GLAS
LETO XXV. ŠT. 11 (1170) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 19. MARCA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Ostanimo
povezani!
  ihče od nas si ni niti predstavljal, da bo-
mo živeli čase, kakršni so danes, ko nam
je svetovna pandemija s koronavirusom
covid-19 popolnoma spremenila življenje in
navade. Italija je prva od evropskih držav, ki
je uvedla karanteno za vse državljane, zdaj ji
počasi sledijo vse ostale, še posebej matična
država Slovenija, kjer se ukrepi za omejitev
okužb vrstijo iz dneva v dan. Deželni guver-
ner Massimiliano Fedriga je v ponedeljek, 16.
marca, jasno naročil vsem nam, naj skušamo
ostati doma, naj ne hodimo ven, če to ni rav-
no nujno, ker bomo tako vsi skupaj najbolje
zajezili širjenje okužbe z virusom covid-19.
Tudi pri Novem glasu smo se odločili, da bo-
do naše vsebine brezplačno objavljene na
svetovnem spletu, na naslovu www. novi-
glas. eu, ker se zavedamo, da naše naročnice
in naročniki ne boste dobili pravočasno ti-
skane izdaje. To delamo zavestno in zato, da
bi v teh časih tudi mi ostali povezani z vami,
drage naročnice in naročniki, bralke in bral-
ci, predvsem pa zato, da tudi mi damo do-
prinos vsej naši skupnosti.
Osamitev, v katero smo zdaj potisnjeni, je
lahko izziv za vse, pravijo modri zdravniki,
psihologi, duhovniki in vsi tisti, ki se zave-
damo, kako pomembno je, da se ne predamo
malodušju. Čeprav smo potisnjeni za zidove
stanovanj in domov, moramo ostati poveza-
ni, moramo upati v boljše čase in se zavedati,
da nismo sami!
str. 2
N
www.noviglas.eu
Papež Frančišek kot romar v Rimu
Psiholog
S psihologom dr.
Iztokom Spetičem
smo se pogovorili,
da bi nudili
majhen nasvet
staršem, ki imajo
otroke doma 3
Zobozdravnik
Naš sodelavec,
zobozdravnik dr.
Dimitrij Tabaj, je
za nenujne
primere svojo
ambulanto zaprl
že pred časom 3
Podjetnik
S podjetnikom
Edijem Krausom
smo se pogovorili
o posledicah
kriznega stanja, ki
ga povzroča virus
v gospodarstvu 10
Družinski zdravnik
Dr. Goran Rustja
o tem, zakaj je
novi virus
posebno hud, in
kaj lahko
storimo, da se
mu izognemo 7
Družinski zdravnik
Družinski
zdravnik dr. Dejan
Verša o pacientih,
prevladovanju
panike in
neobjektivnih
pogledih 6
Podjetnik
Predsednik SDGZ
Robert Frandolič o
izrednem stanju,
obmejnem
prostoru in ukrepih
proti širjenju
koronavirusa 10
Svet okrog nas19. marca 20202
Povejmo na glas
Velike preizkušnje nas lahko zbližajo
Pismo predsednikov SSO in SKGZ Vladi Republike Slovenije 
Težave slovenskih in italijanskih
“čezmejnih”delavcev
  redsednika slovenskih
krovnih organizacij, Kse-
nija Dobrila (SKGZ) in
Walter Bandelj (SSO), sta naslo-
vila pismo na Vlado Republike
Slovenije, in sicer na Mini-
strstvo za zunanje zadeve, Mi-
nistrstvo za notranje zadeve,
Ministrstvo za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano, Mini-
strstvo za delo, družino, social-
ne zadeve in enake možnosti,
Urad za Slovence v zamejstvu
in po svetu in v vednost Vojku
Volku,
Generalnemu konzulu RS v
Trstu, o težavah italijanskih in
slovenskih čezmejnih delavcev
ter kmetov dvolastnikov v tem
času strogih ukrepov zaradi šir-
jenja koronavirusa.
Spoštovani,
zavedamo se resnosti situacije,
ki vlade prisili k uvajanju ek-
stremnih ukrepov in državlja-
ne k zelo odgovornemu rav-
nanju za zajezitev pojava viroze
SARS-CoV-2-Covid 19. Pre-
pričani smo, da z veliko mero
treznosti, preudarnosti in
umirjenosti vsak lahko prispe-
va k temu, da s skupnimi
močmi presežemo te zahtevne
P okoliščine.S temi, za nas jasnimi predpo-stavkami, pa Vas opozarjamo
na številne primere, v katerih
bi odločitve o zaprtju mejnih
prehodov povzročile zelo nega-
tivne učinke za obmejno pre-
bivalstvo in še zlasti za sloven-
sko narodno skupnost v Italiji.
Razumemo torej potrebo, da se
omejijo premiki, ki niso nujni,
veliko pa je oseb in prebivalcev
prostora, ki živi v eni ali drugi
državi in ima službo v sosednji
ali pa obdeluje njive v čezmej-
nem pasu. Gre namreč za pro-
cese, ki so nastajali veliko let
pred uvedbo šengenskega pro-
stora, ta jih je v zadnjih trinaj-
stih letih pospešil. Pred temi
pojavi se nam ne zdi primerno,
da skočimo nekaj desetletij na-
zaj v zgodovino.
Ugotavljamo tudi, da bi more-
bitna uvedba trijezičnih zdrav-
stvenih potrdil s tridnevno vel-
javo, ki izpričujejo neo-
kuženost potnika predstavlja
nevzdržen pritisk na italijanski
zdravstveni sistem, ki je že itak
preobremenjen zaradi izredne-
ga stanja. Zdravniki zaradi
izrednega zdravstvenega stanja
tovrstnih potrdil ne morejo iz-
stavljati, zato bi tak predpis de-
jansko predstavljal nepremo-
stljivo oviro za prehod meje.
Predlagamo Vam z največjim
obzirom in seveda prepuščamo
samo Vaši izključni presoji
možnost uvedbe samopotrdila
predvsem za osebe, ki se na-
menjajo v službo iz enega
državnega prostora v drugega
in za dodatne nujne primere.
S strani slovenskih organizacij
v Italiji smo zbrali nekaj naj-
nujnejših kategorij, ki jim gre
omogočiti meddržavne
prehode, in sicer:
• zaposlene v Italiji in Sloveni-
ji, ki živijo v drugi državi
• kmetovalce, ki upravljajo la-
stnino v sosednji državi
• osebe, ki ponujajo nujno ne-
go starejšim in onemoglim v
sosednji državi.
Italijanska država je uvedla to-
vrstna potrdila že za prehajanje
iz ene občine v drugo, pri
čemer so predvideni za lažne
izjave sodni postopek, priprtje
in kazen. Prepričani smo, da bi
tovrstni ukrepi pozitivno učin-
kovali na omejitev meddržav-
nih prehodov iz neutemelje-
nih razlogov in hkrati ohranili
minimalne gospodarske stan-
darde v že itak nelahki situaci-
ji.
Predočamo Vam torej dejstvo,
da sestavljajo aktivni del slo-
venskega naroda tudi osebe, ki
ne živijo v Sloveniji in ki dnev-
no prispevajo k rasti naše ma-
tične domovine, marsikdo od
teh je Slovenec tudi po narod-
nosti oz. je pripadnik slovenske
narodne skupnosti v Italiji.
Ko bi rekli, da je vsaka stvar za nekaj dobra -
in pri tem imamo v mislih uničevalno širjenje
koronavirusa -, bi gotovo presegli mero zdrave
presoje. Kako bi mogla biti dobra sedanja pan-
demija z novimi in novimi žrtvami, kako bi
mogle biti dobre vojne, naravne katastrofe in
kako bi moglo biti dobro kakršno koli trpljen-
je, ki se polasti človeka ob vseh navedenih
udarcih ali pa vsled notranjih muk, stisk, obu-
pa, občutka krivde, pomanjkanja smisla? Ne,
vse, kar v največji meri tako ali drugače ogrozi
človeka, da prične omahovati in so bolečine
velike in prekrute, vse to ni dobro in dobro
biti ne more, je slabo in rušilno, vsekakor ne-
kaj takšnega, česar ni mogoče priželeti niko-
mur, nikoli in nikjer. Toda slabo se je dogajalo
in se še dogaja in, če se že dogaja in se mu kot
v primeru koronavirusa ni bilo mogoče izo-
gniti, potem nam vendar zasije žarek svetlobe,
ki nam da vedeti, da tudi ob velikih nesrečah
ni vse izgubljeno. In da v vsakem posamezni-
ku obstaja želja, kako bi se rešil v sedaj zatem-
njeno srečno pot, ki bi bila močnejša od vsega
hudega in bi na njej našel tolažbo in novo
moč. Ta srečna pot pa je solidarnost, solidar-
nost z vsemi, ki so se znašli pod istim udarom,
pod težo istih izgub in se odločijo, da stopijo
drug drugemu naproti, se zbližajo bolj, kot so
si bili blizu poprej. Če sem jaz v strahu in si v
strahu ti, stopim bližje, ti zaupam svoje počut-
je, ti ga zaupaš meni in najin strah se zmanjša
ali celo popolnoma izgine. Če se v težkih raz-
merah počutim samega, se premaknem iz svo-
je samote, stopim do tvoje in najina samota
oslabi ali celo popolnoma izgine. Če v veliki
skupni nesreči izgubim ali izgubljam vero v
prihodnost, potem se ti približam, ki te tudi
prizadevajo podobni dvomi, in najina načeta
vera v prihodnost se pobere s tal ali se pre-
pričano dvigne v novo zaupanje. Tako lahko
v težkih preizkušnjah, ki prizadenejo milijone
in milijone, in mene ter tebe med njimi, zno-
va odkrijemo tisto veselo novico, da smo ko-
nec koncev vsi eno in drug drugemu rešitev,
in to prav tedaj, kadar na videz ni nobene
možnosti, da bi se izvili iz krempljev vse-
splošne ogroženosti. In ko se v na novo odkriti
rešilni povezanosti drug z drugim strnemo in
tako strnjeni premagamo vsakršno nevarnost,
ker smo v sebi obudili solidarnost z vsemi in
vsakomer, zaslutimo, da smo nekje v globini
svoje duše in srca res bratje in sestre, enakega
izvora po občutenosti sreče in nesreče, enake
usode in želje po sreči in enako izpostavljeni
vsemu hudemu. In potem se nemara zavemo,
da smo v času pred sedanjo nevarnostjo sve-
tovne razsežnosti na to našo skupno usodo in
rešitev, da smo bratje in sestre, vse preveč po-
zabili, se drug od drugega oddaljili, se odtujili
ter dopustili, da nas preplavi tok drvenja,
drvenja nekam v neznano, zaradi česar nismo
mogli biti srečni in v sebi pomirjeni. A za so-
lidarno strnjenost z vsemi ni nikoli prepozno,
posebno če začutimo, da je prav ona najdra-
gocenejši skupni blagor, ki sploh obstaja.
Janez Povše
S 1. strani
Ostanimo povezani!
  ega se zaveda tudi papež
Frančišek, ki je v nedeljo,
15. marca, naredil izjem-
no simbolno gesto, ko je šel
sam peš po praznih rimskih
ulicah in obiskal dve rimski
cerkvi, v katerih je molil za
rešitev pred pandemijo pred
ikono Matere Božje v baziliki
Marije Velike in pred Križanim
v cerkvi sv. Marcela, pred lese-
nim križem, za katerega verni-
ki pravijo, da je čudodelen, saj
so ga rimski verniki nosili v
procesiji med kugo v Rimu in
vemo tudi, da ni zgorel v
požaru, ki je prizadel cerkev.
Sveti oče je v svojem nagovoru
pred kamerami v nedeljo zelo
jasno povedal, da se danes
T nihče ne sme vesti kot don Ab-bondio iz Manzonijevih Za-ročencev, strahopetno in se-
bično torej, vsi moramo dati
svoj doprinos, da bo življenje
teklo naprej, kolikor toliko nor-
malno.
Prav zato vas prosimo, predv-
sem mlade, zdrave in vse tiste,
ki lahko, da v tem času ne po-
zabite na najbolj ogroženo sku-
pino ljudi, ki živijo med nami,
to so starejši in na rob potisnje-
ni. Starejši se večinoma ne po-
služujejo svetovnega spleta, ko-
munikacije na webu, zato je
pomembno, da jim pomaga-
mo vsi, tako, kot jim lahko.
Predvsem pa se vedimo odgo-
vorno do njih, včasih je že te-
lefonski klic dovolj, da se sta-
rejši človek ne počuti osamlje-
nega. Mladi, ki sledite našim
dnevnim objavam na svetov-
nem spletu, lahko svojim sta-
rim mamam in očetom stiska-
te naše zapise, lahko jim jih
preberete, če sami ne morejo,
tudi po telefonu, poskrbite in
poskrbimo vsi mi, da se starejši
ljudje v naši sredini ne bodo
počutili odveč in nekoristne!
Verniki smo v tem času brez
maš, postni čas je zato pose-
ben, lahko se zgodi, da tudi
največjega krščanskega prazni-
ka, Velike noči, ne bomo praz-
novali tako, kot smo ga vajeni.
Vendar pa je sporočilo Velike
noči jasno: po trpljenju in
smrti na križu je Kristus vstal.
To moramo vedeti, ko smo v
osami: da nismo sami, da je po
Golgoti vstajenje!
Ostanimo povezani!
  Italiji so analize
pokazale že v začetku,
da je število okužb s
koronavirusom vsaj 30-krat
večje kot v Nemčiji. Ali je to
posledica drugačnega štetja
ali drugačnega stila življenja?
Po Bloombergovem indeksu
zdravja Italijani živijo
bistveno bolj zdravo kot
Nemci. Ali so Nemci skrili
podatke? Prav o tem so
poslanci stranke Fratelli
d'Italia v parlamentu v
Strasbourgu predložili
ustrezno interpelacijo. Sami
so si razlagali, da obstaja
sum, da lahko v Nemčiji
zboli oziroma umre zaradi
koronavirusa prav toliko
ljudi kot v Italiji, vendar
nemške oblasti tega ne vedo
ali pa tega ne povedo. Analiza
prvih 104 smrti je pokazala,
da je več kot dve tretjini
pokojnikov imelo že prej vsaj
dve bolj ali manj smrtonosni
bolezni. Mnogi med njimi ne
bi živeli več dolgo časa, tudi
če ne bi bili okuženi.
Predsednik nemškega
inštituta Robert Koch Lothar
Wieler predvideva, da se v
Nemčiji in Italiji ne bo
razlikovalo število smrti
V zaradi koronavirusa. Dejstvopa je, da v Italiji zagotovoopravljajo največ testiranja
na koronavirus v Evropi.
Odkar so v Italiji 20.
februarja zabeležili prvi
primer te bolezni, so bili
opravljeni tudi testi na
truplih, tega v drugih
državah niso naredili.
Testiranje v Nemčiji je
pokazalo, da se je bolezen
najprej pojavila na sedežu
avtomobilskega dobavitelja v
občini Gauting v okrožju
Starnberg blizu Münchna.
Neka ženska iz Kitajske, ki je
bila na službeni poti v
Nemčiji in je opravljala
seminarje, se je že počutila
januarja nekoliko “čudno”, a
v resnici nihče ni tega opazil.
