Leto XV Ravne na Koroškem, 1. avgusta 1978 St. 14—15 Izdaja delavski svet Železarne Ravne Ureja uredniški odbor: Janko Dežman, Vida Gregor, Avgust Knez, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Helena Nerat, Rudolf Rajzer, Ivan Vušnik, Milan Zafošnik Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 86 031, Int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Snujemo nove dohodkovne odnose ■j *e O urejanju dohodkovnih odnosov pri pridobivanju dohodka v Tozd in delovnih skupnostih, združenih v železarno Ravne I. UVOD Eno 'zmed važnejših področij, lih urejamo v organizacijah r, ^enega dela pri usklajevanju Zrt °.vania z določili zakona o aruženem delu, so dohodkovni odnosi. V tem sestavku je pojasnjena vsebina dohodkovnih odnosov in zamisel, kako bi nekatere odnose uredili v temeljnih organizacijah in med njimi v okviru Železarne Ravne. ni a « <51 H v #i;'.. +1 i t > -are : ’ ► ' * % ' ^ V '*** ' ■ \ ,'W" ' * * - % JU 'i * ^ , * / v ' • X* ■ . ' J* ' *v. .. _ | Zaradi strokovno razmeroma zahtevne problematike, predvsem za tiste sodelavce, ki se pogosto ne srečujejo z ekonomiko in knjigovodstvom, je marsikaj opisano poenostavljeno in v kolikor mogoče razumljivem jeziku. Na ta način želimo omogočiti, da se čim več sodelavcev vključi v razpravo in s svojimi predlogi pomaga oblikovati predloge dohodkovnih odnosov. II. DOHODKOVNI ODNOSI 1. Kaj so dohodkovni odnosi Preden obrazložimo zamišljene rešitve v Železarni Ravne, poglejmo, kaj so dohodkovni odnosi? Delavci z združevanjem svojega dela na družbenih sredstvih proizvajajo proizvode, ki jih menjajo za denarno vrednost na trgu. Rezultat njihovega dela in uporabe družbenih sredstev je v primeru uspešnega gospodarjenja dohodek. Dohodek je družben, ker je bil dosežen z uporabo družbenih sredstev in s posrednim delom tudi vseh tistih de- lavcev v delovni organizaciji in izven nje, ki opravljajo razna druga dela, ki omogočajo delavcem v neposredni proizvodnji, da lahko proizvajajo (šole, uprava, zdravstvo, skupne službe itd.) Zato ga delavci, tisti v tozd in drugi izven, razporedijo v skladu s samoupravnimi dogovori za različne namene (OD, skupno porabo, rezerve, prispevke za SIS, splošno porabo ter za akumulacijo, ki jo namenijo za razširitev materialne baze (nove naložbe). Z akumulacijo zgrajene nove kapacitete spet omogočajo povečanje proizvodnje in s tem doseganje večjega dohodka. Delavci v TOZD lahko akumulacijo združijo z drugimi delavci v drugi TOZD. V tem primeru se dohodek, ki je dosežen pri taki naložbi, razporedi na tiste TOZD, ki so akumulacijo združile. Odnose med udeleženci v procesu proizvodnje, prodaje in investiranja pri pridobivanju in razporejanju dohodka za različne (Nadaljevanje na 2. strani) Komunisti so razpravljali o OD Pot v svežino in počitek V začetku julija je bila v železarni problemska konferenca ZK o OD. Namen konference je bil, da poskuša razrešiti pereča vprašanja, ki so v preteklih mesecih privedla do konfliktnih situacij bodisi v posameznih TOZD oziroma v vsej železarni. Osnovni problem je nagrajevanje po načelu delitve po delu. Sedanji sistem delitve osebnih dohodkov se kaže kot nedodelan, z vrsto pomanjkljivosti in končno tudi ni v skladu z zakonom o združenem delu. Vsekakor pa je najprej treba urediti dohodkovne odnose med posameznimi TOZD. Se zmeraj je v veljavi praksa kupnoprodajnih odnosov, ki pa jih ZZD seveda ne dovoljuje. Razprave s področja delitve OD kažejo naslednje: — Ocenjevanje posebnih pogojev dela nas precej stane, poleg tega bi postopek ponovnega ocenjevanja menda trajal kar dve leti. — Prisotne so nerealne težnje po čim višji ocenitvi delovnih opravil. Logičen zaključek tega je v porajanju nesorazmernih razponov v višini OD za približno enako delo. — Dosti je slišati o uravnilovki, ki pa je za naš sistem in današnji čas preživela stvar. — Sedaj veljavni sporazum o delitvi OD korigiramo, a videti je, da samo »izrazoslovje«, v bistvu pa gre vendar za korekturo osnovne vsebine, ne pa za nerazumljivo »leporečje« tez, ki vrh tega niti niso zrasle v naši železarni, pač pa so preprosto sposojene od novomeškega »Novolesa«. Te teze v bistvu ščitijo naš »stari« sistem delitve OD. — Kažejo se nedopustne razlike pri nagrajevanju normiranega in režijskega dela. Sistem norm ni tak, da bi delavca motiviral, ga stimuliral in končno vplival tudi na kvaliteto in gospodarnost, da ne govorimo o tem, kako delavec nima nobenega neposrednega vpliva na postavljanje norm, da so zato nekatere in ponekod zelo ohlapne, druge spet pretesne. — Kljub samoupravnemu načinu določanja ocenjevalnih komisij so osebne ocene vse prej kot objektivne, ker menda ni ustreznih normativov. Pri tem so najbolj prizadeti vzdrževalci, saj nimajo normiranega dela, ker je težko, če že ne nemogoče določiti čas za tekoče vzdrževanje. — Poseben problem je določiti razmerje v nagrajevanju proizvodnega in neproizvodnega dela. Nedopustno je npr., da po sedaj veljavnem sistemu dobesedno plačujemo diplome. Za nekoga, ki ga niti ne poznamo, še manj smo kdaj videli, kako in kaj dela, je (Nadaljevanje na 3. strani) ŽELEZARNA RAVNE Slika 1 DOMAČI IN IZVOZNI TRG [kovačnica | | LIVARNA bodne menjave dela so posebna oblika dohodkovnih odnosov, s katerimi pridobivajo dohodek: — delavci, ki delajo v delovnih skupnostih delovnih organizacij (upravna, administrativna in druga pomožna dela), — delavci, ustvarjalci dobrin na področju družbenih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo itd.). Medsebojni odnosi v okviru svobodne menjave dela se obli- — ali skupni prihodek, kjer si skupni prihodek razporedijo med seboj vse tozd, ki so sodelovale pri proizvodnji skupnega proizvoda, in to potem, ko je dobila pla- Cevi in zidovi (Nadaljevanje s 1. strani) namene imenujemo dohodkovne odnose. V nadaljevanju bomo obravnavali le dohodkovne odnose, ki nastajajo pri pridobivanju dohodka. 2. Vrste dohodkovnih odnosov pri pridobivanju dohodka Kadar pridobivamo dohodek, razlikujemo naslednje dohodkovne odnose: a) Dohodek, pridobljen v TOZD s kupnoprodajnimi odnosi. Ti nastanejo takrat, kadar organizacija združenega dela samostojno nastopa na trgu izven DO ali v DO s prodajo proizvodov in gre iztrženi prihodek neposredno v celotni prihodek TOZD. b) Dohodek, pridobljen v TOZD s skupnim prihodkom. Taki odnosi nastanejo takrat, kadar TOZD proda na trgu proizvode, ki jih je proizvedla skupaj z drugimi TOZD, ali pa opravlja za druge proizvajalce (TOZD) samo trgovske storitve (komerciala). Iztrženi skupni prihodek pa se takoj in v celoti razporedi na vse TOZD v razmerju, s kakršnim je vsaka med njimi prispevala k skupaj ustvarjenemu prihodku. Tako razporejeni deli skupnega prihodka gredo v celotni prihodek vsake od TOZD. S tem sistemom se želi odpraviti stihijsko delovanje tržišča na poslovanje med seboj povezanih proizvajalcev skupnega proizvoda. c) Dohodek, pridobljen v TOZD s skupnim dohodkom. Skupni dohodek pridobi TOZD, ki pri svojem delu oz. poslovanju uporablja in investira poleg sredstev družbene reprodukcije, ki z njimi že sama razpolaga, še sredstva (akumulacijo), ki jih ji odstopi v uporabo ena ali več drugih TOZD na podlagi sporazuma. Ustvarjeni skupni dohodek, ki je rezultat dela delavcev TOZD, ki proizvaja z združenimi sredstvi, si med seboj razporedijo tozdi, in sicer: TOZD, ki uporablja v svojem poslovanju združena sredstva in ki je ustvarila s svojim tekočim delom in svojim deležem sredstev, dobi ustrezen del na vloženo živo in minulo delo, TOZD, ki pa so združila z njo sredstva, pa dobijo ustrezen del na vložena sredstva (minulo delo). d) Dohodek, pridobljen s svobodno menjavo dela. Odnosi svo- 3. Dejavnost TOZD ali delovnih skupnosti ter medsebojna tehnološka povezanost, ki pogojuje vrsto dohodkovnih odnosov Na sliki št. 1 so prikazane temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki so združene v delovno organizacijo Železarno Ravne. Po dejavnostih, ki jih opravljajo, razlikujemo: — tozd osnovnih dejavnosti, v katerih delavci preoblikujejo vložen material v proizvode za nadaljnjo predelavo ali končno porabo, — tozd spremljajočih in skupnih dejavnosti kot izvajalci tehničnih in drugih storitev, ki so potrebne tozdom osnovnih dejavnosti, da lahko opravljajo svojo dejavnost, — delovne skupnosti, ki izvajajo upravna, administrativna in druga pomožna dela, za katera so se dogovorile s tozdi. Na osnovi dejavnosti, ki jo opravljajo tozdi in delovne skupnosti, so skladno z zakonom o združenem delu možni v procesu združevanja dela in sredstev v proizvodnem procesu naslednji dohodkovni odnosi: — med tozd osnovnih dejavnosti: — kupnoprodajni odnosi, pri katerih ena tozd prodaja proizvode drugi in predstavlja prihodek celoten prihodek tozd, Združitev TOZD ln dolovnlh skupnosti v OD železarno Ravne kujejo ob upoštevanju delovanja trga in zakonitosti blagovne proizvodnje, katerim je podvrženo ustvarjanje dohodka v materialni proizvodnji (v tozd osnovnih dejavnosti). Svobodna menjava dela temelji na združevanju dela in sredstev in na menjavi dela, pri kateri stihijsko delovanje trga zamenjujemo z družbenoekonomskimi osnovami, ki jih udeleženci v svobodni menjavi dela sporazumno opredele. Sporazumevajo se vedno tozd kot uporabniki storitev in organizacije združenega dela kot izvajalci. Izvajalci pa so lahko delovne skupnosti v delovnih organizacijah in samoupravne interesne skupnosti izven DO (zdravstvo, šolstvo itd.) Kot izvajalci pa nastopajo tudi tozd spremljajočih in skupnih dejavnosti za tehnične in druge storitve, ki jih potrebujejo tozdi osnovnih dejavnosti. e) Dohodek, pridobljen delno s kupoprodajo, delno v obliki skupnega prihodka, pridobivajo TOZD spremljajočih in skupnih dejavnosti, ki opravljajo storitve v skladu s samoupravnim sporazumom. čanega tozd, ki je zadnja v teh' nološki verigi; — med tozdi osnovnih dejav' nosti kot uporabniki storitev > tozdi spremljajočih in skupn* dejavnosti kot izvajalci storit®^ so dogovorjeni odnosi kupopf®' daje in delno skupnega prihodk* — Med tozd osnovnih, spre/^j ljajočih in skupnih dejavnosti uporabniki in delovnimi skupn®' strni kot izvajalci temeljijo _do* hodkovni odnosi na prineiP* svobodne menjave dela. Enak velja za delovne skupnosti Itie seboj. Na sliki št. 2 je prikazana P°' vezanost tozd osnovnih dejavn®' sti v procesu proizvodnje skup' nih proizvodov. Iz nje se vidi, d v procesu sodelujejo med seb°J vse tozd, ene bolj, druge manj. 4. Kakšne prednosti lahko Pr čakujemo od uvedbe obrača® na osnovi skupnega prihodka Ko je bila osnovna celica spodarjenja delovna organizacij ’ je ta pridobivala tudi celotni pr' hodek za vse obrate znotraj nj j Sedaj je osnovna celica g°sP® darjenja tozd in ona pridobi* tudi celotni prihodek. . Zaradi nevarnosti, da se zn® . raj delovne organizacije P°j® tržna stihija in zidanje cen zfvSie mi negativnimi posledicami, \ uvedena nova kategorija dob® kovnih odnosov — skupni Pr. ;0 dek. Skupni prihodek plačuj®j OZD izven DO na prehodni r ^ čun DO, iz katerega se takoj celoti prerazporedi tozdom, ki s sodelovali v skupnem proizvod ; Kupnoprodajni odnosi so to tozdi znotraj DO sicer po zakoP še dovoljeni, vendar se smatr ’ da je potrebno odnose razviti o prej v skupni prihodek. Z uvedbo skupnega prihod^ bodo vsi tozdi, ki izdelujejo skdP ni proizvod, v bolj izenačen® položaju glede plačane reali*8 Vj je iz skupnega proizvoda. SkuP prihodek bo vplival, da se b® , nasprotujoči si interesi, ki so n1^ tozdi na začetku in med tozdi, so na koncu procesa, hitreje učinkoviteje razreševali, ker b® imeli vsi tozdi za to interes. nes je na žalost tako, da vS a tozd, ki je na začetku ali v sredini, skuša z vsemi sr® j stvi doseči, da se »proda« naP^ tudi proizvode, ki niso popoln®^ v redu, kar vpliva seveda na ° in rezultate naslednjih tozdov. (Nadaljevanje sledi) Janez Znidal POVEZANOST TOZD V ŽELEZARNI RAVNE PRI PROIZVODNJI IN PRODAJI SKUPNIH PROIZVODOV (vredno***0 O C £ m Š O & Finance in rafiunovod. Kadrovsko spl.zadeve Gospodar- jenje Energij* Str.