/% n/i'e n i e/x m— h pjm-g AM€RICAN IN SPIRIT " FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVCNIAN HORNING N€WSPAP€B AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 24, 1982 VOL. LXXXIV t V L. PLO GVERILCI ODHAJAJO IZ BEJRUTA; DO DANES JIH JE ZE ODŠLO 2500 Policisti na Poljskem preprečujejo poskuse organiziranja nastopov VARŠAVA, Polj. — V zadnjih dneh preprečujejo enote poljske notranje policije vse poksuse oporečnikov, da organizirajo nastope zoper režim gen. Wojciecha Jaruzel-skega. Do hujših spopadov med demonstranti in policisti res ni prišlo, nekateri očividci pa govorijo o posameznih primerih, v katerih policisti pretepajo osebe, ki jih aretirajo. Pretekli petek so oblasti odvzele dopisniku New York Timesa Johnu Darntonu dovoljenje za bodoče delovanje kot novinarja v Poljski. Darn-ton je namreč objavil članek, v katerem je poročal o nečloveškem ravnanju s političnimi jetniki v zaporu blizu Kwidzyna, v severni Poljski. Oblasti so menile, da je bilo poročilo neresnično. Letos je Darnton prejel Pulitzerjevo nagrado za njegovo poročanje iz Poljske, preteklo nedeljo je pa objavil zelo zanimiv članek o Poljski v tedenski reviji New York Times Magazine. Oporečniki še vedno pozivajo Poljake, naj se udeležijo prot irežimskih demonstracij, napovedanih za 31. avgusta, torej ob drugi obletnici ustanovitve delavskega gibanja Solidarnost. Visok funkcionar gen. Ja-ruzelskega režima, Mieczy-slaw Rakowski, je dejal v intervjuju za poljski tisk, da bo režim nastopil odločno zoper vsakega demonstranta in naj se tega dobro zavedajo morebitni udeleženci teh demonstracij . ------o------- Ameriški diplomat tarča neuspelega atentata v Parizu PARIZ, Fr. — Preteklo sredo je na pariški ulici Ave. de la Bourdonnais eksplodirala bomba. V eksploziji je bil ubit pariški policist, dvf druga policista sta bila težko ranjena. Bombo so sicer pravočasno opazili na cesti in odstranili mimoidoče pešce tor cesto zaprli za promet. Policisti so se približali bombi. da bi jo demontirali, a je eksplodirala. Preiskava je še vedno v teku, domnevajo pa, da je bil tarča atentata ameriški diplomat Roderick Grant. Kot kaže, so atentatorji nastavili bombo pod Granto-vim avtomobilom, ki je bil parkiran prav na tistem mestu. Grant je pa odpeljal, ne da bi bomba eksplodirala. Ni znano, katera teroristična organizacija je odgovorna za atentat. Menijo, da gre morda za dejanje takoimeno-vane Libanonske oborožene revolucionarne struje. Predstavniki te skupine so poklicali uredništva raznih listov in poročevalnih agencij v Parizu in trdili, da je ta organizacija izvršila atentat. Ista teroristična skupina trdi, da je odgovorna za dva druga atentata na ameriške diplomate v Parizu. Dne 18. januarja letos je bil ubit vojaški ataše, polkovnik Charles Ray. Dne 12. novembra lani pa ni uspel atentat na izvrševalca poslov ameriškega veleposlaništva Christiana Chapmana. Novi grobovi Peter J. Stakich V soboto, 21. avgusta, popoldne je na svojem domu umrl 74 let stari Peter J. Stakich, vdovec po leta 1959 umrli ženi Elizabeth, roj. Lebar, brat Mrs. Phillip (Marie) Mocilnikar, Anne Stakich, Jamesa, Daniela (Kalif.), Mrs. William (Eleanor) Ja-nasik in že pok. Mika, dragi prijatelj Betty Kemp, veteran druge svetovne vojne, zaposlen pred leti v pisarni New York Central železnice in kot upravnik LaSalle kinodvorane 15 let, v prostem času se je zanimal za investiranje na newyorški borzi. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev sv. Jeroma ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 9. zvečer. Terezija Šuštaršič V soboto, 21. avgusta, dopoldne je nepričakovano na svojem domu v Nevburgu umrla Terezija Šuštaršič, rojena Zaman v fari Zagradec, Slovenija, od koder je prišla v ZDA 1. 1949, vdova po leta 1969 umrlem možu Antonu, sestra Marije Hribljan in Frančiške Petrušen (obe v SFRJ), polsestra Mary Bender (pok.). Rajnkini starši Janez in Anna, roj. Kuchner, Zaman, so že pokojni. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. danes, v torek, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Lovrenca ob 10., nato na Kalvarijo. Rajnka je bila članica dr. sv. Jožefa št. 146 KS-KJ in Blessed Sacrament društva pri Sv. Lovrencu. Julia Girod V Wickliffe Country Place negovališču je po dolgi bolezni umrla 91 let stara Julia Girod, ki je bivala zadnja 3 leta pri nečaku Suttonu C. Girodu (predsedniku Želeto-vega pogrebnega zavoda) na 15557 Glynn Road v East Clevelandu, prej pa vse življenje v N. Cantonu, Ohio. Rajn- CLEVELAND, O. — V julijski številki Rodne grude, revije, ki jo izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani, je članek o novem Cankarjevem domu v tem mestu. Dom so gradili 4 leta in je skoraj docela dokončan. Gre za na j več ji kompleks večnamenskih dvoran v Sloveniji in celi Jugoslaviji. Povzetek iz članka v Rodni grudi se nadaljuje: “Ponos Ljubljane in vse Slovenije je zlasti velika dvorana Cankarjevega doma, ki je s svojo prostornostjo — sprejme lahko od najmanj 1423 do največ 2137 gostov — največja slovenska dvorana. Dvorana je primerna tako za večje kulturne prireditve kakor tudi za kongrese in podobno. Dvorana ima naj večji oder v Jugoslaviji, ki sicer še ni dokončan in ne v celoti o-premljen. Sam oder je širok in dolg po 20 metrov, spušča ^ ee v globino 11 metrov, od tal Kralj Husein sprejel skupino 265 gverilcev PLO iz Bejruta toplo AMMAN, Jo. — Jordanij-ski kralj Husein je pristal na prihod v njegovo kraljevino omejčnega števila PLO gverilcev, ki so morali zapustiti Bejrut, Libanon. Kralj Husein je dejal, da smejo priti v Jordanijo tisti PLO gverilci, ki še nosijo jordanijske potne liste in ki pripadajo PLO brigadi Bader. Sam kralj je pričakal prihod 265 PLO gverilcev na vojaškem letališču Marfaq. O-sebno je pozdravil vsakega gverilca, mu čestital, več jih je celo objel. Opazovalci jor-danijskih političnih razmer pa pripominjajo, da je kralj Husein še vedno zadržan do PLO in da ne bo pod nobenim pogojem dopustil, da bi zopet postala PLO v njegovi kraljevini država v državi. Pred 12 leti je Husein obračunal s PLO in jih s silo izgnal iz Jordanije. Po tem izgonu — v bitkah med PLO enotami in jodranijskimi' četami je padlo nekaj tisoč borcev PLO — se je PLO nastanila v Libanonu. Zaradi teli dogodkov, ki jih nekateri skrajneži v PLO imenujejo “črni september”, je precejšen del PLO sovražno razpoložen do kralja, česar se Husein seveda dobro zaveda. Ob vrnitvi PLO gverilcev v Jordanijo, je bil kralj Husein toliko previden, da je letalo, ki je gverilce pripeljalo v kraljevino s Cipra, kamor jih je prepeljala francoska ladja, pristalo na odmaknjenem od glavnega mesta letališču Mafraq. V bližini Ammana namreč biva več deset tisoč Palestincev, kralj se je torej bal, da bi ob prihodu PLO skupine prišlo do množičnih demonstracij. -------------o------ VREME Oblačno danes z možnostjo krajevnih neviht. Naj višja temperatura okoli 75 F. Spremenljivo oblačno jutri, zopet z možnostjo dežja. Najvišja temperatura jutri okoli 78 F. Slično vreme tudi v četrtek, a nekaj hladneje. Naj višja temperatura okoli 73 F. do stropa nad odrom pa je kar 34 metrov. Na desnem boku dvorane vzbujajo pozornost koncertne orgle — pridobitev, na katero je Slovenija dolgo čakala. Orgle imajo 60 registrskih kombinacij in nekaj nad 6000 piščali, med katerimi je najvišja visoka kar 9,30 metra. Celotna postavitev orgel je visoka okrog 14 metrov. Izdelal jih je zahodnonemški strokovnjak Karl Schucke iz Zahodnega Berlina, eden izmed naj znamenitejših izdelovalcev orgel na svetu. Ljubljanske orgle so večje kot tiste v dvorani Berlinske filharmonije istega izdelovalca in prav tolikšne kot v prenovljeni dvorani frankfurtske Opere. Posebnost ljubljanskih orgel je četrti, italijanski ali Nakičev manual, imenovan po znamenitem izdelovalcu orgel našega porekla, Petru Nakiču iz 18. stoletja, ki je v glavnem deloval v Italiji. Uradna otvoritev in prva BEJRUT, Li. — Preteklo soboto je zapustila Bejrut prva skupina PLO gverilcev. Francoska ladja jih je pripeljala na otok Ciper, od koder so takoj nadaljevali pot v tiste