Ko se je vrnila na Kitajsko, je
bila ob opravljenem brisu
pozitivna na nov
koronavirus. Tako je ta
Kitajka postala
povzročiteljica izbruha
bolezni v Nemčiji. Takoj za
tem je bavarsko ministrstvo
za zdravje sporočilo, da je
okužen uslužbenec istega
podjetja. Še vedno pa se
zdravniki v Nemčiji
sprašujejo, kateri ljudje več
tvegajo pri okužbi in zakaj.
Podatki iz Kitajske kažejo, da
kadilci več tvegajo za okužbo
z novim virusom. Ni sicer
povsem jasno zakaj, pravi
profesor Michael Pfeifer,
predsednik nemškega
društva za pnevmologijo.
Verjetno je razlog v tem, da
kajenje omejuje imunski
sistem bronhialnega dela.
Koronavirus se bo v Nemčiji
na vsak način še širil, je
poudaril podpredsednik
Inštituta Robert Koch (RKI)
Lars Schaade. In nemogoče je
predvideti, kako se bo stanje
razvijalo.
Karlo Nanut
Koronavirus v Nemčiji
Zakaj je v Italiji več 
smrtnih žrtev kot v Nemčiji
Italija / Za zajezitev gospodarske škode
Ukrepi v vrednosti 
25 milijard evrov
  talijanska vlada je v pone-
deljek, 16. marca, potrdila
25 milijard evrov težak
sveženj ukrepov za zajezitev go-
spodarske škode zaradi epide-
mije novega koronavirusa. Po-
leg tega namerava domači
bančni sistem oskrbeti z
močno finančno injekcijo in
tako ustvariti za 340 milijard
evrov denarnih tokov, še po-
roča STA.
Kot znano, je Italija s koronavi-
rusom najbolj prizadeta država
v Evropi. Oblasti zato želijo s
takim paketom ukrepov pod-
preti podjetja, pa tudi prekarne
delavce in družine, je v pone-
deljek v Rimu po poročanju
nemške tiskovne agencije dpa
povedal italijanski premier
Giuseppe Conte. Deset milijard
evrov naj bi bilo namenjenih
trgu dela oziroma subvencio-
niranju nadomestil plač zapo-
slenim - od tistih, ki so prešli
na krajši delovni čas, do tistih,
ki zaradi epidemije koronavi-
I rusa in ukrepov, sprejetih zanjeno zajezitev, ne morejoopravljati dela. Za zdravstveni
sistem, ki se je znašel na robu
zmogljivosti, bo šlo 3,5 milijar-
de evrov. Rim je sicer sveženj
ukrepov napovedal že teden
prej, od takrat pa je znesek
večkrat spremenil, vedno navz-
gor. Kot je dejal premier Conte,
tudi tokrat predvideni ukrepi
ne bodo zadostovali in bo treba
iskati nadaljnje rešitve.
Italijanski gospodarski mini-
ster Roberto Gualtieri je med-
tem napovedal finančno injek-
cijo v italijanski bančni sistem,
poroča francoska tiskovna
agencija AFP. Vrednosti injekci-
je ni razkril, prav tako ni poja-
snil, od kod ocena, da bo z njo
ustvarjenih za 340 milijard
evrov denarnih tokov. Ta zne-
sek sicer predstavlja 20 odstot-
kov italijanskega bruto do-
mačega proizvoda (BDP). Gual-
tieri je navedel le, da gre za "ze-
lo obsežno likvidnostno injek-
cijo v kreditni sistem, ki bo lah-
ko mobilizirala okoli 340
milijard evrov posojil realne-
mu gospodarstvu, z odpisom
posojil in plačil hipotek". Od-
kupa obveznic ali drugih ukre-
pov, povezanih z večino stimu-
lativnih načrtov, ni posebej
omenil. Kako bo država finan-
cirala delno oprostitev do-
ločenih davščin in socialnih
prispevkov, prav tako ni razkril,
dejal pa je, da računajo na
evropska sredstva.
V sosednji državi je zaradi bo-
lezni covid-19 ugasnilo že sko-
raj 2000 življenj. Oblasti so bile
zaradi epidemije v zadnjih
dveh tednih prisiljene odrediti
zaprtje večine podjetij.
Aktualno 19. marca 2020 3
  Dr. Iztok Spetič, psiholog
“Rešitev smo 
mi sami!”
POGOVOR   Dr. Dimitrij Tabaj, zobozdravnik
“Če bomo doma, 
bodo zmagali!”
POGOVOR  
  Dr. Danjel Žerjal, gerontolog
S staranjem postaja
tudi naš imunski sistem šibkejši
POGOVOR 
  ružinski zdravnik in
gerontolog dr. Danjel
Žerjal, ki ima svojo
ambulanto v Trstu in Bazo-
vici, nam je po telefonu po-
vedal nekaj zanimivosti o se-
danjem stanju in sobivanju
z novim virusom.
Vaša ambulanta v Trstu
ostaja odprta kot navad-
no? Ste opazili manj pa-
cientov?
Tako je, ni menjalo nič, am-
bulanta deluje po običaj-
nem urniku. Pacienti so bolj
D pozorni in so vzeli v poštevvsa navodila, ki sta jihdržava in dežela v zadnjih
tednih razširili in tudi
večkrat menjali. To pomeni,
da je bilo težje spremljati vsa
ažurirana pravila. Mislim, da
so se kar dobro ujeli s tem
izrednim dogajanjem in na-
potki, ter opažam, da jih v
glavnem upoštevajo vsi.
Skratka, vsi so bolj pazljivi.
Preden pridejo v ambulanto,
se najavijo in nekateri mo-
goče rešijo kak dvom že po
telefonu, ne da bi prišli
osebno do mene.
Kaj jih najbolj skrbi?
V glavnem sprašujejo, kako
presojati določene simpto-
me, oz. želijo, da jim zagoto-
vim, da nimajo tega virusa
in da so to simptomi obolenj
prvih dihal, ki jih je v tem
času veliko. Prav zato je zdaj
še toliko težje opredeliti, ali
gre za kaj hujšega.
Virus je precej nevaren pri
starejših …
To je virusno obolenje dihal,
  ržačan Iztok Spetič je psi-
holog in psihoterapevt,
ki je bil tudi kot prvi Slo-
venec izvoljen v Zbornico psi-
hologov Furlanije Julijske kra-
jine, poleg tega pa je tudi član
združenja Psihologi za ljud-
stva, združenja, ki se ukvarja
predvsem z izrednimi stanji v
družbi in je vključeno v delo-
vanje civilne zaščite. Z Iztokom
Spetičem smo se pogo-
vorili po telefonu (v
sredo, 11. marca, zju-
traj) predvsem zato, da
bi nudili tudi mi ma-
jhen nasvet staršem, ki
imajo otroke in šolo-
obvezne otroke v teh
dneh doma. Zaprtje šol
in prepoved vsakršnih
skupinskih dejavnosti
v zaprtih prostorih in
na prostem je novost,
ki je doslej nismo poz-
nali.
Mejno stanje, izred-
no stanje je tudi po-
jav in so tudi ukrepi
povezani s koronavi-
rusom Covid-19, o
tem ni nobenega
dvoma, ne?
Ja, to je mejno stanje,
izredno stanje. Seveda
je neizpodbitno dej-
stvo, da so prav starši tisti, ki so
otrokom prvi, ki dajo zgled, v
tem trenutku smo priča izred-
nemu stanju in jasno je, da na-
stopi v takih razmerah najprej
strah, vsi se sprašujemo, kaj in
kako bo, zato iščejo in morajo
iskati ukrepe. Zaradi ukrepov,
ki jih je sprejela vlada, smo v
izrednih razmerah, življenje se
nam je spremenilo in jasno je,
da vse to vpliva na občutek var-
nosti.
Kaj naj naredijo, naredimo
starši torej?
Najbolj pomembno je, da se
doma organiziramo, nekateri
starši delajo, a vseeno je treba
za otroke organizirati življenje
doma. Nekateri starši so doma,
ne delajo, drugi delajo, ker mo-
rajo. Sam sem se, recimo,
odločil, da zdaj zaradi varnosti
pred okužbo prekinem vse fi-
zične stike, delam samo preko
računalnika, po Skypu, to je ze-
lo pomembno, zaradi varnosti
ljudi, ki potrebujejo mojo po-
moč, in varnosti samega sebe,
moje osebne in moje družine.
Poudarjam, da se je treba orga-
T nizirati, postavititi si moramonova pravila doma, organizira-ti moramo dan, ker prav to daje
vsakomur od nas občutek var-
nosti, še posebno otrokom.
Zakaj je to tako pomembno?
To je pomembno predvsem za-
to, ker ne vemo, koliko časa bo-
do trajale te razmere; stvari in
ukrepi, omejitve gibanja in fi-
zičnih stikov so na vrstnem re-
du. In v teh razmerah je najpo-
membnejše, da najdemo nove
priložnosti, saj sicer otroci lah-
ko zapadejo dolgočasju.
Sam sem odraščal v svetu, ko
smo se otroci dolgočasili, saj
nismo imeli ne digitalnih,
računalniških igric in ne
svetovnega spleta….
Seveda, razumem to, a da-
našnji otroci, in, resnici na lju-
bo, tudi mi ne, tega niso vaje-
ni, ima pa to stanje določeno
pomembnost, saj nas lahko in
nas mora vse spodbuditi, da
postanemo dejavni in predv-
sem otroci sami postanejo
ustvarjalni, da si tudi sami iz-
mislijo, kaj bi lahko doma po-
leg obvez še počeli. Za nove ge-
neracije je to seveda nov izziv,
ker so sicer že naši otroci stalno
povezani med seboj preko so-
cialnih omrežij in osebnega,
pametnega telefona. Zdaj lah-
ko sami razumejo, kako po-
memben je oseben, fizičen od-
nos, pomagajmo jim pri tem!
To je in naj bo pomembna šola
za naprej! Otroci in mladostni-
ki, a tudi mi, se lahko iz teh
izrednih razmer veliko
naučimo.
Tudi mi, govorim o našem
uredništvu, imamo občutek,
da gre v teh razmerah za ne-
realno stanje, zdi se nam,
kot da bi živeli v nekem “vi-
sečem” odnosu, tudi nas je
to prizadelo …
Saj je res po svoje nerealno,
čeprav je to živa stvarnost in je
še kako pomembno,
da se držimo omeji-
tev, ki so jih predla-
gali zdravniki, da se
virus Covid-19 ne bi
še bolj nevarno širil.
Dejstvo je, da se je
tudi ritem našega
življenja spremenil,
še posebno otrokom,
ki imajo sicer vrsto
obveznosti, ki jih
zdaj ne smejo opra-
vljati, od druženj
med sabo do športa,
glasbene vzgoje,
udeležbe pri kultur-
nih prireditvah, ne
nazadnje tudi
druženja v šoli nima-
jo te dni. In v tem
trenutku je prav, da
se vsi zavedamo, ka-
ko pomembno je sle-
diti bolj naravnemu
ritmu življenja, tistemu, ki smo
ga izgubili. Seveda tu ni ta-
kojšnjih rešitev. Rešitev pa smo
mi sami! V tem trenutku mo-
ramo biti veliko bolj prožni, iz-
najdljivi, elastični, prilagoditi
se moramo novim razmeram,
vedeti moramo, da je od nas
odvisno, kako se bodo zadeve
urejale, in tudi to, kakšni bodo
naši odnosi. Ponavljam: po-
skušajmo se naučiti živeti bolj
umirjeno, povezano, bolj na-
ravno! Izredno stanje ne prine-
se samo slabih stvari, če bomo
znali izkoristiti nauk teh ome-
jitev, bomo postali tudi sami
bolj povezani z naravnim rit-
mom življenja! Dolgčas je lah-
ko in mora biti izziv, da počne-
mo doma stvari, ki jih doslej
zaradi obveznosti nismo,
predvsem pa lahko poglobimo
medsebojne odnose, otroci pa
lahko razumejo, kako pomem-
bno je, da nekoga srečaš, da se
družiš z njim neposredno, na
novo lahko odkrijejo fizičen,
telesen, živ medsebojni od-
nos”!
Jurij Paljk
  r. Dimitrij Tabaj je zo-
bozdravnik, svojo so-
dobno urejeno zo-
bozdravstveno ambulanto z
dvojezičnim napisom je zaprl
za vse nenujne primere že
pred tremi ponedeljki zaradi
nevarnosti okužb s koronavi-
rusom Covid-19. Dr. Dimitri
Tabaj je tudi naš cenjeni so-
delavec, zato smo se obrnili
nanj, da nam pove nekaj
treznih besed o tem, ka-
ko se je treba vesti v teh
dneh.
Sami ste zaprli ambu-
lanto za nenujne pri-
mere že pred časom,
nekateri so vam očita-
li, da pretiravate z
ukrepi, od začetka te-
ga tedna pa je tak od-
nos do pacientov po-
stal tudi protokol
dveh vsedržavnih
združenj zobozdrav-
nikov in zobozdrav-
niškega odbora Zdrav-
niške zbornice. Nekaj
besed o tem.
Pred tremi ponedeljki,
takoj ko so oblasti odre-
dile zaprtje šol v naši
deželi, sem delovanje or-
dinacije striktno omejil
na nujne primere in na
kratke preglede. Upoštevajte,
da so v današnjem času pro-
tokoli za preprečevanje
okužb v zobnih ambulantah
na zelo visoki ravni, in to
vedno, ne le v izjemnih raz-
merah, kot je sedanja. Prav
zato ker mi je bilo takoj ja-
sno, da so razmere izjemne
in da je obstajala možnost, da
bi se epidemija prelevila v
pandemijo ali da bi vsekakor
lahko okužila veliko število
ljudi in posledično preobre-
menila zdravstveni sistem,
sem se odločil za zelo previ-
den pristop. Predvsem sem
poskrbel, da kroži čim manj
ljudi po ambulanti ali na poti
do nje. Nenujne, predvsem
operativno bolj zahtevne po-
sege, ki zahtevajo precej dol-
ge sestanke, sem torej pre-
ložil, uvedel pred vstopom v
čakalnico obvezno umivanje
rok za paciente, katerim sem
tudi meril telesno temperatu-
ro. Od tega tedna sem preki-
nil tudi izvajanje kratkih ne-
nujnih pregledov. Čim več
skušam rešiti tudi z nasveti
D po telefonu.Sami ste zelo dejavni nadružbenih omrežjih, de-
jansko se zavedate sodob-
nih načinov komuniciran-
ja, zato vas prosimo, da
nam poveste, kaj opažate
te dni na spletnih objavah.
Opažam, da ljudje postajajo
iz dneva v dan bolj osveščeni
in odgovorni glede te proble-
matike, a žal, za zdaj, je ta
proces še vedno prepočasen!
Minimalistične izjave mno-
gih skeptikov in “psevdo-op-
timistov” ali razne “teorije
zarote” počasi prepuščajo
prostor splošnemu zavedanju
o nujnosti določenih ukre-
pov. Ni pa še dovolj!
Prosimo vas, da nam pre-
prosto in jasno kot zdrav-
nik in zobozdravnik pove-
ste, zakaj je pomembno, da
se držimo navodil, ki jih je,
žal prepozno, odredila ita-
lijanska vlada.
Časa ni več. Sem zobozdrav-
nik, nisem virolog ali epide-
miolog, se mi pa zdi, da je
vsem jasno, da si ne moremo
privoščiti, da bi presegli zmo-
gljivost bolnišnic, predvsem
enot za intenzivno nego.
Slovenija se šele zdaj zave-
da, da ima težave s korona-
virusom tudi sama, velike
težave ima, saj je največ
okuženih prav med zdrav-
niki in učiteljskim ka-
drom. Nedostojno vedenje
italijanskih državljanov ob
državni meji ste spremljali
tudi sami, nekaj besed več
o tem.
