil brez nagovorov, je govoril samo prevzv. škof dr. Tomažič.
Sledila je velika ljudska veselica. Zvečer so ob veseličnem prostoru streljali s topiči iu spuščali rakete. Omeniti moramo tudi, da so prišli iz Guštanja s svojim rešilnim avtom, vendar pa jim ni bilo treba stopiti v akcijo. V ponedeljek so tujci napravili izlete na naše gore.
n n «r ^eklenlce f r* npnrot;
nr It za vkuhavanje sadia — Zalo<ra: MmJUSa. rul KICtn Ljubljana. Wolfov'a 4
Po nesreči usfreVen
Dravograd, 14. avgusta.
Dne 14. I. m. je 15letni Randl Anton, trg. učenec pri trgovcu Remicu Alojzu v Dravogradu, videl v kovčegu trgovskega pomočnika L. samokres. Randl bi si ga bil rad ogledal. L. je pojasnil Randlu, da mu ga ne da v roke, ker jc Ireba z orožjem skrajno previdno ravnali. Randl pa je bil vendarle radoveden. Zato jc L. vzel samokres iz kovčega. Pri tem pa se je orožje sprožilo in krogla Je zadela Randla v obraz. Šla je skozi možgane in izstopila na levi slrani zaglavne kosti. Randl je bil po par minutah mrtev. Bil jc miren in priden fant. Doma jc bil iz Sv. Pavla pri Preboldu.
Kamnik, 16. avgusta.
Krasno vreme je v obeh praznikih izvabilo v Kamniške planine veliko množico turistov in izletnikov. Toliko jih ni bilo še nikoli. Vse koče so bile nabito polne, velika množica pa je bila prisiljena prenočevati kar pod milim nebom. Na Kamniškem sedlu je v noči od nedelje na ponedeljek prenočilo 107 turistov. Vsak praznik je zahteval tudi po eno nesrečo, ki pa k sreči nista tako hudi, kakor sta se zdeli v prvem trenotku.
Med turisti, ki so prebili nedeljo v Kamniški Bistrici in proti večeru krenili na Kamniško sedlo, je bila tudi večja družba iz Domžal. Vsi so šli po znani turistovski poti proti sedlu, le 23 letni privatni uradnik Vinko Flerin iz Domžal se je ločil od družbe in krenil proti južnovzhodni steni Brane. Hotel je napraviti lahko plezalno turo po položni steni in priti do vrha Brane in se nato vrniti po markirani turistovski poti na Sedlo k svoji družbi. Komaj se je povzpel par metrov po steni, se mu je odtrgala pod nogami skala in mladi plezalec je padel na strmi breg in se valil po njem" kakih 60 metrov navzdol. Družba, ki ga je pri pastirski koči opazovala, je videla njegovo nesrečo in mu takoj hitela na pomoč. Našla ga je vsega potolčenega in popraskanega v nezavesti. Nesreča se je pripetila nekako ob pol 6 poipoldne.
Ponesrečenca so prenesli najprej k pastirski koči, nato pa po velikem trudu v Kamniško Bistrico. Oskrbnik v Bistrici, ki je bil takoj obveščen o nesreči, je poslal sporočilo na tajništvo SPD v Kamnik, ki je takoj poslalo v Bistrico avtomobil. Po popravljeni bistriški vozni poti je avtomobil brez težave prispel še pred polnočjo pred bistriški dom in počakal na ponesrečenra, katerega je nato odpeljal v Ljubljano v bolnišnico. Njegovo stanje je povoljno.
V ponedel jek' zvečer se je zgodila druga nesreča, ki bi bila tudi skoro zahtevala človeško žrtev. Neki generalni ravnatelj iz Zagreba je velik ljubitelj bistriške doline in skoro vsako nedeljo preživi na Kraljevem hribu pred Kopišami. V ponedeljek zvečer se ie cdpeljal že zgodaj iz Kraljevega hriba v Ljubljano, njegov spremljevalec g. tehnik Jurkovič iz Zagreba pa se je vrnil z avtom nazaj na Kraljev hrib, kjer je pozabil neke stvari.
Na pravniški kongres! \
Peti kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije se bo vršil letos v začetku meseca oktobra v Dubrovniku. Točen datum kongresa še ni fiksiran, pa se bo objavil v nekaj dneh. Na kongresu bodo obravnavana tale vprašanja: I. Vprašanje ustnega testamenta, referenti univ. prof. dr. Arandjelovič (Belgrad), advokat dr. I. Pavlas (Novi Sad), apelac. sodnik dr. R. Sajovic. (Ljubljana), kasač sodnik S. Šapčanin (Belgrad), advokat in kas. sodnik v pok. I. Vukovič (Zagreb); 2. Vloga preiskovalnega sodnika v sodnem kazenskem postopku, referenti državni tožilec dr. I. Jančič (Maribor), advokat dr. T. .Tančikovič (Zagreb) in apelac. sodnik B. Prokič (Belgrad); 3. Hipoteka na morskih ladjah, referenti advokat in privat. docent dr. J. Mogan (Zagreb), advokat in privat. docent dr. B. Furlan (Ljubliana), univ. asist. I. Pržič (Belgrad) in advokat dr. V. Škarica (Split); 4. Trošarina kot vir dohodkov v proračunih države, banovin in občin, referenti državni podlajnik v pok. dr. D. Letica (Belgrad), višii finančni svetnik dr. I. Ditz (Ljubljana) in zbornični : tajnik dr. V. Lunuček (Zagreb). — Referati bodo i izdani v najkrajšem času v posebni knjigi. — Po ! dosedanjih načrtih se bo po končanem kongresu vršil tudi skupni izlet v Kotor
Odbor društva Pravnik vabi vse člane, da se koni»resa v čim večiem številu udeleže in sprejema tozadevne prijave tainištvo do incl. 15. septembra t. I.. nri čemer opozarja, da bodo upoštevani samo oni člani, ki s članarino niso v zaostanku. Obenem s prijavo ie plačati tudi kongresno članarino, ki znaša 100 Din, za rodbinske člane 80 Din, za državne in '•emoupravpe uradnike (;0 Din odnosno 7.a rodbinske člane 50 Din. članarina naj se plača s nošenimi položnicami, ki se dobe pri odbornikih v L'ubljani in v Celju pri g. advokatu dr. .luro Hra-šovcu, v Mariboru pri g. drž. tež. dr. Tančiču in v Nove"' v'eo'11 pri g sodnem svetniku dr. Kudru. V prijavi naj bo zlasti tudi označ°no, ali potuje udeleženec sa"' ali z rodbinskimi člani in kakšno nastanitev želi. Kongresna uprava ie že potrebno ukrenila za običajne popuste na železnicah in morskih ladjah. Za udeležence iz Slovenec bo verjetno naiprikladne.iša pot z vlakom do Splita in naprej s parobrodom do Dubrovnika. Pri tei priliki vabimo ludi vse člane, ki se zanimajo za posamezna temata, ki bodo na dnevnem redu kongresa, dn se temeljito pripravijo za debato, ki bo sledila referatom. lako da bo kongres tudi v tem oziru do*e<rel znrn tveno višino.
Smrt v vodi
Moste, 14. avgusta
Danes je v Završnici utonil Anton M e ž n a r c , sin posestnika iz Vrbe. Dobrega plavača je najbrže prijel krč ali ga je zadela kap. Domačim naše sožalje. Ker leži na dnu rezervarja, ga do sedaj še niso našli.
Ob pol 9 zvečer, ko je že tema objela dolino, se je vračal proti Kamniku. Na strmem klancu kakih 100 metrov pred galerijami so mu odpovedale zavore in avto je drvel z veliko brzino navzdol. O. Jurkovič je neprestano s hupo dajal signale, da bi opozoril na nevarnost turiste, če bi se slučajno nahajali na cesti, naj se umaknejo. Cesta je tod široka le toliko, da avto lahko pod previdnim vodstvom brez skrbi pride naprej. K sreči pred avtomobilom na vozni poti ni bilo več nobenega turista, pač pa je večja družba Kamničanov prišla po turistovski poti in slišala hupanje. Avto je drvel s čimdalje večjo brzino po klancu navzdol. G. Jurkovič je videl, da ga ne bo mogel več zadržati in da bo avto na ovinku zgrinel v 30 metrov globoko strugo Bistrice. Z veliko prisotnostjo duha se je takoj znašel v kočljivem položaju in je med vožnjo z akrobatsko spretnostjo skočil iz drvečega avtomobila. Pri skoku ga je zagnalo proti levi strani ceste, kjer se je odbil na skali in odletel na drug« stran. Z veliko spretnostjo se je k sreči ujel za bukev in obvisel nad prepadom. Imel je res izredno srečo, da ni strmoglavil po skalah v razpe-njeno vodovje. Avtomobil, katerega je šofer z drznim s'-r'tom prepustil njegovi usodi, je s ceste sfrčal v velikem Jc'r» v prepad. V zraku se je preobrnil in padel v ilistrico na vsa štiri kolesa, obrnjena v smeri, od katere je prišel.
V tem je prispela na kraj nesreče turistovska družba iz Kamnika. Nekateri so takoj pohiteli k avtomobilu, nn katerem so še gorele luči, misleč, da se je v njem ponesrečil kak potnik. Medtem so se drugi sestali z Jurkovičem, ki je pojasnil, kako se je zgodila nesreča. G. Jurkovič je pri skoku iz avtomobila na več mestih zadobil nekaj hudih udarcev, vendar je odšel s lurislovsko družbo peš do Stahovice, od koder je odjezdil nazaj na Kraljev hrib. Avto je hudo poškodovan in leži v strugi Bistrice ravno v sredi nekdanjega najbolj romantičnega dela poti v Bistrico, kjer so bile nekoč galerije, Moderna tehnika in novi čas sta uničila to naravno krasoto, ki je sedaj pokopana pod kupom kamenja, in prva avtomobilska nezgoda na novi, še nedokončani cesti |k> bistriški dolini se dozdeva, kakor bi se narava hotela maščevati za vse tisto, kar je 7, novo cesto izgubila.
Velik požnr v /VIedlogu pri Ce^u
Celje, 16. avgusta.
Davi okoli dveh po polnoči je vzbudil požarni alarm gasilec vsega celjskega okoliša. V Mcdlogu. že čiisto na zadnjem koncu vnsi. so švigali silni plameni proti nebu. ki je bilo vse rdeče v odsevu pln.mcnefcgn gospodarskega poslopja. Silno je gorelo gospodarsko |K>sl«>pje posestnicc Gračnerjcve, po domače Martine.
Prihitele so požarne hrambe i/ Robnega, I,opnte, Arjevasi, Orošin jevasi in Žalca. Ko so prišle te požarne pomožne čete nn pomoč, so zagledali en sum velikanski plamen prod seboj. Ker je bilo takoj vidno, da sc goreče poslopje ne 1m> dalo rešiti, so sc vrgli z vso paro nn to, da rešijo sosedna |x>slo|)ja preteče nevarnosti. Ker jc bila \<xhi v bližini, so hitro napeli vse cevi v bližnjo l/ižnico. tako <ln so mogli hitro stopiti v akcijo. Padali so močni curki vode na bližnja poslopja in seveda tudi na goreči objekt. Iz hleva so rešili vso živino živo z izjemo one telicc. ki jo jo dim zadušil. Požar je uničil vso poslopje do tal. posrečilo pn so je napornemu delu požrtvovalnih gasilcev, da so rešili vsaj sosedna poslopja, škodo, povzročena po ognju, jc nn žalost kriln le deloma / zavarovalnino. Kako je nastal požar, sc za enkrat nc ve. verjetno pa je. <la je podtaknila zlobna roka kakoga brezvestnega zločinca,
Piu f
Vlom r vinsko klet. Pri posestniku .lanezu Mi»-karju v Strmcu pri Leskovcu so nepoznani vlomilci prežagali ključavnico na vratih, nato pa jih vlomili z drogovi. Odnesli so iz kleli večjo količino vina in razne predmete.
Plačevanje občinske trošarine. Radi ukinitve državne trošarine na vino in žganje so se razpasle različne zlorabe glede plačevanja občinske trošarine na vino in žganje. Ker imajo finančni kontrolni organi nalog, da strogo postopajo v vseh slučajih. ko posamezniki občinske trošarine pravočasno ne plačajo in so lozadevn kazni izredno visoke, opozarja mestni magistrat prebivalstvo, da točno upoišteva obstoječe tozadevne predpise.
Svctorokovskn svečanost. Kakor vsako leto s-je tudi letos vršila v nedeljo v starorimski cerkvic na Hajdini tradicionalna proslava sv. Roka. Zbral Sb izredno mnogo ljudstva. Znamenita starinsk cerkvica je bila svečani priliki primerno pra okusno okrašena. Službo božjo je daroval hajdin ski g. župnik Alojzij Skuhala.
Nagla smrt g. M. Kunaya
Ljubljana, 16. avg.
Danes je prišla v Ljubljn.no vest o nagli _inrti g. Mirka Ktinaya, uradnika Zadružne gospodarske banke, ki je umrl nagle tragične smrti v triglavskih gorah. Kakor smo mogli izvedeti. poročila o njegovi smrti niso še zanesljiva. loliko je gotovo, da je g. Kunav mrtev. O njegovih zadnjih urah smo mogli izvedeti le ';lc(le.'c
G. Kunav je odšel pretekli teden na Triglav in v četrtek je svoji družbi na Triglavu naročil, naj zanj presit r')e prenočišče v boči pri Sedmerih jezerih.
Družba ga je čuka!« pri Sedmerih jezerih, toda ker ga ni bilo, so domnevali tovariši, tfa je svojo smer in načrt izpremenil ter <la je odšel po drugi poti. Včeraj pa so ga našli mrtvega blizu Sedmerih jezer. Ležal je ob nekem stu-denčku, poleg njega |*i je bila palica, nahrbtnik ter ra/bit kozarec. Pokojnik si je najbrže hotel ugasiti žejo, pa ga je pri tem doletela smrt. Ali gre zu nesrečo, ali za kap, še ni znano. Bil je /e zaripel v obraz, znamenje, da je bil ze dalj časa mrtev. Pokojni!: je imel naduho in srčno hibo, kar je najbrže vzrok njegove smrti.
Pokojnik je bil dober človek in je iz vsega srca ljubil gore.
Najlepša poteza njegovega značaja pa je bila. da je / neizrečeno nežnostjo in ljubeznijo ljubil svojo mater, za katero je sinovsko skrbel. Udejstvoviil se je /. vnemo tudi pri Pevski zvezi in ]iri raznih karitativnih ustanovah. Bil je tudi kongreganist.
Njegovo truplo .so prenesli v Bohinj. Pokopan Ik> najbrže v Bohinju, kjer že leži tudi njegov brat. ki se je pred leti ponesrečil ua Črni prsti. Pokojniku ohranimo blag spomin in ! naj mu sveti večna luč' Njegovi žalujoči mn- i teri pa izrekamo iskreno sožalje!
Go!fuf.'t>a ciganka
Policija je prijela te dni letno ciganko j Angelo Rosenfeldovo. ki jo je skupaj r njenim : letnim sinom aretirala na ljubljanskem trgu. j Policija je i-kula ciganko že nekaj <lui. Ker so j nekateri trgovci prijavili, da jim neka temno- | oka ženska, po*vsem videzu ciganko, krade bla- | go. Tako jc ciganka prišla k trgovcu I du Ga- . brijami na Starem trgu in tam na videz izbi- ! rala ter prebirala blago, medtem pa je izmaknila tri kose crep de china. /e poprej pa je i/- I makniln ko« delena in šifonn. niko da je imel | trgmec \10rt Din škode. Ciganka |m je kradla j tndi pri drugih trgovcih, tako pri St rojatišku. Weillguniju in drugod. Pri hišni preiskavi na | njenem donut v Jaršah je policija našla več blaga. Ciganka sicer trdi / vs<> vnemo, da jc to bl«.?<> kupil«, na je nujbrže ukradeno pri omenjenih trgovcih.