*«"' zdr*«v' Elektro' teh.*t°r’ Tran*P°*e PriPr®'^Jnj# proi*v°^ Kontrol* kakovo»l Razi*k«v* razvoj Družb**J >tand«rd Komunisti so razpravljali o OD (Nadaljevanje s 1. strani) jSprost° določen 17. plačilni raz-Dln sam° zato, ker bo prišel z di-redm° ^°P' P*sca: Plačilni raz- s a VSekakor nima opravka z go-0g ?arn°sti°, kvaliteto, količino, tair-i?0 °dgovornost,io in kar je še 12 1 enako k°t ne 3- 7. ali ^ ' Plačilni razred, ki pa so ven-ref .^°točeni po isti metodi. To-to a6 ver>darle nedopustno tudi iern f3* nekdo, ki se je s študija Pokopal do stopnje magistra 2a ga v železarni potrebujemo, bil čan sv°jega znanja in dela pla-gr ,enako kot čistilka. In mimo-born -^e' b>rez znanja nikdar ne 0 irneli kvalitete, gospodarno- sti, količine itn., seveda tudi novega ali dopolnjenega sporazuma o delitvi OD ne!). S tem so povzete glavne točke razprave, sicer pa je bil govor tudi o drugih rečeh, ki se niso nanašale na OD. Ne glede na to smisel konference ni bil v tem, da bi izoblikovali kakršnokoli oprijemljivo ali dokončno rešitev, saj bi jo smešno poceni odnesli, če bi nam uspelo na eni konferenci rešiti kaj tako problematičnega, kot so osebni dohodki, če vemo, da je celo strokovni team za izdelavo sedaj veljavnega sistema porabil štiri leta. Z. S. Medsebojna delovna razmerja (prenehanje delovnega razmerja, varstvo pravic, pojasnilo) Razloge za prenehanje delovne-! razmerja določa zakon o de-nih razmerjih ter jih OZD sa-j6 ne morejo dodati; prav tako Pek Zakonom določen tudi posto-lik ^akon določa naslednje ob->... e (vrste) prenehanja delovnega Umerja: de)" Zvezno: s pismeno izjavo P0(fhiCa’ s P(smenim sporazumom s Zurn ^en3m organom (spora-n°^’ kadar delavec odkloni Vq av^aoje del oz. nalog, njego-P.re.išnje delo pa zaradi mo-y. Przacije tehnoloških postopkov p0t Zavolj° reorganizacije ni več dok °: •'e delavcu izrečen ^ °Pbni disciplinski ukrep o razmerja; PrpriiT aiscipunsKi dni, anJu delovnega Pten disciplinski ukrep o Pehanju delovnega razmerja; Je^ ^ahko (fakultativno), kadar lai v^Jdelovni pogoji) pa so bist- ^lavec ob sklepanju zamolčal Pičtii '- so ^ podatki neres- k9(j Za opravljanje del oz. nalog; ar nj zmožen opravljati del L' Palog, če ne izpolnjuje z za-.n°m pred trajneje ne dosega delovnih predpisanih pogojev, ka-gaj^tatov, ki se navadno dose- £ult‘ Iti °’,_°dkloni pa dela oz. naloge, 2tv, Ustrezajo njegovi delovni ‘uznosti. lo^doseganjc pričakovanih de-žako rezultatov v dosedanjem kan,nu ni bil razlog za prenesi^ 6 delovnega razmerja, zato ®rip Pogosto poslušali upravičene "Dro°mb.e, da zakonodajalec ne rrialffan!a« nedelavnih ali pre-HjG . Prizadevnih delavcev. Ome-lovn' raz,og za prenehanje de-t°Vjep razmerja pa lahko ugo-sMa • P086'3113, od delavskega dej a imenovana komisija. Za n° zmožnost smo že v enem *>e nniih prispevkov povedali, da Pih j ?eni zgolj seštevka delov-koVn°t' temveč pridobljeno stro-tg^Pst' spretnosti in drugo, dej te z uspešnim opravljanjem ^Vam' nat°g s trajnim izobra-kaS] iem in z delovnimi uspehi. Brene?nii_ fakultativni razlog za . °hanje delovnega razmerja Hast v 'tfUsPl ol5 prehodu iz ene v 4eln, temeljno organizacijo ali j no skupnost. 6iSmP° zakonu, če delavec noče * eno izjaviti, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji; kadar je ugotovljena popolna nezmožnost za delo — invalid I. kategorije; če dela oz. nalog ne sme opravljati na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali drugega organa, ni pa mu mogoče zagotoviti drugih del oz. nalog; če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni ali zaradi izrečenega varnostnega vzgojnega ukrepa z dela odsoten več kot šest mesecev. Delavcu, ki izpolni pogoj za polno osebno pokojnino, sicer preneha delovno razmerje, vendar lahko pristojni organ soglasno z delavcem ugotovi, da so kadrovske potrebe za nadaljevanje njegovega delovnega razmerja. Kot vemo, je pogoj za polno pokojnino ustrezna pokojninska doba, ne pa samo starost 55 oz. 60 let. V nekaterih drugih republikah delavcu, ki izpolni pogoj za polno pokojnino, delovno razmerje preneha po samem zakonu. Nov razlog za prenehanje delovnega razmerja je tudi neodgovorno delo posameznih delavcev, če je zato temeljna organizacija ali delovna skupnost zašla v ekonomske težave. Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, le-to preneha, če tudi po ponovitvi m uspešno opravil strokovnega izpita. Izjemoma lahko delavcu preneha delovno razmerje ob prenehanju temeljne organizacije ali delovne skupnosti, pa v drugih, v okviru DO ni možnosti za razporeditev. Delavec je dolžan ostati na delu še najmanj 30 in ne več kot 60 dni, če prenehanje delovnega razmerja ni sporazumno, če mu je ponujeno drugo delo, pa ga noče onravliati, ali če se noče dokvalificirati, v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti pa zaradi modernizacije za njegovo delo ni več potrebe. »Odpovedni« rok je z zakonom določen tudi tedaj, ko delavcu preneha delovno razmerje zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. Varstvo pravic delavcev se vedno začne v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti, kadar delavec vloži zahtevek; rok zanj je 30 dni od prejema sklepa ali določbe oz., ko je zvedel za kršitev svoje pravice. Tridesetdnevni rok je v dnevnem zakonu posplošen na varstvo katerekoli pravice. Postopek za varstvo pravic je dvostopen, kar pomeni, da prvi sledi vedno tudi dokončna odločitev drugega organa. Tudi ta odločitev mora biti sprejeta v 30 dneh od dneva vložitve zahtevka. Varstvo pravic delavca se po dokončni odločitvi v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti zagotavlja tudi pri sodišču združenega dela. Razlog za varstvo pravic pri sodišču je tudi 30-dnevni molk samoupravnega organa, pri katerem je delavec vložil svoj zahtevek za dokončno odločitev. Zakon tudi natančno določa postopek varstva pravic in celo predvideva smiselno uporabo postopka, kot ga uporablja sodišče združenega dela, če ta v samoupravnih splošnih aktih temeljne organizacije ni določen ali ni popoln. V postopku je potrebno upoštevati tudi načelno izločitve delavcev, ki so s prizadetim v ožjem sorodstvu ali kakšnem drugem razmerju, kar bi lahko povzročilo dvom o nepristranosti odločitvenega orgnaa. S tem zapisom smo končali razlago posameznih zakonskih določil; sedaj nas čaka druga ustvarjalna in zato težja faza — oblikovanje lastnih splošnih aktov, ki bi naj izrazili našo posebnost, vendar skladno z zakonom. Naj omenimo, da bo po ob- Konec halde likovanju pravilnika o delovnih razmerjih, o odgovornosti, o varstvu pri delu, o osebnih dohodkih in drugih, potrebno dopolniti tudi samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji ter o združevanju v delovno organizacijo. Predvsem na nas samih je, kako bomo zapisali tisto, kar nam skladno z zakonom najbolj ustreza, od tega pa je odvisna tudi »trajnost« samoupravnega splošnega akta. Milan Zafošnik DELAVCI DAJEJO POBDDE Družbeni pravobranilec samoupravljanja postaja vse bolj nepogrešljiv dejavnik v naši družbi, njegove naloge so obsežnejše, kot jih je imel kdajkoli kak samoupravni organ. Delo je tako, da bi moral družbeni pravobranilec biti v eni osebi vsaj pravnik in ekonomist, če ne še kaj več. V občini Ravne je družbeni pravobranilec v letu 1977 obravnaval kar 474 zadev, kar pomeni, da bi moral na dan rešiti poprečno dve zadevi. Največ jih je bilo s področja delovnih razmerij — kar 227 ali 48,2 %>. Razlogi za to pa so naslednji: — Organiziranje novih tozdov v nekaterih delovnih organizacijah povzroča spremembe, te pa vrsto spornih situacij in s tem pritožb, še več pa zahtev po pravni pomoči. — V nekaterih OZD so začeli dosledno izvajati določila SSA o zaposlovanju. Pri tem se čutijo prizadeti starejši delavci, ki so vrsto let uspešno opravljali svoje delo, zdaj pa naen- krat ne izpolnjujejo več pogojev. — V železarni Ravne in Rudniku Mežica so prišli na nov sistem nagrajevanja po delu, kar je povzročilo veliko pritožb. Število zadev s področja skupne porabe in stanovanjskih zadev se je relativno zmanjšalo. Seveda so še pritožbe, ki pa so bolj posledica nepoštenega ali samovoljnega ravnanja posameznikov, komisij ali pa tudi nerealnih zahtev delavcev. Razmere na tem področju pa se vendarle hitro spreminjajo v pozitivni smeri. Tudi v letu 1977 so največ pobud za obravnavo zadev dali delavci, in sicer kar za 54,2 °/o vseh zadev. To je 100 pobud več kot v prejšnjem letu. Svoje mesto pri dajanju pobud pa imajo tudi poslovodni organi, ki so namreč dali v letu 1977 113 pobud za obravnavo. Družbeni pravobranilec ni sprožal postopkov prod .sodiščem združenega dela, dal pa je predlog osmim delavcem, da sami sprožijo spor. Večino spo- rov je rešil v času enega meseca, rešitev štirih zadev se je zavlekla na pol leta, le štiri pa so bile ob koncu leta 1977 nerešene. Izhodišče za delo družbenega pravobranilca je v glavnem za- kon o združenem delu, ki mu na eni strani nalaga nove zadolžitve, na drugi pa vzpodbuja delavce in poslovodne organe (v tem primeru), da pogosteje iščejo pomoč ravno pri njem. Z. Strgar Kako izpolnjujemo planske obveznosti Zaključek prve polovice leta kaže, da smo načrtovano skupno proizvodnjo dosegli z 98,6 °/o. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa je presežena za 2,4 %>. Odprema je bila v tem času dosežena 96,4 %. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je v kumu-lativi manjša za 4,7 %, v juniju pa celo za 20,1 %. Kumulativni zaostanek fakturirane realizacije, ki je znašal v prvem četrtletju 11,6%, se je delno izboljšal, tako da znaša ob polletju 5,2 %, v juniju pa smo jo presegli za 5.8 %. Lansko za enako obdobje smo v kumulativi presegli za 15,0 %, v Juniju za 20,3 %. Zaostanek za planiranim izvozom znaša ob polletju 6,2 %, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bil presežen za 4,6 %. Pri tem je treba pripomniti, da je sedaj odstotek izvoza prikazan vrednostno in ne več količinsko kot do sedaj. Tako so podatki tudi bolj primerljivi. TOZD Jeklarna. V juniju je presegla skupno proizvodnjo za 1,1 %, kljub temu pa znaša kumulativni zaostanek v prvem polletju 1,2 %. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bila skupna proizvodnja presežena za 1,3 %. V tozdu je precejšnje pomanjkanje delovne sile, kar ima za posledico nedoseganje plana proizvodnje. TOZD jeklolivarna. V juniju znaša zaostanek skupne proizvodnje 7,1 %, kumulativno 5,2 %. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa je prekoračitev 14,2 %. Zaostanek odpreme znaša v prvem polletju 6 %, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa prekoračitev za 11,6 %. Zaostanek pri fakturirani realizaciji znaša 8,8 %, prekoračitev na lanskoletno obdobje 13,7 %. Pri izvozu pa znaša zaostanek za prvo polletje 24,3 %. TOZD valjarna. Količinski plan proizvodnje je bil sicer dosežen, vendar je precej težav z vložkom, ki je odlit zunaj predpisanih analiznih mej. Tudi pogosta menjava proizvodnega programa na srednji progi ne vpliva pozitivno na proizvodnjo, saj se s tem izgublja normalni ritem dela. Skupna proizvodnja je bila v prvem polletju presežena za 0,1 %, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa za 45 %. V Juniju močno zaostaja odprema — 25,0%. Vzrok je remont konti peči, v kumulativi pa znaša zaostanek 4,0 %. Fakturirana eksterna realizacija je bila presežena za 1,2 %. V primerjavi z enakim obdobjem lani 12,5 %. Precejšen pa je zaostanek pri izvozu 38.3 %. TOZD kovačnica. Mesečni zaostanek skupne proizvodnje znaša 8,8 %, v kumulativi 4,8 %. Vzrok je treba iskati v povečanju medfaznih zalog. Redni potek dela otežkoča vložni material, ki je zunaj predpisanih analiz, primanjkuje tudi delovne sile. Vsi drugi kazalci poslovanja so pozitivni. Tako znaša polletna prekoračitev odpreme 6.5 %, tudi fakturirana realizacija je bila v prvem polletju prekoračena za 8.3 %, izvoz pa za 26,7 %. TOZD Jeklovlek. Skupna proizvodnja v juniju Je bila prekoračena za 7,1 %, v kumulativi tako znaša zaostanek le še 0.2 %. Odprema v juniju je bila presežena za 11,5 %, ob polletju 3,0 %. Glede na enako obdobje lani pa je bila odprema presežena za 30,9 %, v juliju celo za 40,4 %. Slabše je s fakturirano realizacijo, kjer zaostaja TOZD v kumulativi za 5,0 %. Posebno nizek je izvoz, ki znaša ob polletju le 14,0 % od planiranega. Problem Je predvsem v neprimerni mehanski lastnosti vložka, tako da se ne da dobro vleči. TOZD stroji in deli. V juniju je bilo realizirano veliko nedokončane proizvodnje. Organiziranost se Je pokazala na vseh nivojih, med TOZD je bilo dobro sodelovanje. Veliko pa je k temu pripomogla boljša delovna in tehnološka disciplina, tako da je v tem mesecu skupna proizvodnja presežena za 47,2 %. S tem se je delno izboljšala tudi kumulativa, kjer znaša zaostanek 16,3 %. Mesečna odprema je bila prekoračena za 61,8 %, zaostanek ob polletju tako znaša 17,6 %. Fakturirana realizacija je bila presežena za 52,6 %, kumulativni zaostanek 22,9 %. Izvoz je ob polletju presežen za 25,7 %. TOZD industrijski noži. Vsi kazalci močno zaostajajo za planiranimi, tako zaostaja skupna proizvodnja v kumulativi za 44,0 %, odprema za 27,9 %, fakturirana realizacija za 27,4 %, plan izvoza pa za 14,7 %. TOZD pnevmatični stroji. V juniju je bila skupna proizvodnja prekoračena za 10,0 %, in to predvsem zaradi precejšnje nedokončane proizvodnje v maju. Zaostanek v kumulativi znaša 12,7 %. Pri odpremi je zaostanek ob polletju 15,7 %, fakturirana realizacija pa zaostaja za 2,8 %. Tudi plan izvoza ni bil dosežen, saj znaša zaostanek 26,5 %. TOZD vzmetarna. Čeprav so bili v juniju skoraj vsi kazalci doseženi 100%, se v tozdu čuti pomanjkanje delovne sile, in to predvsem zaradi TEKMOVALNI DUH NA DELU USPEII UDELEŽENCEV SLOVENSKIH ZELEZARN NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU KOVINARJEV Letošnje tekmovanje kovinarjev za prvenstvo Slovenije je sklenjeno. Slovenske železarne so na svojo udeležbo in dosežene uspehe lahko ponosne. Skupina naših 40 tekmovalcev je med 237 udeleženci dosegla eno prvo, tri druga in tri tretja mesta. Pohvaliti moramo vse livarje, strugarje, orodjarje, rez-karje in varilce železarn Jesenice, Ravne in Store za znanje, sposobnost in hrabrost, ki so jih dokazali z vključitvijo v tekmovanje, posebno priznanje pa zaslužijo izbranci za republiško prvenstvo. Iskreno čestitam zastopnikom Slovenskih železarn, ki so se na tekmovanju v naj plemenitejši tekmovalni zvrsti — delovni sposobnosti — prebili v sam republiški vrh. Ponosni smo na rezkalca Boštjana Lutra iz Železarne Ravne, ki je postal republiški prvak; na livarja Ferda Krauzla iz Železarne Ravne, varilca Ivana Maleka ter Franca Peternela iz Železarne Jesenice za osvojena druga mesta, in na strugarja Jožeta Kotnika iz Železarne Ravne ter varilca Jerneja Markeža in Jožeta Gračnerja iz Železarne Jesenice za osvojena tretja mesta, kakor tudi na uspešen nastop ostalih tekmovalcev. S svojimi rezultati ste manifestirali ugled slovenskega železarstva. Pred nami je sedaj prvenstvo kovinarjev Jugoslavije. Tovarišem Lutru, Krauzlu, Maleku, Peternelu, Kotniku, Markežu in Gračnerju, ki ste si priborili čast vključitve v ta naj višji krog tekmovanja, želimo veliko sreče in uspehov. Tekmovalni duh pri delu vzpodbuja pridobivanje znanja, sposobnosti in delovne vneme, zato ga moramo v vseh sestavinah naše sestavljene organizacije združenega dela pospeševati. Prihodnja leta se mora povečati število udeležencev, v tekmovanje pa se morajo vključiti vse naše proizvodne delovne organizacije. Tekmovalni uspehi v elitni zvrsti — delu — so najboljše spričevalo resnične sposobnosti, zato morajo imeti svoje učinke tudi na delovno napredovanje. Gregor Klančnik TOZD skupne proizvodnje ton Odstotek doseganja načrtovane(ga) , , fakturirane ekst. odpreme ton realizacije din izvoza din v juniju kumu- lativno v juniju kumu- lativno v juniju kumu- lativno v juniju Kum«' lativ^ jeklarna 101,1 98,8 — — — — — 75.7 61.7 126,7 14.6 125,7 85.6 73,5 136.4 170.5 jeklolivarna 92,9 94,8 92,5 94,0 94,4 91,2 105,4 valjarna 99,2 100,1 75,0 96,0 85,4 101,2 57,2 kovačnica 91,2 95,2 112,7 106,5 117,7 108,3 109,8 jeklovlek 107,1 99,8 111,5 103,0 105,2 95,0 5,9 stroji in deli 147,2 83,7 161,8 82,4 152,6 77,1 85,5 industrijski noži 43,1 56,0 74,4 72,1 75,7 72,6 66,1 pnevmatični stroji 110,0 87,3 106,0 84,3 118,7 97,2 — vzmetarna 99,8 94,7 99,3 95,0 107,2 103,9 235,2 rezalno orodje kovinarstvo 104,5 96,7 131,8 93,1 101,9 99,7 265,4 — Ljubno 57,6 96,5 57,6 96,6 78,2 104,1 — skupaj DO 100,1 98,6 88,4 96,4 105,8 94,8 81,6 Odstotek doseganja v primerjavi z enakim obdobjem lani TOZD jeklarna jeklolivarna valjarna kovačnica jeklovlek stroji in deli industrijski noži pnevmatični stroji vzmetarna rezalno orodje skupne proizvodnje ton odpreme ton fakturirane ekst. realizacije din izvoza din v juniju 100.3 118.9 96.1 97.2 149,7 135.9 151.3 131,0 125,5 92,0 kumu- lativno 101,3 114,2 102,5 97.0 130,8 90.5 77.0 99.6 119,7 99,2 kumu-v5um5u lativno v juniju kumu- lativno • 0 v juniju lativnu 101,9 61.9 114,5 140,4 162,7 87.9 126,2 122,3 138,0 111,6 90,1 99,8 130,9 93.7 1)1,2 98.8 118,5 89,5 110,1 88,1 107.0 141,4 195.1 148,0 128,6 135,9 115,3 113.7 112.5 106.8 131.9 111,8 130.5 114.9 141.4 113.4 154,6 73,2 796,2 15,1 66,8 123,4 321,8 92,8 skupaj DO 100,3 102,4 79,9 95,3 120,3 115,0 90,2 A H^enja delavcev: Informiranje mora prihajati tudi od znotraj ‘račun informiranja znotraj Dr- ie kiio zadnje čase precej I P°mb. Tudi na zadnjem raz-ienem sestanku, ki sta mu ZRc>S^Vovala predsednik CK sm * l' ran(-'c Popit in član pred-Pro lf?°r Uršič, so delavci iz (jgl^vodnje in komunisti pove- da je pri njih slabo informi-tg‘de za marsikaj krivo. Zaradi Plen ve^'trat pride do nejasnosti h„, delavci, saj marsikaj ostane dorečeno. 2 •a. ^1 videli, kako jev resnici ‘^formiranjem v TOZD, smo Uasali nekatere delavce. Takole So Povedali: ta?0*® Pepevnik, TOZD vzmetna ; t informiranje v TOZD vzme-je na /n DO je še zelo neuskla-0b 0. ‘n nepopolno. Res je, da tivVeSČan-ie Pol6^3 prek Informa-^ *?eSa fužinarja, razglasne po-oh\J6’ ?Slasnih desk in z raznimi (jaVeslili, vendar ne morem trditi, t le informacija tudi učinkovita. ^ej°rrnacije, ki so namenjene i6 avoem, bi morale biti prire-di jih lahko ra-2 /u;l in uporabljal tudi delavec jg a‘zjo strokovno izobrazbo, saj (aa .. Pogoj, da bo sprejel infor-r cUo za svojo in o njej tudi rav VljaL v naši TOZD Pa j,./10 kader z nižjo strokovno arazbo prevladuje. fa Poslovnih rezultatih informi-Mn v, ^o3avce na delovnih sku-sVet Pre3i delegatov delavskega del vendar je to odvisno od 2a eSata in njegove prizadevnosti P.renašanje povratnih infor-bjgCli v njegovo okolje. Planira-Pov adr°v in proizvodnih plavi^ ni usklajeno, planiranje ga in dodatnega materiala t>r Proizvodnega plana tudi ne. dig Y tako delovna in tehnološka VSe‘Plina vplivata na poslovanje. PfjJP tem pomanjkljivostim so Cg , delavci v delovnem pro-a. in na posameznih delovnih 2a(j h’.kar ustvarja včasih ne-l0vayoljstvo zaradi menjave de-tkr, planov in natrpanosti ^Srama. 2acj®e družbenopolitične organi-Hfj 36 kakor tudi vsi samo-pj-g^^ni organi v TOZD so o teh vali razpravljali in zalite- v ” nr\l -5 1 _ l: i- :__ ____ ta'* bolj kvalitetno in pravo Mi>nc fw’.c,a ne bi omenil, da bomo Sn° oskrbo z vložnim materi-Vendar ne morem mimo ?lom. tega 2a raii tudi sami vložiti več truda °ijše poslovne uspehe. Ob delovni in tehnološki disciplini ne smemo pozabiti medčloveških odnosov, reda, čistoče, dobrega počutja na delovnem mestu, socialne in osebne varnosti delavca, saj tudi to vpliva na uspeh tozda. Večja popravila se načrtujejo z letnim planom popravil. Imamo pa tudi stroje, ki bi bili potrebni večjega popravila, vendar jih ne moremo izločiti iz proizvodnega procesa, ker so nujno potrebni za tekočo proizvodnjo (npr. stroj za zvijanje očes). Na ostalih strojih pa imamo tudi precej tekočih popravil zaradi dotrajanosti ali neustrezne postavitve (nova ka-lilna linija). Vsa proizvodna ?s‘aia bolniških izostankov. Tako za-vt slcuDna proizvodnja v kumula-Jlfan a °/o, odprema za 5,0 "/«, faktu-’9*/« rea'izacija je prekoračena za Prav tako pa tudi izvoz, kjer T0»rekoraCitev plana 36,4 °/o. k1 rc*alno orodje. Ob polletju JJl 3 .^/'ostanek pri skupni proizvod-/-an..: odprema 6,9 "/o, fakturirana ni , a */•, medtem ko je bil iz-oraCen za 7°.IJ 0/»-»°lzv ^ kovinarstvo Ljubno. Nizka Psis t,^?,n3a v juniju je dala zaosta-, Oflj? Pr‘ skupni proizvodnji 3,5 “/o f^tUri 3,4 medtem ko je plan ‘I'ane realizacije še vedno pre-ceb za 4,1 »/o. f. u. vodij delovnih skupin, ki so seznanjeni v pismeni obliki, so seznanjene tudi delovne skupine. Ob vsakem zasedanju delavskega sveta (teh je bilo letos že kar precej) pa seznanimo tudi vse člane DS s temi rezultati. Vsi ostali finančni rezultati in kazalci dejansko kasni j o in so delavci seznanjeni z njimi, ko so poznani, in to običajno objavljeni v Informativnem fužinarju ali ob bilanci, ki so sedaj predpisane ob vsakem četrtletju. Ker kazalce, s katerimi razpolagamo, obravnavamo sproti, smo seveda seznanjeni tudi z doseganjem planskih obveznosti v tozdu kovačnica. Planske naloge dokaj uspešno izvršujemo. Ker pa ne dosegamo Jože Pepevnik problematika se obravnava na sejah delavskega sveta TOZD, postavljajo se tudi vprašanja nadaljnjega razvoja vzmeti. Vendar ne dobimo pravega odgovora za razvoj tozda od ustreznih služb.« Koloman Vrečič, TOZD kovačnica: »Če bi čakali na podatke, ki jih dajejo za to določene službe, bi bili delavci res pozno informirani v tozdu o poslovanju v preteklem mesecu. Ker pa z nekaterimi podatki dela razpolagamo sami, saj smo izvajalci del, le-te takoj, že med mesecem, v vsakem primeru pa ob koncu meseca posredujemo delavcem. To so podatki o količini proizvodnje, o produktivnosti, o porabljenih materialih, o porabljeni energiji in neuspeli proizvodnji. Ti podatki morajo biti znani delavcem zaradi tega, ker imajo za izvajanje gospodarskega letnega načrta izdelan in od samoupravnih organov sprejet akcijski program s predvidenimi ukrepi in konkretnimi predpisanimi kazalci akcijskega programa za produktivnost, neuspelo proizvodnjo in specifične kazalce za porabo energije. Ta akcijski program obravnava odbor za gospodarjenje v tozdu in prek Koloman Vrečič predvsem predvidenega plana, nenehno opozarjamo na ukrepe, ki so predvideni v akcijskem programu, da bi dosegli načrtovane delovne naloge. Tudi v naši TOZD vse večje planske remonte imamo in tudi moramo imeti planirane in usklajene predvsem s topilnico in prek priprave dela z naročniki zaradi dobavnih rokov.« Anton Herga, TOZD jeklarna: »Kako poslujemo in delamo v naši TOZD, ni težko zvedeti. 2e nekaj let imamo navado, da vse delavce v TOZD sproti obveščamo in jih seznanjamo o poslovanju. Te podatke po navadi objavljamo na oglasni deski. Kolikor pa se le pojavi kdo, ki mu to ni dovolj, pa so zmeraj pripravljeni vodilni v TOZD, da jih bolj podrobno seznanijo s poslovanjem. Res pa je, da se tudi pri nas ob delu pojavljajo težave. Zato je še toliko bolj potrebno, da se delavci sproti z njimi seznanjajo, da jih lahko tudi sami še o pravem času odstranjujejo. Kako delavec zve zanje? Najboljša in najkrajša pot je nedvomno ta, da nas seznanjajo naši nadrejeni. Tudi delegati delavskega sveta in komunisti so v zadnjem času odigrali veliko vlogo prav na področju informiranja znotraj tozda. Reči pa moram, da se v tozdu srečujemo s težavami, saj nam primanjkuje dodatne delovne sile. Precej delavcev bi potrebovali v naših topilnicah, da bi delo lahko potekalo normalno. Prav te težave so najbolj znane nam delav- Anton Herga cem. Kako tudi ne bi bile, saj jih najbolj mi občutimo na svoji koži. Naše delo je takšno, da lahko že čez nekaj ur sami vidimo, ali nam je delo pri kuhanju šarže uspelo ali ne. Mogoče pa se tudi pri nekaterih drugih stvareh razlikujemo od drugih TOZD. Mi namreč ne moremo določiti točnega časa, kdaj se bo opravil remont na talilnem agregatu. Kaj rado se zgodi, da pride do okvare povsem nove peči, ki je bila remontno šele pred časom popravljena. Zato mi verjetno ni treba posebej razlagati, kaj nam pomeni, če pride do predora peči, če je 40 ton jekla pod pečjo, poškodovana peč, in nadaljnji zastoji zaradi tega. Sem član našega DS. Dostikrat smo doslej zelo kritično spregovorili na sejah o doseganju letnega plana in o vzrokih zastojev. Vsa naša stališča so tudi takoj, še »topla« posredovana slehernemu delavcu v TOZD.