Nekateri italijanski državljani
so res pretiravali. Mislim, da
so sredini prizori na Trgu
Evrope pri severni postaji
povsem zgovorni: veselo čez
mejo na pivo. Dobro, tudi
nekateri slovenski državljani
so veselo hodili na italijanska
smučišča, ko je že raz-
sajala epidemija … A
kar smo v sredo videli
na Trgu Evrope, je bi-
lo res preveč. Na sple-
tu sem videl, da so
slovenske oblasti spet
postavile mrežo tudi
na tem trgu. Če bi na
italijanski strani zade-
ve potekale bolj mir-
no, odgovorno, ureje-
no in disciplinirano,
to ne bi bilo potreb-
no. Zdaj je pa tako in
tako naj tudi ostane,
dokler ne bo zadeva
končana, upajmo na
pozitiven način. Ned-
vomno ni to lepo,
vem, je pa v tem tre-
nutku povsem po-
trebno.
Preprosto nam ra-
zložite, če lahko, kate-
rih navodil se moramo
držati obvezno vsi, zakaj je
treba ostajati doma, razen
tistih, ki delamo za skup-
nost.
Krivulja okužbe raste ekspo-
nencialno, moramo vsaj
upočasniti njen vrhunec, v
nasprotnem primeru bomo
prenasičili zmogljivost bol-
nišnic in enot za intenzivno
nego, s katastrofalnimi posle-
dicami. Če bomo doma, bo-
do zmagali. Umivajmo si po-
gostoma in temeljito roke po
navodilih, ki jih najdemo že
povsod. Upoštevajmo varno-
stno razdaljo, 1,5 m, 2 še bol-
je.
Kot izjemno razumen člo-
vek nam boste odgovorili,
da sami niste prerok, a vas
vseeno vprašamo, ali lahko
vsaj približno poveste, ko-
liko časa bo trajalo to
izredno stanje zaradi koro-
navirusa!
Ni znano. Nekaj tednov goto-
vo.
Najlepša hvala za pogovor!
Jurij Paljk
ki z malenkostno večjim od-
stotkom od kakšnega druge-
ga virusa povzroča hujše
probleme na dihalih, in se-
veda ljudje, ki z leti kopičijo
različne patologije oz.
nevšečnosti, ki se s staran-
jem stopnjujejo, imajo po-
sledično več težav, predvsem
z dihanjem. To pomeni hud
udarec, ker se krhko ogrodje
lahko zruši zaradi nove bo-
lezni, ki zamaje ali celo po-
dere ravnotežja, ki so že itak
pri starejših rahlejša. S sta-
ranjem oz. pod navalom no-
vih problemov postaja tudi
naš imunski sistem šibkejši.
Z ukrepi se torej strinjate?
Kaj svetujete?
Absolutno. Ukrepi so tisti, ki
jih lahko naša družba v tem
trenutku premore ter sprej-
me, in o tem nimamo kaj
dosti diskutirati. Treba jih je
jemati v poštev, saj se s temi
ukrepi strinjajo virologi, epi-
demiologi, to se pravi naj-
večji izvedenci na tem po-
dročju.
Gotovo je treba biti zelo po-
zorni, virus se prenaša preko
kapljic, ki so v vsakem
našem izdihu, torej je po-
membno držati primerno
razdaljo drug od drugega, si
umivati pogosto roke in se
držati določene higiene še
toliko bolj pazljivo kot na-
vadno.
Nekaj nerodnosti v ukre-
pih je pa glede sprehodov.
Res, da obstaja večja ne-
varnost, če gremo iz hiše,
je pa istočasno zdravo ho-
diti in biti na zraku …
Tako je, ni nevarnost v tem,
da greš na sprehod, ampak v
tem, da si z drugimi v stiku,
preblizu oz. da se nahajaš v
prostorih, v katerih se zbira
preveč ljudi. Tukaj pride do
večje koncentracije in seve-
da do lažjega prenašanja vi-
rusa. Če govorimo o spreho-
du v naravi, je za zdravje še
priporočen. Bistveno je ra-
zumeti, da se je treba izogi-
bati vseh priložnosti, ki do-
voljujejo, da se virus pre-
naša. To je tudi smisel tega
zaprtja in stroge pazljivosti,
da se omeji širjenje tega vi-
rusa.
Matevž Čotar
Kristjani in družba19. marca 20204
Ob 55. obletnici smrti duhovnika in skladatelja Stanka Premrla
Na Žalah odkrili spominsko obeležje
  redsednik republike
Borut Pahor in
ljubljanski nadškof
Stanislav Zore sta ob 55.
obletnici smrti duhovnika in
skladatelja Stanka Premrla na
ljubljanskih Žalah odkrila
spominsko obeležje v čast
avtorja melodije slovenske
himne, ki je nastala pred 115
leti, pred 30 leti pa je postala
himna.
Pahor je ob tem dejal, da je
himna duša vsake države ter
zven narodove in državne
identitete. "Stanko Premrl je
razumel preroško in
brezčasno sporočilo
Prešernovih stihov, zato jih je
požlahtnil z melodijo, ki so
jo kmalu po prvi predstavitvi
sprejeli medse in za svojo vse
Slovenke in Slovenci, " je
dejal Pahor. Odkritje
spominskega obeležja tako
rekoč na predvečer 30.
obletnice samostojnosti
Slovenije, ki sovpada tudi z
220. obletnico Prešernovega
rojstva in obletnicama dveh
življenjskih prelomnic
Stanka Premrla, je Pahor
označil za pomenljivo in
simbolno.
"Prešern je uspel v Zdravljici
ujeti slovenski značaj in naše
čutenje, a svoj pravi smisel in
P pomen dobi Zdravljica le vPremrlovi zborovskiuglasbitvi, ki poudarja in
utrjuje pesnikovo sporočilo,
ogreva srca državljanov, jih
povezuje in jih navdušuje ter
šele tako postaja ključni
simbolni element naše
državnosti, " je dejal
ljubljanski nadškof in
metropolit Stanislav Zore.
Poudaril je, da je Premrl
Slovencem zapustil izjemno
veličasten glasbeni opus, ki
obsega 1200 cerkvenih in
800 posvetnih del. Bil pa je
tudi vodja vodilnih
cerkveno-glasbenih institucij
pri nas, med drugim organist
ljubljanske stolnice, vodja
orgelske šole in urednik
Cerkvenega glasbenika.
Premrlovo Zdravljico so prvič
izvedli 18. novembra 1917 v
veliki dvorani Hotela Union
v sklopu koncerta Glasbene
matice, pred 30 leti pa je
postala slovenska himna, je
izpostavil voditelj
slovesnosti, igralec Pavle
Ravnohrib.
Odkritje in blagoslov
spominskega obeležja sta
potekala ob grobu Premrla,
slovesnost pa je z zapeto
Zdravljico in Premrlovo
Zdrava morska zvezda
pospremil Duhovniški oktet
Oremus.
Obeležje je oblikovala
arhitektka Lucija Herle
Poljanšek. Osrednji del
obeležja je kamnit steber, ki
po njenih besedah ponazarja
stoičnost, zemeljskost, ki pa
se ne zaključi, temveč se
dviga proti nebu. "Notno
črtovje, ki se ovija okoli
stebra, nas opominja na
njegov obsežni opus in
njegovo vsakodnevno
vpetost v glasbo, kot delo
skladatelja, organista in
glasbenega pedagoga, " je
dodala. V obeležje so
umeščene tudi note dela
skladbe Zdravljice.
Papež poziva
duhovnike, naj
pomagajo obolelim 
s koronavirusom
  apež Frančišek je danes
pozval vse katoliške du-
hovnike, naj bodo po-
gumni in pomagajo tistim, ki
so zboleli zaradi novega koro-
navirusa. Prav tako jih je poz-
val k pomoči zdravstvenim de-
lavcem, poroča francoska ti-
skovna agencija AFP.
“Prosimo Gospoda tudi za
naše duhovnike, da bodo ime-
li pogum in odšli ven na obisk
k bolnim (...) in da bodo
spremljali zdravstvene delavce
in prostovoljce pri njihovem
delu”, je dejal papež med da-
našnjo mašo v Vatikanu.
Trg svetega Petra v Vatikanu je
sicer danes spričo karantene,
ki jo je v prizadevanjih za za-
jezitev širjenja koronavirusa za
celotno Italijo razglasila vlada
v Rimu, precej opustel. Na
trgu, ki je običajno poln turi-
P
stov in obiskovalcev, je videti
le nekaj deset ljudi, ki pa so se
večinoma sprehajali brez
zaščitnih mask, poroča AFP.
Spoštovani gospod predsednik republike, spoštovani visoki gostje,
spoštovani vsi navzoči.
Petinpetdesetletnica smrti duhovnika in skladatelja msgr. Stanka
Premrla in obenem tudi sto petnajstletnica nastanka skladbe Zdra-
vljica, ki jo je samostojna Republika Slovenija izbrala za svojo him-
no, je lepa priložnost, da smo se zbrali ob grobu tega zvestega du-
hovnika, nadarjenega ustvarjalca in predanega domoljuba. Zah-
valjujem se vsem, ki ste na kakršen koli način sodelovali pri pri-
pravi in izvedbi današnje slovesnosti. Spominsko obeležje, ki stoji
ob Premrlovem grobu, bo vse mimoidoče spominjalo, da se iz glo-
boke duhovnosti in iz zdravega domoljubja rojevajo dela, ki pre-
sežejo čas, v katerem so nastala, ter postanejo navdih in preverjanje
identitete še za prihodnje rodove. Prešernov genij je pripravil be-
sede, Premrlov talent pa je tem besedam dodal melodijo, ki smo
jo prepevali kot hvalnico trti, prijateljstvu, slovenstvu, pa tudi svo-
bodi in bratstvu med vsemi narodi. Prepevali jo bomo še naprej –
prepevali jo bomo kot Zdravljico, kadar pa bo zadonela kot himna,
se bomo hvaležno spomnili njenega avtorja in poglobili svoj od-
nos do domovine. Ko bomo sedaj blagoslovili spominsko obeležje,
naj bodo blagoslovljeni tudi vsi, ki ob igranju in prepevanju himne
rastejo v domoljubni zavesti in hvaležnosti.
Msgr. Stanislav Zore
Ljubljanski nadškof metropolit
Nagovor nadškofa Zoreta ob odkritju
spomenika duhovniku Stanku Premrlu
Misel na 4. postno nedeljo
Duhovna slepota
  premljamo sleporojenega
in z njim tudi mi pre-
mišljujemo, kako je z
zlom, trpljenjem in boleznijo,
še posebej v tem času. Raz-
mišljanje učencev se opira na
problematiko, ki jo imamo so-
dobniki pri molitvi očenaš,
kjer se je postavilo določene
stvari pod vprašaj, pač glede na
sodobne družbene poglede.
Tam je beseda »skušnjava«, ki
pa ima dva temeljna pomena.
Prvi je Božji preizkus naše vere,
našega upanja in naše ljubez-
ni, najprej seveda do njega sa-
mega, drugi pa je v pravi, prav-
cati skušnjavi, ki pa prihaja od
tistega »hudega«, pred katerim
prosimo, naj nas Bog reši, še
bolj kot pred hudim nasploh.
Zaradi tega je molitev očenaša
tudi mali eksorcizem, kakor so
to še druge molitve, morda sta
najbolj znani molitev k sv. na-
dangelu Mihaelu in Duša Kri-
stusova, molitev, ki so jo neka-
teri pripisovali sv. Ignaciju Lo-
jolskemu, a je v resnici še kakih
200 let starejša. Ni torej Bog ti-
sti, ki, v pravem pomenu tega,
pošilja kazen, preizkušnjo ali
S skušnjavo, vendar pa vse to do-pušča, a nikdar čez pravo me-ro. Tisto, kar pa je najpomem-
bnejše, je to, da je treba vselej
imeti trdno vero v Božjo pre-
vidnost in modrost. Mi smo
močno omejeni in ne vidimo
nadčasovno, Bog pa more vse
zlo obrniti v neskončno večje
dobro, pravzaprav milost za
nas. Kolikokrat smo se v sti-
skah preveč ozirali le nase in
na svojo bolezen, nismo pa
znali dvigniti oči in videti tisto,
kar imamo, predvsem pa tiste,
ki jih imamo, ne pa to, česar
nimamo ali nimamo več. Ne
moremo si vendarle domišlja-
ti, da preizkušenj in skušnjav
kar ne bi bilo več v našem
življenju. To so govorili v anti-
ki epikurejci, češ da bi pravi
bog, vsaj takšen, ki bi bil po
njihovem okusu, bil tisti, ki bi
trpljenje umaknil iz človekove-
ga življenja. Tudi ni smiselno
samo neko herojsko prenašan-
je zaradi prenašanja, kakor so
učili stoiki, še ena antična filo-
zofija, katere pomemben pred-
stavnik je bil rimski cesar Mark
Avrelij. Ne, naše trpljenje je v
Kristusu dobilo svoj smisel,
cilj, smoter. Zato nam apostol
Pavel vzklika, da se trpljenje se-
danjega časa ne more primer-
jati s slavo, ki se bo razodela v
nas (Rim 8,18), najdemo pa,
recimo, že to prepričanje tudi
pri Makabejcih (2 Mkb 7,36),
pri Salomonu v knjigi Modro-
sti in še kje. A vedarle Bog ne
pošilja svoje tolažbe samo v
onstranstvu, temveč nam
drobce daje že sedaj v tem
življenju, če le znamo to pre-
poznati. Egiptovski Jožef je to
prepoznal, recimo, v rojstvu si-
na Manaseja (1 Mz 41,51), sv.
Job pa je sicer marsikoga in
marsikaj izgubil, a ker je pre-
stal Božjo preizkušnjo in hu-
dičeve skušnjave, je potem pre-
jel precej več, kot je imel in iz-
gubil. Spet se torej vračamo k
temu, kam je usmerjen naš po-
gled. Pri slednjem ne gre toliko
za telesni vid, kolikor za du-
hovnega. Sleporojeni ni spre-
gledal le telesno, še bolj po-
membno je, da je spregledal
tudi duhovno in prepoznal v
Kristusu Odrešenika in Gospo-
da. Vidimo pa, da je za to po-
treboval še eno preizkušnjo, in
sicer s strani duhovno slepih
Judov. Najprej je sprejel na mi-
selni ravni neko drugo logiko,
pravzaprav poosebljeno Božjo
logiko, a slednje ni še sprejel
tudi še z vsem svojim srcem,
kar pomeni z vso svojo notran-
jostjo. Ko pa je spoznal še z du-
hovnimi očmi, kdo je tisti, ki
ga je ozdravil, ga je počastil s
klasičnim vzhodnim poklo-
nom na kolenih s čelom, ki se
dotakne tal, »proskynesis«. Vi-
dimo tako, kako je izredno ve-
lika pot že to, da se miselno
spreobrnemo, a nam to kaj do-
sti ne pomaga, če se to potem
ne pozna tudi na področju iz-
povedovanja in izkazovanja
vere. Slednje prične pri sveti
daritvi, kjer imamo tovrstne te-
lesne drže in kretnje ter geste,
kot so, ko govorimo o češčen-
ju, poklek, klečanje, poklon in
priklon, da bi se potem nadal-
jevalo v vsakdanjem življenju,
ko se ne bojimo tudi pokazati,
zlasti to, svoje vere v Kristusa.