SPECIALIST ZA OČESME BOLEZNI ALEKSANDROVA CESTA 41* OO 16/8» - 4 O* ME ©RBJMSRA*
© Slov. glas. društvo »Ljubljana« naznanja svojemu članstvu, da je nenadoma umrl njega ustanovni član gosp. Fran V e h o v e c. Pogreh bo danes v sredo dne 17. avgusta t. 1. ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice pokopališča pri Sv. Krištofu. Pevci se zberemo ob četrt na pet pred cer- j kvico Sv. Krištofa.
© Na razstavo ženskih robnih del v Jakopičevem paviljonu, o kateri je Slovenec že obširno poročal in ki po svoji pestrosti bsrv in motivov od najstarejših časov do danes prekaša vse dosedanje podobne razstave vezenin, opozarjamo vse naše žene in dekleta, pa tudi posamezna društva in institucije. Razstava, katere dohodki so namenjeni za brezposelne, je odprta vsak dan od 9—12 in od 4—7.
© Tržaška cesta je zanemarjena. Kadar je j dež, je Tržaška cesta med najbolj blatnimi v Ljubljani, kadar |ki je suho, je I ržaška ccsln | med najbolj prašnimi, škropilni voz se malokdaj prikaže v ta konec mesta, še eno posebnost ima ta cesta. Sedaj, dokler je to šo mo-
ioboftitavtiih «!r. med univ.
sreflio PMfier
Gregorčičeva ulica 32. tel 26-70 (nasproti trgovskega doma. poleg banovinske palače)
lopel rcino ordlntra
Znižali smo cene vsem oblačilom Oglejte si zalogo!
D. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12
goče. je zadnji čas, da se ta nedostat«ik odstrani. Tržaška cesta namreč od tobačne tovarne |>a <lo Gline nima hadnika. To se pravi, ima ga že, pa je o>b dežju 1k>1 j blaten, kakor cesta in ljudje hodijo tedaj raje |x> sredi ceste, kakor po hodniku, kjer jc ob takih dnevih blato skoraj do kolen. Najbolj trpe uboge tobačne delavke, ki zjutraj hite z Viča in še oddalj v tovarno, na morajo gaciti to blato, ko gredo na težko in slabo plačano delo. Skoro jih ne moremo Dotohtžiti / upanjem, dn bo ta cesla kaj kmalu dobila hodnik.
© Nočno sluibo imata lekarni: dr. Piccoli. Dunajska cesta 6: mr. liakarčič. Sv. .lakoba trg 0.
^ Rekordni nhisk v Ifolnišnici. Mnogo dela je imela včeraj ljubljanska bolnišnica s številnimi bolniki in morda še nikoli se ni lako občutno poznalo pomanjkanje prostora v premajhni bolnišnici. Nad 150 bolnikov in ranjencev je prosilo včeraj 7.n sorejem. bolnišnica pa jih ie morala nn>o«o odkloniti. oziroma jih bo sprejela pozneje. Sprejetih p« je bilo i "H bolnikov in vsi ranjenci.
© Številne poškodbe. Meri prazniki je bilo v bolnišnico sprejetih 'iS ranjencev, ponesrečencev in poškodovancev. Večina nesreč je prometnega značaja, vlogo pa je imelo tudi nasilje.
Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK
Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN)
© Vse polno nesreč. Družina stavbnega vodje Cimolinija. stanujočega na Miklošičevi 16 v Ljubljani. se je odpeljala za praznike na izlet na Dolenjsko. Na nekem gričku pa je voznik tako nerodno zapeljal voz, da se je ta prevrnil. Izpod voza so izvlekli vse tri. očeta, mater in hčerko, ki so vsi dobili hude noiratije in zunanje poškodbe. Potol-čeni so po udih. truplu in glavah. Vse je neki zdravnik v bližini obvezal, nakar so jih prepeljali z osebnim avtom v bolnišnico. — Strojni stavec Ivan Maver je padel s kolesa iu dobil |>oškodbe na nogi. — V Mostah je neznani kolesar povozil 23 letno Marijo Drnozgovo r/. Središčne ulice 12. Drnoz-gova je poškodovana na desni roki. — Po stopnicah je padla in >i poškodovala levo roko služkinja Angela šušlarjeva iz Most. Zaloška 12. — Posestnikov -in Vinko Ja vernik na Igu je padel lako nesrečno, da si je zlonvil levo ključnico. — Sedemletni Anton Urbas. sin posestnika iz Zelš pri Cerknici, je obiral lipovo cvetje iu padel z drevesa ter si zlomil desno ,uogo. — Kuharica Rafaela Primožič, doma od Sv. Katarine 44 pri Kranju, je pri I). M. v Polju padla tako nesrečno, da "so je poškodovala na glavi. — V goslilni je v nedeljo zvečer nekdo napadel 37 letnega Matijo Rožnika iz Gaberj 22 pri Dobrovi. Udaril ua je po desnem očesu in sunil z nožem v prsa. Rožnikove poškodbe so nevarne. — V Polhovem Gradcu so otroci gnali napajat in kopal konje. Seveda so sr otroci tudi sami kopali. Otroci .so v raz-posaj« nost, tudi pobrizgali konje z vodo. Enega konja je lo lako razburilo, da je brcnil s kopitom po glavi delnega Franca Založnika, dninarjevega sine ka iz Polhovega firadca '_'7. Rana je zelo huda m nevarna. Dečka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Trbovlje
Boljše avi« jveze z jutranjimi vlaki je vpeljalo avto podjetje ArzcnSek, ki vozi od 15. avgusta dalje polet? voza. ki pelje proti Ljubljani izpred cerkve ob 5.15. še drugega, ki pelje proti Zidanemu inoMu ob 5 45. S lein jc zelo ustreženo onim, ki se vozijo v smeri Zidani most in dalje, da jim ne bo treba čakati ua kolodvoru 45 minut na drugi vlak.
»Pri kapelici«, znano ljudsko igro .- petjem, ponovijo naši igralci v nedeljo ob poi štirih popoldne.
rečni za liitpunjcnjc petelinčkov priredi kme-tijsko-nadaljpvalua šola prihodnjo nedeljo ob pelih popoldne pri posestniku Gričarju na Pleskem. Vabi vse. ki se zanimajo.
V Ljubljano vozijo pri nas zarubljene -Ivari. ker tu nihče ne kupi. Kakor beremo, pa prodajajo l<< prr Imele v Ljubljani pod ceno. Ljudje so plačevali. dokler so inogli. - Zadnjo nedeljo je bilo pred cerkvijo zopet razglašenih cela vrsta novih dražb.
Poizvedovanja
Zlata zapestnica je bila najdena. Lastnik io dobi nn Cojzovi cesti 1 pri gospej Tominc-Grobel-nik.	'
Fotoaparat sem našel nn ljubljanskem kolodvoru. Naslov najditelja v uredništvu »Slovenca*.
I ro r verižico sem Izgubil na |«li od Ljubljane do Jezice.. Najditelja prosim, ila jo proti nagradi vrne na naslov: Kos, Idrijska ulica 3.
Maribor
□	Zadnja pot dr. Karla lpavica. Pogreb blagega pokojnika se je vršil včeraj popoldne ob naravnost ogromni udeležbi mariborskega občinstva,
predstavnikov oblasti in gasilskih deputacij iz številnih krajev. Krsto s pokojnikom so prepeljali ob 4 popoldne iz mrtvašnice na starem mestnem pokopališču na Glavni trg, kjer je bila blagoslovljena. Prisostvovalo je veliko ljudstva. Med prisotnimi so bili okrajni načelnik dr. Ipavic, bivši mestni župan dr. Juvan, načelnik dr. Lipold z mestnimi svetniki, mestni gradbeni nadsvetnik ing. Černe, poveljnik celjskih gasilcev Košir, celokupni zbor mariborskih gasilcev in reševalcev s poveljnikom Voller-jem na čelu ter močno zastopane delegacije, gasilna društva in železniške delegacije iz Celja, Slovenske Bistrice, Pobrežja, Peker, Brezja, Radvanja, Hoč, Ptuja, Cirkovc, Sv. Lenarta, Pesnice, Št. Vida pri Ptuju, Rač, Št. Ilja in Sv. Miklavža, skupno nad 250 gasilcev v kroju. Žalni sprevod se je vil na ra-dvanjsko pokopališče, kjer je bilo položeno truplo k večnemu počitku. Ob odprtem grobu sta govorila v slovo pokojniku foški dekan Sagaj in podstaro-sta gasilske zveze Musek, foški pevci pa so mu zapeli /alostinko.
□	Hud vihar je divjal nad Mariborom v popoldanskih urah. Ker že dolgo ni deževalo, je ležal na cesti debel prah, katerega je vihar dvignil v zrak in je bilo vse mesio zavito v prah, vsled če-
sar skoraj ni bilo mogoče hoditi po ulicah. Silen vihar je ustavljal celo avtomobile ter prevrnil več oseb.
80-letnica vzgloilne in blage žene. 80-let-nico svojega življenja je praznovala te dni v Mariboru gdč. Terezija Poselil. Nešteto ljudi se spominja njenega imena s hvaležnostjo. Življenje jo je obdarilo s posvetnimi dobrinami, katere pa je znala v svoji plemenitosti pravilno porabljati. Poslala je prava mati mariborskih revežev, h kateri so se zatekalo neštete vrste po pomoč ter jo vedno dobile. Znala je pomagati tudi lam, kjer navadno oko ni opazilo pomanjkanja, ona pa je videla skrito bedo ter z redkim taktom priskočila na pomoč. Posebno .so ji bili pri srcu študentje. Za nje je izvršila vse in veliko je onih, ki ji bodo dolžni vedno zahvalo, da jih je spravila do liruha. Skrbela je za svoje varovance v vsakem oziru. zanimala se za njihovo napredovanje ter jih bodrila s pametnimi materinskimi nasveti. Prava dobrotnica je bila tudi bogoslovcem; revnejšim je ob novih mašah običavala napraviti v svoji steklarni na Koroški cesti vse okrasje. Hiša v Koroški cesli št. 5, kjer je sedaj Tiskarna sv. Cirila je bila njena hist. V hiši je bila steklarna, katero ji je vodil upravitelj Mere. Mnogo je žrtvovala tudi za karitativne organizacije iu še sedaj se zanima živahno za krščansko pomožno delo v korist trpečih. Globoka vernost in pobožnost je bila vedno- temelj njenega blagega značaja. Ob 80-letniei, katere so se s]>ominjali vsi, katerim ie storila tekom svojega življenja dobrote, ji je poslal tudi škofijski ordinarijat laskavo pri-znalno pismo za vse velike zasluge na polju kari-tativnega dela. Blagi dobrotnici želimo še mnogo let srečnega življenja.
□ Opasen gozdni požar v Bohovi. V ponedeljek proti večeru je prispelo v Maribor iz stnod-nišnice v Bohovi telefonično .sporočilo, da se je vnel gozd v neposredni bližini objektov ter ga stražniki sami ne morejo pogasiti. Na mesto požara je takoj odbrzela mariborska požarna bramba / niotorkami in kmalu se je zbralo tudi dokaj okoliškega prebivalstva. V plamenih se je nahajala kakih t<*> kv. metrov obsegajoča površina mladega borovega gozda. Ker je v bližini primanjkovalo vode. so gasilci omejili |x)žar s kordonom okoli gorečega prostora ter s sekanjem drevja. Le energični in hitri pomoči so je zahvaliti, da ni nastala usodcpolnu požarna katastrofa. Radi silne vročine in suše je ves borov gozd kakor sod smodnika. da zadostuje že samo neznaten ogorek, da plane v plamene.
Rdeči petelin na Dravskem polju. Po krajem premoru so se pričeli |>ojavljati na Dravskem polju zopet požari. Pretekle dni je izbruhnil po/.vjr im gospodarskem poslopju iMisestniku in župana Klinca v Rogoz,i. Poslopje je ogenj uničil, hišo, katere so se plameni že oprijemali, pa se jc posrečilo rešiti. Požarne hrambe, ki so prihitele iz cele okolice. so delale neumorno ler preprečile večjo katastrofo.
Pod tovornim avtomobilom. Nn dravskem mostu se je pripetila včeraj dopoldne opasna nezgoda. 58-lelua Rozalija Pahorjeva i/. Koseškega ulice je prišla pod tovorni avto tvrdke Kam.pl. ko je stopila za trenutek s hodnika /ji pešce. Vozilo jo je udarilo, predno ga je vozač zamogel ustaviti ter jo odbilo na stran. Od udarca in strahu je padla v nezavest, nakar jo je rešilni oddelek odpeljal na njen doni.
D Smeha na koše je bilo v ponedeljek popoldne v Ljudskem vrtu na igrišču 1SSK Maribora, kjer je priredil mariborski moto-klub gimkuna tekme. Kočljive in smešne situacije, katere so si '/.mislili spretni aranžerji, so zahtevale od vozačev tudi polno obvladanje vozila, zraven pa so dosegle pri gledalcih nepozablio-zabaven učinek. Prvo nagrado je odnesel pri teli tekmah Alfonz Vreznik,
V dveh tednih se vrši
žrebanje
SREČK ZA ZGRADBO BELGRAJSKE KATEDRALE
nepreklicno! Porabite zadnjo priliko in kupite
še danes '/1 srečko za Din 100--, >/2 srečko za Din 50'-, '/« srečko Din 50'-.
DOBITKI: 2X2,500.000 Din, 2X 500.000 Din, 10X100 000 Din, 100X10.000 Din
Glavni dobitek Din 5,000.000'-
Žrebanje 31. avgusta 19321 Srečke se dobivajo povsod! Centralna uprava: BEOGRAD, Ulica Jovuna Rističa 20 Prodal na podružnica: ZAGREB, Tvrtkova ulica 5
drugo Oto Dadieu in tretjo Hinko čerič. Posebne zasluge za prireditev in brezhiben potek ei je pridobil predsednik moto-kluba trgovec Antončič.
□	Kako bodo zborovali upniki Kmetijske eks-portne zadruge? Nn sodišču si belijo glave z zborovanjem upnikov Kmetijske eksportne zadruge, ki se bo vršilo 28. avgusta. Kakor smo že javili, je vseh upnikov okoli 20.000. Seveda ni računati, da bodo vsi prišli na sodišče, vendar pa bo naval zelo velik, če pridejo samo upniki iz Maribora in bližnje okolice. Zborovanja v takem obsegu najbrže še na nobenem sodišču niso imeli, kakor bo v Mariboru, če se ne bo vprašanje upniškega sestanka rešilo na kak drug način.
□	Poceni meso, V četrtek, dne 16. avgusta se bo prodalo od 7 naprej na stojnici za oporečeno meso v ineelni klavnici 150 kg govejega mesa po 4 Din in sicer na osebo do 2 kg.
□	V zaslužen pokoj odhaja v delavnicah drž. želznic v Mariboru skupinovodja Josip Voka. 35 let je zvesto in vestno opravljal svoje naporno delo v železniških delavnicah ter si pridobil priznanje svojih predstojnikov s svojo strokovno usposobljenostjo in ljubezen tovarišev, katerim je šel vedno na roko s pomočjo in nasvetom. Želimo mu, da bi užival zaslužen pokoj še mnogo let v miru in zadovoljstvu.
□	Žetev smrti. V bolnišnici v Gradcu je ugrabila smrt znano in ugledno gostilničarko iz Nove vasi pri Mariboru gospo Marijo Fuchs. Blaga pokojnica, ki je bila znana po svoji srčni dobroti, je dosegla starost 60 let. Danes prepeljejo njene zem-ske ostanke v Novo vas, pogreb pa se vrši jutri ob petih popoldne iz hiše žalosti na Radvanjsko pokopališče. _ Umrli so nadalje: posestnik Petek Alojz iz št. Janža. Smrt ga je zatekla v bolnišnici.