« Štefan Kamnik, TOZD stroji in deli: »Tudi mi delavci v tozdu stroji in deli zadnje čase opažamo, da je pot informiranja predolga. Za to je nedvomno več vzrokov. Eden je, da delegati delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij ne opravljajo svoje vloge med delavci, kot si oni želijo. Mislim, da bi moral sleherni član DS svojo bazo sproti obveščati o vsem, kar so sklenili na sejah DS. Prav tako tudi o poslovanju in porabi materialov bi bilo treba več informirati. Menim, da je to najbolj pomembno za dober položaj tozda. Res je danes precej vzrokov, ki vplivajo na to. Večkrat pa delavci o teh negativnih pojavih niso sproti obveščeni, kot bi morali biti. Zato ni čudno, da še naprej delajo z napakami. Kje so vzroki? Mislim, da tozdovni odnosi niso dovolj dobro povezani, kajti od tega lahko zavisi dobro poslovanje tozda. Mogoče vse to večkrat preveč površno obravnavamo, ne zavedajoč se, da so prav tu naše napake. Med drugimi ugotovitvami pa je ta, da ima TOZD premajhen vpliv na končno fazo svojega dela (glede prodaje). Nič preveč dobro niso urejeni dohodkovni odnosi, saj vemo, da še do danes nismo uspeli pravilno oceniti nekaterih delovnih mest. Vse to se spet odraža pri razpo- loženju med delavci in pri produktivnosti dela. Tudi mi v TOZD stroji in deli ne čakamo na informacijo, ki pride od zunaj in ki jih dajejo za to določene službe. Lahko rečem, da se naši delavci zelo zanimajo za vse vrste informacij. Precej zanimanja je tudi za vsako akcijo, ki se izvaja, od zamisli do izvedbe nečesa, kar bo še pripomoglo k večjemu elanu delavcev v tozdu. Tudi precej pozornosti posvečamo branju Informativnega fužinarja, kot enega od medijev našega informiranja, in seveda se tudi poslužujemo informacij, ki nam jih nudi oglasna deska. Mnenja pa sem, da bi za še boljše informiranje morali v našem tozdu in tudi drugod popraviti ozvočenje, saj se le malokje dobro sliši. Skratka, resno smo pristopili k reševanju nastalih situacij. Sproti smo pričeli obravnavati problematiko tozda glede poslovanja. Še posebno smo temu posvetili toliko več pozornosti, ker vemo, da ne dosegamo zadanega plana. Mislim, da so nam vsem znani vzroki. Vsem pa tudi mora biti znano, da naša TOZD proizvaja končne izdelke, ki jih je včasih tudi težje prodajati. Tržišče je nasičeno, zato moramo še toliko Stefan Kamnik bolj paziti, da so končni izdelki dobro izdelani. Nekoliko se je zataknilo v prodaji. Ne vem, kje je temu vzrok. Menim pa, da smo premalo storili pri planiranju svojih izdelkov za manj razvite države, saj prav te najbolj sprašujejo za stroji, ki jih izdelujemo tudi mi.« Ivan Gostenčnik, TOZD pnevmatični stroji: »Na postavljena vprašanja lahko odgovarjam samo načelno. Glede posredovanja podatkov o poslovanju od DS za gospodarjenje in izvedbe same tehnike, glede povratnih informacij bi lahko odgovorili tisti, ki so zaposleni v ustreznih službah. Poznano mi je, da ravnatelji tozdov dobivajo »bilten«, katerega sem včasih tudi sam prejemal, danes, po reorganizaciji, pa ga ne dobivam več, ker je baje preveč nas predsednikov delavskih svetov TOZD in ga je baje težko razmnožiti. Mislim, da bi stro- kovne službe le morale ustrezne podatke posredovati. V naši TOZD Informativni fužinar ni edini vir informacij o tem, kako v tozdu gospodarimo. Najboljša informacija je neposredna, v obliki živega pogovora. Zato imamo organizirane delovne skupine ali zbore, na katerih delavec postavlja vprašanja in se mu tudi posreduje odgovor. Istočasno se tu obravnavajo mesečni Ivan Gostenčnik poslovni rezultati, tako da smo seznanjeni s stanjem tozda. Ker smo se nekaj naučili tudi iz zahtev delavcev ob prekinitvi dela, se danes kvartalno dela bilanca, ki se obravnava in se da dosti prej ukrepati. To obliko informacij smo delavci osvojili, zato je naše glasilo samo dodatni vir informacij. Tudi podatke v obliki številk delavci bolj slabo prebiramo. Na dobro gospodarjenje pa vpliva kup dejavnikov, ne samo dobra in pravočasna informiranost. Želimo npr. vplivati na stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva, zato ne povišujemo cen našim izdelkom. Ker pa so se podražile surovine in so prisotne velike obveznosti glede vseh ostalih plačil, se nam zgodi, da poslujemo z izgubo. Delavci poznajo problem, ki nas čaka jutri, da lahko začnemo slabo gospodariti v prisotnih pogojih. Obljubljali so se nam proizvodni prostori, vendar do realizacije ni prišlo. Izhajajoč iz tega so delavci zahtevali, da se organizira problemska konferenca, kjer se naj obravnavajo vsi problemi. Pričakovali smo širšo podporo v železarni, vendar ne mislijo vsi tako. Na dosego plana vpliva veliko težav, ki niso odvisne od dejavnikov znotraj TOZD. Problemi se mesečno ponavljajo. Kot kaže, se iz nastalih napak bolj malo naučimo. Pri tem imajo svoj vpliv tudi spremljajoči tozdi, predvsem pri organizaciji proizvodnega procesa. V bodoče bo to še bolj boleče, ko bodo tudi osebni dohodki delavcev odvisni od doseganja planov v TOZD, medtem ko bodo to manj občutili zaposleni v neposrednih tozdih. Danes se vse premalo čuti v delu odgovornost. O tem znamo predvsem govoriti. Res je, da imamo sami precej problemov tako glede bolniških izostankov kot glede zastarelega strojnega parka, vse to pa vpliva na doseganje proizvodnega plana. Vse probleme, ki so prisotni v proizvodnji, obravnava komisija za gospodarjenje v tozdu, poda svoja stališča in predlaga ukrepe. O teh ukrepih se tudi razpravlja na seji DS, kjer se končno potrdijo. Da bi vse, kar se sklene na seji DS, prišlo med delavce, Spori dela Tokrat smo obiskali vodjo laboratorijske kalilnice tov. Jožeta Gradišnika, ki nam je odgovoril na nekatera vprašanja o raziskovalnem delu TOZD OTKR. »V laboratorijsko kalilnico sem prišel po končani poklicni šoli leta 1956. Od takrat dalje delam predvsem na toplotni obdelavi. Leta 1967 sem končal srednjo tehnično šolo in ves ta čas vodim delo v laboratorijski kalilnici. Moram reči, da je delo pestro in zanimivo, opravljam ga že 20 let in bi ga želel opravljati še naprej.« »Kakšen naj bo raziskovalec?« »To je težko vprašanje, vendar bom poskušal pozitivno odgovoriti. Poleg potrebnega znanja mora biti delavec predvsem samostojen in samoiniciativen. Imeti mora dovolj prakse. Mislim, da bi moral tisti, ki postane raziskovalec za kovačnico, valjarno ali jeklo-vlek, biti vsaj pet let zaposlen v določenem obratu. Dobro bi moral poznati postopke dela, le tako bo Jože Gradišnik lahko uspešno in zadovoljno opravljal raziskave za potrebe obrata.« »Kaj menite o funkciji raziskovalnega dela v železarni? Ali naj vaše delo služi za nadaljnji razvoj ali samo za reševanje trenutne krize?« »Ze iz samega vprašanja se vidi, da je raziskovalnega dela več vrst. Zahteve po raziskovalnem delu že nekaj časa vse zapisnike v c loti objavljamo na oglasni ^eSja Smatram in tudi pričakujem, je dolžan vsak delavec tudi Pr čitati zapisnik, drugače lahko tako govorimo o informiranos ’ objavljamo vse mogoče podat in stališča, če se teh oblik ne P služujejo delavci, potem še ved ostanejo neinformirani in iz te8 sledijo neobjektivne izjave, jo dajejo raznim predstavnike tiska.« Franc Rotar ne poživijo nam narekuje in usmerja tržiš^ Vsako raziskovalno delo vodi razvoju. To vidimo v tem, da pojavlja vrsta novih jekel, izP, polnjujejo se tehnološki postopaj Menim, da bi morali to smer r ziskovalnega dela še bolj razvoj Večji del raziskovalnega dela mislim v službi MR — Pa L usmerjen k reševanju trenutni problemov, ki se pojavljajo v Pr izvodnji metalurško predelovala obratov. Največkrat se srečujenj s problemi, ki so odraz nedosl® nega izvajanja tehnoloških Pre pisov.« »Ali imate pri svojem vsakd* njem delu podporo neposredn proizvajalcev, vodilnih v TOf. in OZD? Kaj bi se moralo ure«1^’ da bi delo še bolj uspešno opr* ljali?« »Pri opravljanju vsakdani^ dela imam podporo in razumi nje vseh vodilnih, prav tako P tudi vseh drugih sodelavcev. pa je, da pride včasih do maj ha, sporov, vendar to dela ne Kar se tiče gledanja neposredn proizvajalcev v obratih na n ' pa mislim, da premalo poznaj delo in težave drug drugega- ^ uspešno delo si želim le to, j prevlada misel, da smo proizvo0 in neproizvodni obrati drug dr gemu potrebni in da vsak naP .^j dek in dobro sodelovanje kor' nam vsem.« jc|0 »Kako se da raziskovalno na splošno objektivno oceniti? se sploh da ocenjevati?« »Vsako delo se da objekti^ ocenjevati, zato tudi raziskoval le prave kriterije za ocenjevan^ je težko poiskati. Mislim, jih je za pravilno oceno veh^jj Kolikšno vrednost bi predp1® g enemu ali drugemu, pa bi lan videli le iz zastavljene na.°^ Raziskovalno delo je pač tudi ko, da je včasih veliko dela. zelo malo sadov.« „ F. Rotar SLOVENSKI AFORIZMI Imam samo prvih petdeset stotkov moralno-političnih kV fikacij. * j0fi* Zdomec je človek, ki ima j, v tujini, vikend pa v dornoV * Delegati so zbor, ki poje *■ glasno samo takrat, kadar 171 PREDSTAVLJAMO NAŠEGA RAZISKOVALCA: I VI RAVNE priloga mladih delavcev Železarne Ravne Bratje v krvavih dneh in bratje danes Poč jano 75, ko so občani Mežiške doline ^ častili spomin na 30-letnico zadnjih bojev {ejSVet°vne vojne na evropskih tleh, se je za-0 obdobje aktivnega manifestativnega delo- mladinske 2Podb organizacije, ki nenehno Pom a krajane k aktivnemu odnosu do j6r embnih dogodkov. Tako je občinska kon-letenca ZSM Ravne na Koroškem pripravila v gJi 1976 proslavo ob 50-letnici III. kongresa t UJ,v ki je po vsebini nosila zvezni značaj Sfi ooživela močan odmev v slovenski javno-red't P°mladnih dneh preteklega leta je pri-J;Vena dejavnost mladinske organizacije iih ^ivela v okviru republiške akcije »Pre-m,0?0 77«, na kateri se je zbralo okoli 8000 aoih iz vse Slovenije. letošnje leto je potekalo v znamenju l ehzivnih priprav na četrto srečanje mladih .geslom »BRATSTVO-ENOTNOST«, ki je i2 1 vrhunec doseglo v junijskih dneh. Mladi (jačk 6 Palanke, Bosanske Dubice, Cazina, ke • ’ Garešnice, Podravske Slatine, Suve Re-kaR Varvarina so se srečali na Ravnah s tu-go^Pliooi občani ter bili tri dni njihovi dragi 2Vr je- V okviru srečanja na Ravnah se je Sost precei pomembnih prireditev, ki so šlro Prikazale vsestranost delovanja koroma življa. sr^avenčani so uvodoma gostom pripravili t(Umnie pred Domom mladine in borcev v Hav r°VCU’ odkoder so skupaj krenili proti Sgj, Paro. V vseh krajevnih skupnostih in za-aah S° gostje toplo pričakani, na Rav-Vrt„ s? Rh pozdravili najmlajši iz otroškega Srex3 j1} osnovne šole. Ob zabavnih družabnih ahjih v krajih so udeleženci prisostvovali Veliki uri zgodovine, na kateri jih je tovariš Dimitrije Topalovič popeljal skozi zgodovino delavskega gibanja v Mežiški dolini, poseben del pa je namenil zadnjim bojem na Poljani. Po veliki uri zgodovine so si gostje ogledali oba muzeja in študijsko knjižnico na Ravnah, prav tako pa so prisostvovali otvoritvi likovne razstave ter razstave mladinskih literarnih glasil iz pobratenih in prijateljskih občin, ki so jih mladi skupno s kulturno skupnostjo pripravili v likovnem salonu in študijski knjižnici. Telesno kulturna skupnost je svoj del programa sprva namenila trimskemu srečanju v Mežici, ki je zaradi slabega