Pa tudi v to, da zlo in trpljenje
nimata zadnje besede, temveč
imata svoj smisel v tistem, ki je
vse to premagal. Prav zato
obhajamo sredi postnega časa
nedeljo radosti (»Laetare«), še
bolj kot veselja (»Gaudete« - 3.
adventna), da bi se potem ve-
selili in radovali z Devico Ma-
rijo o Veliki noči, kakor moli-
mo v »Raduj se, Kraljica ne-
beška«.
Andrej Vončina
Kaj meni Cerkev o tetovažah
Pismo našemu 
župniku - 8
  poštovani gospod župnik!
Rada bi Vam nekaj povedala
in še vprašala zraven. Naj-
prej to, da se je moje mnenje o
našem zetu spremenilo, in to v
dobrem smislu. Nisem bila zado-
voljna, da se je moja hčerka “za-
letela” v tega človeka, pa ne zato,
da bi imel kakšno večjo napako,
ampak predvsem zato, ker je imel
izredno gospodovalno mamo in
del tega je podedoval tudi on. Ko
je prišel v našo hišo, sva se bolj
od daleč gledala, pa ne da bi bila
jezna, ampak ker me je motilo, da
je “cbal balon”, kar se mi dozde-
va, da za dedce v malo bolj pa-
metnih letih ni primerno. Drugo
je bila, vsaj jaz tako mislim, nje-
gova plitva vera. K maši je zahajal
občasno pod kor, ali je molil ali
pa gledal v zrak, to ve Bog. Začela
pa sem ga spoštovati po neki ne-
deljski večerji. Mirno smo jedli in
se pogovarjali kot navadno. Naš
Luka, ki bo letos maturant in tudi
“cba balon” kot oče, je pri večerji
povedal, da si bo na ramo tetovi-
ral metuljčka, kot ga ima večina
pri “škuadri”. Oče pa tudi ostali
smo temu nasprotovali. Na kon-
cu je oče odločno pribil, da mu
tega ne dovoli in da mu za to tudi
ne bo dal denarja. Tudi moj mož
je soglašal in spregovoril nekaj
besed v podporo očetu. Mama je
samo gledala, kaj bo sledilo, se-
stra pa se je muzala, ker mu oče
ni takoj ustregel. Luka je začel ja-
dikovati, češ kakšne krivice se mu
godijo, in je postajal vse bolj gla-
sen. Očetu je očital, da je do njega
diktatorski, kot je bil Stalin za Ru-
se. Kot kaže, pa se je očetu “utrgal
film” in je Luki prisolil klofuto.
Fant je v hipu zagrabil namizni
prt in večerja je z vsem, kar je bilo
na mizi, zletela na tla, Luka pa jo
je “pocvirnal” v sobo, da ne bi
dobil še kakšne klofute … Seveda
smo se vsi strinjali, da je oče rav-
nal pravilno, in se spravili čistiti
jedilnico po tej hišni vojni. Na ti-
ho vam zaupam, da je ta naš
družinski ravs imel tudi neko do-
bro posledico. S kora, kamor ho-
dim pet, sem v nedeljo zapazila
našega ta mladega v klopi med
moškimi in se vprašala, kaj je k
S temu pripomoglo. Mogoče hišna“barufa”? Prosila pa bi Vas, danam razložite, kaj je s temi teto-
važami in zakaj mladi tako pogo-
sto segajo po njih.
Vaša župljanka Ingrid
Draga gospa!
Ni še leto, ko se je ob tetovaže
obregnil tudi papež Frančišek in
lepo povedal: “Poslušajte, mladi,
vaša telesa so tako lepa, le zakaj
jih iznakažujete s temi neokusni-
mi tetovažami”? Cerkev ima do
tetoviranja negativen odnos,
čeprav je pri nekaterih narodih in
kulturah to tudi med kristjani ne-
kaj normalnega. Bil sem na pre-
davanju, na katerem se je razpra-
vljalo prav o tem. Predavatelj
nam je razlagal in tudi slikovno
predstavljal, kaj posamezne teto-
važe pomenijo. Med njimi je kar
lepo število takih, ki ne spadajo v
našo kulturo, nekatere celo pove-
ličujejo satana, ker so tako ime-
novani satanistični simboli. Mar-
sikoga, ki se je dal v mladosti te-
tovirati, te risbe v poznejših letih
tudi zelo motijo. Zato je dobro
mlade na to opozarjati in jih
skušati s strpnim pogovorom od-
vračati od tetoviranja. Z odkritim
pogovorom se da doseči marsikaj.
Ob tem pa je tudi pomembno, da
žena (mati) zna v družini ustvariti
tako vzdušje, da je tudi mož (oče)
aktiven pri vzgoji otrok. Prav tako
mu žena (mati) mora dopustiti,
da prevzame besedo in red tudi
pri otrokovih odločitvah, torej da
ima proste roke, da naredi stvari
po svoje – po moško!
Pa še nekaj: opazili ste vašega zeta
pri maši v klopi. So trenutki, ko
starši začutijo, da brez Božje po-
moči ne bo šlo naprej. Lahko ga
je ta večerni dogodek prizadel in
je prišel do tega spoznanja, kdo
ve. Sam sem videval mlajšega
moškega, ki se je vsako jutro usta-
vljal pred našo cerkvijo in za ne-
kaj časa stopil vanjo. Zakaj? Go-
tovo je imel kako prošnjo, pa je
želel ali potreboval Božjo pomoč,
Bog pa je ne odreče, če je iskrena,
če prihaja iz srca.
Bog z Vami, draga ga. Ingrid.
A. K.

Goriška19. marca 20206
V Pevmskem parku so namestili
dvojezičen naziv
Služba Zajezik izraža zadovoljstvo, da so pristojni
deželni uradi namestili dvojezičen naziv na vhod v
Pevmski park v Gorici. V zvezi s tem je služba
Zajezik pisala dopis dne 10. januarja letos, v
katerem je deželnega odbornika za kmetijstvo,
gozdove, ribolov in gorata območja Stefana
Zannierja ter ravnatelja Gozdnega inšpektorata za
Trst in Gorico s sedežem v Gorici Massima Stroppo
opozorila na pomanjkanje dvojezičnih napisov.
Služba Zajezik pričakuje, da bodo v slovenščino
prevedeni tudi ostali napisi, ki označujejo
posebnosti Pevmskega parka.
Kratke
  Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Robert Frandolič
Dalj časa bo trajala zdravstvena kriza, hujša
bo potem ekonomsko-gospodarska
POGOVOR 
  oronavirus, ki razsaja po
svetu in je prizadel v
zadnjem mesecu predv-
sem Italijo, je dobesedno spra-
vil na kolena gospodarstvo. O
skrb vzbujajoči situaciji smo se
pogovorili s predsednikom
Slovenskega deželnega gospo-
darskega združenja Robertom
Frandoličem.
Kako je SDGZ reagiralo na
izredno stanje in ukrepe
proti širjenju koronavirusa?
Bodimo pošteni, ni povsem ja-
sno, kaj se dogaja. Situacija se
spreminja iz minute v minuto.
Ukrepe oz. odloke spreminjajo
ob deseti uri zvečer in zjutraj
ne veš, kako se obnašati.
Našim članom skušamo pove-
dati, kako se morajo vesti, jim
svetujemo, kako se organizira-
ti in kako speljati “smartwor-
king”, to se pravi delo na do-
mu oz. na daleč, in ne nazad-
nje tudi, kako se vesti v skraj-
nem primeru, da pride do za-
prtja zaradi okužbe na delu.
Istočasno smo v stalnem stiku
z deželno in slovensko vlado.
Ko je kazalo, da bo Slovenija
povsem zaprla meje, smo kot
SDGZ poslali zapis prejšnjemu
predsedniku vlade Marjanu
Šarcu, ministru za zdravje
Alešu Šabederju, ministru za
zunanje zadeve Miru Cerarju,
ministru za Slovence v zamej-
stvu in po svetu Petru Jožefu
Česniku, veleposlaniku To-
mažu Kunstelju in generalne-
mu konzulu Vojku Volku. V
njem smo zapisali, da se je Slo-
venija z ukrepi pravilno
odločila, da bo upoštevala ta-
ko zdravstveni kot gospodarski
vidik in se s tem opredelila za
različna pristopa k potniške-
mu in tovornemu prometu
med državama. V pismu pa
smo opozorili, da je treba
upoštevati tudi obmejno real-
nost, v kateri je gospodarstvo
popolnoma prepleteno in so-
K odvisno in kjer ne moremomimo vprašanja dnevnih čez-mejnih delavcev, ki v tem pro-
storu predstavljajo pomemben
del delovne sile in prihodka
družin na obeh straneh meje.
To je slovenska vlada tudi
upoštevala.
Pogovarjamo pa se tudi z ban-
kami in oblastmi glede more-
bitnih ukrepov, ki bodo poma-
gali našim podjetnikom v tre-
nutku, ko se bo končala zdrav-
stvena kriza in ji bo sledila go-
spodarska. Takrat bomo mora-
li kot združenje biti dobro
pripravljeni in odločno reagi-
rati. Zdaj samo upamo, da se
čim prej zajezi širitev okužbe,
saj je bolje zamrzniti vse za ne-
kaj tednov in potem ponovno
začeti dejavnost, kot obotavlja-
ti se in tvegati, da se okužba še
naprej širi. Dalj časa bo trajala
zdravstvena kriza, hujša bo po-
tem ekonomsko-gospodarska.
Ste mislili, da lahko tak izre-
den pojav, kot je ta novi vi-
rus, spravi na kolena več
držav?
Pošteno povedano, bi nikoli
ne pričakoval takih posledic.
Mislim, da je naš kapitalistični
sistem zelo šibak, in to je pravi
dokaz, da je treba ta sistem na
kakšen način preurediti, da bo
v prihodnje lahko prestal take
nepredvidljivosti, kot je npr. ta
virus. Če pogledamo italijan-
sko borzo (-11 %), je skoraj v
slabšem stanju kot po zlomu
družbe Lehman Brothers. Še
dobro, da ta virus ni tako ne-
varen kot kakšna druga huda
bolezen v naši zgodovini, dru-
gače bi bili še v hujši situaciji.
Naš sistem sloni očitno na
krhkih nogah in bodo zato
morali politiki in tudi gospo-
darstveniki dobro premisliti
današnjo situacijo in posledice
ter uvesti nujno potrebne po-
pravke. Današnji sistem očitno
ne zdrži take krize, zato ga bo
treba v prihodnje spremeniti.
Podjetnike čakajo res hudi
časi...
Ja, res hudi. Že zdaj so velike
težave, v mesecu aprilu jih bo
še toliko več. Naročil vnaprej
ni, ker ljudje ne vedo, kdaj bo
konec vsega tega. Podjetja bo-
do prav gotovo izgubila pro-
met in trg. Že leto 2019 ni bilo
rožnato, saj je “gospodarska
vojna” med Kitajsko in ZDA
vplivala tudi na marsikaterega
tukajšnjega podjetnika. Na tak
način začeto leto 2020 bo spra-
vilo v ogromne težave veliko
podjetij, ki bodo tvegala za-
prtje, če ne bodo imela zado-
stne pomoči italijanske države
in Evrope. To bo velika škoda
za celotno evropsko skupnost.
Škode v bistvu se ne da
kvantificirati …
Škode bo veliko, in kot sem že
omenil, je to le stvar časa. Od-
visno bo od tega, ali bo to
izredno stanje trajalo še en
mesec ali več. Če vzamem v
poštev naša podjetja, ki so v
glavnem manjša, nimajo kapi-
talske osnove, da bi vzdržala
več časa. Prav negotovost nam-
reč najbolj škoduje gospodar-
stvu. Kot rečeno, upamo, da
bo zdravstvene krize kmalu
konec in da bomo lahko zopet
zagnali tudi gospodarsko kole-
sje. Mislim, da je odveč pou-
dariti, da se moramo za zajezi-
tev okužbe zavzeti vsi državlja-
ni in se vesti odgovorno,
upoštevajoč pravila. Razumeti
moramo, da smo v zelo resni
in skrb vzbujajoči situaciji, kar
očitno nekateri Italijani, ki ni-
majo dovolj državljanskega
čuta, ne dojemajo. V naši
družbi je treba zadeve izvajati
postopoma in tudi postopoma
prepričati javnost, da so taki
ukrepi pravilni. To traja nekaj
časa in posledično ustvarja tu-
di večje stroške.
S ponedeljkom so zaprte
šole tudi v Sloveniji …
Tako je, Mednarodna zdrav-
stvena organizacija (WHO)
predvideva, da se bo v sosed-
njih državah (Nemčiji, Franci-
ji, Sloveniji in verjetno tudi še
drugod) v naslednjih tednih
dogajalo to, kar se v Italiji.
Upam in mislim, da bo zdaj
Evropa (mišljena kot unija in
kot posamezne države), glede
na dobre poteze in žal tudi na-
pake, ki jih je naredila Italija,
z odločnimi in pametnimi
ukrepi znala dokončno zajeziti
okužbo. Če bo vsaka evropska
država reševala krizo tako, kot
jo je Italija v
začetku, se bo
krizno stanje
podaljšalo do
konca leta. Ne-
gotovost mora
biti kratka!
Vi imate tudi
podjetje v Slo-
veniji, kako
preživljajo
uslužbenci to
situacijo?
Za zdaj delamo
in še vedno
sprejemamo
naročila, s
strankami pa se
ne menimo
osebno, ampak
po mailu ali z
videoklici. Ko
pridejo šoferji,
ne smejo vstopiti v uradniške
prostore in morajo spoštovati
razdalje, tako da smo v bistvu
osebne stike zmanjšali do
skrajnosti, da ne bi prišlo do
okužbe. Našim uslužbencem
smo naročili, naj si redno umi-
vajo roke in naj razkužijo pred-
mete, ki so v skupni rabi. Poleg
tega smo se organizirali in
obrazložili uslužbencem, kako
naj bi potekalo “delo na daleč”
v primeru, da bi prišlo do
“shut down”, to se pravi za-
prtja podjetniških prostorov
zaradi okužbe. Več kot toliko
podjetnik ne more narediti.
Mislite, da je v tej negativni
situaciji tudi kakšna pozitiv-
na plat? Pri nas in v Italiji na
splošno so namreč delovne
metode precej zastarele …
Mislim, da ja. Ta kriza bo pri-
peljala do določenih spre-
memb v razmišljanju in izva-
janju. Ljudje bomo bolj pazlji-
vi in bolj pripravljeni, saj do
zdaj ni nihče razmišljal, da bi
se lahko kaj takega zgodilo.
Mislim, da bo tudi zakonodaja
postala bolj prožna, predvsem
kar se tiče dela oz. da bo do-
voljevala druge oblike dela,
kot je “smartworking”, pri ka-
terem pravila niso povsem ja-
sna. Tehnologija je že tako raz-
vita, da ne rabimo novih me-
tod dela ali stikov, pomembna
je sprememba v mentaliteti in
načinu dela. Če lahko dam
oseben primer, jaz se v bistvu
premikam z avtom za vsak se-
stanek. Zdaj, bodisi na delu
kot pri SDGZ, smo bili primo-
rani uvesti videokonference,
za katere do zdaj nismo čutili
potrebe. Ko bo vsega tega ko-
nec, bo marsikdo nadaljeval to
obliko dela, ker je praktična,
manj škodljiva in ker ni treba,
da se toliko ljudi premika za
problematike, ki se lahko
rešijo na daleč.