arabske države, ki so jih pripravljene sprejeti in jim nuditi zatočišče. Umik PLO se nadaljuje in po sporazumu, ki ga je dosegel ameriški veleposlanik Philip Habib, bodo vsi PLO gverilci s političnim vodstvom vred zapustili Bejrut v dveh tednih. Nekatere enote PLO so že prispele v Jordanijo, Irak in druge države, njih končna postaja pa še ni znana. PLO želi, da bi bile njene vojaške enote nastanjene skupaj v neki državi, težava je pa v tem, da ni zaenkrat nobena arabska država oz. vlada pripravljena imeti toliko oboroženih tujih vojakov v svoji sredi. Jasir Arafat, voditelj PLO, pravi, da bo odprl o-srednjo pisarno PLO v Tunisu, Tunizija, drugi PLO voditelji pa govorijo, da bi bila najprimernejša za PLO središče birij a, nekateri pa predlagajo Jordanijo. V nedeljo so izraelske bojne ladje za nekaj ur preprečile, da bi ladja, na kateri je bilo več sto PLO gverilcev, zapustila bejrutsko pristanišče. Izraelci so bili jezni, ker so gverilci imeli s seboj džipe i* druga vozila ter nekaj težkega orožja. Habibov sporazum ne omenja džipov in sličnih vozil, zato so Izraelci trdili, da je PLO kršila sporazum. Habib pa je bil privolil, da vzamejo s seboj PLO gverilci džipe, ni pa obvestil Izraela o tem. Po posredovanju diplomatov je bila zadeva rešena tako, da so PLO gverilci tisto opremo res vzeli s seboj na Ciper, da pa bo sporna oprema ostala na Cipru. Do danes, v torek zjutraj, je zapustilo Bejrut okoli 2500 PLO gverilcev. Vsi so potovali z ladjami. Večina ostalih PLO članov se bo peljala predstavitev novih orgel bo jeseni letos, prav v tem času pa poteka dolgotrajno ugla-ševanje. Iz Berlina je posebej za to prišla izurjena skupina uglaševalcev. Orgle so stale 1,1 milijona nemških mark, izdelovalec pa nudi I zanje desetletno garancijo. Cankarjev dom kot kulturno in kongresno središče ima skupaj nekaj nad 4000 sedežev: do 2137 v veliki dvorani, 670 v srednji, 270 v mali, 300 v Iskrini dvorani, 259 v okrogli, v dveh sejnih dvoranah po 60 sedežev, v stekleni dvorani je 60 sedežev, v štirih manjših sejnih sobah po 30 sedežev in v protokolni sobi, ki ima 70 sedežev. Poleg tega je v veliki sprejemni dvorani prostora za 1800 ljudi. Vse dvorane so med seboj povezane, dom pa ima štiri vhode.” Članek potem nadaljuje z opisovanjem vseh možnih namenov, katerim bo Cankar- z avtobusi v Sirijo, preko glavne ceste, ki povezuje Damask z Bejrutom. Med zadnjimi člani PLO, ki bodo Bejrut zapustili, bo gotovo Jasir Arafat, ki ga zadnje dni ni videti v javnosti. že v soboto so prišli v Bejrut pripadniki francoske Tujske legije, ki bodo nadzorovali umik PLO in skušali preprečiti incidente med PLO in izraelskimi enotami. V sredo bodo prispele enote ameriških in italijanskih vojakov, poleg teh tudi nekaj več francoskih. Včeraj je libanonski parlament izvolil 34 let starega Bašira Gemajela za predsednika Libanona. Gemajel vodi n a j p o m embnejšo krščansko skupnost v državi, velika večina muslimanov mu je nasprotovala. Bil je e-dini kandidat na volitvah. Znano je, da je Gemajel tesno povezan z Izraelom. Opazovalci razmer v Libanonu menijo, da po odhodu PLO gverilcev bo zopet prišlo v ospredje dogotrajno sovraštvo med krščansko in muslimansko skupnostjo v Libanonu. Vsaka stran ima namreč močno oborožene e-note, osrednja libanonska vlada ter njene vojaške in policijske sile so pa zelo šibke. -------------o----- Zadnje vesti • Washington, D.C. — Predsednik Ronald Reagan se bo kmalu odločil o ukrepih, ki jih bo odredil zoper ameriško podjetje Dresser Industries, Inc. To podjetje ima podružnico v Franciji, kjer je francoski predsednik Francois Mitterand zahteval, da ta podružnica sodeluje v gradnji plinovoda iz ZSSR v Zahodno Evropo. Predstavniki Dresser Industries trdijo, da podjetje dejansko ni imelo izbire, ker je podružnica v Franciji vezana na francoske zakone. .» jev dom posvečen. Med drugim omenja sezono Slovenske filharmonije. Konec septembra letos bo otvoritveni koncert v veliki dvorani. Na koncertu bo Slovenska filharmonija izvajala neko novo slovensko simfonično delo, Čajkovskega k 1 a v i r s ki koncert št. 1 in Beethovnovo 6. simfonijo. “Pred Cankarjevim domom so v soboto, 8. maja, ob obletnici rojstva Ivana Cankarja, odkrili tudi Cankarjev spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca, za katerega je avtor prejel prvo nagrado na natečaju. Spomenik je visok 3,6 metra in prav toliko širok. Stoji na o-kroglem podstavku. Sestavljen je iz bronastih lamel, ki na eni strani sestavljajo lik Ivana Cankarja, na drugi strani pa je vgraviran Cankarjev podpis. Spomenik je prvi te vrste v Jugoslaviji.” Rudolph M. Susel (Dalje na str. 4) Osnovni podatki o novem Cankarjevem domu v Ljubljani Iz Clevelanda in okolice Predlog ni uspel— Farani pri Sv. Vidu so na posebnih volitvah glasovali proti predlogu za prenovitev notranjščine cerkve v smislu sprememb, ki jih je predlagal II. vatikanski koncil. Proti predlogu je glasovalo 576 faranov in farank, za predlog pa jih je bilo 486. Pozdrav iz Minnesote— G. in ga. Mike Potočnik, ki lastujeta in vodita samopostrežno veleblagovnico v Au-rori, Minnesoti že 43 let, pošiljata pozdrav vsem naročnikom Ameriške Domovine. G. in ga. Potočnik sta tudi naročena na naš list. Bila sta skupaj z lastnikom A.D. Jamesom Debevcem na konvencijskem banketu KSKJ v Evelethu, Minn. pretekli torek zvečer. Zlata poroka— Jutri, v sredo, bosta praznovala 50-letnico poroke g. in ga. Bill Gordon, ki bivata na Arcade Ave. Poročila sta se v Aurori, Minnesota. Zla-toporočencema čestitajo 2 hčerki, 4 vnuki in vnukinje in pravnukinja, tem čestit-kom se pridružujemo tudi pri Ameriški Domovini! G. Gordon je bil zaposlen pri Chase Brass vse do svoje upokojitve. Vpis v Slovensko šolo pri Sv. Vidu— Slovenska šola pri Sv. Vidu bo začela z rednim poukom v soboto, 11. septembra, in sicer od 9. do 11.30 dopoldne. Na ta dan bo tudi vpis učencev. Starši, ki bodo prvič vpisali svoje otroke, naj pridejo z njimi, da bodo vse uredili in dobili vsa potrebna pojasnila. Vpis bo možen tudi v soboto, 18. septembra. Prireditev uspela— Vsakoletna “povratek domov” prireditev pri Slovenskem domu na Holmes Ave., ki je bila preteklo nedeljo popoldne in zvečer, je odlično uspela. Bilo je veliko obiskovalcev, posebno je ugajal koncert USS godbe na pihala. Vstopnice za Oktoberfest že v predprodaji— Župnišče pri Sv. Vidu ima na razpolago vstopnice za letošnji Oktoberfest, ki ga sponzorira Steve Benčič, lastnik Hofbrau Hausa na E. 55. cesti. Vstopnice so po $3, ako jih kupite pri župnišču, bo polovica te vsote darovana farni šoli pri Sv. Vidu. Na vsaki vstopnici je še kupon za $3, ki ga lahko rabite za kosilo ali večerjo v Hofbrau Hausu. Oktoberfest bo v clevelandskem konvencijskem centru in sicer od petka, 3. septembra, do ponedeljka, 6. septembra. O gostovanju— Izvršilni odbor za prihod pevskega zbora Mirko Filej iz Gorice bo priredil piknik na Slovenski pristavi v soboto, 11. septembra. Na razpolago bo večerja ($5 na osebo) in sendviči, odprta bo tudi bara. Nastopile bodo razne kulturne skupine in sicer na krajšem programu. Za ples in zabavo bo igral orkester Jasmin. Vstopnice imajo pri raznih sodelujočih društvih. Zahvala— Ga.' Nada Kozjek je darovala Slovenski šoli pri Sv. Vidu $10. Odbor staršev se ji za lep dar prisrčno zahvaljuje. Sestanek— Odbor Slovenske pristave bo imel sestanek v nedeljo, 29. avgusta, ob 3. popoldne na Slovenski pristavi. Vsi odborniki SP so naprošeni, da se sestanka udeleže. Pozdrav iz Slovenije— Naš naročnik John Blatnik pošilja pozdrav iz Slovenije vsem naročnikom in bralcem Ameriške Domovine in še posebno vsem, ki so iz krške fare. V tej fari je g. Blatnik preživel svoja mlada leta in ima tam veliko sorodnikov. Romanje v Frank— Romanje v Frank, Ohio, ki ga vsako leto prireja DSPB Cleveland, se bo letos vršilo v nedeljo, 26. septembra. Voznina je $8 na osebo. Prijave sprejemajo Vinko Rožman (881-2852), Lojze Bajc (486-3515) in Marija Meglič (761-1060). Tiskovnemu skladu— Ga. Joseph Boh, Cleveland, Ohio je prispevala $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Jacob