vremena odpadlo, zato pa so se gostje in gostitelji pomerili v nekaterih športnih disciplinah. Osrednja prireditev je bila na zadnji dan srečanja, ko so gostje v svečani povorki krenili z Javornika skozi Ravne do telovadne ha- le, kjer so folklorne skupine vseh občin prikazale svoj program v prireditvi »Jugoslavija v pesmi in plesu«. Slavnostni govornik na zaključni prireditvi je bil predsednik republiške konference ZSM Ljubo Jasnič, ki je pozdravil to veliko prireditev ter opozoril na pomembne dogodke v okviru predkongresnih priprav ter kongresov samih. Po pestrem kulturnem sporedu so se dvorani zbrali vsi nastopajoči, delegacije OK ZSM so si izmenjale spominska darila, Ravenčani pa so mladim iz Suve Reke (organizatorjem naslednjega srečanja) predali prehodno zastavo. Z zaključne prireditve so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu ter XI. kongresu ZKJ in s tem tudi uradno zaključili srečanje. Prav gotovo ta velika prireditev ne bi tako uspela, če se v priprave ne bi vključili vsi občinski dejavniki, delovne organizacije in krajani sami, zato gre vsem skupaj zahvala, da so dragim gostom resnično bili odlični gostitelji ter dobri prijatelji. S takim odnosom je naš vsakdanji utrip dobil nove dimenzije, in kar je najpomembnejše, »bratstvo in enotnost« nam je postalo mnogo pomembnejši sestavni del Titove samoupravne socialistične Jugoslavije. Stane Bodner To in ono o delu ZSMS v železarni Na zadnji volilni konferenci koordinacijskega sveta OO ZSM v železarni Ravne smo zavzeli pomembne sklepe, ki so za razvoj in vlogo ZSM v železarni bili odločilnega pomena. Posebno važna odločitev je bila v sklepu, da naj bodo OO ZMS osnovni dejavnik dela ZSM in ne samo KS OO ZSM. Menim, da smo v tem obdobju skoraj v celoti realizirali ta sklep kljub začetnim težavam, saj se že opažajo rezultati naših prizadevanj. Krepi in uveljavlja se vloga OO ZSM, saj ne gre mimo njih nobena važnejša odločitev. KS OO ZSM postaja koordinacijsko telo, ki samo usklajuje delo OO. Sklepi in stališča se sprejemajo v Trdne vezi OO, kar je cilj naše organizacije, s tem odpade bojazen, da se sprejema neka odločitev, ki ni v interesu mladih. Opozoriti moram, da ta usmeritev dela ni še dokončno zaživela v nekaterih OO, ki še vedno čakajo na nekoga, ki bo odločal in delal namesto njih. Ta pojav bomo morali v čim krajšem času odpraviti, saj se s tem pojavlja bojazen, da bi KS OO ZSM v železarni lahko postal spet neko telo nad OO. Da se to obdobje ne bo več vrnilo, nam je porok tudi rešitev financiranja OO ZSM, saj je bila prejšnja precej neurejena in centralistično vodena. Sedaj praktično o vseh finančnih sredstvih odločajo OO, ki pa na nivoju KS OO ZSM združujejo samo še določena sredstva za skupno aktivnost. V zadnjem obdobju se je pokazalo, da reorganizacija ZSM v železarni ni zaključena, saj so se pokazale zahteve po ustanovitvi nekaterih OO, ki jih še ni. Hvala vredno je, da se je zahteva po ustanovitvi OO pojavila v vrstah mladih. To pa je zagotovilo, da bodo svoje delo in družbene interese uresničevali le skupno oziroma organizirano v mladinski organizaciji. Ob tem se pojavlja neuspešnost OO, kakor tudi KS OO ZSM v železarni v reševanju problemov mladih, ki so tudi družbeni problemi. Na raznih sejah smo mladi sprejeli razne sklepe in stališča, ki pa jih nismo realizirali, kar poraja nezadovoljstvo in nezainteresiranost mladih. Vzrok, da nismo realizirali vseh sklepov, je v nas samih. Nismo bili dovolj prisotni v vseh sredinah, kjer so se obravnavale in sprejemale odločitve, pomembne za nas mlade in vso družbo. Predvsem je to rezultat naših slabih delegatskih odnosov. Sklepe smo sprejemali na predsedstvih OO ZSM in KSS OO ZSM. Le-teh pa nismo vedno prenašali med članstvo, kakor tudi nismo seznanjali ostalih sodelavcev z njimi. Posledice so se pokazale na delovnih skupinah in zborih delovnih ljudi, ko se niso upoštevali predlogi mladih, ki pa niso bili samo v interesu mladih, temveč vseh sodelavcev. Temu področju delovanja KS ZSM bomo morali v prihodnjem obdobju posvetiti vso pozornost, kakor tudi delegatskemu sistemu. Imamo mlade v vseh samoupravnih organih, vendar večinoma nimamo stika z njimi, ki predstavljajo ZSM. Ti sprejemajo razne odločitve v imenu ZSMS in baze po svoji presoji, ne da bi o tem obveščali bazo, ki jih je izvolila. To je že širši problem, ki ga bomo morali z ostalimi subjektivnimi silami skupno rešiti. Precej se bo treba potruditi za boljšo povezavo med DPO pri reševanju raznih problemov. Kažejo se premiki, vendar je še precej OO ZSM, OO ZK, IO sindikata, ki ne čutijo potrebe, da bi nastopali enotno pri reševanju problemov. Posledice so očitne, saj se ne zgodi samo enkrat, da za reševanje istega problema DPO zavzemajo nasprotna stališča. In kaj nastane? Nič drugega kot to, da DPO porabijo večino moči za usklajevanje in prepričevanje med seboj, problem pa na kraju salomonsko rešijo z majhnim uspehom. V OO ZSM, kakor tudi v KS OO ZSM je prisotno vprašanje političnega pomena. Res je, da je bilo v preteklem obdobju več krajših oblik izobraževanja, kakor tudi v OO ZSM, vendar je to premalo. Dvigniti je treba zavest vseh mladih kot tudi starejših, da je politično izobraževanje dolžnost, pravica in nuja vseh. Le s sprotnim izobraževanjem lahko sledimo razvoju naših samoupravnih socialističnih odnosov, s tem pa bomo lahko resnično upravljali z dosežki svojega dela. Potrebno bo pospešiti izobraževanje mladih s kratkimi seminarji, ki bodo dali vsaj neki temelj vsakemu slušatelju, na katerem bo lahko gradil dalje z individualnim izobraževanjem. Ze dalj časa je prisotna neaktivnost mladih z višjo izobrazbo v delu mladinske organizacije. Prav v zadnjem času smo naredili prve korake k izboljšavi razmer, saj smo vključili v delo ZSM štipendiste železarne Ravne. S tem se odpira nova možnost seznanjanja štipendistov z delom in rezultati dela ter problemi, ki jih bodo čakali ob vstopu na delovno mesto. Seznanjeni pa bodo tudi z vlogo ZSM in se bodo lahko takoj ob vstopu v delovno razmerje aktivno vključili v mladinsko organizacijo. Ljudski odpor in DS dobivata v naši družbi vse večji pomen, posebej pa na področju podružbljanja. Ne smemo si reči, da mladi na tem področju nismo napravili bistvenih premikov. Potrebno je, da se pospešeno vključimo in nadoknadimo vse, kar smo zamudili. Kot smo na zadnji volilni konferenci ugotovili, je še vedno premalo mladih članov ZK, ki bi delali v naših vrstah. Od njih ni čutiti prave revolucionarne dejavnosti v OO ZSM, kakor tudi v KS OO ZSM. Potrebno je, da OO ZK pregledajo dejavnost članov ZK, ki pa jih ni malo. Vprašajmo se: kje so rezultati njihove aktivnosti?! Jože Jurak Moja babica Ves ta hec se je začel že pred mnogimi, lahko bi rekli, davnimi leti. Nekako takrat, ko opica ni hotela več biti štirinožna žival, ko se je vzravnala, postala dvonožnik in se oklicala za človeka. Se pravi, za najpametnejše bitje na planetu, za katerega današnji najpametnejši potomci najpametnejših pasem opic kljub neštetim obiskom NLP (neznanih letečih predmetov) še vedno trdijo, da je v vsem vesoljnem vesolju edini ogrožen od živih bitij. Ker sem sam verjetno potomec ene izmed bolj »butastih« vrst opic, nikakor ne morem razumeti, zakaj niso vse opice postale ljudje in zakaj so nekateri ljudje kljub temu, da niso več opice, še vedno opičje neodgovorni do vsega, kar je pogoj, da bi ostali ljudje in živali. Najbrž je bilo takrat tako, da so bile opice, ki so vladale, in opice, ki so bile podrejene. Sprejemljiva teorija je tudi tista, da so poznali izobčenje in so opice, ki so še danes opice, potomke tistih opic, ki so bile od vladajočih izobčene in jim niso dovolili, da bi se zravnale in postale ljudje. Kako bi si sicer lahko drugače razlagal, da danes v atomski dobi še vedno žive narodi, ki živijo opičje in še slabše življenje, življenje izobčenih. O ja, saj jim veliki, pametni in bogati priskočijo na pomoč. Pri tem pa seveda ne pozabijo zahtevati kot pogoj malenkostne usluge, katere lahko, strpane v en sam koš, imenujemo kar izkoriščanje. Toda o tem kdaj drugič! Danes ostanimo kar pri moji babici, ki najbrž tudi ni potomka kakih prav posebno pametnih in razgledanih opic, saj drugače ne morem razumeti dejstva, da v dobi, ko je pomembno le to, da delaš v pisarni ali izdeluješ atomsko orožje, še vedno vztraja na »pav-rih« in obdeluje zemljo. In to mojo najstarejšo ter hkrati iz že omenjenih razlogov najbolj čudaško žlahtnico sem po letu dni srečal čisto slučajno. Kako bi tudi lahko bilo drugače? Res, da je dandanašnji hoditi na kmete v modi. Se posebej, če si zaželiš pravih domačih klobas, katerih tovarniških ponaredkov smo že docela siti. Ljudje moji! Nikakor na kmete, kjer so proizvodna sredstva v lasti in upravljanju žlahte, saj se vam lahko zgodi, da bi morali pomagati okopavati krompir! Zato raje še naprej hodimo na obiske samo v času kolin. Vzrok, da sva se z mojo babico srečala, je bil torej povsem drug. Moja babica, sicer zdrava kot dren, se je zaradi bolečin v kolenu po dolgem času odločila, da obišče zdravnika. In je to tudi storila. Po nekajurnem čakanju so se je usmilili. Sama sicer ne ve, kaj so počeli z njo. Ve pa, da so ji rekli, kako je premlada, da ji ne bi bilo treba poravnati računa, ki so ga po končanem delu sestavili. Babica jim je baje čisto zastonj pripovedovala, kako je enkrat bila pri dr. Sušniku, ki pa ji ni čisto nič zaračunal, pa še o kmetiji sta govorila. Pa se moja žlahtnica ni hudovala toliko z radi računa, ampak čisto enostavno zato, k pri sebi ni imela dovolj denarja. Pri vse tem je popolnoma na dlani, da si je bila z doživeto nerodno situacijo, v kateri se je zna šla, kriva popolnoma sama. Ce bi se ma bolj zanimala za razvoj našega družbenefj življenja in ne samo za to, kako bo pla*a vse mogoče akontacije, davke take in druga ne sorte, bi morala vedeti, da smo se vsi leP^ samoupravno dogovorili in izrekli za sofinaa ciranje zdravstvenih uslug, direktno iz zep tistih, ki te usluge potrebujejo. Babici se poizkušal to dopovedati na sila obziren n.’ vendar brez haska. Namreč enostavno ni r zumela, kaj je to samoupravno sporazume^ nje, samoupravni sporazumi in kako nam la11^ ko kaj takega sploh pride na pamet. Tisto se' veda, da se za plačevanje odločimo kar sahjj Potem je babica vprašala mene, če si Pr'ea' stavljam, kako bi bilo, ko bi se lahko kme' je sami odločali o plačevanju davkov. Tak^ pa za njih to baje storijo drugi, njim pa Pr®. ostane le skrb, kako bodo sploh lahko plača* • Toda tudi o tem kdaj drugič! Je parkiranje v križišču dovoljeno? Ostanimo torej pri moji žlahtnici ali žla*V nicah, kajti da bi bila zmeda polna, je Prl^e tisti dan na obisk še babica številka dve- a hočete drugače, potem je to mestna baj moje žene. Predstavljajte si mojo usodo tis ga popoldneva, ko sta se v mojem stanova^ srečali dve, ki sta toliko preživeli, da upravičeno zagotavljata, kako še nikoli , bilo na svetu tako dobro, kot je sedaj. V 1. sapi pa obe moji žlahtnici tožita in točita s j ze za časi, ki so minili in se jih ne da priklicati nazaj. „ Babica številka dve ali mestna babica ni k li ne pozabi začeti, kako je bvo tedaj ve* bol fajn in luštno, da so se lodi bolj radi n*, čeglih še za v pisker det niso meli vsak a kaj. Zmeraj tudi doda, da ta j v Gučtano f nobene bajte ni bvo in je na Cečovju j, meva s vi j e, ki jih je hodiva vsak dan ^ ^ Ja, pa še pule je meva tam in ji ni bvo tr po vsak krajtlih v štacuno. Jej, jej, Pa s g presneti avtiji ji ne grejo v glavo. »Če bi.a oča še živo, bi zdaj za gvišno biv bek. Stel “S, bart, ko je prešo pejan dumo, tek in tej ko< V j jan, da mu je bva vsaka cesta preozka. Zg bi ga čisto za gvišno prvobart, ko bi s1 na cesto, kak bek povozo.« , »Ja, ja,« je bilo vse, kar je uspela dodati ,e bica številka ena ali pavrška babica, ko e mestna spet startala: »Veš Mici, ko bi rekiaS*ma te^ ne matrava- Pa šti (tokrat ni bn . *Presnet**> amPak kar »prekleti«) avto-s> teti me bo pa čisto res sprajo v grob.