Kakšno pomoč pričakujete
od deželnih in državnih in-
stitucij, ko se bo stanje nor-
maliziralo?
Gotovo bo morala država po-
magati glede likvidnosti. Pod-
jetja bodo izgubila promet in
tako tudi prilive. Za preživetje
bodo zato potrebna finančna
sredstva za ponoven zagon de-
lovanja. Pričakujem in si
želim, da bodo postopki za pri-
dobitev teh prispevkov kolikor
toliko poenostavljeni in da ne
bodo še dodatno bremenili
podjetnika. Vemo namreč, ka-
ko je z birokracijo. Seveda do-
kumentacija mora biti, toda
upam, da bodo ti postopki
kratki, hitri in učinkoviti. Na
ta način bi si gospodarstvo
lahko takoj opomoglo. Ne po-
zabimo, da je podjetje nepo-
sredno vezano na delovna me-
sta, to se pravi na preživetje
družin. Večkrat slišimo, da
podjetja mislijo samo na do-
biček, predvsem v tem trenut-
ku pa je treba pomisliti na lju-
di, na delovna mesta in na
ohranitev gospodarske tradici-
je.
Matevž Čotar
  veliko tesnobo v srcu jaz in
vsi sopevci sprejemamo
žalostne novice o smrti ti-
stih, s katerimi smo dolgo let peli
in nastopali po naših odrih. Pra-
vim “s tesnobo”, ker v tem kočlji-
vem stanju, ki ga povzroča ne-
predvidljiva bolezen koronaviru-
sa, našim pokojnim sopevcem ne
moremo s svojo prisotnostjo in
bližino izkazati svoje globoke
hvaležnosti za njihovo dolgoletno
požrtvovalno delovanje in zvesto-
bo petju v Božjo čast in narodovo
slavo, poleg tega pa ne moremo s
svojo bližino in toplim objemom
izraziti svojih skritih čustev niti
svojcem in sorodnikom. To sem
napisal namerno, ker smo se pred
kratkim že poslovili od našega
dolgoletnega pevca Jožka Maraža
iz Rupe.
Nepričakovano nas je zapustil še
naš Pepi Kodermac. Pravili smo
mu Pepili, saj se ga je to ime opri-
jelo verjetno zaradi njegove tan-
ke, vitke postave. Njegov značaj
pa je bil enkraten: bil je pošten,
iskren, dobrotljiv in trden kakor
briška “opoka”. Pepili se je rodil
na Oslavju leta 1932 v družini z
desetimi otroki; vsi so, razen de-
klice, ki je podlegla hudi bolezni,
odrasli in postali člani naše slo-
venske družbe. Časi po prvi in ka-
sneje drugi svetovni vojni so bili
zelo hudi in mnoge družine, po-
sebno tiste številne, so se morale
boriti za preživetje. Pepili mi je
pravil, da je med drugo vojno ve-
liko časa preživel pri teti in stricu
v Pevmi. Hiša je bila v bližini žup-
nišča, zato ga je pokojni župnik
Anton Rutar poklical med strežni-
ke. Pepi je župnika veliko sprem-
ljal pri obhodih vasi in na poteh v
mesto. Kot mladenič se je v Gorici
izučil za mehanika. Ta poklic je
vestno in strokovno opravljal do
upokojitve. Kot petnajstleten fant
je pristopil k mešanemu cerkve-
nemu pevskemu zboru iz Pevme.
Temu je ostal zvest do zadnjega,
saj je še v preteklem adventnem
času prihajal na vaje za bližajoči
se Božič. Medtem mu je zdravje
nekoliko ponagajalo, vendar smo
vsi upali v njegovo okrevanje in
vrnitev v naše pevske vrste. Ob
njegovem lanskoletnem rojstnem
dnevu v mesecu juniju mu je go-
riško Združenje cerkvenih pev-
skih zborov podelilo priznanje in
diplomo za njegovo neprecenljivo
delo. Obenem je bil deležen pa-
peževega blagoslova in priznanja
za cerkvene zasluge iz Vatikana.
Pepili ni bil samo cerkveni pevec.
Že kot mladenič je bil član okteta
Planika, ki ga je vodil Franc Va-
lentinčič ml. Nekaj let po ustano-
vitvi moškega pevskega zbora
Mirko Filej v Gorici je pristopil k
njemu in bil njegov član nad štiri-
deset let. Njegov nežni tenor in
solistični trenutki so segali po-
slušalcem globoko v dušo in
vzbujali raznovrstna čustva. V
družbi je bil vselej in vsakomur
prijeten sogovornik in iskren pri-
jatelj. S Pepijem nismo izgubili sa-
mo odličnega pevca, izgubili smo
srčnega, poštenega, dobrega,
iskrenega in nenadomestljivega
prijatelja.
S Pepijevim odhodom je nastala v
naših vrstah globoka vrzel.
Naj ostane v naših srcih kot vzor
tvoj nasmeh, ki je bil kot žarek
sonca; tvoja prijazna beseda, ki je
bila blagodejna za dušo in telo;
tvoj umirjeni pristop kot vodilo za
naše življenje.
Dragi Pepi! Tvoje neprecenljivo
delo je za nas zemljane nepo-
plačljivo. Prepričani pa smo, da te
bosta Marija in Jezus, ki si ju v pe-
smi neštetokrat slavil, sprejela in
popeljala pred Najvišjega po za-
služeno plačilo.
Ženi Caterini, sinovoma Carlu in
Danielu ter vsem sorodnikom naj
gresta naše globoko sožalje in
sočustvovanje.
Zdravko in tvoji sopevci iz Pevme, z
Jazbin in zbora Mirko Filej
Z
In memoriam
Utihnil je glas Pepija
Kodermaca
Goriška 19. marca 2020 7
  Dr. Goran Rustja, družinski zdravnik
“Ostanimo doma!”
POGOVOR 
  r. Goran Rustja živi v
Gorici, je družinski
zdravnik, ki deluje v
ambulanti v Štandrežu in So-
vodnjah. Skupno ima okrog
500 pacientov.
Delujete redno ali ste ambu-
lanto zaprli?
Ambulante do nadaljnjega de-
lujejo normalno, z običajnim
urnikom.
Imate v teh dneh dosti pa-
cientov ali pa iz strahu raje
ne prihajajo k vam?
V tem času je edino pametno
to, da je čim manj neposred-
nih medčloveških stikov. Za-
radi tega svetujemo pacien-
tom, ki rabijo samo zdravila
ali papirje, naj to telofonsko
naročijo, potem pa to dobijo
pripravljeno v ambulanti. Na
tak način se izognemo gneči v
čakalnici, da ne bi bilo neko-
ga, ki pride tja kašljat in lahko
okuži 20 prisotnih. K zdravni-
ku je torej pametno iti samo
zaradi nujnih problemov. Če
kdo rabi samo recept, je pripo-
ročljivo, da ne prihaja do
medčloveških stikov. To velja
obojestransko: jaz lahko koga
okužim, pa tudi drugi lahko
okužijo mene in še druge v
čakalnici. Isto velja tudi za
moje druge kolege: skušam
pač omejevati direktne stike.
To je edini način, da prekine-
mo prenos virusa z ene osebe
na drugo.
Če kdo sumi, da ima koro-
D navirus, kaj mu svetujete?Glede na to, da polno ljudi su-mi, bi morali vsem odvzeti
bris. Ker to ni mogoče, svetu-
jemo vsem, ki imajo kateroko-
li obolenje na dihalih, naj bo
to gripa, kašelj itd., naj se za-
prejo v hišo 14 dni, da vse to
mine. Če hodijo ven, lahko
dajo drugim “neljubo darilo”.
Šele po 14 dneh – to je doba
bolezni, ki lahko ima tudi zelo
malo simptomov (nahod, 37,5
vročine itd.) – lahko gredo
ven, na prosto. Če se njihovo
stanje poslabša in imajo hujše
težave pri dihanju, naj gredo
na prvo pomoč ali naj po tele-
fonu kličejo 112. To velja za
vsa obolenja dihal; kdor kašlja
in ima malo vročine, ne ve, ali
ima koronavirus ali navadne
viroze, ki krožijo v tem času.
Ker je tega veliko, pač ne mo-
rejo vsi v bolnišnico, ampak je
treba to kar se da omejiti.
Omejujemo pa tako, da se člo-
vek zapre v hišo dva tedna in
gre ven, samo če se mu stanje
tako poslabša, da potrebuje
pomoč v bolnišnici. Samo če
omejimo medčloveške odno-
se, lahko omejimo širjenje ko-
ronavirusa. Ne vemo, kdo ga
ima in kdo ga nima. Nekdo
lahko sploh ne kašlja, pa ga
ima. V tem času se moramo
dobesedno “bati” sočloveka,
držati varnostno razdaljo, pri-
bližno meter in pol. Če se
ustaviš na pogovoru s kom tu-
di v taki razdalji, naj pogovor
ne traja več kot 15 minut. To
je edini način! Ker proti koro-
navirusu nimamo zdravila.
Proti virusom ne pomaga nič
oz. pomaga edino zdrav orga-
nizem. Pri zdravljenju hujših
primerov koronavirusa pride
v poštev edino to, da pomagaš
pacientu s kisikom in raznimi
zdravili, da se njegov organi-
zem toliko okrepi, da premaga
borbo proti virusu. Ni direkt-
nega zdravila, kot so npr. anti-
biotiki proti bakterijskim obo-
lenjem. Po mojem je prvi ko-
rak ta: širjenje virusa omejimo
tako, da omejimo kroženje lju-
di. Že nekaj dni sem pričako-
val, da italijanska vlada izda
ukrep, da se zaprejo vsi javni
lokali in trgovine, z izjemo je-
stvin, itd. Poleg tega je po-
membno priporočilo, naj
ljudje ostanejo doma. Tam
lahko kvečjemu okužijo člane
svoje družin, ne pa drugih
oseb.
Zakaj je - preprosto poveda-
no - ta virus tako hud?
Koronavirus je hud prvič zato,
ker je virus in proti virusom v
bistvu ni primernih zdravil.
Obstajajo neka protiviralna
zdravila, a so zelo malo razšir-
jena in zelo draga. Torej nima-
mo zdravila, ki bi direktno
učinkovalo proti temu virusu.
Poleg tega je to nov virus. No-
ve bolezni so navadno vedno
hude. Spomnimo se npr. na
špansko gripo po vojni: na
začetku je bilo zelo hudo, ka-
sneje je bolezen postala manj
nevarna, ker v bistvu “se ji ni
splačalo”: prejela je negativen
feedback. Če pobiješ vse, ker
si prehud, potem nimaš več
“klientov”, na kratko rečeno.
Tako se je zgodilo z različnimi
obolenji na različnih po-
dročjih, tudi pri živalih. Vzpo-
stavi se neko ravnovesje.
Kaj lahko vsakdo od nas na-
redi, preventivno, poleg te-
ga, da se izogiba medčlo-
veškim stikom?
Preventiva je tista, ki bi jo mo-
rali izvajati pri vseh obolenjih
dihal, se pravi: si pogosto umi-
vati roke, si jih razkuževati,
uporabljati papirnate robčke
in jih takoj metati v smeti, ne
kihati v ljudi itd. Kar se tiče
zaščitnih mask, jih zdravstve-
no osebje nima dovolj, ker so
jih pacienti vse pokupili …
23.03.2016 - 23.03.2020
JORDAN MUCCI
Pred štirimi leti
si odšel od nas, a še
vedno si ljubeče z nami
v naših srcih   
SVOJCI
Zadnji teden v Gorici
Mrtvilo
(od 20. marca 2020 do 26. marca
2020)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 20. marca (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 21. marca (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in ziljskem
narečju.
Nedelja, 22. marca, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 23 marca (v studiu
Katja Volpi): Človek skozi
tisočletja.
Torek, 24. marca (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 25. marca (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Samotni
pastir: Prišla je pomlad. – Izbor
melodij.
Četrtek, 26. marca (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in humor.
Maske ne varujejo ne vem ko-
liko, lahko le preprečijo, da di-
haš direktno v sočloveka; zrak
sicer uhaja ob straneh. Če si
okužen, tako ne “streljaš” di-
rektno nanj. Ni pa res, da z
masko lahko gre okuženi, ka-
mor hoče. Maska lahko ublaži,
ne daje pa nobene garancije.
So torej izjemni ukrepi po
vašem mnenju utemeljeni?
Da, povsem utemeljeni in
morda jih je še premalo. Ko bi
jih uvedli nekaj tednov prej, bi
danes ne bil v tem stanju. V
Italiji so zaprli bare, ljudje pa
so navalili v novogoriške loka-
le … Se imamo za norca?! Sem
pričakoval, da bodo resni
ukrepi nastopili prej, žal so jih
uvedli prepozno. So pa čisto
pravilni in mogoče bi morali
biti še strožji.
Koliko bo po vašem mnenju
lahko še trajalo tako akutno
stanje?
Povem svoje mnenje: ko bi se
ljudje držali vseh navodil, ko
bi se zaprli v hišo, bi v 14 dneh
bilo konec vsega. Kdor je bo-
lan, je bolan; kdor umre, um-
re; kdor je zdrav, je zdrav. Toda
ljudje se tega žal ne držijo, ho-
dijo okoli in zato bo stvar tra-
jala verjetno dlje.
Je to, kar se nam dogaja,
lahko tudi priložnost ali/in
izziv?
Vsaka huda kriza ljudi lahko
zbliža, iščejo manj pole-
mik, manj se kregajo,
manj izpostavljajo
težave, ki so gotovo manj
pomembni kot epidemi-
ja. Veliko je bilo govora o
globalizaciji, kako je do-
bra, da globaliziramo
blago, kapital in ljudi. V
redu. Nismo pa pomislili
na to, da globaliziramo
tudi bolezni. Ta virus je
prišel iz Kitajske. Na enak
način lahko globalizira-
mo tudi druge bolezni.
Tudi to je globalizacija.
Ali jo sprejmeš v celoti, s
kapitali in blagom vred,
ali pa je ne sprejmeš.
Morda sklepni poziv?
Bodite vsi doma! Na do-
pustu. Podjetja naj zapre-
jo. Ljudje naj gredo kupit hra-
no in naj ostanejo doma. Naj
ne hodijo v trgovino vsak dan,
ampak naj poskrbijo za nakup
večje količine hrane, ki bi tra-
jala več časa. Ne iščimo direkt-
nih stikov z nikomer izven
družine. Ven naj gre samo ti-
sti, ki je prisiljen, ker mora iti
v službo; seveda naj upošteva
vsa navodila, naj si umiva ro-
ke, drži razdaljo itd.
Danijel Devetak
  orica res ni znana kot ze-
lo živahno mesto. Kaj
več življenja prinašajo
kvečjemu otroci priseljencev in
pa univerzitetni študentje, ki se-
veda prihajajo od zunaj. Od kar
je stopila v “rdečo cono”, pa je še
bolj mrtva kot ponavadi.
Dne 10. marca, na dan, ko je sto-
pil v veljavo odlok italijanske vla-
de za preprečitev širjenja okužbe
s koronavirusom, ki predvideva
tudi omejeno gibanje ljudi, sem
se po večerji odpravil v mestno
središče. Iz radovednosti. Še prej
pa - točit gorivo v Rožno dolino,
da bi videl, ali se kaj dogaja na
meji. Ker je to bil menda še zad-
nji dan nenadzorovanega preho-
da meje in ker so dan prej znižali
ceno goriva, sem pričakoval dol-
ge vrste. Pa sem se tam znašel
čisto sam. Gospa pri kasi mi je
prijazno povedala, da bodo mejo
menda zaprli v naslednjih 24
urah. A ni bila gotova. Ko sem še
govoril z njo, se je za mano poja-
vil znanec iz Nove Gorice, ki mi
je v šali rekel: “Dejmo ven! Ti do-
volimo, da si tu, samo če prineseš
corona … pivo”. Ko sem se vrnil
v Gorico in se sprehodil po cen-
tru, sem se prepričal, da so Go-
ričani zelo spoštljivi do zakonov.