Petrovčič, Geneva, Ohio je prav tako daroval $12 našemu slovenskemu listu. Obema darovalcema iskrena hvala! -----o------ Združene države se zanimajo za obnovitev stikov z Irakom WASHINGTON. D.C. — Zadnje čase se ameriško državno tajništvo veliko zanima za spopad med Iranom in Irakom in vzorno spremlja dogodke na tem pomembnem delu srednjevzhodnega območja. Splošno mnenje v 'ameriških vladnih krogih je, da se bo ta vojna še nadaljevala brez zmage ene ali druge strani. Do začetka vojne z Iranom je bil Irak zelo tesno povezan s Sovjetsko zvezo, ker pa se Sovjeti niso hoteli preveč zameriti Iranu, niso dajali popolne podpore Iraku. Zaradi tega so se Iračani oddaljili od ZSSR in začeli dobavljati orožje v Franciji in drugih zahodnih državah. Stališče Iraka do ZDA se je zadnje mesece tudi precej pomirilo, tako, da v državnem tajništvu sedaj govorijo o možnosti vzpostavitve diplomatskih in drugih odnosov z Irakom. Ti stiki so prekinjeni že 15 let. Med drugim opozarjajo v Washingtonu, da so zaloge nafte v Iraku kar trikrat večje, kot so iranske. Poleg tega omenjajo, da p o v e z a n o sti med Irakom in ZSSR skoraj ni več in da igra Irak “konstruktivnejšo” vlogo v OPEČ organizaciji. Najnovejša-poročila pa govorijo o nedavni tajni pogodbi med Iranom in Izraelom, po kateri bodo Izraelci prodajali Iranu precejšnje količine orožja, zaplenjenega v vojaškem vdoru v Libanon. Po nekaterih ocenitvah je ta sicer javno nepotrjena pogodba vredna 50 milijonov dolarjev Izraelu. Iz Teherana zadnje dni prihajajo poročila, ki govorijo o množičnem streljanju političnih oporečnikov v teheranskih ječah. Po teh poročilih naj bi bilo ubitih več sto o-porečnikov. , AMERIŠKA DOMOVINA 8117 ST. CLAIR AVE. — 431-0828 — Cleveland, OH 44193 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor .. Published Tuesdays and I ridays except first two weeks in July and one week after Ghristma* NAROČNINA: |u Združene države: i $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece ■ Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece | Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for G months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 63 Tuesday, Aug. 24, 1982 Dedijerovi “dodatki” Vsak dorasel Slovenec, doma in na tujem, verjetno pozna ime Vladimira Dedijera, pisca Titovega življenjepisa ali biografije. Delo je izšlo 1. 1953, velja za uradno biografijo jugoslovanskega voditelja komunistične revolucije med sovražno zasedbo dežele, in poznejšega državnega poglavarja in absolutnega diktatorja nad narodi v Jugoslaviji. S to knjigo, napisano v glavnem po pripovedovanju Tita samega in objavljeno z njegovo odobritvijo, je jugoslovanski absolutist postal svetovno znana osebnost; saj je bila knjiga prevedena v vse glavne svetovne jezike, kar je tudi Dedije-ru pripomoglo do svetovnega poznanstva. . Samo besedo ali dve o tem, kdo je ta tič. Je srbskega rodu, nezakonski sin bivše dvorne dame kraljice Marije — Milice Dedijer. Šolal se je kot štipendist kralja Aleksandra, postal pravnik, prevajalec, časnikar in — salonski komunist. Po 1. 1931 je živel nekaj časa v Združenih državah kot dopisnik beograjskega lista Politika, ob izbruhu vojne se je pridružil Titovim partizanom in ostal ob Titovi strani skozi vso revolucijo, mu sledil tudi ob prelomu s Stalinom 1. 1948. Po znanem sporu 1. 1954 med Brozom in Milanom Dji-lasom ž« po izidu Titove biografije, je potegnil z Dji-lasom in se postavil na njegovo stran. Pred tem dogodkom je Dedijer opravljal važne funkcije v javni upravi, bil med drugim urednik komunističnega partijskega lista Borba in celo načelnik jugoslovanske delegacije v ZDA, a vse to mu ni pripomoglo do slovesa, kakor ga je dosegel s Titovo biografijo. Vlažnost Dedijerovega Dnevnika za zgodovino re--volucije, in njegove razprave o tem, so mu pripomogle, da je postal profesor na univerzi v Ljubljani, kjer se je poročil s Slovenko iz Postojne in dalj časa živel v Bohinju. Djilasova afera mu je preprečila nadaljni vpliv in pomen v partijskih in drugih javnih zadevah. Zato se je s še večjim zanimanjem posvetil dodatnim raziskavam, ki naj bi dopolnile Brozovo biografijo. Napisal je doslej že dve dodatni knjigi, prvo proti koncu Titovega življenja. V tej obravnava stvari, ki v nobenem oziru ne mečejo na njegovega junaka kake sence. V drugi pa, ki je pa izšla proti koncu leta 1981 pod naslovom Novi priloži za biografiju Josipa Broza-Tita,"^objavlja snov, ki je vzbudila senzacijo ne le po vsej Jugoslaviji, temveč tudi v širnem svetu, V par mesecih je bila celotna naklada 70,000 izvodov popolnoma razprodana, preden se je režim zavedel, da bi bilo treba razprodajo ustaviti. Dedijer je postal izvor in središče velike afere, ki je razburila in še razburja “kolektivne” voditelje partije in države. Pritožujejo se znanstveniki, arhivarji, politiki in društva raznih partizanskih borcev, češ da izkrivlja razne poneverjene dokumente in onečašča spomin na Tita in na “heroje” NOB (nar. osvobodilne borbe). Protestirajo in napadajo Dedijera, da je izdajalec vsega svetega v revoluciji in zahtevajo, da kako nadaljevanje ne sme iziti. Ustavili se bomo zelo na kratko samo pri nekaterih točkah Dedijerovih razkritij in po potrebi dodali kako opombo. Tito ni bil samostojen, ampak je imel “šefa” od strani Kominterne nad seboj. Znana je bila komunistična taktika, da Kominterna izvaja svoj vpliv in svoje odloke v raznih državah prek posebnih, podzemnih in tajnih agentov. Mislilo se je, Dedijerova biografija to predvideva in Tito sam je trdil, da je bil on sam o-boje: javni predstavnik KPJ in tajni agent. Kot takega ga je sprejemala javnost in partizani, in to ga je delalo za “maziljenega” voditelja naravnost od Stalina samega; zatorej proti njegovim ukrepom ni in ne sme biti ugovora v ničemer. Sedaj je Dedijer odgrnil zaveso, pogledal za kulise in odkril, da je bil “šef” zveze s Kominterno (Stalinom) nekdo drugi. Na Strani 56 Dedijerove knjige se pojavi neki Josip Kopinič, Slovenec, katerega je poslal k Titu tajnik Kominterne Dimitrov,' da bi vzpostavil tajno radijsko zvezo s KPJ in sprejel Vodstvo centra za zvezo s Kominterno v Zagrebu. Kopinič je prišel v Zagreb in vršil to službo do konch vojne. Vsa (Titova poročila in vsa navodila in ukazi Stalina so bili v rokah Stalinovega tajnega odposlanca Kopiniča, kar je Tito morai Beseda iz naroda... Poročilo in zahvala Drugega festivala slovenske folklore v Ameriki Po mnenju množice, ki se je zopet zbrala ob priliki Drugega fetivala slovenske folklore v Ameriki, ki se je vršil na Slovenski pristavi dne 3. in 4. julija, z namenom, da se je znova naužila do polne, mere krasnih barv slikovitih^ slovenskih narodnih noš in pestrega programa narodnih in umetnih plesov, ki ga je podajala nadvse navdušena slovenska madina, je bil to višek slovenskih kulturnih nastopov v Clevelandu. Bilo je to obenem najpri-srčnejše srečanje mladih Slovencev in Slovenk iz/ celega severovzhodnega dela ameriškega kontinenta. Več kot 400 talentiranih in izurjenih kanadskih in ameriških folkori-stov je z vso ljubeznijo in ponosom predstavljalo svoj doprinos o h r a nitvi slovenske kulture in tradicij v Ameriki. Kot lani, je bila nepregledna množica zveste publike nagrajena z več kot dvanajstimi urami prvovrstnih nastopov mladih plesalcev, pevcev in muzikantov, brez prestanka. Sobota se je začela z dežjem. Padal je nenehoma brez kakšnega znaka, da se zvedri, toda vzdušja mladine ni pogasil, zlasti mlajšim plesalcem čikaške skupine Slovenskega ameriškega radijskega kluba, katerih stopala niso mirovala, tako da so začeli s svojim nastopom kar v dvorani nabite z naraščajočo publiko. Takemu vzdušju niti vreme ne more kljubovati in ponehal je dež, preselilo se je vse na dan in začel se je program, dasifavno dve uri pozneje, vendarle zato s tem večjim navdušenjem in tekel je brez presledka do mraka. Barve slovenskih narodnih noš namreč pridejo do svojega naj-lepšega izraza le pod nebom ali pa vsaj pod močnimi lučmi. Ga. Corinne Leskovar je bila tista, katera je vpeljala slovenske folklorne plese med