—	Burndorfer Josip, revident drž. železnic v pok. Dosegel je visoko starost 80 let. — Fras Josip, 75-letnl posestnik iz Aleksandrove ceste 36 v Krče-vini. Kovač Jernej, kotlar delavnice drž. žel. v Studencih. Naj počivajo v miru, žalujočim naše iskreno sožalje.
□	Koncert Marija Šimenca, ki bo nocoj na prostem na Trgu Svobode, obsega sledeč spored: Ipavec: Če na poljane rosa pade. — Ciganka Marija. — Pavčič: Pred durmi. — Vilhar: Mornar. —■
Puccini: arija iz opere Tosca in Turandot. — Bi-zet: arija iz Carmen. — Halwey: arija iz Židovke.
—	Leoncavallo: arija iz opere Pagliacci. — Na klavirju ga spremlja kapelnik ljubljanske opere Nef-fat. Cene prostorom: sedeži od 10—30 Din; stojišča 5 Din, dijaki 3 Din.
□	Licitacija za prevzem instalacijskih del za elektriko, plin in vodovod v zgradbah carinarnice v Mariboru se bo vršila dne 6. septembra ob 11 url dopoldne v sobi tehničnega oddelka ha banski upravi v Ljubljani. Proračun za električno razsvetljavo znaša 85,147.80 Din, za plin 128.714 Din in za vodovod 169.430.20 Din.
□	Verniki se zatekajo po pomoč. Ogromno število vernikov je obiskalo pretekli ponedeljek sv. Goro pri Št. Petru pod Mariborom. Mnogo je bilo Mariborčanov, še več pa iz celih Slov. goric. Včeraj pa so se podali Mariborčani v dveh procesijah k Devici Mariji na Brezju. Ena procesija je sla iz frančiškanske, druga iz Magdalenske cerkve
O Silna vročina in snša. Solnec žge neprestano ter izžema iz žejne zemlje še zadnje kapljice vlage. Zadnja nedelja in praznik v ponedeljek sta bila letos najbolj vroča dneva, ko je bil toplomer v senci do večera nad 30 stopinj. Suša je zlasti na Dravskem polju in v Slovenskih goricah strahovita. Travniki so kakor obžgnni, na polju pa se že vsi pridelki suše in predčasno dozorevajo. Ljudje bodo čisto obupali, če ne bo pravočasno dežja.
Dr. A. B.:
S pota k Rezthi v Rovte
(Konec.)
Župnik Naber je nekaj časa molčal, potem pa nas je pozval, da odidemo. Stopil sem k njemu in ga prosil, da bi smel ostati še kaj časa in opazovali.
»Saj me morate vendar razumeti, da se ne morem vtikati.. .<
Nisem ga poslušal dalje, poklonil sem se mu in odšel za drugimi.
Pri Tereziji Neumannovl se nisem mudil toliko minut, kolikor dni sem potoval zavoljo nje. Oddahnil sein se pošteno, ko sem zapustil Neumannov dom in se skozi goste gruče prerinil k »Belemu konju;. U. Schiml mi je zaupal, kdaj in kako bi mogel opazovati zaznamovanko brez ovir, za kar bi on preskrbel, letos pa ne kaže drugače kakor je zdaj. Nisem ga prav umel. tudi on se ni hotel točneje izraziti, morda radi drugih.
Poslovila sva se kol dobra znanca, ki se želila že kdaj sniti. Na trgu je bilo zelo živahno, Neumannov dom oblegan od vseli strani. Z olajšanim srcem sem se odpeljal na poštnem avtu v VValdsas-sen. Napravilo se je lepo poletno predpoldne.
V mestu sem šel iskat dr. Seidla, da mi pokaže svoje poročilo, ki naj mi pojasni nekatere podrob-eosli. Ravno je stopal v svoj avto, ko sem prispel pred okrožno bolnišnico. Ljubeznivo me je sprejel kot prijatelja in mi s ponosom razkazoval bolnišnico, ki da je njegovo življenjsko delo. Čudil sem se zelo uporabno urejeni, z vsemi napravami opremljeni zgradbi, ki ima prostora za 80 bolnikov vsake vrste. Nisem še videl tako lične in tako vzorno praktične bolnišnice manjšega obsega! Pokazal mi je nekaj zdravniško zanimivih primerov in me naročil za pol poldne k sebi.
Ob določenem času me je sprejela njegova soproga, tovariš je bit zadržan, in mi dala soprogovo
razpravo o Tereziji na vpogled. Pregledal sem nekatere o.l.slavke in primerjal fotografske posnetke dr. Seidla s svojimi svežimi vtisi, ki sem jih prejel v Konnersreuthu pred tremi urami. Fotografski posnetki in moje .s|»oniiiiske slike .*) se ujemale točno.
Vprašal sem gospo, če se je tudi ona kaj zanj. mala za konnersreuthsko zaznamovanko. Bila je enkrat s soprogom pri nji, lako je odgovorila, a njeno zanimanje za pojave te vrste ni posebno. Ona sama. zdravnikova hči iz Rhcinpfalza. je dobro poznala v svoji domačiji drugo zaznamovanko, Papeto Pfisler. ki jo je učila ročnih del. Gospa mi je prinesla pokazal debelo knjigo s slikami: Barbara Pfistere. zaznamovanka iz lfalza, tretjerednica sv. Frančiška. spisal jo je prelat Friderik Molz, stolni dekan v Speyerju. II. izdaja, l<>28.
Papelina znamenja so križi in križci na koži. ne posnetki ran. Gospa mi je trdila, da je v nemških deželah več primerov ie vrste, seve manj izrazitih in zato manj znanih kakor je koniiersreuth-ska zaznamovanka. Odvrnil sem, da so cvetice lake pasme v naših krajih sila- redke, jaz še nisem v svoji domovini videl nič sličnega. Ponudila mi je knjigo, ds jo pregledam. Zahvalil sem se ljubeznivi gospej za vso prijaznost, češ. da tnornni iakoj odpotovati.
Zavzeli so se »Pri jagnjelu'. da sem prišel obedovat, ker me podnevi niso videvali; še bolj pa. ko sem odpovedal sobo.
-Zapuščate že svojo izvoljoiikO'.'- je vohunila poredna natakarica.
»Če me pa ne mara niti pogledali!-
»Katera je ta prevzetna bedača?«
»Rezika v Rovtah.V
Ob pol dveh sem odpotoval iz WaMsassenn. \a kolodvoru se je gnetlo mnogo duhovnikov okoli visokega gospoda, ki je bil včeraj dalje časa v Neu-inannovem domu v spremstvu župnika Naberja, ži-
vahen jc bil njihov razgovor o Reziki in o sporu, ki je nastal med katoliškimi krogi radi nje. Želel sem prisluškovati njihovi razpravi, a sprevodnik je odkazal duhovniški družbi poseben predel.
Glavo sem imel poino vtisov in misli, ki jih je Ir; balo urejati. Prebral sem vnovič članek v ., Kon-nersreuthskem nedeljniku in začel umevali ravnanje :• konnersreuthskega kroga-, oziroma župnika Naberja in njegovo od urnost proti meni, ko vendar ja/, osebno nisem mogel nič zagrešili. (Kakor sem zvedel kasneje, je regensburški ordinariat prav tiste dni odpovedal nadaljnje izdajanje dovolil za obiskovanje Terezije, ker da so se vršile grde zlorabe oziroma potvare.) Kdo bi še zameril župniku Naberju in Neumannovim, da so se začeli otepati vseh obiskovalcev, ko so doživljali ž njimi loliko nevšečnosti. Že onstran Donave se je polegel v ineni ves srd. ki se je v ineni nakopičil v tistih dvojno soparnih dneh.
Kratka se fhi je zdela lisla vožnjn v Monnko-vo. kamor sem prispel ob pol devetih. Radi hude plohe, ki se je prav lakrat vsipala nad mesto, sem ostal na kolodvoru, povečerjal in se. odpeljal ob pol desetih prenočevat v Sal/.burg. Nastanil sem se v hotelu »Stadt Morati'-. V kavarni Klisabeth« sem lisial avstrijske časopise in lako pričakal /.a spanje potrebno ubranost.
V megli lio-sončiiein jutru sem preletel znano In svojevrstno lujsko-prometno žarišče — Salzburg. Poznalo se mu je, da lelo.s pogreša tujcev. Po dobrem in cenenciii zajtrku na kolodvoru sem se odpeljal proti domu - prvini biv.ovlakom. ki pa je bil poln Čehov, h i teči Ii na Adrijo. Lepa je bila vožnja po dolini Stilzaclia navzgor, krasen pogled na visoke in strme gore. V Bad Gasteinu Sem izstopil, ker mi je bilo že nerodno vozili se. stoječ na hodniku, in ker se mi je hotelo kopeli. Okopal sem se v novem kopališču nasproti kolodvoru. Krasotno je zibali .se na svetlomodri gladini tople vode in pasti oči na sneženih vrhovih in ledenih grebenih Viso-
kih Tur. šel sem še dol v sredino svetovnega kopališča in se ob divnem slapu gasteinske Aclie napil tople zdravilne vode. Kupivši si prigrizek za kosilo v vlaku sem se odpeljal točno dve uri za prvim z drugim brzovlakom, ki pa je bil mani zaseden. Vozil sem se v zadnjem vozu in vžival diven razgled nazaj, ki se nudi na južnem pobočju Visokih Tur.
Na Karavankah je začelo deževati. Naš železničar mi je pravil o občutni suši, ki da traja že preko dveh tednov in ogroža poljščino in vrtnino. Potolažil sem ga. da prinašam obilo dežja s seboj iz Nemčije, kjer so se ga v štirinajstih dneh že naveličali. To se je začelo izpolnjevali že drugi dan.
Soparen je bil tisti večer in vroč. ko sem prihajal domov, prav kakor tislo jutro, ko sem pred dvanajstimi dnevi odhajal.
Radovednosti doma nisem mogel potolažiti tako zlepa, tudi vsak znanec ali prijatelj je hotel vedeti končni vtis in učinek mojega nepobožnega romanja. Odgovarjal .sem z besedo konnersreuthske goslilni-čarke: Pristno! Žena pa, ki se ne zadovolji s suho opazko in hoče vsaki stvari do dna, je tiščala v nle z edinim vprašanjem, če me je doživljaj presunil. Kako naj me doživljaj preaune, ki sem ga v mislili doživljal in preiiileval in rešetal deset dni in ga neposredno opazoval komaj toliko minut. Za silo [n potrebo je prišel moj žejni razum na svoj račun, čuvstvo se pa ni zganilo, za ganotje treba nepričakovanega in nasilnega doživljaja.
Svoje potne vtise sem priobčil stvarno, kaj s< je dalo. Te črtice se zde mnogim dolgočasne in moreče, a jaz jih smatram za oni potrebni zunanji ok vir obsežni kasnejši razpravi o konnersreulli-skem dogodku, kjer poskusim to zanimivost znanstveno obdelati in svoje pojmovanje razložiti. Opro sti naj mi, kogar sem vznejevoljil, saj so tudi Nem ci mojo nestrpnost in radovednost spravili na čudno natezalnico in me raztegovali preko običajnih mer.'
Dnevna kronika
Koledar
Sreda,'17. avgusta: Hiacint, spoznavalec; Ju-lijaua, devica.
Novi grobom'
-J- šolski upravitelj Janko Tivadar. Iz Dol.
Lendave smo prejeli iole pretresljivo vest: V Muri je utonil mladi, in vzorni učitelj Janko Tivardar iz Pirec pri Dol. Lendavi. Pogreb bo v Beltincih v sredo ob 10. Naj počiva v miru, vzorni vzgojitelj! Njegovim prizadetim svojcem nuše sožalje.
-j- Josip Lampret natisnil oži. Na praznik Velikega Šmarna je v starosti 50 let umrl g. Josip Laulpret, mizarski mojster v Šoštanju. Kljub težki bolezni je prav do zadnjih dni njegova odporna in grčava narava kljubovala smrti, v ponedeljek zjutraj pa je. okrepčan s hrano Gospodovo, odšel 7.a svojo blago ženo Mirijo, ki je umrla pred 2 letoma. Rajni Laniprct ie bil več let občinski odbornik, znan in priljubljen je bil kot mož odločnega in odkritega značaja. Zapušča sina Jožeta, kaplana pri Sv. Trojici v Halozah. — Blag mu spomin!
-j- V Ormožu je pobral« smrt 15. t. in. |>o komaj dvoj) dneh bolezni mladega in priljubljenega Vinkotu Kolarja. Kot 21 letnemu ključa v niča riskcmu pomočniku mu je v tvornici v Mariboru odtrgalo desno roko tik ob ramenu. Zadnji dve leti je bil usliižben v trgovini Gospodarske zadruge v Ormožu. Z neverjetno spretnostjo je /. levo roko delal vsako delo, v trgovini, tako da mu je kot zvestemu in poštenemu uslužbencu vodstvo neomejeno zaupalo. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje.
gMBBBHBERBHBHKBBSSfflBRHMHHBHBBBfflnBV
Ne moreš v šolo ? Vzgoji se sam.'
Nanfli s«"' vsul) stvari, ki Jili potrebuješ zn s oj lisneli v ž.vljenju! Krepka volja! v letu (t nI 7uu5 vs" lrirovs':e preil i ete, kakor t u J i za urntiu) in kuterikoli svetovni jezik. — 1'iSi nn Hoplsno šolo v Ljubljani. Prnžafcovn 8, ali p > oirlnsi xain. Informacije zn-lonj. Uradne ure 8-12. 2-0, liedi tjn 10-11
Osebne ucsli
_ Poročila sta se v Vratih pod Triglavom g. Matko Gorenc iz Ljubljane in gdč. Slavica Benjak iz Zagreba. Da bi bila srečna!
—	Poročila sta se v župni cerkvi Vojniku g. Ivan An t loga. posestnik v Mali Pirešioi, župnija Žalec, in gdč. Mirni Jštova, hčerka uglednega posestnika v okolici Vojnika in cerkvenega ključarja v Vojniku. Novemu paru želimo obilo sreče na poti življenja!
—	Napredovanja v službi. Napredovala je poleg že v nedeljski številki omenjenih učiteljev in učiteljic iz 8. v 7. položajno skupino Kafol Ljudmila, učiteljica v Ptuju. — Napredoval je iz 1. v 6. položajno skupino dr. Fajdig Božidar, višji pristav pri okrajnem glavarstvu v Kranju.
Ostale vesti
_ IV, kongres slovanske katoliške akademske mladine v Zagrebu. Leta 1929 je bilo v Kra-kovu prvo akademsko zborovanje pod praporom obnovljene slovanske vzajemnosti. Na tem kongresu je vzriikla ideja Ciril-metodijska kot vodilna ideja slovanskega katoličanstva. Za kongresom v Krakovu je prišel v Ljubljani (1930) in v Bratislavi (1931). LetOS se pa zbere slovanska akademska mladina na kongresu v Zagrebu v dnevih od 1. do 10. septembra t. 1. To ne bo hrupni kongres velikih množic, temveč resen zbor izbranih delegatov, glasnikov nove dobe, graditeljev nove slovanske občestvenosti. Od Slovencev je prevzel referat na kongresu, urednik »Slovenca« Franc Terseglav. Ker bo kongres blizu, se pričakuje velika udeležba od strani Slovencev. — Slov. dijaška zveza.