Ali pa vsaj zelo prestrašeni. Vlad-
G ni dekret so vzeli zelo resno. Natrgu sv. Antona sta bila lokala,kjer se ponavadi združuje pisana
druščina ljudi, zaprta. Po njem se
je s počasnimi koraki, brez cilja,
sprehajal moški srednjih let in se
tudi sam čudil skoraj popolni od-
sotnosti ljudi. Pa sem šel na Trav-
nik in se ob Neptunovem vod-
njaku ustavil nekaj minut: spet
vse zaprto, nikjer nikogar. Zadnja
postaja: ljudski vrt in Verdijev
korzo. Tudi tam vse zaprto in pu-
sto. Le pred vrati trgovin in hiš
vreče z odpadki. Po coni za pešce
se je pripeljal mlad kolesar s
šalom okrog ust. V ljudskem vrtu
se je sprehajal starejši gospod s
psom. “Končno pogumen Go-
ričan na sprehodu”, sem si rekel.
Pa mu je zabrnel mobi. Povlekel
ga je iz žepa in glasno, da bi ga
lahko slišal kdorkoli v parku, go-
voril. V jeziku južnih slovanskih
bratov.  
Tudi dan kasneje sem si privoščil
sprehod. Da bi spet videl, kaj se
dogaja. Prometa je bilo še manj,
prav tako ljudi, ki pa so se - ob
upoštevanju varnostne razdalje -
le skušali sproščeno sprehajati.
Kot bi želeli dokazati, da se
življenje ni ustavilo, da se je treba
potruditi, da ohranimo “norma-
lo”. Zvečer me je doletela šokan-
tna novica. Vedel sem, da je nek-
danji premier Šarec napovedal
nadzor in zaprtje mejnih preho-
dov. Ko pa so mi kolegi poslali
nekaj slik o zaporah, zvečer ni-
sem mogel ne iti tudi sam pogle-
dat in poslikat. Najprej sem šel
do Rdeče hiše: na slovenski strani
so na cesto postavili cementne
bloke, ob katerih je stalo osebje
civilne zaščite, na italijanski pa
so prehod ovirale plastične, rdeče
in bele ograje. In spomnil sem se,
kako sem nekaj dni pred
Božičem 2007 prav tam, sredi ev-
forične množice, ki je nazdravlja-
la pod ognjemeti, bil priča zgo-
dovinskemu dogodku: skupno z
županoma Brulcem in Romoli-
jem smo prvič prestopili tisti
mejni prehod, ne da bi nas kdo
vprašal za prepustnico. Tokrat
sem v popolni tišini tam stal
sam. Nato sem si ogledal še mej-
ne prehode v Šempetru, Solkanu
in seveda na koncu Škabrijelove
ulice, ki je marsikateremu Go-
ričanu najljubši, saj gre za pre-
hod, kjer se še najlepše vidi, kako
se eno mesto pod Kapelo nadal-
juje v drugo. Razlogi slovenske
vlade, ki je odredila zaprtje mej-
nih prehodov, so jasni. In vendar
so take fizične zapore v mnogih
Goričanih boleče obudile stare
rane, o katerih smo mislili, da so
se s padcem zidov začele končno
celiti.
V naslednjih dneh je bilo v me-
stnem središču Gorice opaziti še
manj ljudi. Mesto postaja prava
puščava. V uri hoje sem v centru
srečal petkrat več oseb s psičkom
kot pa staršev z otročički v vo-
zičku. Kljub temu da je župan Zi-
berna jasno povedal, da krajši
sprehodi z otroki - prav tako kot
s psički - niso prepovedani. Ved-
no več ljudi nosi zaščitno masko.
In če kdo slučajno sreča znanca,
se z njim pogovarja na neobičaj-
no razdaljo. Ko bi bili vsi Italijani
kot Goričani, bi v dveh tednih
gotovo premagali ta virus! Neka-
teri so se odzvali na vsedržavne
pozive optimistov in na okno ali
balkon obesili rjuho z barvami
mavrice in napisom “Andra’ tut-
to bene” (Vse se bo dobro izšlo).
Nekaj jih je obesilo italijansko za-
stavo in tako izrazilo (za) upanje
v Italijo, ki da bo znala premostiti
tudi ta trenutek. Še drugi so - do-
ločen dan ob določeni uri - ob
odprtem oknu igrali na instru-
ment ali, dan kasneje, ploskali
zdravstvenemu osebju. Dogaja se
marsikaj čudnega. Kot je čudno
se sprehajati po Travniku in
slišati samo lastne korake. Čudno
je videti, da so trgovine - z izjemo
marketov z jestvinami, lekarn in
trafik - zaprte. Predvsem pa je za
Goričane prava katastrofa videti
zaprte bare, ki so vedno bili polni
ljudi. Ko bo konec tega čudnega
obdobja, bomo Goričani gotovo
pogrešali čist zrak, dejstvo, da ni
prometa, in pa to, da se z lahkoto
najde parkirni prostor. Ko bo ko-
nec … Na izredne razmere smo se
skoraj navadili in je v tem trenut-
ku skoraj čudno pomisliti, da bo-
mo nekega dne lahko spet brez
strahu stopili na ulice, srečevali
ljudi, z njimi govorili ali skupaj
stopili v bar, kjer jim bomo po-
nudili dobro goriško kavico.  
DD
Kultura19. marca 20208
  zšla je knjiga z naslovom
Neretvani u Velikom ratu:
Svjedočanstva o sudioni-
cima Prvog svjetskog rata s
područja doline Neretve. Go-
vori o Dalmatincih ob Neret-
vi, ki so sodelovali v prvi sve-
tovni vojni, večinoma v 22.
dalmatinskem pešpolku (IR)
s sedežem v Mostarju. Polk se
je boril na soški fronti pod
znanim poveljnikom Stani-
slavom Turudijo.
Knjigo je izdala Matica Hrvat-
ska (podružnica v mestu Met-
ković), napisali pa so jo Ivan
Volarević, Ivo Mišur in Ivan
Vekić. Ista trojka je leta 2018
postavila razstavo o Neret-
vancih v prvi svetovni vojni.
Za razstavo so zbrali ustna
pričevanja potomcev sodelu-
jočih vojakov. Tako je nastala
še knjiga. V njej so prikazani
osebni predmeti udeležen-
cev, fotografije, razglednice,
pisma in nekaj vojaške opre-
me z bojišča.
V Metkoviću stojijo spomeni-
ki in obeležja z imeni padlih
med drugo vojno in po njej,
kakor tudi padlim v domo-
I vinski vojni. Ni pa nobenegaspomina na umrle v prvi sve-tovni vojni. Glavni razlog je
jugoslovanska država, v kate-
ri zaradi srbske prevlade ni
bilo dovoljeno postavljati
spomenike avstro-ogrskim
vojakom, ki so leta 1914 Srbi-
jo napadli in porazili. Knjiga
skuša to krivico popraviti. Av-
tor mag. Ivo Mišur pravi: “Ko
govorimo o seznamih
mrtvih, vedno govorimo o
vojakih, pozabljamo pa, da so
to bili sinovi, bratje, zaročen-
ci in prijatelji. Za vsakim od
njih je pred stoletjem zazijala
praznina. Pevec Gibonni v
neki pesmi o vstalih mornar-
jih z dna morja pravi: To so
samo otroci, ki so daleč od
domače hiše. In te otroke, ki
spe pod zemljo na daljnih bo-
jiščih, je treba počastiti in ne
dovoliti, da padejo v poza-
bo”. Spomladi v Metkoviću
načrtujejo postavitev spo-
minske plošče padlim v prvi
svetovni vojni.
O Neretvanih in njihovem
poveljniku Turudiji so v času
vojne pisali tudi časniki. V
Edinosti so marca 1916 zapi-
sali: “Te dni nam je došla ve-
sela novica o ponovnem
odlikovanju junaškega povel-
jnika naših dalmatinskih bra-
tov ob Soči, Stanka Turudije.
Nj. Veličanstvo ga je izred-
nim potom povišalo v pod-
polkovnika. Ime Turudija je
mahoma zaslovelo po celem
svetu, posebno pa po naši
ožji slovenski domovini, ki jo
brani ta vzor vojaka, s svojimi
vojaki Dalmatinci proti šte-
vilni premoči verolomnih
Lahov. Ves slovenski narod
čestita ljubljenemu branitelju
na tem no-
vem izrazu
cesarske
zahvale in
milosti! Ves
naš narod
se tega
odlokovan-
ja tako vese-
li, kakor bi
ga bil dobil
njegov sin.
Bratske ve-
zi, ki so Slo-
vence od
nekdaj spa-
jale s Hrvati, je sedaj kri na-
pravila nerazdružljive. Že leta
1914 se je prehrabro bojeval
na srbskem bojišču ob Drini,
pri Milenkovem kamnu i. dr.
in bil tam prvič odlikovan. A
njegove glavne in največje
zasluge si je pridobil na
soškem bojišču, pri Zagori,
pri Plaveh in prav posebno
na Kalvariji pri Podgori, ki jo
je branil in obranil vzlic pe-
klenskemu ognju sovražnega
topništva z bataljonom svo-
jih dalmatinskih domobran-
cev. Turudija je rodom iz Bo-
sne. Služil je prej pri našem
primorskem pešpolku št. 97
v Trstu. Že kot mlad poročnik
je živel le za svoj vojaški po-
klic. Edino razvedrilo v pro-
stih urah mu je bila šahovska
igra in streljanje s sobno
puško, torej zopet opravila, ki
spominjajo na umstveno in
ročno vežbanje bojnega raz-
položenja. Če si predstavljate
Turudijo kot krvoločnega,
bojaželjnega orjaka, se zelo
motite. Majhen, bolj drobne
postave, tih in zamišljen, ta-
ko je hodil neopažen ob času
miru po Trstu in le malokdo
ga je poznal tedaj. A zlato srce
njegovo je bilo znano v ce-
lem polku. Zlato, otroško do-
bro srce, ki bi žrtvovalo vse
za bližnjega, ki ga je videl v
stiski”. Turudija je slovel za-
radi dobre priprave, saj je vo-
jake uril v neslišnem plazen-
ju in zvijačnosti. Pisec Edino-
sti ni skrival navdušenja:
“Dalmatinci so kot Hrvatje že
itak rojeni vojaki, a pod Tu-
rudijo so se razvili v teku de-
vetmesečnega bojevanja v
pravo vzorno pleme monar-
hije, ki nosi že po svojem
imenu grozo in trepet v laške
vrste”. V časniku Slovenec pa
so objavili tudi hudomušno
pesmico, ki so jo peli njegovi
vojaki:
Turudija i naš car
svaki puši po cigar,
od cigara pepel pada,
Italija propada...
Turudija govori:
Jeste momci gotovi,
da idemo prek Drine
tražit Srbine?
Tino Mamić
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (103)
Planina - narava, gradovi in rodbine
(11)
Naslov Japljeve ode grofu Janezu Filipu Kobenclu se glasi:
NA POVIKSHANJE TIGA VISSOKU ROJENIGA GOSPODA,
GOSPODA PHILLIPA KNESA KOBENZELNA &C. &C. K’NAR
VIKSHI SHLUSHBI VUNANYH OPRAVIL. V odi, ki je seveda
napisana v naši stari pisavi bohoričici, beremo med dru-
gim: “V’gradeh okuli tebe / Na krainskim gospoduje: /
On je podloshnim bramba / Reshalenim vesselle / Po-
trebnim je k’pomozhi: / Njegovga Striza Zhednost, /
Katerga Brabant moli, / Je ta junak poerbal: / On nam
je Myr pernessel, / Zhe ga shesai ne snate, / KOBENZEL
je s’ Imenam: / Njegove Shlahte Snaga / Ozhetovu ves-
selle, / In Slava Krajnske semle”.
Zanimivo poročilo o diplomatskih dejavnostih grofa Janeza
Filipa Kobencla in o tem, kako je ravno pri njem - starem
osebnem znancu - Napoleon iskal podatke o prebivalcih
Ilirskih provinc, torej o Slovencih, najdemo v dvomesečniku
za znanost in kulturo Veda iz leta 1911 (št. 2): “Ker je imel
Cobenzl v novi Iliriji posestvo in je bil tudi od tam do-
ma, je povsem umljivo, da je pozval Napoleon sedaj baš
tega na Dunaju v pokoju živečega osebnega znanca svo-
jega kot poznavatelja razmer v Iliriji k sebi in ga iz-
praševal tudi o narodu, ki je tvoril večino novo ustano-
vljene francoske pokrajine. /…/ Ko je deček (mladi grof
Janez Filip, op. p.) izpolnil šesto leto, se je preselil oče
(grof Gvidon, op. p.) zavoljo boljšega podnebja v Gori-
co, kjer je imel dve sestri iz prvega očetovega zakona;
omožena je bila ena z grofom Coroninijem, druga z
Edlingom. Pa tudi sicer je bila familija Cobenzl razširje-
na po Goriškem, kjer je imela že skozi tri stoletja več
posestev. Tako so hodili na primer starši Johanna Filippa
iz Gorice vsako leto na jesen k njegovemu staremu stricu
Louisu Cobenzlu v Štanjel na Krasu. Poznejši državnik
pripoveduje v svojih spominih, da je tu po tej trdi slo-
venski zemlji lazil s puško cele dneve za jerebi in zajci.
Po letu pa je hodila družina v Ribnico, kjer je imel —
kakor pravi — zopet svoje slavnostne dneve: lovil je tiče
na limanice, streljal iz puške in ribaril na trnek. — Leta
1809. je živel stari državnik v pokoju na Dunaju. Naen-
krat se je vzdignil in spomladi 1810 odšel v Ljubljano,
kjer je sestavil in datiral svoj testament. Izdajatelj njego-
vih memoarjev ne ve, kaj ga je nagnilo k temu poto-
vanju. /…/ Bil pa je tam že v marcu in je čital Kopitarjevo
slovnico! /…/ Tudi iz tega dejstva, da je Cobenzl v tem
času odšel v Ilirijo in tu prebiral slovnico slovenskega
jezika, se da s precejšnjo gotovostjo sklepati, da je imel
po noči 15. oktobra 1809 z Napoleonom razgovor o
Slovencih, vsled česar pridobi Kopitarjevo poročilo tem
večjo verjetnost. Napoleon se je torej brezdvomno takoj
po zaključku miru 1809 osebno tako zanimal za Slo-
vence, svoje nove podložnike, da je zaradi tega odložil
svoj že napovedan in pripravljen odhod z Dunaja na
drugi dan”!
Grof Janez Filip Kobencl je umrl dne 30. avgusta 1810
kot zadnji potomec slavne in ponosne slovenske rodbine.