slovensko-ameriško m 1 adino v Chicagu. Njeno pristno navdušenje, sposobnost vodstva in ljubezni do slovenstva je združevala okrog sebe slovensko mladino že od leta 1975. V kratkem času je skupina zaslovela po celem Chicagu in okolici s svojim vzdušjem in slikovitostjo f o 1 k 1 o rnih plesov, s katerimi so predstavili bogato slovensko kulturno dediščino. Folklorni plesalci Slovenskega ameriškega radijskega kluba že sedem let častno predstavljajo naš narod pred ameriško javnostjo. Nastopali so na televiziji, narodnih festivalih, pred navzočnostjo slavnih osebnosti, kot župana mesta Chicaga, guvernerja države Illinois in celo takratnega predsednika ZDA Jim-myja Carterja. Častno so pri-sotvovali in sodelovali pri slovesni sv. maši papeža Janeza Pavla II. oktobra 1979. Njihov sloves jih je ' popeljal v Toronto, Fairfield in celo čez Atlantik v Celovec. Sedež te skupine je središče slovenske skupnosti pri dvorani sv. Štefana, kjer so mnogokrat gostovali clevelandski plesalci pod vodstvom ge. Ede Vovk že pred mnogimi leti. Brez dvoma so bili ti nastop: navdih in spodbuda čikaški slovenski naselbini, katere so vodstvo in plesalci ŠARC povrnili v času začetnih potreb Slovenskega folklornega inštituta. Posebnosti, katere nam je predvajala skupina ŠARC letos, so bili manj znani, toda nadvse e 1 e g antni stilistični plesi Primorske, v pristnih narodnih nošah Gorice, Trsta in Kopra. V pristnih štajerskih ljudskih nošah pa so nam odlično predstavljali našo štajersko pokrajino in dušo našega Štajerca pri trdnem delu in nato zabavi. Mlajšo skupino ŠARC, katera je letos prvič nastopala na festivalu, vodi in uči eno najbolj dinamičnih in podjetnih deklet, gdč. Magda Simrayh'. Njena energija in požrtvovalnost jo je popeljala celo v London, Ont, kjer že od spomladi redno uči in vadi tamkajšnjo slovensko mladino v slovenski folklori skoraj vsak teden. Londonska folklorna skupina Triglav je en dober mesec pred našim festivalom praznovala komaj drugo obletnico svojega obstoja, vendarle pa ima-dolgo vrsto u-spešnih nastopov za seboj. Še boljšo bodočnost pa lahko pričakujemo pod novim vodstvom ge. Magde Razpotnik. Če še niste dosedaj uganili, Magda Simrayh in Magda Razpotnik sta ena in ista o-seba. Pa če se rie bi lansko vzeti na znanje. Kopinič pa je ponovno izjavil, da ne dela za Titovo politiko, marveč za — Sovjete. Mit o Titovi absolutni avtoriteti med vojno je s tem podrt, mož je postavljen na drugo mesto. Razumljivi so zatoTej podatki tega Kopiniča na str. 353 Dedijrove knjige, da je Tito poslal Stalinu več telegramov, da bo v slučaju napada Nemčije na Sovjetsko zvezo na jugoslovanskem teritoriju dvignil vstajo proti okupatorju. Iz besedila, ki govori o okupatorju, je razvidno, da so bili telegrami poslani v času april-maj 1941, ko je bila Jugoslavija že okupirana, a so komunisti sodelovali z okupatorji v smislu pakta Molotov-Ribbentrop. Vsebiria telegramov tudi izpričuje, da je_ Titu bila edina skrb Sovjetska zveza, ne pa Jugoslavija in njena usoda. Na str. 714 se Dedijer bavi s partizanskimi pokoli in trdi, da je vse še preblizu in za raziskavanja prezgodaj (žive priče — moja op.). Vendar navaja do zadnje podrobnosti domnevne pokole od strani muslimanov, četnikov v Foči in drugih. O rodomoru ob koncu vojne (Kočevje!) pa pravi dobesedno: “V prvih mesecih po končani vojni je bilo v Kočevju izvršeno masovno streljanje slovenske bele garde, ijotičevcev in četnikov. Osebno sem bil v tem času v San Franciscu, pa ne vem, kdo je to odločbo izdal. Djilas mi je pozneje pravil, da je v tej dobi zaradi Trsta Churchill pripravljal napad na'SFRJ.” Ta nedokazana trditev naj bi služila opravičilu za pomor slovenskih protikomunističnih borcev. Morda bomo o Dedijerovih “dodatkih” k Titovi biografiji še kaj rekli. L. P. NA NEDAVNEM KSKJ “OHIJSKI DANA PIKNIKU, ki je bil v nedeljo, 1. avgusta, na farmi sv. Jožefa, se je zbralo več znanih rojakov. Na gornjem posnetku vidite, z leve proti desni: Frank Šega, Jože Melaher, John Pestotnik, sen Frank J. Lausche, msgr. Louis Baznik in Bea Pestotnik. (Foto: J. Debevec) leto srečala z Joeyem na Prvem festivalu slovenske folklore v Clevelandu, in zopet na Prvem velikem večeru iz slovenske folklorne zakladnice, bi se morda srečala kje drugje ali ,pa morda nikoli. Čeravno je to izguba za Chicago, je pa vsaj dobiček Londonu in prepričani smo, da ima ta mladi par enako ljubezen do slovenske folklore kot do drug drugega in jima želimo obilne sreče in u-spehov. V Londonu se te dni marljivo pripravljajo na svoj prvi festival v Kanadi, približno po vzorcu naših dveh festivalov. Vršil se bo v soboto in nedeljo, 4. in 5. septembra, in nastopale bodo poleg londonskih skupin Triglav, Zvonček, Vijolica in Planika tudi skupina ŠARC iz Chicaga, Planika iz Windsor] a, Soča iz Hamiltona, Mladi Glas/Planika iz Toro nta, Rožmarin iz Montreala, Portugalska folklorna skupina iz Londona, Sava in Goriški slavček Slovenskega folklornega inštituta. Nastopalo bo približno 300 folkloristov vseh starosti. .Obeta se nam izreden program barv in pestrosti, katerega ne bomo zlepa pozabili. Kanadčani, ki se pa pritožujete, da ne morete'obdržati svojo mladino slovensko, pridite in poglejte, kaj se da narediti. Podpreti našo mladino je naša najboljša investicija, ne bo nam žal. Ferdo Pušl (Se nadaljuje) Slovenski jezik in kultura O. S'. SL06GK0 SO KORENINE n. Med drugim je Lj. Hauptmann napisal v Ljubljanski “Njivi” dolg spis pod naslovom: “Priroda in zgodovina v razvoju Jugoslavije”, v katerem je na podlagi drznih konstrukcij “dokazal” nezgodovinskost Slovencev in Hrvatov, ki naj ne bi bili državotvorni; to da so lahko edinole Srbi, ki so z večstoletnim preseljevanjem prišli od male Raške do Donave in, o-svojili strateško važen Mo-ravsko-Vardarski jarek; edino njim da gre zato vodilna vloga na Balkanu ipd. Seveda je bila ob takšnih stališčih Hauptmannova kariera zacementirana. Njegovim - tezam se naravnost ni upal ugovarjati nihče, konstrukcijam pa ob takratnem splošnem znanju metodologije in toliko večjo vnemo za filozofiranje še toliko manj. Arhivar J, Mal ter prof. F. Gri-ve-c sta se pri kritičnih stališčih nasproti Hauptmannu o-mejevala na spodbijanje nem-škutarskih tez, vsebovanih v Hauptmannovih i z v a j anjih. Nista se pa dotikala politične sestavine in upravičenja neke velesrbske vloge na Balkanu. Kaj takega iz političnih vzrokov niti ni bilo mogoče. V tem primeru jasno vidimo podrejanje zgodovinskih razlag političnim ciljem, v tem primeru unitarizmu. Zgodovina pa bi morala biti vsega tega prosta. Toda s takrat zacementiranimi negativnimi gledanji na slovenstvo se' m razčistilo vse do danes, saj so se tudi po drugi vojni prav dobro skladala z unitarističnimi cilji režima Rankoviča. Zastraševalna oznaka “nacionalist” pa še danes ni povsem izginila iz 1 j u b 1 j a n skega vzdušja. Ih takšen “nacionalist” naj bi bil vsakdo,, ki sluti tudi kaj pozitivnega v slovenstvu in hoče to odkriti. Zacementifano ohromljajo-če vzdušje zavira prodor novejših, bolj kritičnih pčgle-dov na slovensko preteklost, jezik, in kulturo in povzroča, da postaja ponavljanje negativnih predstav o slovenstvu že prava dresura, ki vodi v histerijo slovenskih ljudi, po eni strani, in po drugi v. otopelost in brezbrižnost. V oblikovanje slovenskega človeka, nad katerim se' pač vsi pritožujemo in vidimo vzrok v materializmu, v porabništvu, v tehnizaciji življenja, češ saj je po vsem svetu tako1 (Pa ni res!). Ne vidimo pa vzrokov tam, kjer so v resnici: v stoletni manj vrednostni dresuri slovenske javnosti. Ne moremo verjeti, da bi nas lahko nekdo tako množično in per-fidno vodil za nos, has pripravljal voljne za asimilacijo. In vendar se vsem manjšim narodom v Evropi godi tako, le da je pri njih mčral-na in kulturna škoda vbiiko večja in težja kot pri nas; od Kataloncev in Baskov do 'Fri-zijcev in drugih. Slovenci . pravzaprav nikoli nismo bili potisnjeni v takšne narodnopolitične razmere kot. oni. Vso zgodovino smo celo imeli svoje ime, svoje karantansko politično pravo (se- Najboljši učitelj je trpljenje, daj zamolčano). Slovaki