—	Drž. klasična gimnazija v Mariboru. Ravnateljstvo razglaša: Prijave za sprejemni izpit v L razred (5 Din kolek, navedba vzroka, zakaj se učenec ui oglasil v junijskem roku, obenem krstni listi in zadje izpričevalo- se sprejemajo do 31. avg. dopoldne do 10. Nato se vrši sprejemni izpit. Vsi drugi izpiti (popravni in razredni) se vršijo po razporedu, ki visi v veži na črni deski, 29., 30. in 31. avgusta. Vpisovanje vsega dijaštva (davčna potrdila, denar za šolnino, vpisnino in zdravstveni fond!) bo 2, 3. in 5. septembra. Otvoritvena služba božja 8. septembra, začetek pouka 9. septembra.
—	Na drž. meščanski šoli na Viču pri Ljubljani bo vpisovanje v vse razrede dne 1„ 2. in 3. septembra, vsakokrat od 9 do 12. V prvi razred se sprejemajo učenci(nke), ki so dovršili IV, razred (š. leto) osnovne šole brez slabe ocene ali ki so dovršili razred višje narodne (ali srednje) šole, če nimajo Več kot 14 let. Ti morajo prinesti s seboj šolski izkaz ozir. izpričevalo in krstni list. V drugi, tretji in četrti razred se vpisujejo učenci(nke) na podlagi izpričevala predhodnega razreda, a ne smejo biti starejši od 15, 16 ozir. 17 let. Učenci(nke) iz realke ali gimnazij, ki želijo prestopiti v meščansko šolo, morajo položiti dodatne izpite iz onih predmetov, ki se jih niso učili v prejšnji šoli, a so na meščanski šoli obvezni. Vsak učenec(nka) dobi pri vpisu vpisnico ki jo kolkuje s kolkom 5 Din, in plača 20 Din za zdravstveni fond. Druge vpisnine in šolnine na meščanskih šolah zaenkrat ni. Privatni razredni izpiti se pričnejo dne 29. avgusta in »vršni izpiti (mala matura) pa 30. avgusta, vselej ob 8 ter trajajo do 3. septembra. Popravni ali po-navljalni izpiti bodo za učence dne 1. in za učenke vseh razredov dne 2. septembra, vslej od 8 dalje. — Podrobni razpored vseh teh izpitov se nahaja na oglasni skrinjici v šolski veži. — Ravnateljstvo.
Avlomobittstom
v polasmto!
Na neprestana vprašanja avtomobilistov, ki imajo na svojih avtomobilih montirane najjačje amerikanske gume »GENERAL«, zakaj ne inseri-ramo teh pnevmatik po časopisju, da bi si jih poslužili še drugi avtomobilisti, ker bi bili z njo zadovoljni tako, kakor z nobeno drugo znamko, pojasn)ujemo tem potom, da za dobro robo ni treba reklame, ker se roba sama hvali. Dokaz temu je velikoštevilen odjem in do sedaj brez reklamacije najsibo to v izdelavi ali pa v materialu Toliko vsem avtomobilistom v blagohotno pojasnilo in vednost, se toplo priporočamo z zagotovilom točne in vestne postrežbe ter beležimo z izrazi globokega spoštovanja
Generalno zastopstvo in zaloga »GENERAL« Tire & Rubber Export Co. Akron, Ohio, U. S. A.
Trgovina S. J. Rozman, št. Vid nad Ljubljano. - Telefon Št. Vid št. 2.
Preprodaja »Elektroindustrija« d. d., Ljubljana, Gosposvetska cesta.
—	Vpisovanje na Tehniško srednjo šolo v Ljubljani. Na vseh oddelkih t. j. na odsekih tehniške srednje šole, na delovodskih in ostalih obrtnih šolah se bo vpisovanje vršilo v prve letnike od četrtka, dne 1. septembra do sobote, dne 3. septembra, v višja letnike v soboto, dne 3. septembra, vsakokrat od 8 do 11. Podrobnosti glede prijavljanja, vpisovanja in plačevanja šolnine in raznih drugih taks so objavljene na šolski razglasni deski. Razen geometerskega odseka bodo obstojali vsi letošnji šolski oddelki, t. j. trije odseki tehniške srednje šole (arhitektonsko-gradbeni, strojni, elektrotehniški), štiri delovodske šole (gradbena, strojna, elektrotehniška, mizarska in strugar-ika), štiri stro-kovno-obrlne šole (kiparska in rezbarska, kerami-ška, graverska in zlatarska, ženska obrtna šola s strokovnimi oddelki za šivanje in krojen'e perila, šivanje in krojenje oblek, umetna dela). Sprejetih bo tudi še nekaj učcncev na banovinsko strokovno šolo za glasbila. Vsi interesenti dobijo vsa potrebna pojasnila v direkciiski pisarni vsak delavnik od 8 do 11.
—	Kongres socialističnih žehzničarfev, ki je
o njegovem poteku v nedeljo poročal »Poncdeljski Slovenec«, se je včerai nadaljeval. Vršila se je najprej razprava o poročilih odbora, ki so bila podana v nedeljo in ki so se nanašala na delovanje Zveze v zadnjih treh letih. Poročila so bila soglasno sprejeta. Sledila je razprava o vprašanju upokojencev. Poročevalci so omenjali, dn še niso izenačeni in prevedeni kronski upokojenci, in milo-štinarji in rentniki. Dalje, cia prejemajo pokojnino šele konec meseca in da še do danes ni ustanovljen pokojninski fond za aktivne nameščence. Sklenjeno' je bilo poslati deputacijo, ki bo intervenirala za ureditev vseh vprašanj upokojencev in za povrnitev ugodnosti. Nalo pa je kongres razpravljal o vprašanju industrijskih železničarjev v Bosni in Hercegovini. Sklenjeno je bilo zahtevati kolektivne pogodbe. Nato je kongres razpravljal o reorganizaciji Zveze, o tajništvu, članarini in drugih notranjih zadevah. Proti večeru pa so se vršile volitve.
—	Esperar.tski kongres v Parizu. Slovesni otvoritvi 24. svetovnega esperantskega kongresa v Parizu, ki se je vršila dne 31. julija t. 1. na pariški Sorbonni, je sledila otvoritev poletne univerze pod predsedstvom dr. Oda Bujvvida, profesorja univerze v Krakovu. Ves teden so sledila predavanja znanih znanstvenikov, vseučiliških profesorjev iz raznih držav. Vsa predavanja so se vršila izključno v esperantskem jeziku. Tudi govor med sv. mašo v cerkvi Notre-Dnme in govor pri protestantskem obredu v cerkvi Sainte-Marie. dne 31. juliia t. I. sta se vršila v esperantskem jeziku. Drugi večer kongresnega tadna so predvajali belgijski, francoski, madjarski in nemški esperantisti Jules Ro-mainsovo komedijo Knock, prevod dr. Pierrea Correta, člana esperpntske akademije. Z velikim zanimanjem so sledili tudi neesperantski predstavi in so zapustili gledališče navdušeni za mednarodni jezik esperanto, ki stremi po prijateljski združitvi vseh narodov.
Slatinske
iableicza : hlliŠailjC ocisirunijo oso ore-obilno iolščo in 1 as napravijo nitke, mlmhmtne in lepe.
f Apoteka BAHOVEC, Ljubljana
—	Avtobusni izleti zveze za tujski promet od 17. do 23. avgusta. V sredo: Jezersko, 59 Din; četrtek: Logarska dolina, čez Gornji grad tja in nazaj s prehrano, 125 Din. Tu je prilika za kopanje; zato naj izletniki vzamejo s seboj kopalno obleko. V petek: Jezersko in Ljubelj po 59 Din. V soboto: v Bakar za dva dni, 240 Din z vso oskrbo. V nedeljo: Logarska dolina, 125 Din s prehrano. V ponedeljek: Visoko, Žiri, Vrhnika, 65 Din. V torek: Ljubelj, 59 Din in Županova jama, 39 Din. Izleti so v odprtih avtobusih. Vozovnice, prijave in informacije pri »Pulniku« v Gajevi ulici za nebotičnikom.
—	Igra narave. Gospod Podobnikar Alojz, dre-vesničar na Dobrovi pri Ljubljani, nam je poslal lep jabolčni cvet, ki je vzcvetel v njegovi drevesnici zdaj v najbolj vročih poletnih dneh. Bogati cvet z 10 popki je pognal na dobro razvitem sedemletnem Boskopskem kosmaču.
—	Nezavesten pod mostom. Pri Sv. Jakobu ob Savi so našli v nedeljo pod mostom nezavestnega starejšega moža. v katerem so spoznali 50 letnega Franca Grčarjn, posestnika iz Zgornje Zadobrove. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Grčar, ki je bil še včeraj ves dan nezavesten, nima vidnih poškodb, pač pa nedvomno hude notranje. Do včeraj se še ni zavedel. Kako je prišel pnd most in kdo ga je napadel, ni znano, pač pa o tem poizvedujejo orožniki.
TRILYSIN pomaga zaves: TRILVSIN očisti lase od prh'ia\\, TRILYSIN zaustavlja izpadanje las, TRILYS1N vpliva ugodno na porast las!
Dobiva se v vseh lekarnih, drc^erijnb. parfumerijah in boljših brivsk h salonih. Cena: velika steklenica 75 Din, mala steklenica 42 Din. B-ošuro o preparat'.' vam pošlje na /aMevo hreurloCno: Mr Ph. Josip Hoffmann. Zagreb, Maš:ns'<oga 5
—	Dr. Rus Jože: Krst prvih Hrvatov in Srbov. Nova poglavja o zgodovini kraljev Sveviad;.čov (614—654). Ljubljana, 1*32. Samozaložba (Strcr-s-mayerjeva 1, Ljubljana; pošt. ček. rač. ši. 16.195). Din 41.50. Knjiga je pravkar izšla.
—	Arh. J. Mesar in aih. I. bpin"ič: Stanovanje. Ljubljana 1931. Zalo/lila Jugoslovanska knjigarna .Cena v platno vezana 100 Din. Udobno stanovanje človeku mnogo pomaga k zadovoljstvu in sreči. Naša hiša in naJe stanova/1 je ni lepo samo tedaj, kadar mu ie udobno prvi in glavni namen, marveč je mnogo lepše, ka/ar nam je udobno, domače, praktično. V stanovanju se zrcali naš značaj naša osebnost, v stanovanju se ks.'.e'o naše napake in naše prednosti, tu nam ni mo;!oče prikriti ne naših nppak, ne svojih vrlin. Knjiga bo nedvomno mnogo koristila, ne samo tistim, ki si nameravajo postaviti lasten dom, ampak tudi tistim, ki že stanujejo v lastnem domu ali še celo pri tujih ljudeh.
—	Foto-revjja. Izšel je drugi zvezek foto revije, mesečnika za fotografijo, ki izhaia v Zagrebu. List sc lepo razširja in Ima že š'iri strani več, kakor prva številka. Prav lep članek prinaša revija o osvetlitvi in o fotografiranju cvetlic. Nadaljuje ludi razpravo o fotografiranju z manjšimi formati. Poseben slovenski članek je posvečen amaterju rn potovanju, ki ga je spisnl nt. prof. B. Hrovjii. S'o-venec in znan i/, fotografskih tečajev pri droben i Gregorič. Kotiček za začetnike je prav dober in po
trebnih društvenih vesti ne manjka. Glede na opremo, lepe slike in dober papir revije, katere posamezna šlevilkn stane (i Din, ni draga. Naroča se pri upravi foto-revije v Zagrebu, Dalmatinska ti. Pošilja tudi na ogled.
DAJ sladoled DAM.
jv
—	Pridelovalce sadnega vina opozarjamo na Humekovo knjigo: »Sadno vino ali sadjevec«. Potrebna je ta knjiga vsakemu, kdor prideluje sadno vintj. Obsega bogata navodila in nasvete kako je ravnati s sadjevcem, da ostane okusen, stanoviten in zdrav. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in uporabo sadnih tropin, da pridejo nam v prid. Opremljena je z 42 podobami in velja 10 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
— Pri slabem počutju je naravna »Franz Josel« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težkoče. in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josei« vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
—	Za adaptacijo treh zgradb v Novem mestu bo 1. septembra letos prva ofertalna licitacija v pisarni inžrnjerskega referenta poveljstva dravske diviziiske oblast; v Ljubljani v uradnem času. Proračunska vsota je 88.350 Din. Kavcija 4200 Din.
—	Za instalacijo električne razsvetljave, plina in vodovoda v zgradbo carinarnice v Mariboru je razpisala ban-skn uprava dravske banovine drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan ti. septembra t. I. ob II dopoldne, v prostorih štev. 38 tehničnega oddelka v Ljubljani, Novi trg l./IIL
—	Prodaja na gradu Puehnnstein pri MoJi se bo od 18. avgusta 1932 naprej dnevno, izvzemši nedeljo, nadaljevala ter se bo ista vršila na ta način, da se bodo predmeti štirih različnih skupin dnevno razprodajali.
—	_ V Zgornji Šiški je otvoril g. Boris Ban dentistično prakso. Opozarjamo na oglas!
—	Srce, živce, ledvice zdravi Slatina-Radeiici.
—	»Franz-Josef« grenčica izvrstna proti trdovratnemu zaprtju in kalaru debelega črevesa.
Enoletni tmm¥ tečai
Slovenskega trgovskega društva v Mariboru sprejema prijave za pouk dnevno od 0 -10, Zrinjskega trg 1-1. (Državna trgovska akademija). Sprejemajo se tudi pismene prijave. Zahtevajte od ravnateljstva tečaja prospekte.
Celje
Občinska seja. Prva redna javna občinska seja občine Celje okolica po počitnicah bo v petek 19. avgusta ob 7 zvečer v občinski posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila odsekov.
<Tr »Smrtna nesreča na Marijin praznik. Na praznik Marijinega vnebovzetja se je zgodila na Spodnji Hudinjj tiuda nesreča. Mali. komaj petletni sin delavca cinkarne Branko Ramšak je prišel preblizu konja, ki je stal na cesti. Konj, ki se je komaj otepal muh, ki so ga obletavale od vseh strani, je udaril s kojiitoni po trebuhu, da bi odgnal nadležne muhe. Pri tem je zadel po nesreči malega Branka, ki je prav v lem trenutku prišel tik do konja ter se zvrnil v naslednjem trenutku pod težo udarca po I leh, tuleč zaradi nezitosnih bolečin. Konj ga je udaril s kopitom po glavi. Ko je prišel rešilni avto iz mesla, je bil otrok že v globoki nezavesti. Moštvo rešilnega avtomobila je naložilo dečka ler ga je odpeljalo v bolnišnico, kjer se je muli revež boril še vso noč z neznosnimi bolečinami, dokler ga ni včeraj zjutraj rešila smrl hudih muk.
-©• Pazite pri kopanju na obleko. Ker je mestno kopališče v sedanjih vročih dneh premajhno za vsestransko potrebo kopalcev, ki si žele ohladili svoje razgreto telo v hladnih valovih Savinje, je seveda ob nedeljah in praznikih vsa Savinja polna kopalcev tudi izven mestnega kopališča. Pri tem se pa zgodi često, da kopalci premalo pazijo na svojo obleko, ker se zanašajo na poštenost drugih ljudi. Tako se je zgodilo nn praznik nekemu gospodu, ki se je kopal v družbi neke dame, da mu je bila ukradena v času, ko je bil v vodi, vsa obleka razen spodnjih hlač. Prav tako je bila ukradena dami, ki je bila z njim. aktovka, v kateri je imela ročno delo in perilo. Zato se opozarjajo vsi kopalci, da malo bolj pazijo na svojo obleko, ako se kopljejo izven okoliša mestnega kopališča.