« sal h’ ^a,<< vzdihnila pavrška babica, čeprav Ved i-ni vec*ela> za kak avtobus gre. No, da bi jas •i Vsa^ v*’ vam hom malo drobneje pori» kajti tudi sam sem kot šofer zelo hud ta prekleti avtobus. Pre ker se kolo zgodovine vedno suče na-VeJ’ na tem ljubem svetu niso mogli ostati c n° tisti luštni časi, ko je naša babica na p ,.°viu še »svije futrala« in krompir sadila. Slele se je moralo umikati hišam, ki so ra-toyln Se ^rile, kot je rasla in se širila naša cevarna\.ki je zaposlovala vedno več delav-te ln jto rezala vedno večji kos kruha. V Pik’ nei^avljivem procesu napredka so last-ko/ “kiciklov« le-te zamenjati za motorna Hiaflsa’ Prvi kilometri asfalta so zamenjali avt 3 . 'n prv‘ občani so začeli kupovati (jgl^obile. Kolo napredka se je zavrtelo tako Post • Cečovčanom ni bilo več treba na Strm i?’ kadar so hoteli peljati do Prevalj, Ceč • so dobili lokalni avtobus, ki ima na bab?v^u postajališče točno pod oknom moje bah1Ce- In to je ta prekleti avtobus, ki moji Ur 1 ker ne more verjeti, da bi sokrajani že- »Bratstvo-enotnost« so sestavljali mladju2 desetih pobratenih občin iz štirih repu-brjp 'h ene avtonomne pokrajine. To so bili dirji iz Raven, Garešnice, Podravske Sla-tar ’ kazina, Bosanske Dubice, Čačka, Sveto-kei?Va> Bele Palanke, Varvarina ter Suve Pon' ®riSada je štela skupaj 91 brigadirjev; b^na starost je bila 22 let. Delavcev je 13 je "bilo učencev, 7 študentov ter 28 č ®tovalcev. Vsi so bili izbrani iz najožjih { ogov OK ZSM in OO ZSM pobratenih ob-bfi„ln so člani ZSM. Poleg tega je bilo v ‘sadi 44 članov ZKJ. lak'°^°Vn* rezullatl so bili dobri, vendar ne bjj1' kot bi se lahko dosegli. Najverjetneje je gaoVzr°k za to slaba kadrovska struktura bri-b0jis' Vsak novi delovni dan pa je prinesel ib0 e rezultate, kar je pričalo, da se navaja-8r*_ naporno delo. V društvenih aktivnostih V n ^delovali vsi brigadirji. Poprečna ocena vi dekadi je bila 9,37% za društvene Uerjih. Kdo naj stro-baf i° pripravi razvid, smo se v žav .<-*ofi°v°rili brez večjih te-v’ sa3 nosilce akcije nedvomno tod8 .n^eSova funkcija; tudi me-aa in način njegove izdelave je Vq na- Izdelava razvida pa goto-be bo gladko potekala zaradi: •tiiT nenatančne opredelitve poj-v delo oziroma naloga; C relativno velikega števila de-*3ciji mest P° obstoječi sistemi- (,.7' stopnjevanja del glede nji-nip6 Zahtevnosti (enostavna, sred-zahtevna ... na primer); relativno kratkega časa — ■ december letos; bilT °klikovanja številnih delov-5^,. skupin (timov) za posamezne bvnosti. Kajti iz že izvršenih u Prav na izdelavo razvida smo bih i 24 bolj ali manj zahtevaj , opravil, ki morajo potekati redjau°Vnem *n tematskem zapo- i)0^0s°bna skupina delavcev, ime-„ *ba od komisije za uresniče-s6 je zakona o združenem delu, UaJe odločila nalogo izvršiti po ko u- Projektne organizacije, ki ^»Vključevala prek 100 delavcev sti 7 TOZD in delovnih skupno- mentorstvo kakšne zunanje pobove se nismo odločili, kar deni, da moramo sami izdelati metodologijo in model. Pa je sploh razvid del ozi-ma nalog? bi^°t.smo že omenili, je to orga-dj^misko-kadrovski akt, s kate-0f„ dpločamo na podlagi smotrne ilgj®11 tzacije družbeno koristnega W ,številne posebne pogoje za ale1 opravljanje teh del. Dobiti Sm° to Pobeli s samoupravni ^kšnim aktom o sistemizacij delovnih mest. V tem med ba torej ni razlike, pomemb-lf)rriJe Pojmovna razlika med detlih °z'roma nalogami in delov-m mestom. ^azvid bo sestavljen: Čelj lz normativnega dela z na-logA °snovami in merili, metodo-I sprg.° ter postopki za oblikovanje, bjeJen}anje, spreminjanje, dopol-anie in izvajanje razvida; vSeb-lz opisa del oziroma nalog po 5b0 ll\'> Posebnih pogojev za uspe-stfoW 1° (stopnja izobrazbe s tioi0x° in delovnimi zmožnostmi), fiy» .nimi odgovornostmi, psiho-btj i1101* Pogoji za delo, delovnika ifS°ji in drugimi sestavinami j, Vrševanje del oziroma nalog, kiza ■ vidimo, se razvid in siste-mjp glede vrste podatkov ne hj knieta, razlikujeta pa se v o?ir enem podatku — opisu dela V p,.11?3, nalog. Ce je bilo doslej sto 3 pojmovano delovno me-(lou^ptežno s stališča pozicije [ h\[ e) delavca, vezano na stroj by0rtr°in° napravo ali celo na bo mizo, potlej je s stališča dela oziroma naloge to treba pojmovati širše kot enako ali istovrstno delo, za katerega se zahteva enaka strokovna izobrazba in delovne zmožnosti. Iz prakse vemo, da nobena organizacija in tehnologija nista nespremenljivi, zato se dopolnjujeta, čemur se mora dinamično prilagajati tudi organiziranost del v obliki delitve dela. Vendar ne v smislu njene lokacije, temveč njene istovrstnosti ali sorodnosti. Za primer si oglejmo relativno široko poklicno usposobitev ključavničarja, ki mu omogoča konstrukcijska dela, montažo, vzdrževanje strojev in podobno, kar predstavlja sorodno delo in ga bo delavec seveda dolžan opravljati, ko bo za to potreba. V nekem drugem, ožje usmerjenem poklicu, bo seveda gibljivost manjša in bo Tretja delovna seja Uresničevanje koncepta SLO in DSZ v občini Skupščina naj bi v obliki poročila in analize obravnavala stanje obrambnih priprav družbene samozaščite in civilne zaščite v občini. Poročilo naj bi predvsem poudarjalo dosežene uspehe in slabosti pri podružbljanju družbene samozaščite in SLO v temeljnih samoupravnih skupnostih, kjer nastopajo delovni ljudje in občani kot osnovni nosilci nalog. Predlagatelj; svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Gradivo pripravi: odsek za ljudsko obrambo, štab TO in šef odseka za notranje zadeve. Rok: konec avgusta Pristojni: vsi zbori skupščine Problematika obrti in malega gospodarstva v občini Obrti in malemu gospodarstvu je v občini treba posvetiti posebno pozornost. Zaradi tega je nujno treba pripraviti temeljit pregled, kaj imamo v občini na področju malega gospodarstva in obrti, kakšne potrebe so in kje. Zaradi tega bo treba izdelati študijo, ki bo pokazala možnosti razvoja malega gospodarstva v občini. Ker je naloga strokovna in tudi obsežna, bi bilo treba pridobiti za sodelovanje strokovnjake iz gospodarstva in ekonomski center. Predlagatelj: izvršni svet Gradivo pripravi: oddelek za gospodarstvo v sodelovanju z drugimi institucijami in sodelavci Rok: september 1978 Pristojni: zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Pregled polletnih rezultatov gospodarjenja OZD in učinkov sanacijskih ukrepov v TOZD, ki so v letu 1977 poslovale z izgubo Na osnovi polletnih rezultatov gospodarjenja, ki jih pripravi v nekaj primerih podobna sedanji — vezani na delovno mesto. V finančni operativi bo istovrstnost ali sorodnost del, kot je knjigovodstvo, saldakonto in podobno. Danes pa smo iz teh istovrstnih ali sorodnih del sistemizirali tudi po več kot 6 delovnih mest, čeprav se za vsa zahteva končana srednja šola ekonomske stroke in enake ali zelo podobne delovne zmožnosti. Drug primer so dela enake zahtevnosti na razvojnih projektih, pri planiranju, avtomatski obdelavi podatkov, refe-rentska dela v komerciali, pripravi proizvodnje (tehnologi, planerji, lanserji) in še kje. Ni sporno, da je skrajni rok za sprejem razvida del oz. nalog 11. 12. 1978. Rok je torej znan, zato izključuje vsako razpravo o tem, ali razvid sploh in kdaj. Razvid torej bo, kakšen bo, pa je odvisno od nas: služb in skupin delavcev, ki bodo strokovno pripravile osnutek, vseh delavcev, kako ustvarjalno bodo o osnutku razpravljali in seveda od samoupravnih organov, ki bodo razvid oblikovali kot predlog ter ga v končni fazi tudi sprejeli. Milan Zafošnik služba družbenega knjigovodstva, je potrebno pripraviti z delegatsko skupščino krajši povzetek doseženih gospodarskih rezultatov v organizacijah združenega dela, s tem da se posebej opozori na problematiko, ki je prisotna na področju gospodarjenja v prvi polovici leta in ki se nakazuje za naslednje polletno obdobje. Poseben poudarek je treba dati tistim TOZD, ki so v sanacijskem postopku glede na izvrševanje v sanacijskem programu zadanih nalog. Gradivo pripravi: oddelek za gospodarstvo in finance Predlagatelj: izvršni svet Rok: september 1978 Pristojni: zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI 6051 Politička enciklopedija 1975. 6052 Baban Lj., F. Rocco, Uskla-djivanje tržišnih aktivnosti 1976. 6053 Gunjič B., Rečnik rusko srpskohrvatski srpskohrvat-sko ruski 1977. 6054 Dejanovič P., Organizacija samoupravnog preduzeča 1971. 6055 Strukturne karakteristike, dinamika rasta i akumula-tivnost privrede SR Hrvat-ske do 1985 g. 1977. 6056 Turk I., Podatki in informacije v poslovnem sistemu 1978. 3587/426 Analiza potrošnje va-Ijaka u valjaonicama RMK Zenica, Zeljezara Nikšič i Zeljezara Ravne 1978. 6057 Bazala A., Istraživanje tr-žišta u funkciji udruženog rada 1978. PROGRAM DELA SKUPŠČINE OBČINE RAVNE V lll.-IV. TRIMESEČJU Kačjak 6058 Hildebrand B. P. An Intro-duction to Acoustical Halo-graphy 1972. 6059 Strelec V., Plinarski priruč-nik 1977. 6060 Archie H., Mechanics of Materials 1976. 6061 Zolič H., Aktiviranje unu-trašnjih rezervi u osnovno j organizaciji udruženog rada primj. adek. metoda 1978. 6062 Marketing und Verkaufslei-ter Handbuch 1976. 3338/42 1977 Annual Book of ASTM standards Part 42 1977. 6063 Davis D., Gramatika televizijske proizvodnje 1975. 3587/427 Študij meritev in regulacij toplotnotehničnih veličin pri avtomatizaciji metalurških peči 1978. 3587/428 Ivaniš S., Izrada peleta za visoke i TH peči (A) 1976. 6064 Brunhuber E., Giesserei Fachworterbuch 1977. 6065 Mjagkov V. D., Kratkij spravočnik konstruktora 1975. 3338/31 1977 Annual Book of ASTM Standards Water 1977. 3338/26 1977 Annual Book of ASTM Standards Part 26 1977. 3338/12 1977 Annual Book of ASTM Standards Part 12 1977. 6066 Bidlingmaier J., Modernes Marketing — Moderner Handel 1972. 6067 Viallet P., La Pollution de L‘air 1975. 6068 Thoma J. U., Modern oil-hydraulik engineering 1970. 6069 Mildenberger D., Analyse elektronischer Schaltkreise 1975. 6070 Hinkley E. D., Laser Moni-toring of the Atmosphere 1976. 6071 Keller E., Abfallwirtschaft und Recycling 1977. 6072 Fawcett J. R., Hydraulic cirtuits and Control systems. 6073/2 Goransson B., Industrial Waste Water and Wastes — 2. 1976. 6074/1 Buomicore A. J., Industrial Control Epuipment for Gaseous Pollutants — 1 1975. 6075 Atkins M. H., Pollution control costs in industry 1977. 3587/429 Dvoršek D., Razvoj keramičnih delov za livne sisteme 1978. 3587/430 Vodopivec F., Raziskave vpliva temperature toplega valjanja različnih jekel na izoblikovanje sulfidnih vključkov 1978. 3587/431 Kontrola i tehnologija pročiščavanja otpadnih voda u crnoj metalurgiji 1977. L Kaj radi gledamo Za ta zapis ni pri roki tehtnih pisanih virov In literature. So pa v spominu TV razgovori z direktorji raznih podjetij za uvoz filmov, izjave lokalnih strokovnjakov za sporede v kinematografih, recenzije v dnevnem časopisju, reklamne napovedi v reviji Stop, predvsem pa vsakdanje objave v časnikih. Ker so te po svoje še najbolj zgovorne, poglejmo za primer poljuben datum, na priliko 23. junij. Tega dne so po Sloveniji predvajali: »Obračun v podzemlju«, »Dvoboj na Missouriju«, »Tri ženske«, »Sicilijanska zveza«, »Kaj te mož pušča samo«, »Sin viharja«, »Trije Kondorjevi dnevi«, »Elita morilcev«, »Zakon sovraštva«, »King Kong«, »Sovražnik Apačev«, »Kaskaderji«, »Lo-ganov pobeg«, »Hopla, cipa v postelji«, »Emily«, »Harmagedon«, »Past za nevidnega« itn. Prva značilnost: nobenega filma iz NOB, nobenega mladinskega, sploh nobenega domačega. V poprečju so torej še zmeraj razmeroma redki. Druga značilnost: komaj kaj filmov, o katerih se resni cineasti imajo kaj pogovarjati, ker gre bodisi za kvalitetno delo ali za zanimiv eksperiment. Tretja značilnost: z zapomnjenimi podatki vred ta seznam potrjuje, da na sporedih naših kinematografov še zmeraj prevladujejo kriminalke, vesterni, komedije, pustolovščine, znanstvena fantastika, zgodovinski spektakli in posteljne štorije, »prepovedane za mladino pod 16 let.