npr. najboljša učiteljica je. bolest, so bili popolnoma izločeni iz CANKAR dogajanja kot narod. Danes * so se postavili na raven' ev- Človek je edino bitje, ki zar-ropskih narodov brez kom- deva. pleksoV in blodenj o majhno- TWAIN sti (kot mi!). Pri razčiščenju pojmov o vrednotah slovenstva se nam kaže na .prvem mestu popolnoma pozitivna slika slovenske zgodovine. Slovenski narod je skozi vsa stoletja pričal o svoji identiteti, izkazoval življenjsko moč in odpor (200 let proti Turkom). Toda ta tema zasluži posebno poglavje. Druga posebnost in vredno-tak, ki priča o Identiteti slovenskega naroda, je slovenski jezik. Tudi pomen tega so izkrivili, zamolčali njegovo prastaro korenino in okoliščino, da je nekaj edinstvenega, bodisi v Evropi kot tudi na svetu. Namesto da bi prikazali starinsko poreklo slovenščine kot take, so dajali pomen edino starim zapisom, ki pa so seveda latinski in grški. (Drugi stari jeziki so že prej izumrli.) Toda dvojina v slovenskem jeziku priča, da je ta starejši od prej omenjenih, ki dvojine nimata. Kot znano, se dvojina pojavlja v Homerjevih zapiskih v 12. stoletju pred Kr. V 5. stoletju pr. Kr. pa je grški pisci že ne uporabljajo več, ker je bila že izginila iz govora. Latinščina pa dvojine nikoli ni imela. Če pa jo ima slovenščina še danes, pomeni to, da je prajezik; da jo je torej iz prazgodovinskih časov ohranila, ne pa s svojim domnevnim nastankom (9. ali 10. stol. kot mislijo) šele dobila. In ker je v jeziku vedno izražena tudi ustrezna socialna Kultura, pomeni to, da je kulturna korenina slovenščine in slovenstva neprekinjena -že vsaj tri tisoč let. Prav tako tudi narodna identiteta. Takšna jezikovna tradicija slovenščine ima tudi svoje zgodovinsko socialno ozadje, saj je tudi znano, da so kmečke kulture prastare. Da so mestne že. davno propadale, nastajale nove, pa znova izginjale. Toda tisto, neposredno delo za vsakdanji kruh se je ohranjevalo in združevalo tisočletja ljudi v skupnosti. Arhitektov egiptovskih piramid ali babilonskih mest npr. ali inkovskih piramid itd. že zdavnaj ni več; toda ljudstvo obdeluje polje, seje pšenco oz. koruzo kot takrat. Lahko je samo zamenjalo jezik. V slovenskem primeru pa je ostal tudi jezik! (Dalje ) ------o------ S MI SLI • -'‘'V '■?*:* 'V> *y,‘ •••«&»*. * Kanadska Domovina preden je umrla, ko ji je bolniška sestra pomagala z večerjo, jo umila in pripravila za posteljo, je mama rekla: “Sedaj pa lahko grem domov.” “Kam pa bi radi šli, mama, k sinu ali k hčerki?” “Domov k očetu in mami,” je bil odgovor. Sedaj je odšla domov in vera nas tolaži, da bo pred božjim obličjem našla počitek in zdravje in večno mladost, ki ji ne preti starost, bolezen, ločitev ali minljivost. Zbogom mamica, in na svidenje. Helena Golob, roj. Ambrožič KOLEDAR društvenih prireditev 5 > j i j ► «! < > SEPTEMBER A!i postajamo država siromakov? Mami v slovo OTTAWA, Ont. — Letos, 22. julija, sredi sončnega popoldneva, je naša mama, gospa Helena Ambrožič, odšla s tega sveta domov k Očetu. Kakor da bi zaspala, je obležala na postelji, kjer je izdihnila. Ko sem jo pokrižala in poljubila v slovo, sem upala, da bo še enkrat odprla oči in se mi, kot nekoč, nasmehnila z vprašanjem: “No, kako je, Helena?” V aprilu je praznovala še-stinosemdeseti rojstni dan. Bila je rojena v Dobravi pri Črnučah v Pečarjevi družini. Ko je dokončala ljudsko šolo, je šla za gospodinjsko pomočnico k svoji teti, lastnici gostilne pri Rogovilcu. Tam je služila skozi prvo svetovno vojno. Mladost ji je tekla v letih trdega dela, vojnih nemirov, gospodarske negotovosti, ter političnih in družbenih sprememb. V teh težkih časih se je gradil njen značaj v vztrajni potrpežljivosti, delavni varčnosti, vedri zanesljivosti in skromnosti. Od svoje tete je šla v službo v ljubljansko Konzumno klet, kjer je napredovala do poslov odkinj e. V konzumni gostilni se je v tistih letih zbirala družba ljubljanskih veljakov na družabne in poslovne sestanke, in mama je vedela marsikako zanimivo zgodbo iz tistih časov. Z dvaintridesetim letom se je primožila na Trnovčevino v Gaberje, kjer ji je Bog dal sedem otrok. Spominjam se opazk sosed: “Kaj pa Lenčka misli?”, ko je mama pričakovala šestega oziroma sedmega. Leta med drugo svetovno vojno so prinesla težave, ki je mama pogumno in molče prenašala. V nevarnosti pred okupatorji in pred partizani, moža so ji Italijani zaprli, je sama delala na polju, da prehrani družino. Ko so okupatorji obžičili Ljubljanoi, je peš hodila ure dolgo pot od Gaberja do ljubljanskega bloka, kjer mi je predala košaro suhih hrušk, jabolk in domačega kruha za očeta v ječi, za brata in zame, ki sva stanovala pri sorodnikih in hodila v šolo. Konec vojne ni prinesel pričakovane svobode, temveč begunstvo v Avstrijo. Tri leta pomanjkanja in negotovosti so se končala z odhodom v Kanado. Mama je začela novo življenje na farmi v Mai-Vernu, ki je sedaj predmestje Toronta. Od tam je spremljala svoje odraščajoče in od-rastle otroke, ki so odhajali v službe, v šolo, v semenišče. Tam je tudi . zadnjič spremljala svojega moža na Pokopališče. Okoli nje smo se zbirali za družinske praznike, ob njej so rastli vnuki in vnukinje.. 2a vse je imela dobro besedo Ift pozorno radodarnost. Zad-nja leta se je življenje prehitro zapletalo in odpletalo, da bi mu mogla slediti. V svoji modrosti je poznala Minljivost človeških načrtov., Tl ena pozornost se je usmerjala proti večnemu bivališču. Njena je bila vera strahu božjega, ki zahteva od človeka nenehno prizadevanje k dobremu; vera, ki pikoli ne dvomi v božjo pravičnost, ki dobro plačuje in hudo kaznu-.|e- Nikoli v življenju ni to-zda^ čeprav ji težav ni Manjkalo: Tudi zadnje mese-Ce. ko je zelo oslabela, je ^Mela samo eno tožbo: “Sedaj 1a še moliti ne morem več.” Nekega večera, ne dolgo 11. — Izvršilni odbor za prihod pevskega zbora Mirko Filej iz Gorice priredi piknik na Slovenski pristavi. 19. — Slovenska pristava priredi , vsakoletno Vinsko trgatev. 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. pop. 25. — Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi kulturni večer združen z zabavo. Prebitek večera bo prispeval k nakupu 600 novih stolov. 26 — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 2. — “Fantje na vasi” iz Clevelanda prirede koncert ob 5. obletnici svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. uri zvečer. 3. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v parku. 9. — KRES prireja vsakoletni “Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7.30 zvečer. Pri plesih in po programu igrajo Veseli Slovenci. 10. — ADZ priredi vsakoletno “Pečenje školjk” na svojem Slovenski vrt letovišču v Leroy ju. 16. — Tabor DSPB Cleveland priredi jesenski “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collin-woodu. Igrajo Veseli Slovenci. 16. — Klub slov. upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi vsakoletni banket s plesom v Slovenskem domu na E. 80 St. Serviranje večerje od 6. do 9. zvečer, za ples igra od 8. do 12. orkester Ed Buehner. 17. — Občni zbor Slovenske pristave. 23. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi Slovenski večer prireditev na Cleveland State univerzi. 23.— Liga slov. Amerikancev in SKD Lipa priredita festival slovenske pesmi in melodij v dvorani sv. Križa v Fairfieldu, Conn. Nastopajo Fantje na vasi in Alpski sekstet iz Clevelanda in Zvon iz Fairfielda. Po koncertu ples. Igra Alpski sekstet. 31. — Pevski zbor Zarja priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 31. — Slomškov krožek po- \ streže s kosilom v šolski dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 dopoldne do 1.30 po- p°ldne- NOVEMBER — Štajerski klub priredi vsakoletno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. 6. — Liga Slovenskih Amerikancev in Slovensko-ameriški kulturni svet priredita simpozij na Cleveland State univerzi. 7. — Slovenian National Art Guild priredi razstavo raznih umetnih v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Razstava bo trajala od 12. do 7. zvečer. 