Pr Voglajna jc začela zopet smrdeti. Prebivalci Zavodne so se dolga leta borili in prosili, da se bi vendarle že napravil red glede odpadnih voda iz Westnove tovarne. Voglajna je, kakor znano, razširjala neznosen smrad, ki je zastrupljal vse ozračje daleč naokrog. Na vse zadnje se je le posrečilo zadevo urediti v zadovoljstvo prizadetih strank, ker je izginil strašanski smrad. Od časa do časa pa se zonet poiavt smrad iz Voglajne, ki je prisilil prebivalce Zavodne. da spijo za zaprtimi okni, kar je v času sedanje vročine naravnost peklenska muka. Tako se jc tudi te dni zgodilo. Iz Voglajne sn je dvignil tak smrad, da ni bilo mogoče pre-sfiti. Po!?o; tega jc bila voda tudi tako umazana, da sc je človek kar zgrozil oh pogledu nanio. Radi bi vedeli, odkod fo periodično ponavljanje lega smradu? Ali ie kaka naoaka nri čistilni nariravi v tovarni ali kie tiči krivda? Prizadeti prebivalci Zav.-On? «r«-s'mo tnrrodajno oblast, da se to vprašanje končno uredi.
Lom nad Tržičem
Na Vel. šmaren popoldne smo imeli slovesno blagoslovitev novozgrajenega vodovoda za šolo in vas Spodnji Lom, ko so bila dovršena še zadnja manjša dela. Glavna dela so bila izgotovljena ie v letu 1931, tako da je bila napeljana voda v hiše tekom septembra. Vodovod smo morali graditi predvsem radi šole. Tudi vas je bila potrebna Vodovoda, a radi visokih stroškov in krize bi bili delo gotovo še odložili. Tako pa je le dovršeno, a le z velikimi žrtvami odbora zadruge, ki je delo vodil in denarnimi žrtvami članov. Imamo zdravo pitno vodo v hišah, dve vedno tekoči izlivki s koriti za napajanje in tri hidrante proti požaru. Blagoslov je izvršil domači gosp. župnik. Obenem je bila zahvalna procesija za božjo pomoč pri delu, ki je bila kljub težkemu terenu izvršena brez vsake nezgode.
V nedeljo 7. avgusta sta imela naš cerkveni in društveni pevski zbor izlet na Kofce. Ob 10 je pel pri sv. maši v kapelici — poleni so se pa ves dan razlegale lepe slovenske pesmi po planinah in vrhovih Košute enkrat moški zbori, enkrat mešani v pozno popoldne. Bil je lep dan za vse obiskovalce Kofc. — S strelom iz flobertovke se je smrtno ponesrečil posestnik Meglič Aleš iz Uskorc. Krogla mu je poškodovala črevesje in je kljub operaciji umrl v ljubljanski bolnišnici.
Ljutomer
Meščanska šola v Ljutomeru je za nadaljuo izobrazbo mursko-poljske mladine velike važnosti. Od Radgone do Ivanjkovci', od Murske Sobote pa do Ma e nedelje, od vseh teh krajev ima ljutomerska meščanska šola svoje učence. Kmetu, ki hoče danes pametno gospodarili, je potrebna vsaj me-ščnnskošolska izobrazba. Za trgovca in obrtnika je nujno potrebna. Prav ta cilj skuša do.sečj naša meščanska šola, bodočemu kmetu, obrtniku iu trgovcu j dati nadaljuo izobrazbo, pa tudi podlago za razne i srednje strokovne šole, kmetijsko, tehnično itd. Zato je želeti, dn bi se tudi letos čimveč učencev priglasilo za meščansko šolo. šolnino plačajo samo oni. ki plačajo več ko 300 Din letno neposrednega davka, to bo pa malokdo. Vpisovanje se vrši dne L septembru, že prej se pa lahko oglasite pri ravnateljstvu meščanske šole.
Krasi*
Tajski promet v juliju. Meseca julija je Kranj obiskalo 132 tujcev, ki so tu prenočevali 151 večerov. Iz poslovnih namenov se ji? mudilo 49 lujcev, iz raznih drugih motivov 83. Po narodnosti je bilo 110 Jugoslovanov, (i Avstrijcev, 4 Čehoslovaki. 1 j Francoz, 4 Italijani, 1 Madjar, 5 Nemcev ter 1 Poljak. Sicer se zadnje čase v Kranju opaža precej tujih obrazov, toda navedene številke tega ne kažejo. Močan dotok tujcev pa se kaže v smeri proli Jezerskemu.
Kanalizacijska dela. Ni sieor obširen program letošnjih kanalizacijskih del. nekaj je pa vendurle. Spomladi so nekaj malega kanalizirali v Cerkveni ulici, zadnje čase pa se to delo nadaljuje v Rožni ulici. Tu so pričeli s kopanjem pri hiši mizarja VVendlinga, od tam naprej pa navzgor do prve prečne ulice, ki vodi na Glavni Irg. Ta ulica se bo kanalizirala do biče, v kateri se nahaja Kreditna banka.
SK Zagorje priredi obvezno predavanje za športnike in občinstvo. Iz prijaznosti predavata, in sicer v sredo dno 17. t. m. ob pol 8 zvečer g. dr. | Tomo Zamik, o prvi moči v nezgodi, v petek j dne 19. t. m. ob 7 zvečer pa g. dr. Slavko G r u m , o zdravju in športu. Obakrat v občinski dvorani v Zagorju. — Vabimo!
Radio
Pi
sece
Smrt kos'. Po skoraj 2-letnetn trpljenju, čeorav ni vodno ležal, ampak je še opravljal lažja dela, .ie pretekli teden bela ž°na končala življenjsko pol J- n^zu ?,umvci\ posestniku na Bojnem v Pišečah. Zapušča. ž°no in več nepreskrbljenih otrok, • In še ■e hotela smrl več žrtev. Pa je pobrala tudi otroka Rad.moviča. Naj počivata v miru!
Prisrčna slovesnost. 11. I. m. je v krogu svojih domačih obhajal 20 letnico nmšništva iu>š g. župnik Franc Toplak. Dvajset let se g. župnik trudi v vinopradu Gospodovem in nad 14 let v niši fari. Vnetemu dušnemu pastirju in neumornemu gospodarskem in prosvetnemu delavcu kličemo vsi iz srcn: Beg gn ohrani še vsaj 20 let tako čilega iu vnetega za vsako delo našim lepim Pišečam!
Vinska letina nrav dobro kaže. Bog nas varuj lo loče in nam pošlji po trgatvi kupcev, da spravimo lako svojo dobro kapljico v denar in sp vs->j deloma rešimo gospodarske krize, ki tudi nas Ime Prireditve. V kratkem se nam obeta lepa prireditev Cenitev v okrilju kal. prosv. društva. Pridite I
F?r»«Jrr*re*i K^deo-lJtehfftma *
Sreda, 17. avgusta: 12.15 Plošče. — 12.4!> Dnevne vesti. — 13.00 Ca«, plošče liorzn. — 18.(HI Salonski kvintet. — 19.00 Nasveti zn domači vrt (M. I luinek). — 19.30 Literarna ura: llene Bazin (Fr. Vodnik). — 20.00 Mozart: ('osi lan tutte (prenos i/ Miinchena). — 22.00 Čas, poročila. 22.15 Salonski kvintet
Četrtek. (8. avgusta: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. - 13.0 Čas, plošče, borza. — IKOO Salonski kvintet. — 19.00 Sliike i/ narave: Klic jeseni, Tetka (g. Ilerfort). — 19.50 Akademski poklici. — 20.(H) Plošče. — 20.50 Prenos plesne glasbe z Rogaške Slaline. 21.30 Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. 22.30 Oas, poročila.
Drttffl proisrcriit»
Četrtek, 18. avgusla: Zagreb: 20.30 Ljubljana — 22.40 jaz/. — Stnttgnrt: 20.45 Igra — 22.00 Sonate za violino in klavir. — Tonlouse; 21.00 Pester koncert — 22.00 Večerni koncert — 22.45 Operetna glasim
—	23.15 španske pesmi 0.05 Angleška glasba.
—	Berlin: 21.10 »Rielmrd \Vagner v Parizu«, (sofiste spremlja radio ork.) — 22.20 Zabavni večer. — Belgimd: 21.10 Komedija — 2I.4<) Radio orkester 22.40 Ciganska glasba. — Rim: 21 .IX)
Manon«. opera. — Beromiinster: 20.00 klavirski trio — 21.45 Radio orkester. — l^angcnber,«: 20.00 Lahka glasba, radio orkester — 22.20 Koncert. — Praga: 20.00 Planinski koncert — 20."i Brno — 21.00 Moravska Ostrova — 22.20 Film ska glasbo. — Dunaj: 17.00 »Ta,nnhUuscr< in Vojska pevcev na Vvarthurgu«. opori — 18.40 -Tunnhiiuser« II. dej. — 20.35 »Tuniihniiserc III. dej. — 21.45 Večerni koncert. — Budapest. 20.1M) Večerni koncert — 21.15 Ciganska glasba.
Vohunstvo v miru
Piccarda je prehitel
Zabavni fn naperi romani in film so vohunstvo obdali z nezasluženim vencem junaštva in romantike. lako je vedno edina sila, ki žene človeka v ta umazani |>oklic, ljubfzen, častihlepnost, maščevanje itd. Le malokdaj pa se omenja edini in splošni vzrok vohunstva — denar. Človek bi skoraj mislil, da je lak poklic nekaj veličastnega, v resnici pa je vohunstvo najbolj umazana kupčija in večina vohunov, ki dela za svojo domovino, ne dela z zavestjo, da koristi domovini, ampak da si služi — denar.
Tako je mogoče, da se je v letošnjem letu ustanovil celo vohunski trust. Odkar se je končala vojna, ni cvetelo vohunstvo tako zelo, kakor v letošnjem letu, ko se vršijo razorožitvene konference ena za drugo. S tem je v resnici napočila zlata doba za tako nevarni in žalostni poklic prodajanja in kupovanja državnih tajnosti. Vsaka država ima v svojo obrambo razpredeno močno vohunsko omrežje. V Berlinu, Varšavi, Rimu in Parizu pa je gotovo največ vohunov.
Podrobnosti prodrejo le redkokdaj v javnost. Vemlur se je zvedelo, da so letos v juliju aretirali v Parizu 4 vohune, ki so skušali izdati tajnosti o novi francoski brzostrelni puški. Ti štirje vohuni so pripadali k novo ustanovljenemu vohunskemu trustu, ki je vršil svoje posle popolnoma na trgovski podlagi, kakor vršijo drugi trust i svoje bolj ali manj lepe posle. Ta trust je rad pripravljen krasti komurkoli in prodajali naprej zopet komurkoli in države se takih novih trgovskih podjetij nrav rade poslužujejo, saj vedo, da bodo lahko v
Komunistični atentat v Bruxellesu. V Belgiji se zadnji» čase ponavljajo komunistični atentati. Tako so v Bruxellesu vrgli komunisti bombo v poslopje, kjer je bilo madžarsko poslaništvo. Oprema je bila popolnoma uničena in trije člani poslaništva so bili ranjeni. To je bil najbrž odgovor na to, ker so v Budimpešti obsodili in usmrtili dva komunista. Slika nam kaže poslopje madžarskega poslaništva.
slučaju odkritij ogorčene utajile vsako zvezo s takimi sleparskimi podjetji.
V denarnem gospodarstvu so prav tako skrivnosti, ki jih je treoa varovati pred vohuni, KaKor tajne pogodbe ali pa načrte o novem orožju. V Angliji se vsej policiji in angleški protivohunski službi ni posrečilo, da bi preprečili delovanje tuje vohunske družbe, ki se je zlasti zanimala za načrte angleške banke. Ta vohunska družba je hotela zvedeti, ali bo vlada ukinila zlato valuto in s tem znižala funtu vrednost. Družbi se je posrečilo-, da je izvedela za najbolj tajne načrte angleške banke in vohunska družba je po svojih zastopnikih začela prodajati angleške funte na vseh važnih mednarodnih borzah po najvišjem tečaju. Dober teden za tem pa Je angleška vlada ukinila zlato valuto in funt je padel. Vohunska družba pa je zaslužila pri teh kupčijah 10 milijonov funtov čistega dobička v enem tednu.
Razumljivo je, da se je tudi Poljska zelo zanimala za početje sovjetov in je več let pošiljala brez nevarnosti svoje vohune na sovjetsko ozemlje. Več let niso sovjeti prijeli niti enega poljskega vohuna. Nenadoma pa se je začela katastrofa. Enega za drugim so sovjeti prijeli in obsodili. V Varšavi pa so stali pred nerešljivo uganko, kako je bilo mogoče sovjetom prijeti skoraj vse poljske vohune. Naglica, s katero so udarili sovjeti, je kazala, da je izdajalec med Poljaki. Previdno so začeli raziskovati v Varšavi in zapazili, da neki poljski štabni častnik redno zahaja k znameniti plesalki Majevski. Ker se Je to zdelo vsem sumljivo, so ju strogo nadzorovali. Delj časa niso mogli opaziti ničesar sumljivega.
Zlato olimpijsko kolajno za zasluge v alpinistiki
sta prejela nemška brata Franc in Toni Sčhmidt, ki sta prva preplezala severno steno Matterhorna. Toni Schmidt pa se je ubil že na binkošlno nedeljo na VViesbachhornu.
Neopcsžeina vojna
Med tem, ko ves svet zasleduje vojno na Daljnem Vzhodu, kjer se borijo še vedno Japonci in Kitajci, skoraj nihče ne ve, da se že delj časa bije prava vojna med Kitajsko in Tibetom na meji kitajske province Sečuan. Že več tednov divjajo ob lej meji hudi boji in vse kaže, da bodo spopadi trajali še naprej. Po kitajskih sporočilih o začetku teh sovražnosti so lelos v marcu tibetanske čete večkrat napadle brez razloga kitajske garnizije. Ti-betanci so zlasti napadali čete Čingaj armade, ki so bile nastanjene v Yušu. Kitajci ~so nato ojačili garnizije v Cingaju in Pengku, kjer sta važni vojaški postojanki v bližini mesta Yušu. Tibetanci pa so prav tako poslali ojačenja in spopadi so se nadaljevali. Vojaški poveljnik province Sečuan je bil prisiljen, da je prosil vlado za pomoč. Med lem pa so se nadaljevali divji boji za mesti Kance in Čangua, ki so jih izmenjevaje se zasedle enkrat kitajske, drugič zopet tibetanske čete. O vzroku, ki je povzročil spopade, ni ničesar znanega. Še najbolj verjetno se zdi mnenje, da se kitajski in tibetanski generali borijo med seboj za posest raznih okrajev, s katerimi bi si pridobili še.več novih davkoplačevalcev. Vendar kaže vse, da so Tibetanci Irdno odločeni zasesti večje dele kitajske province. Sedaj vodi kitajske čete general Ju. ki je zbral na meji sečuanske province precej močne čete, ki so baje dobro opremljene in disciplinirane.
Kitajci in Tibetanci se sovražijo že več stoletij. Kitajski cesarji so osvojili Tibet in na papirju je Tibet ostal tudi po kitajski revoluciji del kilaj-ske države. Že 1. 1911 so Tibetanci pregnali kitajske vojaške čete iz Tibela. Od takrat naprej pa se skoraj redno ponavljajo sovražni medsebojni spopadi. Sedaj skušajo Kitajci prodreti nazaj v Tibet, sedaj zopet napadajo Tibetanci in skušajo zasesti dele sečuanske province. Pri teh neprestanih sovražnih spopadih so Kitajci izgubili vse Irgovske zveze s Tibetom, ki je usmeril svojo Irgoviuo r Indijo in lako prišel pod močen angleški vpliv.
Imam nečaka, ki mu pravijo ekscelencac, s« baba Klemše.
To ni nič,« pravi njegov tovariš. Tmam strica, ki mu pravijo gospod predsednik.*
»Pojta se solil vidva, se oglasi tretji, »imam lelo. ki ji vzkliknem, ko jo zagledam: >0 timoj ljubi Bog 11
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBMBBUB
Naročajte .Slovenca'I
Nekega dne pa se je plesalka Majevska odpeljala i neznanim moškim v avtomobilu proti Gdanskeruu. Na pol pota so ju že ustavili in jima preiskali yso prtljago. V skritem predalu so našli natančen seznam vseh v sovjetski Rusiji zaposlenih poljskih vohunov. Prijeli so plesalko in njenega spremljevalca in par tednov nato so ju postavili pred zid.