« Vsem za silo razgledanim in zrelim ljudem je jasno, da je velika večina teh filmov šund, narejen po dveh, treh šablonah za posamezne zvrsti. Ta roba manj zahtevnemu gledalcu uro in pol draži živce ali žleze ali oboje hkrati. Skoraj po pravilu pa predstavlja podobe nekega sveta in neke ljudi, ki jih v vsakdanjem življenju bodisi sploh ni, če pa so, vsaj v tako gladko in sladko zmontiranih zgodbah ne. To je seveda enako jasno direktorjem uvoznih podjetij kot tudi kl-inodirektorjem. V svoje opravičilo pa domala vsi v en glas trdijo, da večina gledalcev resnejših, globljih, vsebinsko in idejno dobrih filmov ne gleda rada. Postrežejo s podatki, na koliko slabih filmov si smejo privoščiti predvajanje enega dobrega za nekaj dni. Ker se zaenkrat še ne spuščamo v analize in hranimo ugotovitve s posameznih področij umetnosti za končno bilanco, zabeležimo le nekaj osnovnih dejstev. Mladinski film ima svojo zvesto publiko. A ker je takih filmov malo, se otroci že zgodaj zatekajo po nadomestilo k akcijskim kavbojkam in drugimi podobnim zvrstem, ki jih vzgajajo v prepričanju, da je film dober, če je napet. Domači film je bolj gledan, če je posnet po dobrih literarnih predlogah (Cvetje v jeseni, Idealist), manj, če je eskperimentalen, nastal iz šibkega scenarija. Filmi iz NOB so zelo priljubljeni, če so akcijski, manj, če so psihološki. Ker pa so v krepki manjšini, ne morejo uspešno tekmovati z »morilci«, »Apači«, »gangsterji« itn. Kvalitetni domači in tuji filmi imajo malo gledalcev, redko pridejo na spored in ne vrtijo jih dolgo. Iz povedanega sledi, da poprečen obiskovalec kina našega časa najpogosteje gleda akcijske filme iz okolja, ki se bistveno razlikuje od njegovega vsakdana. Identificira se z junaki, ki so drugačni od njega im njegovih znancev, skratka: stopa za uro in pol v neki svet, ki z našim nima nobene zveze. Marjan Kolar S KNJIŽNE POLICE Ko odpade lepotija Domača dela K. F. Marko Selin, Nič več strogo zaupno I., II., dokumentarno delo. PK, Lj., 1168 str. 650 din. Avtor posega v zgodnje obdobje nastajanja nacionalsocializma in hkrati utrjevanja vseh vej nemškega varnostnega aparata. Tako v prvi knjigi. V drugi pa je prikazal dejavnost nemške obveščevalne službe pri nas in obenem delo naših protiobveščeval-cev. Mira Mihelič, Obraz v zrcalu, roman. MK, Lj., 336 str. 198 din. Miheličeva riše čas pred 1. svet. vojno in po njej. Vanj je postavila usodo zakona iz koristoljubja, zakonolom, beg, zamenjavo otrok in presenetljivo razmerje med materjo in hčerjo, saj se materi neznana hči poroči z njenim ljubimcem, kar pripelje do umora. J. Vandot — M. Stante, M. Slana — Miros, Kekec in Mojca, Li-liputanci gredo v napad. MK, Lj., 144 str. 125 din. V knjižici sta objavljeni besedili dveh odrskih del, ki sta z uprizoritvami razveselili širok krog mladega in najmlajšega občinstva. Prva zgodba obravnava Kekčeve podvige in usodo slepe deklice, druga pa simbolični boj Liliputancev za ohranitev našega okolja. France Bevk, Znamenja na nebu, zgodovinska trilogija. MK, Lj., 580 str. 294 din. Trilogija predstavlja mogočno zgodovinsko fresko, v kateri je pisatelj slikovito upodobil ljudi in zgodbe na Goriškem, Tolminskem in v Furlaniji v prvi polovici 14. stol. Nosilci vseh dogajanj so trije sloji: gospoda, kmetje in uveljavljajoče se meščanstvo. Franjo Puncer, Izgubljeni človek, novele. MK, Lj., 156 str. 109 din. Puncer v osmih novelah obravnava prihodnost človeškega rodu. Človeka prihodnosti v teh tekstih ne ogrožajo sovražniki iz tujih svetov, marveč si je največji sovražnik človek sam. Sporočilo teh novel ni vzpodbudno, pač pa izzveni v svarilo, ki ni znanstveno utemeljeno, a mu je vredno prisluhniti. LATELIIA FILATELIJA FILATELIJ* flL> FILATELIJ* FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA Prevodi Nebojša Tomaševič, Tisnikar, Svet obujenih mrtvecev, monografija. DSZ, Lj., 208 str. 500 din. Knjiga prinaša poleg uvodnega besedila osem velikih barvnih reprodukcij, ki približajo bralcu monumentalno delo tega nenavadnega umetnika. Jože Tisnikar dela več kot četrt stoletja v prosekturi bolnišnice Slovenj Gradec. Mrtve, ki prihajajo na obdukcijsko mizo v nepretrgani vrsti, skrbno sprejema in jih odpira z ostrim skalpelom. Zjutraj, ko se mesto prebudi, jih predaja svojcem. Tisnikar je te ljudi, ki so prestopili prag življenja in smrti, vrnil v življenje na umetniških slikah na njemu lasten način. John Hedgecol, Vse o fotografiji in fotografiranju, priročnik. DZSS, Lj. Knjiga je priročnik za vse, ki bi se radi naučili ali izpopolnili svoje znanje o fotografiranju. Prvič dobivamo v eni sami knjigi kompleten fotografski priročnik s podrobnimi tehničnimi navodili in koristnimi nasveti. Marilou Mc. Kenna, Mladostni po 35. letu, DSZ, Lj. V knjigi je opisano vse, kar moramo vedeti, če hočemo zavreti svoje staranje. Navaja nas k načrtnim telesnim vajam, k nadziranju prehrane in teže, opozarja na vse, kar je škodljivo. Obnovljena mladost v srednjih letih utegne imeti daljnosežne posledice. Lahko nam omogoči dočakati starost, ne da bi pri tem doživeli onemoglo senilnost ter odvisnost od družine in skupnosti. Fausta Cialente, Štiri dekleta VVieselberger, roman. DZS, Lj. Delo italijanske pisateljice pogumno razkriva ozadje porajajočega se iredentizma v Trstu. Knjiga je za slovenskega bralca zanimiva, ker s simpatijami govori tudi o Slovencih, o njihovem vedno bolj tragičnem položaju v tržaški zgodovini. (Po Knjigi 78 in Knjižni panorami DZS) Vsebina filatelije Če primerjamo današnjo lijo s filatelijo v prejšnjem s ^ letju (ta se je namreč skupaj znamkami rodila v sredini 19. s letja), se vidi, da so se s popolnoma spremenili svet, zna ke, cilji družbe kot tudi namen vsebina filatelije. Današnja filatelija gre v kor s svojim časom in družbo ^er,nje preduje v novih smereh danas tematske filatelije. Stara fH® lija je gledala znamko kot do j ment pošte in na ta način s0 ; do pred nekaj desetletji še zbir znamke. ij Današnja znamka ima po sv ^ vsebini in funkciji večname0 ^ dokumentarni pomen — drza . zgodovinski, politični, naciona tehnični, umetniški itd. Zato zbiranje in preučevanje znam v takšnih novih smereh *n bini novi smisel in nova družb naloga moderne filatelije. , Seveda ima tudi stara filate pomembne zasluge za danas ^ stanje, ker je v znamkah ohraa.^ dokumentarno-znanstveni umetniško-zgodovinski mater tako da se lahko le-ta danes P učuje. ,e Sodobna filatelija ne naspro'•. preučevanju znamke v tem s ^ slu, toda kot znanost z znamka se danes ne omejuje na ta kr niti se z njo posebno ne ukvaegj temveč obsega področje celoto družbenega življenja in ustvafl nja‘ f. m MISLI Neodvisnost ni v odbij071 temveč v odbiranju. _h0t SenS11 * s, Qe' Umsko so neodvisni samo ni ji in bedaki. rgC Svoboden in neodvisen je st' mo tisti, ki misli. Feu erbt1 cl> Spomin je pri nekaterih ^ kot škatla, v kateri lahko c‘° jjj, pomeša dragulje s starimi * Tisti, ki nima dobrega spo" naj ne laže. .„«,1 Monta™ * i||, Spomin slabi, če ga ne ^cef0 » Če ste po naravi Ijubezn^ privlačite mnogo ljudi, ki niso všeč. nrildl • Ljubeznivost vrni z ljubei vostjo, zlo s pravičnostjo! *st Lao — * , ji Kjer se ne da nič narednb lepo nasmehniti se. fl Japonski ljudski -^illIL15/l978 INFORMATIVNI FUŽINAR Rekreacija in šport PLAVANJE ®toveif. — vodilna plavalka 2a^ Trbovljah je na prvenstvu 100 ,ameznike nastopilo več kot lfju. Plavalcev iz 12 slovenskih vai 0v- Nesporno najboljša pla- Ski ,a S*'a bila Borut Petrič v mo- ki,„ln Maja Rodič v ženski konkurenci. Pia!3 *"em Prvenstvu so dosegli redf>a Fužinarja kot celota iz-stihn usPeh- P° osvojenih me-krat bR kar 21-krat prvi, 13-r drugi in 9-krat tretji. sl0 al^a Rodič je osvojila 12 naju ?v republiške prvakinje za v n lce in mladinke. Zmagala je to, “"Ratajih dvojnih disciplinah: pr *n 200 m kravl, 100 in 200 m §a a°> 100 m delfin in 200 m me-la * zadnji disciplini je plava-d0s in z rezultatom 2 :31,17 rek ^ia absolutni jugoslovanski Vsestranski Mirko Bavče T^^dški konkurenci je osvojil 10q Rodič zlato kolajno na bij ^ Prsno, med mladinci pa je TU(.iVi na 100 in 200 m prsno. dVe 1 Dimiter Vočko ge osvojil siCe Prvi mesti pri mladincih, in q na 100 in 200 m delfin. °SVo n-^ Plavalci Fužinarja, ki so klen kolajne: Andreja Bru-eam. "7 drugo mesto med člani-20q 1 id mladinkami na 100 in So J*1 Prsno; Vlasta Pisnik dru-lice asto na 10® m za Ma-8oo uln mladinke, drugi mesti na dišavi in 200 m delfin za mla-ip j«6 id dve tretji mesti na 100 Voj j,. di kravl. Levarjevi sta os-mcd mladinkami drugo sto n° na 100 hrbtno in tretje me-80o 71 200 m prsno, 400 kravl in drpa' kravl. Tomaž Rodič je bil t)ra|l died člani na 200 m prsno, člgj.’1? ,K°s je bil dvakrat drugi v Pl l ki konkurenci na 100 in 200 Vbtdo, Dimi ter Vočko je bil ip ono i dvakrat drugi na 100 tpg» di delfin in tretji na 400 m bp . P°> med mladinci pa drugi ip J “ m mešano in tretji na 200 Ah^ o* t'p«. s°lutno premoč pa so imeli Taki1 ar^evi plavalci v štafetah. Vse Mntje kot dekleta so dobili Sin • štafete: 4 X 100 m me-^ In 4 x 100 m kravl. vPpe dicdnarodnem mitingu Cr-Mojj. zvezde v Beogradu sta v * rski konkurenci tekmovala tudi plavalca Fužinarja Branko Keček in Marinka Dretnik. Ke-ček je bil 2. na 100 m hrbtno in 3. na 100 m kravl, Dretnikova pa 2. na 100 m prsno. Uspešen nastop Mirana Kosa V Darmstadtu je tekmoval Miran Kos in osvojil na mednarodnem mitingu dve prvi mesti na 100 in 200 m hrbtno z izvrstnima rezultatoma 1:02,86 in 2:16,50, ki pomenita nova jugoslovanska rekorda za starejše pionirje. Mladi Pesičer je uspel na 100 m hrbtno in se uvrstil med finaliste. ODBOJKA Po zaključnih regijskih prvenstvih so bile prve tekme prvakov za jugoslovanski pokal. Zenska ekipa Fužinarja je gostovala v Celju in premagala tamkajšnjega prvaka ekipo Golovec s 3 :0. Člani Fužinarja so v Šempetru z lahkoto premagali drugouvrščeno ekipo republiške lige, prav tako s 3 :0. V nadaljevanju pokalnega prvenstva bodo ravenska dekleta v septembru igrala z Branikom, člani pa z Mariborom. SREČANJE MLADIH V naši občini so se na pobudo ZTKO Ravne gostovali mladi tekmovalci iz Sarvara — Železne Županije. V Mežici so se srečali nogometaši in šahisti, v obeh panogah so bili boljši gostje iz Madžarske. Na Ravnah pa so tekmovali v namiznem tenisu. Tako pri dekletih kot pri fantih so bili boljši ravenski predstavniki. ATLETIKA V Beogradu je bilo 34. državno prvenstvo v konkurenci posameznikov. V ženski konkurenci je uspešno tekmovala Nada Šober, ki je v tekih na 1500 in 3000 m osvojila tretji mesti. Uspeh So-brove je pomemben predvsem zato, ker je po dolgoletni poškodbi prvič nastopila na velikem tekmovanju in opozorila selektorja reprezentance, da še vedno sodi med najboljše dolgoprogašice v državi. Darinka Skuk je tekla na 800 m in v močni konkurenci osvojila šesto mesto. Druga revija mladih atletov Na Ravnah so tekmovali mladi atleti Slovenije v celotnem programu. Tako so lahko koroški ljubitelji atletike prvič videli tekmovanja v metu kladiva, skoku s palico in teku na 2000 m z ovirami. Kot celota je bil najuspešnejši celjski Kladivar. Med atleti Koroškega atletskega kluba so se izkazali: Strmčnik z zmago v skoku v višino — 185 cm, Kadiš, prvi pri skoku v daljino 640 cm, in Darinka Skuk, ki je zmagala v teku na 800 m. Posebno priznanje pa so pridobili marljivi funkcionarji KAK, ki so odlično organizirali manifestacijo mladih slovenskih atletov. S. F. ŠAH 29. junija je bil odigran zadnji hitropotezni turnir za pokal »Fu-žinar 78« pred poletnimi počitnicami. Zmagal je Andrej Erjavc 11,5, sledijo Boris Grzina 10,5, Jože Zunec 9,5, Franc Rotovnik 9, Niko Ristič 8,5, Danilo Peruš 6,5 itd. Sodelovalo je 14 šahistov. Po šestih letošnjih turnirjih je v vodstvu Jože Jesenek s 100 točkami, sledijo mu Niko Ristič z 89, Andrej Erjavc 80, Boris Grzina 45, Franc