Njegova posestva je podedoval sorodnik grof Mihael
Coronini Kromberški (čigar prababica je bila Kasandra
Coronini rojena Kobencl, polsestra Gvidona in Janeza Karla
Filipa Kobencla) iz znane plemiške družine, ki je naši zemlji
dala veliko glavarjev, cesarskih svetnikov in odposlancev,
cerkvenih dostojanstvenikov, redovnic, mecenov,
umetnikov, politikov, intelektualcev ter visokih častnikov v
bojih proti Turkom in Benečanom. Bolj izčrpno o tej rodbini
bomo pisali v kakšni drugi priložnosti, saj je imela izreden
pomen predvsem v zgodovini goriških Slovencev. V
nadaljevanju bomo podali le nekaj osnovnih podatkov.
Jurij Japelj je napisal odo slovenskemu grofu Janezu Filipu
Kobenclu, katerega je poimenoval “slava kranjske zemlje”.
Jurija Japlja poznamo tudi kot prevajalca Svetega pisma in
člana Akademije Arkadijcev, tako kot grofa Gvidona
Kobencla, očeta Janeza Filipa. Naslov ode se glasi: NA
POVIKSHANJE TIGA VISSOKU ROJENIGA GOSPODA,
GOSPODA PHILLIPA KNESA KOBENZELNA &C. &C.
K’NAR VIK\u017FHI \u017FHLU\u017FHBI VUNANYH
OPRAVIL.
Grof Janez Karl Filip Kobencl (Ljubljana, 1712- Bruselj,
1770), brat grofa Gvidona, komornik cesarja Karla VI. in
vitez reda zlatega runa, diplomat cesarice Marije Terezije
ter minister in upravnik habsburškega dela Nizozemske,
prvi znani slovenski prostozidar, mecen, zbiratelj knjig in
umetnin (slika se nahaja v palači Coronini Cronberg v
Gorici - gre v tem primeru za kopijo originala, katerega
hranijo v Sankt Peterburgu: avtorica tega je francoska
slikarka Elisabeth Vigee Le Brun, 1755-1842, ena največjih
portretistov tistega časa, v svetovnem merilu).
Gvidon Kobencl (Ljubljana, 1716 - Gorica, 1797), brat Janeza Karla
Filipa in oče Janeza Filipa (slika se nahaja v palači Coronini
Cronberg v Gorici, avtor Giovanni Daniele Donat, 1744-1830).
Gvidon je bil ustanovitelj goriške Akademije Arkadijcev, član katere
je bil tudi Jurij Japelj, slovenski prevajalec Svetega pisma. Gvidon se
je zanimal za fiziko in matematiko, ampak tudi za kraške podzemne
reke, med drugim tudi za Planinsko jamo in za pojave, ki so z njo
povezane, ter gojil korespondenco z najboljšimi znanstveniki tistega
časa. Njegova polsestra Kasandra Kobencl por. Coronini je bila
prababica grofa Mihaela Coroninija, ki je po izumrtju rodbine
Kobenclov podedoval njihova posestva. Druga polsestra, Elizabeta
Kobencl, je bila mati goriškega knezonadškofa grofa Rudolfa
Jožefa Edlinga.
“Naš visoki Slovenec” Janez Filip si je uredil krasno
poletno rezidenco na Dunaju (Reisenberg). Tudi
Wolfgang Amadeus Mozart je večkrat bil njegov gost.
Kasneje je bil grad preurejen v hotel, kot je razvidno na
razglednici. Ta predel Dunaja se še danes imenuje
Kobencl oziroma Cobenzl.
Grob Janeza Filipa, zadnjega grofa Kobencla (umrl je
leta 1810), na dunajskem pokopališču Sankt Marxer
Friedhof, na katerem je bil pokopan tudi njegov prijatelj
Wolfgang Amadeus Mozart (vir slike: Wikipedija).
Dimitri Tabaj
Novost na knjižni polici 
Knjiga o Dalmatincih na soški fronti
  ednarodna raziskava
družbe Kaspersky, iz-
vedena v 20 državah
po svetu, je pokazala, da 84
odstotkov od okoli 9000
vprašanih staršev otrok med
sedmim in dvanajstim letom
skrbi njihova varnost na sple-
tu. Več kot polovica teh
staršev pa za pogovor z otroki
o varni rabi interneta v celoti
nameni manj kot trideset mi-
nut, so sporočili z agencije Pri-
stop.
Izsledki raziskave kažejo še, da
ima vsak deveti otrok teh
staršev napravo, pametni tele-
fon ali tablico, s katero se lah-
ko poveže na internet. Vsak
drugi starš (64 odstotkov) pa
je pritrdil, da njihovi otroci na
spletu preživijo preveč časa.
Starši kot najbolj nevarno
spletno tveganje za otroke
prepoznavajo škodljivo splet-
no vsebino, kot je spolnost ali
nasilje (27 odstotkov), možna
odvisnost od interneta (26 od-
stotkov) in skrb, da bo otrok
prejel anonimno sporočilo oz.
vsebino, ki ga bo nagovarjala
v nasilne ali druge neprimer-
ne aktivnosti (14 odstotkov),
še kaže raziskava. Kar šest od
desetih družin vprašanih
staršev pa ima neposredno iz-
kušnjo s škodljivostjo spleta za
otroke, največ v obliki izpo-
stavljenosti škodljivim vsebi-
nam in odvisnostjo od spleta.
Vprašani starši se za sprem-
ljanje in nadzor nad uporabo
spleta njihovih otrok po-
služujejo različnih metod. Po-
lovica staršev preverja zgodo-
M vino uporabe na otrokovihnapravah, 35 odstotkov jih jena otrokove naprave namesti-
lo zaščitne starševske aplikaci-
je, 33 odstotkov vprašanih pa
otrokom odvzame naprave po
pretečenem dovoljenem času
uporabe.
Ob tem 81 odstotkov staršev,
ki so sodelovali v raziskavi,
verjame, da je skupna odgo-
vornost staršev in šol, da otro-
ke učijo o spletni varnosti, jim
razložijo nevarnosti, ki jim
pretijo med brskanjem po in-
ternetu, in tako zmanjšajo
morebitna tveganja. Hkrati 86
odstotkov staršev meni, da so
sami bolj primerni sogovorni-
ki otrok kot šole za razlago te
teme, saj jim otroci bolj zau-
pajo.
Vendar pa je le 42 odstotkov
staršev skupno za pogovor o
tej temi s svojimi otroki name-
nilo več kot pol ure. Kot naj-
večji izziv pri pogovoru 60 od-
stotkov staršev izpostavlja ra-
zlago groženj na način, ki bo
otrokom razumljiv. 51 odstot-
kov jih navaja, da je velik izziv
doseči, da bodo otroci grožnje
jemali resno, 42 odstotkov
vprašanih pa se sprašuje, kako
odvrniti otroke, da ne bi po-
dlegli pritiskom vrstnikov.
Mednarodno raziskavo je za
družbo Kaspersky, ki je global-
na ponudnica kibernetskih
varnostnih rešitev, izvedlo
podjetje za tržne raziskave Sa-
vanta na vzorcu 8793 staršev
otrok med sedmim in dvanaj-
stim letom v 20 državah po
svetu.
Mednarodna raziskava družbe Kaspersky
Starše skrbi za varnost
otrok na spletu
Kultura 19. marca 2020 9
JEZIKOVNICA
Notri in noter, tam in tja, kje in kod
V zadnjem času sem v kar dveh slovenskih izvirnih leposlovnih
delih (ne prevodih!) naletela na nerazlikovanje med prislovoma
notri in noter. Ko bi bilo treba rabiti noter, je pisalo notri, navajam
po spominu: “Prišla je notri”. To, da se je taka pomanjkljivost znašla
v knjigi, pomeni, da razlike med notri in noter ne poznajo ne avtor
ne urednik ne lektor, najmanj tri osebe pri eni knjigi torej. Seveda
dopuščam možnost, da je šlo za lapsus, da je bila napaka preprosto
spregledana, vendar me o nasprotnem prepričuje dejstvo, da se je
isto ponovilo še pri drugi knjigi (ne pri isti založbi in ne pri istem
avtorju). To me napeljuje k misli, da se na splošno izgublja zavest
o razliki med prislovi, ki odgovarjajo na vprašanje kje?  (notri, tam)
in kam?  (noter, tja). Še zlasti iz primorskega pokrajinskega jezika,
torej pogovorne zvrsti, poznamo tudi rabo prislovov, ki je v knjižni
slovenščini napačna, namreč: “grem tam” namesto “grem tja”.
Poglejmo si vse skupaj nekoliko
podrobneje.
Tudi pogovorni jezik je sistem, vendar ni
normiran, zato v pogovornem jeziku ne
moremo govoriti o odstopanju od norme,
v knjižnem oz. standardnem jeziku pa
ja, in to še zlasti, če v sistem knjižnega
jezika prehajajo prvine pogovornega
jezika, česar se uporabniki jezika
največkrat sploh ne zavedajo. In prav za
to gre v primeru, ki je bil povod za
današnjo Jezikovnico. V pogovornem
jeziku namreč ni narobe, če za obe vprašanji (kje? in kam?) rabimo
odgovor notri, prislov noter, ki v knjižnem jeziku odgovarja na
vprašanje kam?, pa iz sistema pogovornega jezika kar izgine.
Primeri za tako neustrezno knjižno rabo so: “Gostje so stopili notri
(pravilno noter!) in odložili plašče. Pridite notri (pravilno noter!).
Poglejte, ali je kdo prišel notri (pravilno noter!) ”. In še primeri
pravilne rabe: “Otroci so se notri dobro počutili. Ni zdržal dolgo v
hiši, bivanje notri ga je utesnjevalo. Pogledala je v predal in notri
našla polno dragocenosti”. Ste zaslutili razliko?
Podobno je med prislovoma tam in tja. Če se vprašamo, kam gremo
(premikanje v določeno smer), si odgovorimo: tja. Če pa se
vprašamo, kje smo (statičnost, se ne premikamo), si odgovorimo:
tam. Po rabi neustreznega prislova tam namesto pravilnega tja,
ko gre za premikanje (grem tam), je dandanes v osrednji Sloveniji
zelo lahko prepoznati pripadnike mlajše generacije Primorcev, npr.
iz Kopra, medtem ko se npr. zamenjevanje dajalnika in mestnika
(pri njemu namesto pri njem) sliši tako na Primorskem kot v
Ljubljani.
Kaj pa razlikovanje med kod in kje? Od kje si doma? Iz kje si doma?
Iz kod si doma? Od kod si doma? Samo zadnja oblika je v knjižni
slovenščini ustrezna. Prvi dve nista, ker se prislov kje ne more
vezati s predlogoma od in iz, v tretjem pa raba ni pravilna, ker se
prislov kod pravilno veže s predlogom od. Čeprav torej vprašamo,
od kod je kdo doma, ne odgovorimo od Gorice, temveč iz Gorice,
gre torej za manj običajen par od – iz, v nasprotju z ustaljenimi na
– z in v – iz (na Jesenicah, z Jesenic; v Trstu, iz Trsta). Predlog od v
paru s predlogom pri se redko rabi pri krajevnih imenih, ki izhajajo
iz svetniških imen, npr. “doma je od
Svetega Antona” ali “živi pri Sveti Trojici”,
čeprav dandanes slišimo pogosteje:
“doma je v Svetem Antonu”.
Pa pomenska razlika med zvezama “do
kam” in “do kod”? Priznam, da tu
skorajda ne zaznam več pomenske
razlike, tudi sodobna raba kaže, da
vedno bolj prihaja do zamenjevanja, ki
ni več razumljeno kot napaka. Kot
odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici ZRC
SAZU, sicer “ [p] rislov kod 'izraža
vprašanje po prostoru, po katerem
[statičnost] se dogaja premikanje', prislov kam pa 'izraža vprašanje
po kraju, proti kateremu [smer] je dejanje usmerjeno ali ga doseže'.
Zveza do kod daje torej poudarek na prostor premikanja (Do kod
hočeš priti?), zveza do kam pa na kraj, kjer se nekaj zgodi (Pokazal
je, do kam naj odkosijo.) ”. Sčasoma te razlike najverjetneje ne
bomo več opazili …
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fa-
kultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper)
izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih
bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 81
Notri in noter,
tam in tja,
kje in kod
  lessandro Frandolic Ju-
nior je doma iz Gorice.
Na pogovor smo ga po-
vabili zlasti zato, ker je deja-
ven član društva mladih Slo-
vencev v zamejstvu “DM+”:
znano je, da so v kratkem na-
meravali uresničiti ambicio-
zen projekt, toda tudi njim je
načrte prekrižal koronavirus.
Se lahko na kratko predsta-
viš našim bralcem?
Ime mi je Alessandro Frando-
lic Junior, star sem 21 let in
vpisan sem v drugi letnik štu-
dija mednarodnih ved na go-
riškem polu tržaške univerze.
Maturiral sem na klasičnem
liceju Primož Trubar v Gorici.
Že nekaj mesecev sem član in
odbornik društva DM+ ter
pojem v Mešanem mladin-
skem pevskem zboru Emil
Komel, kjer sem bas.
Kaj nameravaš delati po
končanem študiju?
Rad bi šel študirat v tujino,
čeprav še ne vem, na katerem
področju bi rad delal. Gotovo
imam nekaj znanja v pravu in
ekonomiji, tako da se bom po
vsej verjetnosti specializiral v
tem.
Omenil si, da poješ v zboru
Emil Komel, ki se pripravlja
na državno tekmovanje v
Mariboru, ki je bilo napo-
vedano za konec marca. Se
sploh utegnete primerno
pripravljati na ta nastop?
Dobro vprašanje... Zaradi
izrednih razmer za zajezitev
koronavirusa v Italiji smo se
v prejšnjih tednih seveda mo-
rali odpovedati vajam. Tek-
movanje v Mariboru je vseka-
kor res trd oreh in velik izziv
za naš zbor – pevci imamo pri
tem odgovornost, da se samo-
stojno čim bolje pripravimo
na tekmovanje, čeprav bi bilo
idealno, da bi čim več vadili
A skupaj.A lahko poveš s svojimi be-sedami, kaj je DM+ in kako
deluje?
DM+ je društvo mladih Slo-
vencev v Italiji. Nastalo je iz
želje, da bi se mladi zamejci
izoblikovali v vestne državlja-
ne in bi pridobili
znanje ter kompeten-
ce za utrditev sloven-
ske skupnosti in
društev v Italiji. De-
lujemo preko delav-
nic, ki jih ponujamo
članom našega
društva, pa tudi
nečlanom, saj so od-
prte vsem.
Kako potekajo de-
lavnice?
Po navadi začnemo s
petminutnim med-
sebojnim spozna-
vanjem, da bi delav-
nica potekala v bolj
sproščenem vzdušju.
Imamo dve vrsti de-
lavnic, in sicer Deve-
lopMent (večdnevni
projekti in srečanja)
in Osvežitev (enod-
nevno srečanje). De-
lavnice so interaktiv-
nega značaja, ker mislimo, da
je ta najboljši način, da se člo-
vek čim več nauči in da je ta
najboljši način za vzbujanje
zanimanja pri mladih. Hoteli
smo se izogniti temu, da bi
delavnice potekale v obliki
predavanj prav z namenom,
da bi se člani društva čim bolj
udejstvovali in aktivirali.
Si tudi član društvenega
odbora. Kaj si se od te iz-
kušnje doslej naučil?
Lani septembra sem se ude-
ležil dogodka DevelopMent v
Žabnicah. Po tej izkušnji, ki
me je res navdušila, so mi
predlagali, da bi postal odbor-
nik, in v to sem rade volje pri-
volil.