V juliju 1. 1931 pa so aretirali nekega poljskega majorja nekaj trenotkov pred tem, preden je vstopil v predsobo sovjetskega poslaništva. V njegovi aktovki so našli vse mobilizacijske načrte Poljske za slučaj vojne s sovjeti. Tudi ta se je moral pokoriti za izdajstvo, katero mu je preprečila čuječnost domače protivohunske službe.
Manj hud konec pa je imela zgodba, ki se je zgodila na italijanskem poslaništvu v Berlinu. Tam je namreč izginil tajen besednjak, ki je omogočil branje vladnih brzojavov, ki so bili sestavljeni v tajni pisavi. Besednjak je hranil ataše poslaništva Garbeccio, ki je imel staro tajnico, katero je zelo slabo plačeval. To tajnico sta začela nagovarjati vohuna tuje države, naj jima proda besednjak, ki ga hrani ataše. Slabo plačana tajnica ni mogla premagati skušnjave, in je v soboto, potem ko je odšel predstojnik, vzela besednjak. Pri lem se je spomnila. da bi morda tudi še kaka druga država plačala lepo vsoto za la besednjak. Stopila je k nekemu drugemu poslaništvu, kjer so z veseljem fotografirali besednjak, nato ga pa izročila še "vohunoma, ki sla ji naročila, naj izmakne besednjak. Tudi ta dva sla fotografirala knjigo in izročila tajnici v nedeljo ponoči besednjak nazaj. V ponedeljek je prišla tajnica že zgodaj zjutraj v službo z namenom, da položi knjigo tja, kamor spada. Tam pa je našla že atašeja Garbeccia, ki je delal že vso noč in se trudil, da bi brez besednjaka razvozljal sicer nerazumljive brzojave. Besednjaka namreč nikjer ni mogel najti I Tajnica se je tako prestrašila, da je komaj stala na nogah. Toda Garbeccio ni zinil niti besedice. Tajnica je porabila prvo priložnost in hitro odnesla knjigo, katero je hotela položiti na staro me-slo, i/, poslaništva domov in jo sežgala. Ataše pa je obvestil le poslanika in ker sta se oba bala Mussoli-nijeve jeze, sta molčala. Med tem pa sta dve drugi državi s pomočjo natančnih fotografij besednjaka lahko prečilali vsak telegram, ki ga je odposlal Mus-solini ali italijansko zunanje ministrstvo v tajni pisavi v inozemstvo svojim poslanikom. Zanimivo je zlasti lo, da ena država ni vedela za drugo, ker je stara tajnica previdno molčala. Pet mesecev je šlo tako, ko so Šele v Rimu zvedeli, da je bil besedniak ukraden. Mussolini je pognal na delo vse svoje vohune in tako je počasi prišla resnica na dan. Ker je bil tako jezen, se ni nič premišljal in je odpustil v berlinskem poslaništvu vse od poslanika do snažilke stopnic. Nekaj od teh jih je Še danes v pregnanstvu na otoku Lipari.
Profesor Regener, ki je poslal majhne balončke z avtomatičnimi merilnimi metrov. Na sliki vidimo majhne balončke, ki so dosegli tako neverjetne višine, v
aparati
kotu pa profesorja Regenerja.
v višino 2B.OOO levem gornjem
Profesor dr. Regener, ki uči na tehniški visoki šoli v Sluttgartu, je na prav enostaven način prehitel Piccarda in dosegel natančne podatke o višinskih žarkih do višine 28.000 m. Dognal je. da naraščajo višinski žarki popolnoma nasprotno, kakor so znanstveniki doslej domnevali, le do 12.000 metrov. V višjih predelih pa njihova jakost polagoma pojema. Proiesor Regener je izdelal merilne aparate. ki delujejo popolnoma avtomatično in zaznamujejo vsakokratno jakost višinskih žarkov. Te ma-
le in lahke avtomate je pritrdil na razmeroma majhne balončke in jih spustil v zrak. Njegovi balončki so dosegli višino 28.000 m ler s lem dosegli tako višino, kakršne nikdar ne bo mogel doseči balon, v katerem bo človek. Piccard je dosegel pri prvem poletu le 10.000 m, torej celih 12.000 manj, krkor baloni profesorja Regenerja. Ker je dob-1 profesor Regener zanesljive podatke, je postal pra/zaprav drugi Piccardov polet nepotreben. Seveda je gotovo, da Piccard ne bo odnehal.
Terpetinovo „Hubertus" milo
za žehto v avgustu
Vas stoletnih starčkov
V piemontskih gorah v Italiji, ki imajo sicer precej ostro in vihamo podnebje, leži vas Cellio. Pred nekaj tedni je v tej vasi praznovalo pet starčkov stoletnico svojega življenja. Pa niso samo ti starčki tako srečni, da so učakali tako redko starost. Poleg njih živi v tej vasi še 33 starčkov, ki so stari nad 90 let. Kljub starosti so vsi ti starčki telesno in duševno zdravi in krepki. Vaščani so vsi precej ubožni in ne jedo mnogo. Večina od njih ni še nikdar videla kakega večjega mesta. Modernih iznajdb, kakor kina in radia, razen iz pripovedovanja tudi ne poznajo. Kako je to, da so ljudje v teh skromnih razmerah učakali tako častitljivo starost. Italijanski zdravnik Umberto Gabbi se je več let zanimal za vzroke, ki podaljšujejo prebivalcem te vasi življenje. Ugotovil je sledeče: Vsi prebivalci so preprosti ljudje, ki že radi revščine ne morejo dobro in mnogo jesti. Jedo večinoma le rastlinsko hrano in ker mnogo delajo, tudi zelo malo spe. Alkohola skoraj ne poznajo in le ob največjih praznikih je pri njih tudi malo vina na mizi. Nihče od njih ne kadi, nihče se ne briga za politiko. Dober zrak da najbrže svoje in mirno življenje brez razburjanja jim ne uniči živcev in skvari zdravja kakor človeku iz mesla.
Pes. ki je zaslužil milijone. V Hol!y\voodu je po ginil znani pes Rintintin, ki je svojemu gospodarju zaslužil z nastopi v filmu lepe milijone. Pes je bil v mladosti na nemško-angleški fronti, odkoder ga je pripeljal ameriški vojak kot spomin na vojno donrov. Pes je bil star 14 let.
Šolski radio na Češkem
Na Češkem se je zadnje leto prav močno razširila uporaba radia v šolah. Doslej ima radio že 2280 čeških šol in število še ves čas hitro narašča. Šolska mladina se za radio zelo zanima in bo gotovo imela od tega najnovejšega načina izobraževanja mnogo koristi.
Češki prostovoljci v Južni Ameriki
V Buenos Airesu izhajajoči češki list Jiho Američan« poroča, da se javljajo zlasti v Argenti-niji mnogi Čehoslovaki kot prostovoljci za vojno med Bolivijo in Paragvajem. Čehi pristopajo do-tični vojski od obeh držav, do kalere imajo bližje. Med Čehoslovaki hodijo posebni agentje, ki vabijo ljudi, naj se udeležijo le vojske. Ker se mnogim od čeških rojakov godi v Argentiniji zelo slabo, se jih je priglasilo že mnogo, kljub temu, da so razmere v armadah južnoameriških držav mnogo slabše, kakor v vojskah evropskih držav. List poudarja, da je to početje zelo nevarno in da prostovoljci najbrž i kljub temu, da bodo izpostavili v največjo nevar-: nosi svoje življenje, ne bodo dobili obljubljenih ' odškodnin.
.\"a desno: Proslava obletnice španske republike v Madridu. Proslave obletnice španske republike se je udeležilo vse prebivalstvo Madrida. Proslava je bila združena seveda z mogočnimi paradami. Na levo: Pri zadnjem pueti v Španiji je bilo precej mrtvih in ranjenih. Na sliki vidimo dva
vladi zvesta vojaka, ki {»obirala ranjenega tovariša.
Naša letina
Kmetijsko ministrstvo je objavilo podatke o letošnjem pridelku pšenice, ječmena, rži in ovsa. Ker je sedaj žetev končana, so mogoče tudi cenitve letošnjega pridelka. Vendar so ti podatki pro-vizorični in bodo naknadni podatki mogoče nekoliko spremenili končno o višini pridedka. To se je posebno videlo lani, ko so bile razlike med prvotnimi cenitvami in končnimi podatki prav znatne. Za primer navajamo v milj. met. stotov te-le podatke: pšenica prvotno 23.1, definitivno 27.8, ječmen 3.7, ozir. 4.2, rž 2.1, ozir. 2.2 in oves 2.8, ozir. 2.9 milj. met. stotov.
Za letos cenijo uradno naš pridelek pšenice na 17.6 milj. met, stotov v primeri 27,8 milj. stotov lani. Samo še leta 1927 smo imeli slabšo letino pšenice s 15.4 milj. stotov. Povprečni pridelek pšenice je bil zelo nizek, saj je znašal komaj 8.4 met. st. na ha. K zmanjšanju donosa je pripomniti tudi, da se je površina, posejana s pšenico, zmanjšala od 2.183.C00 ha lani na 2,122.000 ha letos.
Nadalje je po uradnih podatkih ceniti letno potrošnjo pšenice v naši državi na 17.2 milj. stotov letno, od tega za prehrano 14 milj., za seme pa 3.2 milj. Letošnji pridelek skoro popolnoma krije konzum, zlasti še, če upoštevamo, da znašajo zaloge pšenice iz lanske letine po podatkih Priv. izv, družbe 0.8 milj. stotov. Nasprotno lanskemu pridelku je bila letos žetev slaba v glavnih izvoznih banovinah: donavski, savski, moravski in drin-ski, v krajih pa, kjer služi pšenica za kritje domače potrebe, je bil pridelek zadovoljiv in boljši kot lani; vardarska, zetska, primorska in dravska. Kakovost letošnjega pridelka je različna: kjer je bila rja, slaba s hektolitersko težo pod 76 kg, v ostalih krajih pa je kakovost bila zadovoljiva. Pokazalo se je, da daje v praksi pšenica s hektoli-
pokazal, da so se čebelarji glede izdelave in dobave čebelarskih potrebščin popolnoma osvobodili tuje konkurence. Ne samo panji temveč tudi ma-
Oprostitev vezanih dinarjev. Delna oprostitev vezanih dinarskih računov je prijetno presenetila one, ki so nalagali svoja plačila nanje. S tem ukrepom bo omogočen znaten izvoz naših najvažnejših pridelkov ,ki se je te dni začel v večjem obsegu. Predvsem gre la izvoz v Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško. Kukor poroča sedaj »Frankfurter Zei-tungt, je do tega odloka prišlo na prizadevanje z jnemške strani, za to se je namreč trudila posebno 'Finanzierungsgesellschaf! fiir industrielle I.iefe-rungen A.-G. (Maschinenbank). Nemško prehranjevalno ministrstvo je proti uvozu svežega sadja, (ločini glede drugih predmetov ni prišlo do odločitve. V Jugoslaviji se nahaja okoli 30 milij. mark vezanih nemških terjatev, kar odgovarja znesku ca. '400 milij. Din.
Romunija dobila posojilo v Švici. Kakor poročajo iz Bukarešta, je Romunija dobila posojilo v nomi-•nalnem znesku 50 milij. švic. frankov, odnosno 550 -milij. Din. Posojilo je dal Schvveizerischer Bank-iiverein za dve in pol leti, obrestna mera znaša \%. Pri tako nizki obrestni meri je gotovo bil emisijski tečaj nizek. Višina zneska pa kaže, da bo po-jSoJilo le malo časa krilo velike romunske potrebe. ^Da je Romunija dobila to posojilo, sicer majhno, ("je pripisovati ugodnejšemu presojanju romunskih političnih razmer, ker je pričakovati pogajanj z Rusijo, ki najbolj ogroža Romunijo.
Nekaj statistike o brezposelnosti. Po uradnih podatkih je bilo na koncu meseca junija ostalo pri jjavnih borzah dela prijavljenih 11.418 brezposelnih. }J teku meseca julija pa je mnogo brezposelnih odpadlo iz prijave, dočim je pritok bil le deloma kompenziraj i,izvršenimi posredovanji. Tako je na koncu mesečh julija ostalo registriranih 0.94O brezposelnih.
CobelaiSki oddelek na letošnjem jesenskem velesejmu <W 3. do 12. septembra v Ljubljani bo
tične rešetke, razne posode itd. bodo pokazale usposobljenost in podjetnost domačih obrtnikov. Da na razstavi medu, voska in medenih izdelkov ne, bo manjkalo, se razume. Točila se bo tudi pristna medica.
»Domače ognjišče«. V okvirju letošnjega jesenskega ljubljanskega velesejma od 3. do 12. septembra bo prirejena tudi posebna razstava pod geslom »Domače ognjišče«. Razstava, ki jo priredi Zveza gospodinj, bo podala razlago novodobnega racionalnega gospodinjstva in bo nazorna učiteljica našim gospodinjam iu gospodinjskim pomočnicam. Razstava bo prikazana v naravi, slikah, modelih in tabelah. Na razstavi se bo preti očmi obiskovalcev tudi kuhalo in peklo.
Razstava zelenjave na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 3. do 12. septembra t. 1. bo pokazala našim zelenjadarjem, pa tudi kmetijskim vrtnarjem, katero zelenjavo moramo v današnjem času gojiti s posebnim ozirom na pospeševanje tujskega prometa. Gotovo je važno tudi vprašanje vpeljave dobrih sort za večje pospeševanje te panoge. Priznani zelenjadarji bodo razkazali tukaj svoje uspehe zadnjih dveh let.
Borza
Dne 16. avgusta.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali ne-izpremenjeni tečaji Amsterdama, Berlina in Curi-ha. Popustili so Bruselj. Ne\vyork, Pariz in Praga, nasprotno sin se učvrstili devizi London in Trst. Promet je bil običajen.
Ljubljana. Amsterdam 2290.96—2302.32, Berlin 1852.36—1363.16, Bruselj 789.13 — 793.07, Curih 1108.35—1113.85, London 197.97—109.57. Ne\vyork 5663.81—5602.07, Pariz 222.88—224, Praga 168.17— 109.03, Trst 290.90— 293.30.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 95.220 Din.
Curih. Pariš 20.11, London 17.90, Newyork 513, Bruselj 71.225, Milan 26.'.». Madrid 41.40, Amsterdam 206.70, Berlin 122.20, Siockholm 92, Oslo 89.50, Kopenhagen 95.45. Sofija 3.72, Praga 15.175, Varšava 57.50, Atene 8.80, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.(!5. Ilelsiiigfors 7.675.
Dunaj. Dinar notira: valuta 12.30.
Vrednostni papirji
Topdenca za državne papirje je bila danes cvrslojša, vendar je proti koncu borze popustila. 1'rpmet je bil srednji. Tako je bilo na zagrebški borzi zaključenih 700 kom. vojne škode, 2000 dol 8'. lilera, 1000 dol. 7% Blera in 2000 dol. 7% pos! Drž. hip. banke. Med delnicami je bila zaključena Priv. agr. banka in sicer 50 kom. po 218 in 222.
Ljubljana. Vojna Skoda 205 bi., 8% Bler. pos. 4ii lil.. 7\ Bler. pos. 42 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Narodna banka 4400 den., Priv. agr banka •..'22- 224 (218, 222), 1% inv. pos. 49 bi . voj. škoda 200 - 208 ( 203. 206), 8. 201.50—201.75 (202), 9. 2110—202. 12. 200—203, 6% begi. obv. 34—35, H% Bler. pos. 45—45.50 (46,45), 7% Bler. pos. 41 25— 41.75 (42). 1% pos. DIIB 45—45.50 (15).