13. — Belokranjski klub prireja svoje tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igra John Hutar orkester. 21. — Fara Marije Vnebov- zete na Holmes Ave. priredi “Zahvalni festival”, ki bo od 3. do 9. zvečer v družabni dvorani Baraga. DECEMBER 5. — Slovenska šola pri Sv. yidu priredi Miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. popoldne. 19. ■— Pevski zbor Glasbena Matica priredi Božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 1983 FEBRUAR 12. — Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slovenskem narodnem domu na Holmes Ave. 27. — Slovenska šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani, od 11.30 do 1.30 popoldne. MAREC 12. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi pomladanski koncert z večerjo v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 26. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. APRIL 9. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski družabni večer. Za zabavo In ples igra orkester Veseli Slovenci. 30., 1. maja — Slovenski folklorni inštitut v Ameriki priredi samostojni folklorni program v novo preurejenem gledališču Ohio Theater na Playhouse Square v središču Clevelanda. MAJ 7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko, proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. v JUNIJ 4. — American Slovene Club priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v počastitev 55. obletnico klu-bovega obstoja. 19. — Tabor DSPB Cleveland podaja spominsko proslavo za pobite slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo. Spominska proslava bo pri spominski kapelici Orlovega vrha, na Slovenski pristavi. AVGUST 14. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. OKTOBER 15. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. ------o----- Svarilo pred goljufivimi “koiitraklorji” Spomladi in poleti je čas za popravljanje hiš, hišnih dovozov, ali drugih gradbenih opravil, toda je tudi čas, ko morajo biti hišni lastniki zelo previdni pred “kontrak-torji”, ki hodijo od hiše do hiše. Nekateri so zelo vsiljivi, prepričujejo gospodarja, da je skrajni čas, da popravi dimnik, streho in je prav sedaj najboljša prilika, ko opravljajo na tej cesti druga dela. Takšni “kontraktorji” hodijo do hiše do hiše v majhnih skupinah, se čestokrat vozijo z dragimi avtomobili, da napravijo vtis kot veliki podjetniki. Ustavijo se pred hišo z majhnim tovornjakom z različnim orodjem, da lahko takoj začnejo z delom. Oblasti pravijo, da največ ljudi izgubi svoj težko prisluženi denar prav pri goljufivih kontrak-torjih. Oblasti zato svetujejo hišnim gospodarjem, da naj bodo izrecno previdni, komu zaupajo popravila pri hiši, da ne bodo potem razočarani in se sami nad seboj jezili. Varujte se pred nepoznanimi kontrak-torji, ki Zahtevajo veliko predplačilo, predno sploh začnejo z delom. Možno je namreč, da bo vaš denar uporabljen za popravilo neke druge hiše. Znana je tudi praksa, da vas držijo na vrvici, da takšni kontraktorji začnejo z delom, mnogo razderejo, potem pa prenehajo, dokler jim ne d o p 1 a č ate zahtevanega predplačila. Čestokrat pa se tudi pripeti, da “kohtraktor-ja potem več ne vidite, ko je že pobral predplačilo za prevzeto delo. Bodite torej previdni pred kontraktorji, ki hodijo od hiše do hiše in jih sploh ne poznate. Nasvetovanih je več možnosti, da se zavarujete pred goljufijami pri pogodbah za prevzem gotovih gradbenih del za popravilo hiše. Najbolj priročno je, da pokličete “Better Business Bureau”, ki vam bo mogel dati informacije o zanesljivosti kontrak-torja. Tudi City Building department vam more dati informacije, če je dotični kon-traktor registriran pri mestu. Nekateri kontraktorja enostavno vprašajo za imena in naslove dveh hišnih lastnikov, ki jim je pred tem dovršil kakšno hišno popravilo in se pri njih pozanimajo, kako so bili z delom zadovoljni. Nekateri kontraktorji se predstavljajo z izmišljenimi imeni, na hitro opravijo delo z dragim orodjem, a uporabljajo zanič material. Ogoljufani lastniki hiš si v največ slučajih ne znajo pomagati ih se nikamor ne pritožijo, ker čestokrat niti ne vedo za ime ali naslov kontraktorja. Stari ljudje so večinoma žrtve takšnih goljufov. Vsekakor mislimo, da je prav, da naše bralce v tem času opozorimo, da naj bodo previdni, komu zaupajo večja popravila ali gradbena dela pri hiši. ------o------- Kaj je resnica o Social Security pokojnini? WASHINGTON, D.C. — V proračunskih debatah često-rat slišimo svarila, da bo fond Socialnega zavarovanja kmalu izčrpan, ker so zaradi visoke brez poselnosti dohodki manjši, kot so izplačila. Opozarjajo, če Kongres in vlada ne bosta kmalu kaj ukrenila, da že prihodnje leto ne bodo več mogli izplačevati pokojnin. Sedaj pa je komisar za Socialno z a v ar o vanj e, John Swahn, kar odkrito-povedal celo na televiziji, da naj Social Security upokojence prav nič ne skrbi, da bi jim Social Security čeki bili že prihodnje leto ustavljeni. Rekel je: Mislim, da se Kongres in vlada zavedata, da bo kmalu treba rešiti kratkoročne in dolgoročne probleme, toda bodočnost Social Security sistema je trdna. Nič ni novega v tej zadevi, kar sedaj govorijo, ker so o tem že prej mnogo razpravljali. Upokojence naj ne skrbi, da jim bodo pokojnine zmanjšane ali celo u-stavljene. Kdor pazljivo proučuje za-skrbljive napovedi glede bodočnosti Socialnega zavarovanja, kmalu uvidi, da je v tej zadevi primešane precej politične propagande. ------o----- Zlorabe socialnih podpor Washington D.C. — Kljub ponovnim preiskavam še vlada vedno plačuje milijone dolarjev več kot bi bilo treba za Medicaid in Medicare račune — tako je ugotovil knjigovodski preglednik od Health and Human Services departmenta. Ugotovili so, da jim zdravniki v gotovih slučajih zaračunajo dvakrat več kot privatnikom za iste zdravniške posluge. Tudi Kongres preiskuje tozadevna izkoriščanja, toda kljub večkratnim opozorilom in svarilom se zlorabe ponavljajo. Medicare za ostarele in Medicaid za siromašne plačuje 47 milijonom Amerikancem bolniške in zdravniške račune. Federalna vlada določa izplačila za Medicare, federalne države pa za Medicaid. Se večje zlorabe se dogajajo pri Food stamp programu. Po že ugotovljenih zlorabah računajo, da je 10.6% neupravičeno prejemalo “Food stamps”, za Medicaid so neupravičeno izlačali 5% in za pomoč siromašnim družinam z otroki 7.3%. V New Yorku so celo ugotovili 19.2% zlorab pri Food stamp programu. Vse skupaj sešteto znaša Washington, D.C%— Census Bureau v Washingtonu je pretekli teden objavil, da bo v tem letu skoraj 4 milijone Amerikancev prištetih k sku-> pini državljanov, ki so uradno klasificirani kot siromaki. S tem je bila povprečna raven siromakov izenačena razmerju v letu 1960, ko je vlada uvedla takozvani “Great Society” program. Lansko leto je bilo prištetih k skupini siromakov v Ameriki 2.2 milijonov prebivalcev, kar je znašalo 14% od skupnega števila prebivalcev. V letu 1981 je bilo uradno merilo za siromaštvo, če je družina s 4 člani imela manj kot $9.287 letnih dohodkov. Po statistiki Census Bureau-a je razvidno, da je v letu 1980 prejemalo 58% družin, dri so bile klasificirane kot siromašne, neke vrste javno podporo. Povprečni družinski dohodek v letu 1981 je znašal $22,-390, to je bilo 6.5% več kot prejšnje leto, toda izravnano s stopnjo inflacije je bilo dejansko 3.5% manj kot leta 1980. Prav v tem času skoraj vsak teden beremo v časopisih, .kako se naši predstavniki v Kongresu in Senatu prerekajo, ali naj bo dovoljena molitev v javnih šolah. Mnogo organizacij — med temi prednjači American Civil Liberties Union — ostro nasprotuje kakršnikoli molitvi v javnih šolah, sklicujoč se na ustavno določilo o ločitvi Cerkve od države. Ameriška ustava je stara že več kot 200 let, a nikoli poprej je niso tako skrivljeno tolmačili, kot jo sedaj v tej modemi dobi. Skoraj ni mogoče več misliti in si sedanje tolmačenje ustavnih določil razlagati kot do vere nevtralno, marveč nestrpno, če ne celo protiversko. Toda ustanovitelji Združenih držav Amerike so vero resnično spoštovali in je niso prikrivali tudi v javnem življenju. George Washingtona imenujemo tudi