Kolar 43, Franc Rotovnik 37, Anton Motnik 31, Jože Zunec 28, Franc Jesenek 27, Marko Vrečič 26 itd. Vseh šahistov, ki so osvojili točke, je sedaj že 17. Prihodnji turnir bo v septembru, datum pa bo objavljen na oglasni deski SK Fužinar. * V počastitev praznika občine Dravograd je bil v hotelu Košenjak odigran turnir po švicarskem sistemu 7 kol. Sodelovalo je 18 šahistov iz koroške regije. Največ udeležencev, kar 7, je poslal SK Fužinar, domačine so zastopali le 4 igralci, po 3 so bili iz Slovenj Gradca in Črne, enega pa je poslalo SD Radlje. Zmagal je Adi Smon iz Slovenj Gradca, drugi je bil Ervin Kokošinek, Radlje, tretji Jože Laznik Dravograd, četrti Niko Ristič, peti Herbert Ko-marica, oba Fužinar, šesti Zden- ko Oderlap, Črna, sedmi Danilo Peruš, Fužinar itd. Organizator KOSK Dravograd je za zmagovalca pripravil lep pokal, za tri najbolje uvrščene diplome in nagrade kar za polovico udeležencev. Viktor Pesjak Problem št. 3 — L. Kubbel, 1910 Mat v dveh potezah Beli: Kh3, Da5, Lhl, Sf3, Sf5, d3 (6) Črni: Kf4, Tel, Sg7, Sh2 (4) Rešitev problema št. 1 F. Hea-leya: Dh2! S poti po Češkoslovaški 18. maja 1978 se ob treh zjutraj okoli 30 učencev poklicne kovinarske šole, oddelek za odrasle z nekaj profesorji odpelje z Raven na štiridnevno ekskurzijo po Češkoslovaški. Prva postaja je taborišče smrti Mauthausen v Avstriji, kjer so umrli tisoči ljudi raznih narodnosti. Ogledamo si taborišče — muzej in se poklonimo žrtvam, ki so za vedno ostale tu, v zemlji. Pretreseni nadaljujemo pot skozi Linz. Čez mejni prehod smo hitro in že se vozimo po valoviti južni Češki proti Pragi. Zvečer prispemo na cilj prvega dne — v Kladno. Nastanimo se v istoimenskem hotelu, kjer se seznanimo z našo vodičko Evo. Po večerji obiščemo bar (brez programa). Orkester igra melodije izpred desetih let. Ko nam petič zaigrajo Tujca v noči Franka Sinatre, odidemo spat. Jutro je megleno. Zaman se oziramo za soncem, pa vseeno kar dobre volje odidemo v železarno Poldi. Je največja na Češkoslovaškem. V njej je zaposlenih kar 21.000 ljudi; stara je sto let. Topilnica. Proti pričakovanju je zrak v njej čist. Kmalu ugotovimo, da je za naše razmere ogromna. Imajo dve peči kapacitete 115 ton, v končni fazi, ko bo topilnica dograjena, pa bodo stale v njej še tri peči. Seveda moramo videti čimveč. Odhajamo bogatejši za marsikak nepozaben trenutek. Simbol naše železarne — miniaturni ingot — pa bo za vedno ostal pri železarjih v Kladnu kot darilo in zahvala za topel sprejem. Praga ima po zadnjem štetju čez milijon prebivalcev. 2e iz avtobusa in seveda kasneje opazim, da Cehi posvečajo veliko pozornosti raznim kulturnim spomenikom, ki jih je v mestu ogromno. Start je uspel Parkiramo ob Vltavi, ki leno teče skozi mesto proti severu, in se peš podamo po ulicah. Preveč je spomenikov, cerkva in samostanov, da bi lahko vse opisal. To je treba videti na lastne oči, saj še tako nadrobno opisovanje ne more pričarati vsega. Morda bi naredil izjemo le pri znameniti praški uri — simbolu Prage. To je svojevrstno remek delo urarja, ki ga je po legendi češki kralj, potem ko je bila ura izdelana, umoril, da ne bi mogel izdati skrivnosti mehanizma, ki jo poganja. Ura bije že od leta 1410. Vsako polno uro se na trgu pred stolpom zbere mnogo ljudi, da si ogledajo skozi line nad uro mimohod dvanajstih apostolov. To je dogodek, ki se vtisne v spomin. Pozno popoldne se naša pot konča pred trgovsko hišo, eno naj večjih v Pragi, pred Kotvo. Naenkrat ugotovimo, da imamo vsi polno opravkov v njej. Ceneje je in kdo ve, kdaj bomo spet tu... Ob dogovorjeni uri nas nekaj manjka. Nekatere očitno zanima Praga tako močno, da so jim ure kar prekratke. Odidemo brez njih, prepričani, da se bomo zagotovo srečali v pivnici pri Fleku, kjer imamo naročeno večerjo. Nastanimo se v dveh hotelih, pol — pol. Z izgubljenci se res najdemo tam. »Kazen mora biti — kazen mora biti vzgojna!« je zapisal Suhodolčan, in tako kaznuje naša Eva vse tri neposlušne Janeze s sto češkimi kronami, s katerimi dobimo vsi ostali po eno pivo. Razpoloženje raste in s pomočjo knjižice Tristo narodnih se nam jih posreči celo nekaj zapeti. Odhajamo. Eni počivat, drugi v bar (bil sem med slednjimi). Tretji dan. Vožnja v središče mesta; zajtrk v značilni praški restavraciji, potem dopoldne prosto za nakupe, kosilo v isti restavraciji in vožnja proti Hradča-nom. Vidimo naj večji stadion v Evropi, Strakov, ki lahko sprejme kar 250.000 gledalcev. (Pa mi?!) Ogled praške knjižnice žal odpade, ker je zaradi nekega snemanja zaprta. Pri Loreti, ki je zdaj muzej (včasih je služila za postajo popotnikom, ki so potovali skozi Prago), se nas kar precej zaplete z nekim prodajalcem značk, za kar ostali nimajo posluha, in ko se jim hočemo priključiti, ugotovimo da smo jih izgubili. Po osvežitvi s pivom si ogledamo Hradčane, dolgo vrsto let sedež čeških kraljev in rezidenco sedanjega predsednika države. Veliko stvari je treba tu videti: muzej, katedralo, zlato ulico in še in še. Polni vtisov se odpravimo proti mestu, vmes pa pridno sprašujemo mimoidoče za pivnico pri Tomažu. Tam se dobimo namreč z ostalimi na večerji. In se le najdemo. Po večerji pa še eno pivo. Vodiča nam priskrbita značke, ki hitro menjajo lastnika in tako zadovoljimo še eno strast sodobnega človeka. Potem spet vsak po svoje. Krepko čez polnoč končno vsi ležemo. Nedelja, četrti dan. Mar že? V sončnem jutru se poslavljamo od čudovitega mesta, v katerem smo preživeli nekaj lepih ur. Se en biser je pred nami — got- ski grad, bivališče prestolonaslednika Avstro-Orgske Ferdinanda, ki je padel pod streli Gavrila Principa v Sarajevu. Grad je spremenjen v muzej in je ena najbolj obiskanih turističnih točk na Češkoslovaškem. Konopište bi morali videti vsi ljubitelji lova in lovskih trofej. Razstavljenih jih je okrog 3000, ki jih je uplenil prestolonaslednik. Bil je strasten lovec, ki je do svoje smrti ubil nič več in nič manj kot 30.000 živali. Potem je tu še razstava srednjeveškega orožja, pa slike. Tudi drugi prostori so ohranili nekdanji videz. Poslovimo se od vodičke in po kosilu v Čeških Budjevicah zasedemo avtobus, ki ga razen na mejah ne zapustimo vse do doma. Nedelja je, ura pa malo čez deseto zvečer, ko se na Ravnah poslovimo rahlo utrujeni od dolge vožnje, a vendar zadovoljni. V imenu vseh lahko zatrdim, da je ekskurzija v celoti dosegla svoj namen in obenem se v imenu vseh udeležencev zahvalim vsem TOZD, ki so denarno podprle naše potovanje. Rudi Mlinar GOBE Gobe se pojavijo včasih že maja in rastejo, dokler ne pade prvi sneg. Pred leti je gobar vsako gobo, ki jo je našel, odrezal čisto pri tleh, jo očistil in dal v košaro. Domov je prinesel samo zdrave, čiste in neobtolčene gobe. Manjše je vložil, večje pa zrezal na lističe, 1 do 2 milimetra debele. Položil jih je na čiste deske, in če jih je sušil zunaj, jih je zvečer znosil not, da jih ni dobila nočna vlaga. Ko so bile suhe, da so šumele, jih je spravil v papirnato vrečko in dal na suho. Danes pobere marsikateri gobar vse živo, stare, suhe, plesnive, črvive... Vse, kar najde, zmeče v polivinilasto vrečko. Ne odreže jih, ampak izruje iz zemlje vse, kar pozna ali pa tudi ne. Doma pokliče soseda in grun-tata: je prava ali ni? Sele zastrupitev ga izuči: — da nabira samo tiste vrste gob, ki jih res pozna, — da nabira samo zdrave, — da jih nabira v košaro ali vedro (že očiščene), — da goba ni glavna jed, ampak specialiteta ali, če hočete, začimba, ki nam izboljša sicer enoličen jedilnik. In glavno: goba se ne daje v hladilnik, ampak se poje sveža. Če se ne misli takoj pojesti ali konzervirati je bolje, da se vrže proč, pa čeprav s težkim srcem. Danes pravimo, da ima vsaka goba svojega gobarja, kar je delno tudi res, res pa je tudi, da je bilo lani manj brcanja gob kot prejšnja leta, torej je tudi današnji gobar osvojil neko kulturo, neki bonton. Tudi polivinila je vse manj po gozdu in prav je tako. Slovenec se je zatekel v gozd, ko je bilo hudo (Turki, fašisti), pa tudi, ko mu gre preveč dobro, da se sprosti, da najde sebe in mu mine čas. Če se kdo zdivja v gozdu nad gobami in jih razmesari ter pohodi, je še zmeraj boljše, da svoje nizkotne strasti strese v gozdu kot med sodelavci ali sosedi. Vsako 6. ali 7. leto je gobarsko. To bo letos ali prihodnje leto: morda se srečamo pa dobro bero vam želi Vaš GOBAR SLOVARČEK KRATIC Naša služba za sistem OD je izdelala teze za spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov o delitvi sredstev za osebne dohodke, osebne prejemke in skupno porabo. Da bi jih lažje študirali in o njih razpravljali, objavljamo kratice, ki smo jih izpisali iz njih. AKmin — minimalno potrebna sredstva za krepitev materialne osnove AOD — analitična ocena dela ČD — čisti dohodek ČDd — dejanski čisti dohodek ČDn — normalni čisti dohodek d — neto dohodkovna mera Eh — efektivne ure; dejanski čas, potreben za delo ESD — enote sestavljenosti dela Fgo — faktor gospodarnosti dela Fka — faktor kakovosti dela go — gospodarnost dela ka — kakovost dela ko — količina dela MD — minulo delo MESD — masa enot sestavljenosti dela v preteklem obdobju MOD — dovoljena masa sredstev za OD v preteklem obdobju Nh — norma ure; pričakovani čas, potreben za delo ODg — gornja meja sredstev za OD ODn — normalni bruto osebni dohodki OPgo — osebni prispevek za gospodarnost dela OPka — osebni prispevek za kakovost dela OPko — osebni prispevek za količino dela OPn — osebni prispevek za dela po normi OPom — osebni prispevek za dela po ostalih merilih uspešnosti PPD — posebni pogoji dela PRA — pravilnik Re — z zakonom določena sredstva za rezerve SaS — samoupravni sporazum SD — sestavljenost dela SP — skupna poraba SPn — normalno potrebna sredstva za skupno porabo SPPD — skupine posebnih pogojev dela SSA — samoupravni splošni akti SSD — skupine sestavljenosti dela ZDR — zakon o delovnih razmerjih ZZD — zakon o združenem delu ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega 1110 in očeta Adolfa Jandrišiča iskreno zahvaljujem vsem, hi ® se poslovili od njega in ga sprein' ljali do groba. Hvala njegovim sodelavcem, s sedom in prijateljem, ki so S tudi v času bolezni obiskovali * mu pomagali živeti. Hvala sina1' kalni organizaciji v železa10' Hvala za vse zdravnici dr. Fajra tovi, medicinskima sestrama N . ri in Emi iz ambulante v & za obiske na domu in za stain pripravljenost pri lajšanju bok' čin. Hvala za cvetje in vence s°de^ lavcem, družbenopolitičnim org®' nizacijam in društvom, sosedo® prijateljem in sorodnikom podmladku Rdečega križa osn° . ne šole Miloša Ledineka v Cr® ki so mu prvi olepšali krsto. H V* la pevcem iz Črne, godbi iz lezarne, tov. Pepevniku in Pre~. stavniku DPO tov. Kotniku poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga in®*1 radi. V globoki žalosti žena in hčerka ______________ZAHVALA , Ob boleči izgubi najinega oče*jj Matevža Plestenjaka se is^jLj. zahvaljujeva vsem sosedom, dr štvu upokojencev, društvu inva dov, KPD Fužinar, sodelavce® vsem, ki ste darovali venca, cvetje ter ga v tako velikem =■,) vilu pospremili na njegovi zad®. poti. Posebna hvala g. Blatnik0 za vso skrb, g. dekanu in g. niku pa za opravljeni obred. Se enkrat vsem iskrena bva Žalujoča hčerka Monika in J\0 Rafko z druz® ___________ZAHVALA ^ Ob izgubi naše mame Ljud®*^ Cekon se iskreno zahvaljuj00 j sodelavcem valjarne, serv® pralnici, pevskemu zboru in ® spodu župniku za poslovilne D sede. Hvala vsem sosedom in rodnikom za darovane ven00 cvetje. Žalujoči mož in otr°c ZAHVALA Vsem sodelavcem topilnice in 25 t peči se iskreno zahvab jem za lepo darilo in izkazano V' zornost ob odhodu v pokoj. Vsem želim še mnogo delo1® uspehov. . Lojze Cel°c ;t°V OBVESTILO Zaradi rednih letnih dopuS's, v službi za informiranje izide t slednja številka Information fužinarja 1. septembra 1978- Fotografije za to številk0 jj, prispevali: B. Čebul, S. Jele® ^ Lesjak, F. Rotar in informacV služba.