Belgrad. Narodna banka 1300—5000, Priv. agr. banka 225—228 (220, 223), 7% inv. pos. zaklj. 50.50,
tersko težo nad 76 kg dobre uspehe v meljavi.
Pridelek pšenice je znašal lani v dravski banovini na 63.025 ha 578.000 met. stotov, kar pomeni na ha skoro 9.2 met. stota. Naš pridelek je torej nad povprečjem vse države.
Glede ostalih vrst iita navaja poročilo naslednje podatke: Ječmen je dal letos tudi manjši pridelek: na 421.000 ha 3,868.000 met. stotov, lani pa po končnoveljavnih podatkih 4,239.000 met. st. na 453.000 ha. Največji producent ječmena je vardarska banovina s 903.000 st, na 104.000 ha. V naši banovini je znašal pridelek na 18.385 ha 286.000 stotov.
Tudi rži je bilo letos posejane manj kot lani, saj je bilo lani posejanih 254,C00 ha, na katerih je znašal pridelek 2,183.000 ha. Letos pa cenijo pridelek na 249.000 ha na 2,053.000 stotov. Končno so objavljeni tudi podatki o ovsu, kjer smo dobili na 343.000 ha 2,549.000 met. stotov, dočim je bilo lani posejanih 398.000 ha in je bilo pridelka 2,939.000 met. stotov.
Iz vseh teh podatkov sledi, da je bil letošnji pridelek na splošno manjši, kar so povzročile neugodne vremenske razmere. Poleg tega smo pa opazili velik padec površin, posejanih * raznimi vrstami žita. To pomeni preorientacijo našega kmetijstva radi nizkih cen žita v zadnjih 10 letih. Tudi pšenična akcija ni mogla preprečiti nazadovanja kulture pšenice. Pripomniti je, da smo v letu 1931 v primeri s 1930 še imeli priliko zabeležiti povečanje posejanih površin za koruzo, rž in pšenico.
O ostalih pridelkih prinaša uradno poročilo samo splošno pripombo, da koruza obeta prav dober pridelek v vsej državi, kar bo znižalo potrošnjo pšenice. Koruza predstavlja namreč glavni kruli za okrog polovico prebivalstva vse naše države.
. vojna Skotili 201-202 (202, 198), 6", begi. obvez, i 35.50-3« (36, 35.25), H','i Bler. pos. zaklj. 45.50, 7% | pos. DHB 44-44.75 (44.75).
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 5*5. Mundus 52, AIjtine 9.50, Trbovlje 18.90.
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je ostal v ; v.ičui ne-izpreinenjen. Cene so bile naslednje franko nakladalna postaja: pšenica stara 152.50—155, novn 76 kg 142.50, 78 kg 145-147.50, 80 kg 155, koruza stara (ni kupčije), nova umetno sušena december-ja-nuar 72.50—75, nova času primerno suha 57.50— 62.50. To so že zaključni tečaj za novo blago. V splošnem kaže letina koruze izborilo, dočim so privatne cenitve zu pšeigco večje kot uradni podatki, ' katere objavljamo na drugem mestu.
Ljubljana (slov. post., plač. 3» dni). Pšenica okol. Sombor 79 kg. ml. tar. 205—210, potiska 80 1 kg ml. tur. 215—217.50, koruza bač. ml. tar. 170— l 172.50, okrogla ml. tar. 185—187.50, bač. nav. vozu. I 175—177.50, okr. nav. vozu. 195—197.50. moka 0 g | franko Ljubljana bač. 315—320, ban. 335—340. Tendenca mirna.
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 79 kg
sr. nova 76 kg 137.50—140, ban. nova 76 kg 135— 137.50, bač. ladja Tisa nova 76 kg 142.50—145. Vse je 2% no. Oves bač. sr. novi 112.50—117.50, koruza i bač 110—112, okol. Sombor 112—114, ban. 106— 108, sr. 112—114. sr. okol. Šid 114—116, moka bač., ban. šl. Og, Ogg 230—245, 2. 210—220, 5. 195—20(1, 6. 170—175, 7. 140—145, 8. 90-95, fižol bač., sr. beli novi, brez vreče 112.50—117.50, otrobi neizpre-menjeni. Tendenca slaba. Promet 27 vagonov.
140—142.50, gbč. nova 76 kg 140—142.50, sr., slav. i nova 76 kg 137.50—140, bač. potiska nova 76 kg 145 —147.50, ban. potiska 79 kg 142.50—145, oves bač. i
novi 110—112, sr„ slav. novi 112.50—117.50, rž bač. nova 180—135, ječmen bač novi 63-64 kg 110.50— 117.50, sr. novi «W14 kg 107.!*)—112.50, koruza bač. 108—110, okol. Sombor 110—112, moka bač., ban. št. Og, Ogg 230—240, 2. 210- 220, 5. 190-200, (i. 175—185, 7. 140—150, 8. 95—100, otrobi bč. prompt 70—75. Tendenca slab«. Promet: 41 vagonov
Cltieago. Pšenica marec 62. sept. 58, dec. 56.75, koruza marec 31.75, sept. 29.875, dec. 31.75. oves marec 16.875, sept. 1«, dec. 21.125.
Wimupeg. Pšenica okt. 55.125, dec. 61.50, januar 64.
Hmelj
Slovenski hmeljarji so svojemu pridelku zbog lepega obiranja, pravilnega sušenja, skrbnega sortiranja in pravočasnega basanja priborili svetovni ugled, ki bo pripomogel, da jim bo ostalo hmeljarstvo tudi v bodoče vir dohodkov ohranjeno.
Hmeljarsko društvo vnovič in z vsem poudarkom opozarja vse hmeljarje, ila tudi v botloče skrbijo za vestna izvršitev vseh navodil glede obiranja, sušenja, sortiranja in basanju hmelja.
Kredit 800.000 Din, ki je dovoljen zu obiranje hmelja, bo izplačevala >Hmeljarna v Žalcu vsem tistim reflektantom, ki bodo zastavili svoj hmelj v Hmeljarni. Za 1 kg suhega hmelja bodo prejeli 5 Din predujma. Zastavljeni hmelj mora ur tlali lastnik vsaj do 15. oktobra t. 1. in vrniti p ujeni v gotovini.
5 Din torej ni cena zu hmelj — kakor to nekateri mislijo — temveč samo predujem za obiranje. — Druslvuui odbor.
Živina
Dunajski soveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saboraky in Comp., Dunaj.) Na trn je bilo prignanih 2281 goved. i/. Jugoslavije 172, na kontumač-nein trgu pu je bilo 95 romunskih goved. Cene: voli najboljši 1.70—1.73, L 1.40—1.05, 11. 1.10 do 1.25, III. 0.85—1.(i, krave 1. 1.0—1.10, II. 0.85 do 0.95. biki 0.80—1.05, klavna živina 0.60—0.75. Tendenca: prvovrstni in srednji voli so ostali v ceni nespremenjeni, drugo blago pa je bilo za 5 gro-šev cenejše.
Diiunjski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborskv iu Comp., Dunaj.) Na trg jo bilo prignanih 6782 pršutarjev in 2701 špehar, iz Jugoslavije 2760. na kontuuiačncm trgu pa je bilo 1688 praši- j čev i/. Romunije. Cene: Speharji najboljši 1.72, 1. 1.65—1.70. U. 1.60—1.64, kmetski prašiči 1.60 do I 1.70, najboljši 1.72, pršutarji 1.50—1.70. najboljši I 2.05—2.10. Tendenca: špeharji so sp pocenili za 5 j do 8 grošev, pršutarji pa so obdržali prejšnjo ceno.
Ki<'a
Mednarodna jajčna trgovina je nekoliko oživela in 10 radi legli, ker v leni letnem času produkcija že popušča in radi živahnejšega povpraševanju po blagu zapadnih držav. Ce se je pa to izboljšanje trga le v majhni meri opazilo in tudi ne povsod enakomerno, je pač vzrok ta, ker je gibanje cen odvisno od kupne moči konzuuienta, katera je pa jako slaba in ne povsod enaka. Ker se računa z nadaljnjim nazadovanjem produkcije, se bodo cene držile nli še bolj učvrstile. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 13. avgustu 1932.
Državno prvenstvo
V naši skupini ni bilo prvenstvenih tekem, v Zagrebu so vodilni igrali med «eboj, v Ljubljani je pa gostoval Orient k Sušaka. ki je presenetil naše nogometaše bolj / rezultatom kot / igro. Nu vsak nučiii bi bilo pametno, ako bi tudi Ilirija |><>«iienutln ostale klube niiše skupini' in tlula svojim igralcem počitek, oziroma priliko /a kopanje, škodovalo ne bi nikomur, klub bi si pu prihranil občuten deficit. Klubi tretje in četrte skupine m> igrali med seboj odločilne igre. Za prva mesta jo šlo v vseli igrali. BSK je igral v Skopi j u / Gradjansknn. Nasprotnika, ki dosedaj ni dobil nobene točke «<> BSK-ovci podcenjevali, zato je igra končala neodločno s 2:2. Ta neodločen rezultat lahko |>ovzroči, dn BSK ne bo prvak, ker ima sedaj enako število točk kot Jugoslavija in Slavija i/ Sarajeva. No stilno enako število točk, enako je tudi število
umjurjiLrmrmi jffTaagfca
/mag, neodločenih in izgubljenih iger. Da Ivo
lavno v tej skupini v fitiulu /elo ostra liorbn za prvi dve mesti, je menda jasno. Vsi trije klubi imajo enake izglede /n finale, le goltii-ferene« je mulo boljša \ korist belgrujskili klubov. No. sicer .se tudi Jugoslavija ni dosti boljše odrezala v igri s Su.škoin. |X>nia ua lastnem igrišču je / težavo zmagala Sušk i/ Sarajeva. Rezultat igro je bil 2:0. Klnviju. ki ima torej upanje na -imIiIov ,iii je v državnem prvenstvu. je /mugula nad Skopljauskim športnim klubom s 3:2.
V četrti skupini je Bask /mugul nad Vojvodino, ki je bila doseduj na prvem me*tii. S t um si je tudi tretji belgrajski klub /usigural sodelovanje v ožjem prvenstvu. Ni sicer še siguren na prvem m.v- m. 'o,I,i / drugega ga nj več mogoče spraviti. Vojvodina je sedaj v takem položaju, <lu se l><> morala / Bučko boriti /a sodelovanje. kri je Bučka gladko odpravila Ohi-lifu s ' i je rudi te zmage prišla nu drugo mesto, Vojvodina pa na tretje, Vlačvn lan?,ki fuvarit ie skupine letos tu v formi. Proti Sla-viji i/ Sojnhora je is težavo rešila eno sumo točko, rc/ultut igre je 1:1. V teh dveh skupinah je borba v finalu / do napeta in tudi zanimiva. \ naši iu deloma tudi v sosednji je že odločeno, kdo bo sodeloval v ožjem tekmovanju. Naš« klubi so dokončno i/.pudli.
Športni dan v Zagorlu
Spored športnega dne 21. avgusta 1912: I. Štafeta, start <>l> ') pred Blu/ieeiii nu Toplici, sko/i Zagorje, cilj Kino Triglav, II. Kolesarske ineilkluhskr dirke /u prvenstvo Zasavja 1912«
na 78 kili. Start Kino Triglav Zagorje ob 9.10 cilj istotnni. III. Tek članic bazene, .start ob to pred gostilno Grčnr. cilj Kino Triglav 100 m. IV. Ooss-eountry na 8 km. Start ob 10.11 Me-dija-lzluke. cilj Kino Triglav Zagorje.
Nogometne tekme: a) ob 2 juniorji. ob v rezerva, ob 4.10 I. moštvo.
Razpis: S. K. Zagorje ra/pisuje /a dne 21. avgusta 19^2 staletni trk skozi Zagorje zu ing. I .o-kotov nrehodni pokal, ki preide v »tolno last po trikratni /ai|K)redni, oziroma petkratni zmagi v presledkih. Tekmuje se na progah 110X400X1000X100X 200. Start prod Blažičem na Toplici, cilj k i no Kriicjc. Pravico do sta rta imajo vsi klubi na teritoriju M. O. Trbovlje, če tmli niso verificirani. Zu isli dan la/prnuje S. K. Ziifrorje cross-countrv /a prvenstvo Zasavja l<)12< na S km dolgi progi Metli ja-l/lakc-Zn gorje. Start ob 10.11 pri kopališču Medija cilj _ Kino Triglav Zagorje. Prav ico do starta imajo vsi atleti Jugoslavije. RrvopKlsirnni prejme naslov Prvak Zasavju v croKs-countrvu /n leto t'»12« in veliko srebrno kolajno, drugi in tretji bronaste kolajne. Prijave / i stafetni tek Din 10. /a moštvo in za ciwv-poiiliti'v Din 1. je poslati s prijavnico najkasneje do II. avgusta 1912. Naknadna prijava dvojna. Skupno kosilo stane Din 10. ki ga lahko no-ume/nik paroli / vploč'l')in /uroka. Oba teka se vršita po pravilniku JI \S. Za morebitne nezgode ne prevzame prireditelj niknkr odgovornosti.
Spored kolesarske dirke: (Ihivna skupina in juniorji tekmujejo iiu progi /agorj: Trojane -Krašnia-Domžnle iti obratno. Start >b 9.10 prrvl Kino Triglav Zagorje, cilj istolam. Obrat v Domžalah pred restavracijo Slok.ir«. Nagrade. Glavna .skimina: Prvo plasirani nii-lov Kolesarski prvak Zasavja 1912 v glavni skupini« in veliko srebrno kolajno, drugi jn tretji bronaste, četrti iu pri i c.sovne kolaii' Juniorji Prvo plasirani prejme naslov Knle.snr.ki prvak Zasavja 1912 v jnniorski skupini' m malo srr-brno kolajno, drugi in treiji bronaste, četrti ir. peli časovne kolajni«.
Preljubi sin, ljubljeni brat, dragi ujec in svak, gospod
šolski upravitelj v Pincah pri Dolnji Lendavi
je včeraj, dne 15. avgusta t. 1. v 29. letu svoje starosti nenadoma umrl.
Pogreb ljubljenega pokojnika sc bo vršil dne 17. avgusta ob 10 iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče, kjer bo njego vo truplo čakalo' vstajenja.
Beltinci, dne 16. avgusta 1932.
Tivadar Marija, mati, Raligae Katarina, sestra, Baligač Štefan, svak, Marija in Mirko, nečakinje' in nečak ter ostiilo sorodstvo.
Sa pocPnfce
rabite hitro izvršen entel, nžur, mono-grame, okraske za obleke in perilo.
Takoj jih dobite pri tvrdki
Maiek & Miheš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj
Gospa Antonija Peternel in sin Kari,
profesor, naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je ljubljeni soprog oziroma oče, gospod
tovarniški uradnik v pokoju
previden s tolažili svete vere, v 81. letu svojega življenja, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnika se bo vršil v četrtek 18. avgusta ob 5 popoldne na pokopališče na Jesenicah, Gorenjsko.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v petek ob 7 zjutraj v župni cerkvi na Jcsenicah.
Mir njegovi duši!
Jesenice, dne 16. avgusta 1932.
Sftjj«
da je n
MIRKO KUNAY
Javljamo žalostno vest, da je naš uradnik odnosno tovariš, gospod
nenadoma umrl v triglavskem pogorju. — Bil je marljiv uradnik in vzoren tovariš. Ohranili ga bomo v trajnem in najlepšem spominu!
Ravnateljstvo in uredništvo Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani.
Naš tovariš, gospod
MIRKO KUNAY
nas Je nenadoma zapustil. Umrl je v triglavskih gorah, ki jih je iskreno ljubil.
Tovariša-trpina bomo ohranili v blagem spominu.
Uredništvo Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani.