očeta Združenih držav. Poglejmo, kako visoko je on cenil verska načela. ' Dne 17. septembra 1776 je prvi predsednik Združenih držav Amerike, George Washington, imel lep govor na neki slavnosti,, v katerem je jasno in odločno podčrtal pomen in vrednost verskih načel tudi v javnem življenju: “Med vsemi nagnjenji in navadami, ki vodijo do politične prosperitete, sta vera in morala nerazdružljivi opori. Zastonj bi se kdo ponašal, da je patriotičen, če bi skušal izpodkopati ta dva velika stebra človeške sreče, te trdne opore dolžnosti pravih mož in državljanov. Vsak navaden politik bi moral moralo in vero gojiti, kakor jo spoštuje kak pobožnež. Težko bi bilo iz knjig izslediti vse zveze teh dveh lepih čednosti, ki so v zvezi s privatnim in javnim blagostanjem. Vprašam vas enostavno: Kje bi bila več miljard dolarjev neupravičenih izplačil “siromakom”. Javnost pa tudi. zasleduje, če je kdo že bil kaznovan, ker je vedoma ali zaradi površnosti dovoljeval goljufije. Če koga zalotijo, kaznujejo običajno samo tistega, ki je prejel, ne pa tistega, ki je malomarno upravljal javni denar. Leta 1980 je bilo v Ameriki 29.6 milijonov ljudi, ki so uradno klasificirani, da živijo na ravni siromaštva, lansko leto, to je v 1981, pa se je to število zvišalo na 31.8 milijonov. Na boljše pa se je spremenilo stanje za nad 65 let stare ljudi. Leta 1970 je bilo 25% nad 65 let starih ljudi klasi-firanih kot siromaki, dočim jih je bilo lansko leto — to je po desetih letih — samo 15%. Starim upokojencem kar dobro pomaga vsakoletno povišanje pokojnine v sorazmerju s povišanjem življenjskih stroškov — inflacijo. Po lastnih opazovanjih pa moremo čestokrat ugotavljati, da so statistične številke varljive. Mnogo “siromakov” si zna na en ali drug način spomagati do javne podpore. Nekateri tudi nalašč nočejo nekaj stotakov več zaslužiti, da ne bi izgubili pravice do “Food stamps” ali drugih podpor. Na drugi strani pa med nami poznamo mnogo resničnih siromakov, ki so pa preponosni, da bi sprejeli kakršnokoli javno podporo. varnost naše lastnine, varnost našega ugleda, varnost našega življenja, če bi v smislu verskih obveznosti opustili prisege, ki so v navadi pri sodnijah? In kako si zamore-mo predstavljati moralnost brez vere? Kakorkoli se smatra, da vpliva k boljši izobrazbi, kakorkoli vpliva k izgradnji gotovih načel, vzrokov in izkušenj, vse to nam jasno izpričuje, da ne moremo pričakovati narodne moralnosti, če pri tem ne upoštevamo tudi verskih načel.” Takrat pač nikdo ni prvemu predsedniku Združenih držav Amerike očital, da je njegov govor bil protiustaven. —-----o------ Nov dragulj K znani četi dragega kamenja bo poslej treba prištevati še novinca: diamantom, rubinom, safirjem, smaragdom, akvamarinom, topazom, ametistom, spinelom in krizoberi-lom se je priključil kraljevski lavulit, geologom poznan kot sugilit. V dragoceno plejado draguljev so kamen uradno uvrstili pred dobrim letom. Odlikuje ga škrlatna prosojna barva, pa tudi to, da je med vsemi naj redkejši. Na borzi dragega kamenja se je kraljevskemu lavulRi letos cena krepko dvignila. V dobrem letu svojega priznanega obstoja je karat tega dragulja dosegel že ceno 1.000 dolarjev, kar nikakor ni malo, če ga primerjamo z diamantom, ki slovi kot nesporno naj dražji med vsemi dragulji. Karat prvovrstnega diamanta stane 3.000 do 5.000 dolarjev. Sugilit so najprej v manjših količinah našli na Japonskem in v Indiji, vendar je'bil mineral slabe kakovosti. Šele ko so leta 1980 v Južni Afriki v nekem rudniku mangana naleteli na zelo čiste primerke sugilita, se je začela minera-lova pot med dragulje. Da gre za dragocenost, je prvi zavohal draguljar Randy Polk iz Phoenixa, ki je danes lastnik dobre polovice vseh kraljevskih lavulitov. -----o------ Darujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine! George Washington je visoko cenil vero in moralo v javnem življenju ANDREJ KOBAL: SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE Obiskal je kraljico Joano samo dvakrat, in to v teku prvega meseca po prihodu v Bolgarijo. Obiske, četudi le iz prijateljstva, je opustil, ko se je zaždelo, da so političnega značaja in kot taki preveč bodeči za sovjetske oči. Določil je torej mene za nadaljevanje obiskov, seveda ne iz kakih družabnih razlogov, le za nekako nadzorstvo. Ugotoviti je hotel, če začasna vlada izpolnjuje povelja zvezne komisije za dostojno preživljanje vdove in otrok ter če daje na razpolago straže za njih varstvo. “Ne smemo pozabiti, kako so sovjeti kot živino pokončali svoje prejšnje vladarje. In kar se godi v Bolgariji danes, je enako ruski revoluciji.” Dajal mi je nasvete, kako poizvedovati o sestavi in zanesljivosti straž in kako dognati vse potrebno, ne da bi s poizvedovanjem razburil vdovo in otroke. Naročil je pokloniti se ji v njegovem imenu in ji zagotoviti, da bom vse njene želje sporočil njemu. Izročil mi je tudi pismo v tem smislu. Kraljica z otrokoma ni več živela v dvoru, temveč v skromni vili ob glavni cesti proti Plovdivu, le nekaj kilometrov izven središča mesta. Za železno ograjo v mračnem parku iglastega drevja je stalo neveliko poslopje. Stražnika pri vhodu nista vprašala, kdo sem. Videla sta ameriški znak na avtu in narednik, ki je vozil, jima je povedal, da prihajam od zvezne komisije na obisk. Kot kakšna pruska vojaka sta salutirala s puškama. Dva druga oborožena stražnika sem videl korakati okoli poslopja v parku in tudi ta dva sta iz dalje salutirala. Vila je bila kot povsem udoben stan, ali ograja in stražniki, vse jo je označevalo kot svoje vrste ječo, mogoče bolj neznosno kot ječo za obsojence, ki vedo, kaj jih čaka. Kraljica z otrokoma gotovo ni mogla vedeti, kaj se bo z njimi zgodilo. V predsobi sem izročil zalepljeno pismo vljudnemu po-strežniku. Nisem hotel, da bi ujetnica morala ugibati vzrok nenadnega obiska nepoznanca. Čakal sem le nekaj minut, ko je prihitela v sobo z umirje- GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 1653 Kast 62 St. , ^ 431-208S 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 err ONSPA1KANE DRIVE JOUET, IL 80434 Since 1914 .«. ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE" • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society's Catholic Action Programs are: 1. Schola« ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2, Scholarships for young women aspiring to become nuns S. Additional scholarships for needy boys and girls. 1 Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. V. Bowling, basketball and Uttle league baseball. 8. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine Officer« President ................. Joseph J. Konrad First Vice-President ...... Ronald Zefran Second Vice-President ..... Anna Jerisha Secretary ... ............. Robert M. Kochevar Treasurer ................. Anton J. Smrekar Recording Secretary ....... Nancy Osborn« First Trustee ............. Joseph Šinkovec Second Trustee ............ Frances Kimak Third Trustee ............. Anthony Tomazin First Judicial ............ Mary Riola Second Judicial ........... John Kovas Third Judicial ............ Frank Toplak Social Director ........... Mary Lou Golf Spiritual Director ........ Medical Advisor ........... Joseph A. Zalar, M.D. nim korakom in dostojno. Oblečena je bila preprosto in brez nakita, lepa vitka žena, ki je bila skoro kot mladenka, le da ji je pri razgovoru odsevala z obraza skrb zrele osebe. Odzdravila je vljudno in me povabila v majhen salon. O svoji usodi ali kaj se bo zgodilo z njo in otrokoma, ni povpraševala. Hotela je predvsem novic o materi in očetu, kralju Viktorju Emanuelu in kraljici Heleni. Vedel sem malo več kot ona sama, da je Italija glasovala za odpravo monarhije in da je vsa vladarska hiša Italijo zapustila. Obljubil pa sem takojšnje poizvedovanje. To ni predstavljalo nobenih težkoč. Uradi v Washingtonu z diplomatskimi in drugimi zastopništvi povsod po svetu so bili na ' razpolago za taka poizvedovanja in za dostavljanje obvestil. Novice o sorodnikih so se lahko dobile _hitreje kot s kakršno koli pošto. Joana se pošte ni mogla in tudi ni hotela posluževati. Vedela je, da bi bila pisma cenzurirana in bi cenzorji dovolili dostavljati le to,'kar je režimu ugajalo. Zaželeno časopisje ji ni bilo dovoljeno, le kontrolirani listi “Otečestve-nega Fronta”. Bila je pač jet-nica, brez vezi z zunanjim svetom. Oskrbniki, brez izjeme uslužni in pošteni, je rekla, so ji sicer prinašali vesti o dogodkih v Sofiji in Bolgariji. Menila je, da ji iz vljudnosti, da bi je preveč ne razburjali, mnogo zamolče, a slutila je pravilno glede vladajočega terorja. O tem ni bilo pomembnega razgovora. Zaslutiti je morala potrebo po opreznosti, ko sem začel izpraševati glede služinčadi in straž okoli vile. Zagotovila mi je, da ji je bilo do tedaj dovoljeno obdržati hišne pomočnike, ki so bili pred prevratom dvorni nastavi j enci, in da so ji vsi naklonjeni, torej zanesljivi. Njej in otrokom ni bilo dovoljeno nikamor iz vile, razen na sprehod v ograjenem parku, a služinčad — Vsem so bile izdane “lične karte”, samo njej ne — je redno hodila po poslih v mesto in okolico. Joana je vedela, da je milica posameznike pri obiskih v mesto ustavila in jih odvedla v urade na izpraševanja. Rekla V BLAG SPOMIN NAŠE PRELJUBLJENE MAME, STARE IN PRASTARE MAME, TAŠČE ANA MEGLIČ rojena ČEGRAN ki je umrla dne 23. avg. 1078 , Štiri leta so že minila, odkar te več med nami ni. Žalostna so naša srca, ko se spominjamo nate. V raju prosi zdaj Boga, da raj nebeški nam da, kjer bomo zopet združeni, veselje večno uživali Žalujoči: Anton — sin z družino; Tonika poročena Rožman, in Rozika, poročena Jaklič — hčerki z družinama; Jože Balažič — vnuk z družino; Julka Frkulj s hčerko Silvo ter ostali sorodniki. Cleveland, O., 24. avg. 1982. je, da jim je milica prepovedala praviti njej, da so jih izpraševali, a da so ji vsakikrat povedali, kaj se je pripetilo v uradu milice. Smatrala je vse kot zveste in vdane služabnike. Kraljica ni dvomila, da so ji stražniki naklonjeni. Mislila je, da niso manj zanesljivi kot dvorna straža preteklih dni. Omenila je, da sta otroka manj z njo kot pa s stražniki v parku. Dvomila je, da je moštvo pod stalnim opazovanjem milice, čeprav je oddelek pripadal redni armadi, v kateri do tedaj pod generalom Stojčevim še ni prevladoval r e v o 1 u cionarni duh. Govorila je o prisrčnosti in skrbijivosti posameznih stražnikov. Težko ji je bilo glede šolanja otrok. Sama jima je dajala pouk v italijanščini in francoščini, bolgarski jezik in osnovne predmete pa je poučevala pomočnica, ki je nekdaj služila kot dvorna dama, a ni imela učiteljske podlage. Joanin bolgarski jezik je bil brezpogrešen, le v izgovarjavi je bilo opaziti tuj naglas. Srbsko je govorila enako dobro in najin razgovor se je kmalu zavrtel v ta jezik. O-pomnil sem, kako lepo ga izgovarja, in čestital za druge jezikovne sposobnosti. Naučila se je od matere, je rekla. Mati je na dvoru v Rimu o-stala Črnogorka, ko so bili o-troci majhni. Drugače je svoj jezik redko uporabljala, razen kadar je Viktorja Emanuela okregala, je Joana z nasmehom pripomnila. (Kraljice Helene sestrična Bosiljka Radonjič, ki je nad trideset let igrala vlogo dvorne dame, je živela po vojni na via Panama v Rimu. Nekajkrat sem jo obiskal z Nado. Pripovedovala mi je marsikaj o družinskem življenju na dvoru. Tudi ona je omenjala, kako je Helena svojega kralja velikokrat po črnogorsko oštrkala in nikoli izbirala besed, tudi kadar se ji je zdela potrebno zakleti. Bosiljko Radonjič sem zadnjič videl v Rimu pred dvema letoma, ko me je njena strežnica obvestila, da jo je zadel mrtvoud. V postelji, nesposobna za vsako premikanje, je govorila s težavo. Od vseh kraljevskih. otrok,-katere je pestovala, je rekla, se je je spominjala samo Joana s pismi s Portugalskega. Bosiljka je pred nekaj leti umrla; dočakala je skoraj 90 let. Soseščina v Rimu je napravila “principessi” lep pogreb.) Joana je poklicala v sobo pomočnika (v prejšnjih časih so ga imenovali dvornik), da se dogovorimo o bodočih sestankih. Moji obiski v vili, sem želel, bi ne smeli biti prepogosti, vendar bi general želel stalna obvestila o potrebah in razmerah družine. (Se nadaljuje) Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. sirani) ka, ki ni bila nikoli poročena, se je rodila v Mt. Eatonu (Paint Township) v okraju Wayne. Njeni starši so bili Jules in Clara, roj. Loreaux, Garaux, bila je pastorka Ami-ja Garauxa (vsi so že pok.), sestra Chester ja Giro-da in Lawrenca Garauxa (pok.), svakinja Stelle Girod (Medina, O.), teta Leonarda, Suttona C., Chesterja in Emila Giroda, prateta in pra-prateta. Pogreb bo v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v četrtek, 26. avgusta. Pogrebni obred bo ob 1. popoldne v cerkvi Zion United. Church of Christ na S. Main cesti v North Can-tonu, kjer je bila rajnka faranka nad 70 let. Na mrtvaški oder bo položena ob 12. uri (opoldne). Obisk bo možen tudi jutri, v sredo, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer in sicer v Želetovem zavodu na E. 152. cesti. Pokopana bo na pokopališču Mt. Eaton v Mt. Eatonu. Darovi Slovenskemu domu za ostarele v pokojničin spomin bodo s hvaležnostjo sprejeti. Josephine Mivsek V četrtek, 19. avgusta, je v Americana, negovališču, kjer je bivala zadnjih 18 mesecev, prej pa mnoga leta na Addison Rd. in potem 4 leta na 1106 E. 63. cesti, na posledicah srčne kapi umrla 79 let stara Josephine (Sophie) Mivsek, rojena Zupančič v Ljubljani, od koder je prišla v Cleveland 1. 1905, vdova po 1. 1975 umrlem možu Johnu, mati Rose Fedorka (pok.), Josephine Zupančič, Matthewa in Johna, 13-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Anne Janežič (pok.). Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Vida ob 9.30 dopoldne, od tam na pokopališče sv. Križa. MALI OGLASI MALI OGLASI Odprto v nedeljo, 29. avg., od 1 do 4 18791 Meredith Odlična kolonialna v Eu-clidu, s 3 spalnicami, jedilno sobo in dnevno sobo. Soba za rekreacijo v kleti. STANMOR REALTY 94G-2240 Marica Ugrin — 944-3953 “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaže vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak aan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” For Rent J 4 rooms down. Newly rc deled. In St. Vitus area. 432-°8,,6 A ~ LOOKING FOiTrEN^I 5 rooms down for 2 a Call 431-9646 4 OPEN HOUSE 1 t0 Sun., Aug. 29 18791 Meredith ^ Spotless colonial in llCo with 3 bdrms, dining r° living room. Ree rood1 basement. ^ STANMOR REAIA* 940 2240 Marica Ugrin 944-3953 HOUSE FOR SAL® faP Lge. bungalow with room. 2 full baths. ReC ^ in basement, 2 car Sa 1480 E. 222 in Euclid- STANMOR REAL1* 946-2240 . Marica Ugrin 944-3^| v naiem. Štirisobno stanovanje, »J na E. 61 cesti, blizn ^ sv. Vida. Kličite i T.K. General Contract' We do all carpentry, P3^3, wall covering, e^eC^jjpi plumbing, carpeting, r0° and driveway jobs. J TONY KRISTAVNIK °'v 831-0430 ii HIŠA NAPRODAJ Velik bungalov z družinsko sobo in 2 kopalnicama. Soba za rekreacijo v kleti. Garaža za 2 avta. 1480 E. 222. St. v Euclidu. STANMOR REALTY 946-2240 Marica Ugrin — 944-3953 (63-64) FOR SALE WILLARD, WISCO .MSI* nb 3 bdrm. home. Basernei ^ proximately 4 acres- “ g; ful wooded setting. ^ce venian Community. Call 715-207-6932 J For Rent 2 3 suites up & down. ^ , bdrm. unfurnished & bdrm furnished. 0° ^ I Ave. Call 431-6224 fro«1 4 p.m. and 585-4693 eVeS'^ Dependable, Reli^ e Cleaning Woman ^ 1 or 2 days a week. ^ ker. Call 561-6737. Spoznati želi ^ Želim spoznati pošteno^ j let, ki bi bila voljna se ko ali vdovo, staro A liti za mogoč zakonski . Če se zanimate, prosih1’ ^ šljite Vaš odgovor s slik0^) tera bo vrnjena, na ta pod šifro Box 123. tajnost zajamčena. CARPENTRY ^ All home remodeli11^ a improvements, additi°nS’ rages, porches. Estimat1- Call 944-9780 FOR RENT JI 2 rooms & bath — . Hecker. Completely furnis J Private entrance. Free ties. $40.00 a week. 39 1 House for Sale ^ Chesterland, Split. 80’s-financing. Call 729-4606^^) FOR SALE Man’s black (Excelsior) } cordion like new, 120 ba shift, 871-3931. House for Sale ^ Newly remodeled & a i] sided. Single family car detached garage on Ave. Excellent conditio11.