. ' i

MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka besedo Din f—; ženltovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka pelitna vrslica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Vsaka beseda 1 Din
Prodajalka
izučena trgovine z mešanim blagom želi sedanjo službo spremeniti. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro Zmožna« štev. 11.885.	(a)
iluzbodobe
Vsaka beseda t Din
Nabiralci
telet se iščejo. Ponudbe: tv. »Tele«, hotel Kajfež, Ljubljana.	(b)
Trgovska pomočnica
z večletnimi spričevali in nekaj kavcije se išče na deželo. Ponudbe na upravo »Slov. št. 11810. (b)
Dekle
pošteno, delavno, zdravo, srednjih let, sprejmem v vilo za vsa hišna dela poleg kuharice. Samo take z dobrimi spričevali ali priporočili naj pišejo na upravo »Slovenca« pod šifro »Samostojna« štev. 11.898.	(b)
Vsaka beseda 1 Din
Za dva dijaka
(7. razr. gimn. in 3. razr. realke) iščem zdravo, čisto in mirno sobo z vso oskrbo in z dobro hrano pri marljivi gospodinji. -Ponudbe z navedbo cene itd. na naslov: Inž. Čer-
vinka, Krmelj.
(D)
Vsaka beseda 1 Din
Veliko suho skladišče
in pisarno v centru Ljubljane oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.762.	(n)
Vsaka beseda 1 Din
Hranilne knjižice
kateregakoli zavoda kupimo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod Kreditna-« št. 11819.	(d)
Si
Vsaka beseda 1 Din
Tečaj za vkuhavanje
zelenjave, sočivja in sadja na Krekovi gospodinjski šoli v Zgornji Šiški pri Ljubljani bo od 22. do 27. avgusta. Zunanje plačajo 200 Din — notranje 350 Din za vso oskrbo, o
Šoferska šola E. Čeh
(bivša Carmenikova šoferska šola)
Ljublja.-a. Dunajska c. 38 Šola -/.a poklicne šoferje in amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj iti franko
Vsaka beseda 1 Diu
Informator
Nadaljne informacije za-željene. Zaupno.	(e)
Izgubil se je
v Šiški bel psiček Seiden-pinč, ostrižen, sliši na ime ■ fegi«. 200 Din nagrade dobi, kdor ga prinese ali javi, kje se nahaja. 2iber tova 7, Dedek.	(o)
Vsaka beseda t Din
Stanovanja
tri dvosobna in eno eno-sobno, z vsemi pritklina-mi, takoj oddam. Stožice 150, Žužek, desno, nova hiša.	(č)
Izgubila se je
16. avgusta 1932 med 9 in 10. uro na potu od Dalmatinove, po Prečni ulici, Sv. Petra cesti čez Zmajski most, Kopitarjevi ulici, pred Vodnikovim trgom do davkarije, knjižica za dnevne dohodke in izdatke, sive barve, v papirni vreči, z nadpisom od Arhitekture, na kateri je točen naslov tvrdke, kam naj se knjiga odda, ali pa naj se odda na policiji.	(o)
Pot do lastnega doma
in blagostanja vsakemu odprta. — Pojasnila daje Stavbna hranilnica in posojilnica, Ljubljana, Miklošičeva 15.	(p
Hišo z gostilno
z lepim vrtom in njivo takoj prodam. Potreben kapital 50 do 100.000 Din. Križnik, Vič 90.	(p)
Gozdne parcele
odnosno posestvo kupim Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Na deželi« št. 11.899.	(k)
I2HSEEBI
Novo kolo
980 Din (preje 1950 Din)1 s Torpedo, z zunanjimi mufnami, močno, naprodaj. - Še par komadov, z garancijo. Aleksandrova cesta 5/II.	(1)
Najboljše hruške
nudimo po 3.75 Din kg, zaboj po 30 kg, franko žel. postaja naročnika in franko zavojnina. Poleg tega nudimo tudi sveže slive v manjših in večjih količinah po jako zmerni ceni. Zahtevajte ponudbe od Commercial ag. kom. podjetje, Tuzla.	(1)
Vilo
štiristanovanjsko, novozi-dano, z vsem komfortom, v Ljubljani, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11.295.	(P)
Vsaka beseda 1 Din
Milostljiva!
Iz novo dospele zaloge kožuhovine si nabavite po najnovejših modelih v poletnem času mnogo ceneje fin krznen plašč. Plačljivo šele jeseni. Popravila kožuhovine v pred-sezoni še za polovično ceno. Plačljivo jeseni pri prevzemu. L. Rot, Mestni trg 9, Ljubljana.	(r)
Srebrne krone
staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Liubliana. Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste ori gostilni Možina
Plahte
vozne in konjske, in vso železnino nudi Fr. Stu-pica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.	(!)
II
Ob rt
Posteljne
odeje
močno šivane, v zalogi in po meri, kupite najceneje pri Stuhec, izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Slovenska ul. 24. Predelam stare odeje. Izdelujem najfinejše pernice.
Posteljne ilfne vloge
v lesenih ali železnih okvirjih, ler zložljive železne postelje izdeluje solidno točno po naročilu tvrdka
Pavel Strgulec
Ljubljana, Gosposvetska cest al3 Zahtevajte brezplačni cenik!
Telefon 20S9
BORIS BAN
DENTIST
naznanja otvoritev
dentistlčne prakse za zobozdravstvo in zobotehniko
v Zgornji Šiški, Celovška c. 231 (tramvajska postaja: Nova remiza)
Ordinira
od 8—12 ure dopoldan in od 2—6 ure popoldan
Poceni naprodaj
parni kotel, motocikel zn -Indian«, avto »Renault tri kolesa. Peter Škafar, vulkanizaciia gumija, Rimska c. 11, Ljubljana. (1)

Premog j suha drva
SnEgEsl
Šivalni stroj
1200 Din, pisalni stroj 2500 Din, oba popolnoma nova, naprodaj. Aleksandrova cesta 5/II.	(1)
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605.	(I)
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria
Duhov«) drvo I m ogtie '
kupuje stalno
Uran Stoesc
Ljubi ana
Sv. Petra cesta 24
Vsaka beseda 1 OiD
Trgovino
vsakovrstnega gradbenega materijala, 35 let dobro vpeljana, ki uživa popolno zaupanje svojih stalnih odjemalcev v mestu in okolici, radi bolezni in starosti poceni prodam. -Mavro Mavošer, Dakovo, Slavonija.	(p)
Hiše
in vsakovrstna posestva -išče realitetna pisarna v Ljubljani, Wolfova 1. (p)
Več parcel
po ugodni ceni naprodai Foizve se pri Oražmu v montafonske pasme. Ko-Mostah pri Ljubljani. Ipj lovec, p. Radomlje. (j)
Vsaka besedn 1 Din
Harmonika
kromatična, skoraj nova, z 80 basi, naprodaj. Kavarna Plantarič - Škofja Loka,	(g)
Štedilnike
raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani.
Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
Nakup in prodaja
ml ter jute
J i Brctienc L
^ Dunajska 36 j
Malinovec
pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi ua malo in veliko v
lekarni dr.G.PICCOLI Ljubljana. Dunajska c. 6
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari PreloR. Ljubljana — Židovska ul in Stari trg.
Konfekcija — moda!
Naiceneiši nakup Anton Presker. Sv Petra cesta št 14. Liubliana.	III
la bosanske slive
sveže (debele) kg po Din 3.25, v košarah po 30 kg Iranko naročnik — pošilja brzovozno G. Drech-sler, Tuzla.	(1)
Pisalni stroj
popolnoma nov, ugodno prodani. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »AEG < št. 11.897. (1)
Vsaka beseda t Din
Prodam krave
Cela spalna soba
in ena družinska oprava ter vsakovrstne reči — v . dobrem stanju — ugodno dobre mlekarice, in telics . naprodaj zaradi selitve.
1 Vila Zeschko, Aleksandrova cesta 17.	(1)
Modroce
otomane. divane, fotelje in vse tapetniške izdelke
vam nudi najceneje l(>nac.i Narobe
Ljubljana. Gosposvetska cesta št 16 (pri Levu)
233 EN
iiiiii.........................................
Inserirajte v
, Slovencu'!
itiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiin
Jdl
leanmnae
Pohištvo
posteljnine
preproge, linoleum, posteljne garniture in odeje, zavese, posteljne vložke, žimnice, flanelaste in volnate odeje, gosje perje za postelje, afrik (morska trava), konjsko žimo, otomane, divane, blago za pohištvo i. t. d. vse po jako ni/kib cenah dobite pri
Karol Preis
M A R I B 0 K - Gosposka ulica št. 20
Ceniki brezplačno! Ceniki brezplačno!
Krušno
moke*
in vse mlevske izdelkt-vedno tveie dobile pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana. Stari tre št 32
DRVA P
Trgovina s kurivom
Sv.Schumi
Dolenjska ccsta Telefon 2951
11»
R* proso, ajde in lečrm a kupite nai<en«ie nri
A VOLK. LJUBLJANA
Rp*1ie»B eeste 24 Veletrgovina žit« m moke
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem pretužno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
Franc Vehovc
trgovec
dne 15. t. m. ob 4 zjutraj Bogu vdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 17. avgusta 1932 ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. avgusta 1932.
Žalujoči rodbini; VEHOVC in KIRŠNER.

^mmmmmmiMMmm
*
-
Iz vsega srca se globoko zahvaljujem vsem. ki so mi k tragičnemu udarcu usode izkazali svoje odkrito sočutje, spremljali mojega nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti in ga obsipali s krasnim cvetjem.
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek 18. t, m. ob 10 v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1932.
MARIJA PREŠEL.
.agfš-si --
KO _. ^O 1-1
>S>c>?.= ,9 _ s- - c
gg||21
" ^ "C >-c: 2: h. ^ =
N «2 .5 islS-S?«
3 gaSiig
e --rS •• ®
oNNte
h n"^ s .
et o« Jns :=. » v > co ~ c ">. N i § ^ŠaS .5
.1 , a | -m I a Q a.
3 -i
ot _ c a tj
= .= O X y «
- Ž
« ~ c-l N > -m -r m <u -. is' n » ~ .a: « , «
C > - N
| g . »J |
"I ^,
■2«aB 55!
l} O a UJ .--i; ->• ^ c-j .-><?! JiOj »•
= W >	Ji
a a — i>
"Spe £55 I
R. D. Blackmore:
Roman iz Exmoora
Tudi druge, nič manj tehtne navade so vladale v Blundellovem zavodu, kakor na pr. paljenje žganja; četudi ima to prijeten vonj in je razveseljivo mislili nanje, vendarle se ne bom mudil pri njem, temveč bom rajši opisal, kaj smo počenjali ob priliki povo Inii. Šolsko poslopje stoji ob ne posebno veliki reki Low-manu, ki se približno eno miljo od tam izliva v široko reko Exeo. Dasi reka Lovvman ne buči in ne dere tako silovito kakor naš Lynn, vendarle naraste, kadar divja viharno deževje, v mogočen veletok; višek doseže ta naravna sila, kadar prihrumi v našo reko, peneč se kakor velik serec, ki se vzpenja in poskuša preskočiti plot, manjši pritok potok Ta un t on, koder sem svojčas trgal najlepše kreše, karkoli jih je kdaj človek solil. Ob taki priliki so obdane sive skalnate stene Bluridellove šole od vseh strani od valov in preko cele doline se v vijugali razliva vodovje, tako da je za zunanje učence prava težava Iti domov k večerji.
Tedaj je stal naš vratar, stari Bakrec (tako so ga imenovali zato, ker je nosil bakrene škornje, da bi .se obvaroval prehft(jfenja v želodcu, kakor tudi zaradi njegovega bakrenastega nosu, ki ga jc dobil po zaslugi neke tekočine), na svojem mestu pri zunanjih vratih. Tam je pozorno motril žlebove, stoječe drug nad drugim, po katerih .je presojal naraščanje hudournika, pa tudi pazil, da ga ne bi odnesli valovi. Precej prej, nego je reka dosegla višek, ie stala gruča odposlanih
dečkov ob zidu, odkoder je lal]ko pokukala ven, kadar je naš Bakrec srknil krepilne kapljice, in je budno pazila na ustja odvajalnih odprtin. Baš vratom nasproti, pred oblokom, lahko opazite na mestu, kjer so tla najlepše tlakovana, iz belega kremena sestavljeni veliki črki P. B. V zavodu pa sta vladala navada in predpis, da sme vsak učenec v trenutku, ko prihrumi i voda mimo 5o'skilt zidov ter prične lizati bodisi le en kamen z začetnico ustanovitelja, planiti, pa naj je dečko še lako majhen, v veliko predavalnico in zakričali na vse grlo P. B.
V tem hipu skočijo učenci z glasnim vriskanjem pokonci in jo uberejo s svojih sedežev: čepice pričnejo frčati vse do črnih brun v stropu in le srečen slučaj je, ako ne odletijo za njimi tudi knjige; veliki fantje nehajo mikastiti male in mali se pridružijo velikim. Vzajemno hitijo, kar jim dajo moči, gledat naraslo vodovje in naporno prizadevanje starega Ba-krca, predvsem pa se trudijo izbrcati dnevničarje iz zavoda, seveda s sramotilnimi psovkami. Učitelji z navdušenim ploskom zapro svoje knjige in povabijo drug drugega na pipo ali pa na požirek inozemskega žganja. Veseli so vremenske izpie;nembe in se vdajo udobnemu užitku, nc meneč se za mrzlo vodovje.
Drugo poglavje.
Pomemben dogodek.
Šoli v Tiverionu sem pa dal slovo iz tegale vzroka in na tale način: Dnfe 29. novembra 1673. lela Gospodovega, vprav na dan, ko mi je bilo dvanajst let in sem polrošil ves svoj denar za sladčice, s katerimi sem obdaroval svoje manjše tovariše, smo prišli, kakor po navadi vsak torek, ob petih iz šole. Po starem
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Cet.
Izdajatelj; Ivan llakuvee.
i običaju smo krepko podili zunanje učence izpred j šolske veže po nasipu vse do dvoriščnih vrat hiše, v kateri je imel stanovanje in službo vratar Bakrec. Kaj malo smo upoštevali in še manj je preganjanim pomagalo, da so bili rojaki našega ustanovitelja in na srečo njegovi pravnuki (kajti'neposrednih potomcev ni zapustil) in tudi nismo mnogo izpraševali, v kateri liniji so bili z njim v sorodstvu. Že zdavnaj smo namreč ugotovili med seboj, da so vsi oni učenci, ki so stanovali zunaj našega poslop>ja in naših soban, zastonjkarji :; ta naziv smo iznašli zanje, ker niso plačevali za svoje šolanje niti groša in so hrano nosili s seboj. Radi srno jim pri jedi pomagali, kajti hrana v naši obednici nam je zgolj pospeševala tek; in ko smo s slastjo jedli njihov živež, smo jim dovolili, da so se lahko svobodno razgovarjali z nami. Kljub temu smo pa čutili, ko je njihova zaloga živil pošla, da je te dečke vsekakor treba izbrcati iz Blundellovih prostorov. Nekateri izmed njih so bili sinovi mestnih trgovcev in le-ti so najbrž vedeli, kako pravične so bile naše brce. A drugi so bili iz visokih rodbin, ki so nekaj veljale in marsikdo od teh je včasih vrnil milo za drago ter premikastil dečka, ki je brcal njihove sinove.
»■■■■■■isnnBias^iRseiffiBnnnKfPin
OTOMHNE
Couch zofe, divane, spalne fotelje, peresnice, žimnice, zložljive postelje, mreže, ter vza tapetniška
dela izvršuje najceneje F. SAJOVIC. LJUBLJANA, STARI TRG ŠT. 6. imiiBiHBamiHBiiiiiBmmii'
U'.«dnik: Franc Kremžar.