Imam vlogo koordinatorja, za
zdaj se še učim, kako bi opra-
vljal svojo funkcijo. Ker sem
se prvič v življenju soočal z
novimi izzivi in nalogami,
kot je na primer organizacija
dogodkov in srečanj, mi je
pomagala tutorka Lucija
Tavčar. V zadnjih tednih smo
se v odboru ukvarjali z orga-
nizacijo letošnje Osvežitve, ki
bi morala biti na sporedu 14.
marca v Gorici.
Kaj lahko poveš o tem do-
godku?
Zaradi preventivnih ukrepov
za omejitev širjenja koronavi-
rusa smo morali dogodek
prestaviti na 18. april, saj je
zdravje oseb na prvem mestu.
Tema in rdeča nit letošnje
Osvežitve je ustvarjalnost. Na
razpolago bodo različne de-
lavnice, in sicer “advocacy”
(= kako lahko kot posamezni-
ki vplivamo na spremembe v
družbi), ki bo potekala v an-
gleškem jeziku, tri delavnice
v slovenščini – kreativno pi-
sanje, storytelling in delavni-
ca o manjšinah - in še, v itali-
janščini, delavnica o alterna-
tivnih virih financiranja.
Kateri so cilji društva
DM+?
Glavni cilj društva je ustvariti
zavedno in kritično generaci-
jo, ki bo zagotovila okolju, v
katerem živimo, boljšo pri-
hodnost. Ni samo pomem-
bno, da se pridobi veliko
znanja in veščin, treba je to
znanje tudi širiti. Namen je
tudi spodbujati mlade, da so
aktivni v sooblikovanju za-
mejskega prostora.
Kako se lahko prijaviš na
Osvežitev?
Tega projekta se lahko ude-
ležijo mladi od 15. do 30. le-
ta. Zainteresirani se lahko
vpišejo po elektronsko prijav-
nici na naši spletni strani.
Podpisano GDPR pooblastilo
je treba oddati v treh ra-
zličnih uradih na podlagi te-
ga, v kateri pokrajini živijo –
če so iz videmske pokrajine,
na Inštitutu za slovensko kul-
turo v Špetru, če so iz tržaške
pokrajine, na uradu ZSŠDI v
Trstu, če pa so iz Goriške, v
Feiglovi knjižnici v Gorici.
Kaj misliš, da ti lahko nudi
taka izkušnja?
Kot prvo pridobiš res veliko
znanja in spretnosti. Pomem-
ben del te izkušnje je pletenje
novih prijateljskih odnosov,
ki nastanejo med delavnica-
mi. Še najbolj pomembno pa
je, da postanemo sposobni
deliti to znanje z drugimi in
da postanemo odgovorni in
neodvisni posamezniki.
Samuel Devetak
Pogovor / Alessandro Frandolic
“Pomembno je, da postanemo mladi
odgovorni posamezniki!”
Koronavirus nas postavlja pred preizkušnje 
Omejitve kot izziv za
spremembe
  oronavirus bo po vsej
verjetnosti postal
beseda leta 2020:
skorajda ni aktualnega
radijskega pogovora niti
televizijske oddaje, da ne bi
vanjo prodrl zloglasni virus.
Izraz, sestavljen iz latinskih
besed virus (sluz, strup, slina)
in corona (venec, krona,
krožek, množica), se navezuje
na njegovo okroglasto obliko.
Ne glede na to pa novi
strašljivec zaobjema pojem
krožnosti in kroženja v
globaliziranem svetu kot tudi
množičnost pojavljanja, kot da
bi bilo v sami etimologiji
zajeto bistvo njegove
razširjenosti. Iz dneva v dan se
stopnjujejo primeri okužbe,
zato so bili sprejeti strogi
ukrepi in pravila, ki so
postavili na glavo marsikatero
našo navado in so radikalno
posegli v naše vsakdanje
življenje. Strah naredi veliko
hudega, zato je primerno
obvladati situacijo,
upoštevajoč pravila higiene,
zdravega obnašanja in
predvsem določila odloka
proti širitvi okužbe.
Izbruh novega koronavirusa je
pokazal mnoge šibke točke
našega načina življenja,
obdarjenega z vrsto
materialnih dobrin in
ugodnosti, ki jih marsikdo ne
zna oziroma doslej ni znal
ceniti. Zabredli smo v slepo
ulico samozagledanosti,
osebnega ugodja in
neobčutljivosti za bližnjega,
nezdravega odnosa do narave
in naravnih dobrin. Kljub
opozorilom in
posameznikom, ki so
trajnostno naravnani in živijo,
če le morejo, na okolju
čimbolj prijazen način
(uporaba javnih prevozov in
kolesa, pešačenje, zdrava
prehrana), se danes ljudje
veliko premikajo in vozijo (v
službo, z letali na dopust v bolj
oddaljene kraje). Prav
prepogosti premiki so v
globaliziranem svetu
povzročili tako hitro širjenje
obolelosti za koronavirusom,
zato bomo morali spremeniti
način življenja. Nekatere
začasne omejitve in
spremembe so normirane in
določene iz varnostnih in
zdravstvenih razlogov, so pa
tudi priložnost, da globlje
razmislimo in se odločimo,
kako drugače, ustvarjalno,
alternativno preživljati čas, ko
se je naše socialno življenje
popolnoma spremenilo
oziroma skoraj izničilo, se je
pa na ta račun podaljšal čas za
individualne oziroma
družinske prostočasne rešitve.
Zaradi strogega režima
omejenega gibanja bomo
morali nekaj tednov živeti
drugače, kar nas gotovo
postavlja pred preizkušnje pa
tudi izzive. Ravnati se moramo
in razmišljati drugače, kar tako
naenkrat ni lahko. Tudi sama
čutim socialno praznino okrog
sebe, ki je ne morejo napolniti
virtualni stiki in telefonski
pogovori, z druge strani pa si
predvsem skušam organizirati
dan. Rada veliko berem,
priznam pa, da se v teh časih
težko zberem. Tiste, ki
običajno nimate veliko časa,
vabim, da odkrijete branje
(tudi časopisov in
K periodičnega tiska na spletu),predvsem pa knjige in njihovozdravilno moč. Od vizualne
kulture se vrnimo k besedi,
pisani besedi slovenske knjige.
Ali pa h glasbi. Sama sem se v
teh dneh vrnila k poslušanju
glasbenih posnetkov na
zgoščenkah, ki so dolgo ležale
pozabljene ob glasbenem
stolpu. Da je knjiga naša
prijateljica, že vemo, zato prav
v tako zahtevnem času, kot je
današnji, lahko iščemo
zatočišče v njenem naročju.
Zanjo ne potrebujemo
nobenih zunanjih stikov,
gotovo nam ležijo še mnoge
neprebrane na policah ali pa
imamo priljubljene romane, h
katerim bi se radi vrnili.
Če le moremo, se vrnimo k
naravi, na vrt, kjer v tem času
prav gotovo ne manjka dela.
Sicer pa se lahko posvetimo
sobnim rastlinam, lončnicam
ali načrtom za pomladni
razcvet balkona. Morda bo
kdo, ki prej ni imel časa, odkril
veselje pri kuhanju, pečenju
kruha in piškotov, ponovnem
učenju jezikov (ob knjigi ali
spletu), ustvarjalnem delu,
pozabljenem hobiju, urejanju
kake zbirke, pletenju in
kvačkanju. Na vse te
dejavnosti, ki so nas včasih
osrečevale in nam osmišljale
prosti čas, smo zaradi
prehitrega načina življenja –
preprosto pozabili.
Letošnji postni čas je zaradi
strogih omejitev lahko tudi čas
poglabljanja vase, čas za
razmislek o balastu, ki se je
materialno in duhovno nabral
v našem življenju. Prav lepo
bo, če očistimo svoj dom,
svojo sobo, svojo shrambo
odvečnih predmetov, ki so se
nabrali v letih. Neuporabni in
pokvarjeni strojčki in
pripomočki, kupi starih
dnevnikov, revij, odrezkov, ki
jih nikoli ne bomo utegnili
prebrati, ponošene stare
obleke, vetrovke, zguljeni
puloverji, ki jih ne bo nihče
več oblekel, ali naravnost
nemogoča in neuporabna
darila ali kipci, vazice, ki se
prašijo v dnevni sobi – vse to
lahko odberemo in
odstranimo iz našega življenja.
Prav tako je potrebna
prevetritve naša duhovna
podoba. Z odpovedovanjem
materialnim dobrinam,
nezdravi, a vabljivi hrani in z
odpovedjo odvečnemu bomo
koristili razčiščevanju in
očiščevanju tega, kar se je
usedlo na dno naše duše, nas
bremeni, ovira, teži. Tega je
lahko zelo veliko, težko je
strgati usedline razvad, zamer,
nerazumevanja iz svojih
notranjih predalov. Postni čas
kot priprava na vstajenjsko
skrivnost velikega tedna je
letos še posebno zahteven, a z
zaupanjem, vero, ljubeznijo in
pomočjo tistim, ki so v tem
obdobju zaradi osamljenosti
najbolj ogroženi, bomo zmogli
tudi to preizkušnjo.
Seveda pa komaj čakam, da se
bomo lahko spet srečevali in
rokovali, kajti nič ne more
nadomestiti človeške bližine,
družbenega življenja, fizične
prisotnosti. Ko bo to spet
mogoče, bomo nedvomno
drugačni, spremenjeni, upam,
da tudi boljši ljudje.
Majda Artač Sturman
Tržaška19. marca 202010
Ob vhodu v Križ so naši predniki postavili kamniti križ. Kar je razvidno, naj bi bilo to leto 1676. V zadnjem
obdobju se je križ precej pokvaril in ga je načel zob časa. Predvsem pa ga je začela obdajati zelena
površina.
Pred kratkim sem preko Zahodnokraškega rajonskega sveta to sporočil pristojnemu občinskemu uradu.
In, bi lahko rekel skoraj neverejtno, je urad tržaške občine v zelo kratkem času poskrbel za izvedbo del.
Pristojni delavci so počistili križ in mu dali primernerjši in lepši videz. / Pavel Vidoni, Slovenska Skupnost,
svetnik Zahodnokraškega rajonskega sveta
Kratke
  penski podjetnik Edi
Kraus je dobro poznan v
našem in širšem prosto-
ru. Poklicne izkušnje si je nabiral
tako doma kot tudi v Sloveniji in
tujini. Najprej je delal v družinski
turistični agenciji. Kasneje je vo-
dil in z lastnim kapitalom sode-
loval pri privatizaciji in dokapita-
lizaciji ljubljanskega Julona. Vrsto
let je predsedoval storitveni
družbi Servis in SDGZ-ju. Od leta
2000 je generalni direktor in član
uprave kemijsko-tekstilne tovar-
ne Aquafil Slovenija, ki proizvaja
poliamidna vlakna in daje delo
nekaj manj kot 900 ljudem. Z
njim smo se pogovorili o posle-
dicah zdajšnje krize.
Gospod Kraus, če je na prvem
mestu zdravje, je že na dru-
gem, ne nazadnje za zagota-
vljanje družbenega reda, eko-
nomija. Ali se po vašem v za-
dovoljivi meri zavedamo go-
spodarskih posledic širitve ko-
ronavirusa?
Če se bodo zadeve še naprej na-
daljevale tako kot doslej, bomo
zaradi virusa čutili precejšnje ne-
gativne posledice v gospodar-
stvu, še večje pa na socialnem in
političnem področju. Za zdaj se
morda še ne dobro zavedamo
vseh negativnih posledic. Dej-
stvo pa je, da bo prišel trenutek,
ko bodo v gospodarstvu nastale
težave, ki se bodo nato odražale
v življenju vsakega posameznika
in posledično v celotni družbi.
O Kako v vaših podjetjih občuti-te krizo, ki jo je povzročila širi-tev pandemije?
V turistični agenciji Aurora Viaggi
smo tako rekoč na ničli. Pred
dnevi smo še delali, ker smo
reševali težave naših strank, tistih
zadnjih, ki so še bile okoli po sve-
tu, da so se lahko vrnile domov.
Pomagali smo jim, da so se zaradi
kaosa, ki je nastal v letalskem pro-
metu, na najboljši možen način
lahko vrnile domov. Zaradi od-
daljenosti od domačihrajev je bi-
la za nekatere primere pot domov
dokaj komplicirana. Minuli pe-
tek, 13. marca, smo pa agencijo
zaprli in v njej ni več uslužben-
cev.
Na industrijskem področju, v Lju-
bljani, tovarna obratuje. Prav ta-
ko naši obrati na Hrvaškem in Ki-
tajskem. Pred dnevi smo prebro-
dili časovno omejen problem, ki
je nastal z zaprtjem meje. V tovar-
ni smo se odločili za izvajanje
izredno strogih ukrepov: ob vho-
du vsakemu zaposlenemu pred
vstopom na delovno mesto izme-
rimo telesno temperaturo;
uslužbencem in delavcem ter nji-
hovim družinskim članom smo
tudi dali zelo konkretna navodila,
kaj naj storijo v primeru, da bi se
doma počutili slabo; v admini-
straciji delajo dejansko vsi od do-
ma preko prenosnih računalni-
kov; v upravi smo se odločili, da
nas, izmenično, polovica dela od
doma, druga polovica pa hodi v
tovarno.
Glede na to, da je gospodarsko
stanje Italije šibko, bodo mor-
da posledice koronavirusa za
ekonomijo in državo samo ze-
lo hude?
Mislim, da bomo negativne po-
sledice te krize zelo globoko
občutili. Sprašujem se tudi, kje bo
država dobila finančna sredstva
za socialne blažilce, kot sta dopol-
nilna blagajna in brezposelnost.
Ta sredstva bodo ljudem na raz-
polago za kratko časovno dobo.
Italijanski proizvodi “made in
Italy” so v svetu znani in cen-
jeni. Ali je mogoče, da kriza,
kakršni smo priča, v kratkem
času odpravi ali ošibi sicer
razširjeno prepričanje o kako-
vosti italijanske proizvodnje?
Četudi se o Italiji v tem tra-
gičnem trenutku ne govori s po-
zitivnim predznakom, prepoz-
navnost njenih produktov v sve-
tu ostaja. Dejstvo pa je, da itali-
janska ekonomija ni vsa usmer-
jena v izvoz, kjer kupujejo artikle
“made in Italy”. Ker sloni pre-
cejšen del te ekonomije na no-
tranji porabi, ima ves “made in
Italy” v tem trenutku majhen po-
men.
Kakorkoli že, tako v Italiji kot v
Sloveniji naši proizvodni obrati
tudi zdaj prejemajo naročila iz tu-
jine in želimo si, da bi se to na-
daljevalo. Če bo logistika z doba-
vo materialov zaškripala, bodo
posledice vidne v proizvodnji. S
tem da so stroge ukrepe zoper
širitev koronavirusa zdaj sprejeli
tudi v Franciji, Nemčiji in drugih
severnoevropskih državah, ki so
naši glavni prodajni trgi, se bo po
vsej verjetnosti zmanjšalo tam-
kajšnje povpraševanje in posle-
dično se bodo zmanjšala naročila
naših proizvodov.
Koronavirus je najbolj prizadel
Lombardijo, Veneto in Emili-
jo-Romanjo, ki same ustvarjajo
okrog 40 % italijanskega BTP-
ja. Ker verjetno imate vsakod-
nevni stik z italijanskimi kole-
gi, kaj ti pravijo o krizi?
Kolegi vodijo proizvodni obrat na
Tridentinskem, kjer razmere niso
še tako hude kot drugje. Ker so se-
veda zelo zaskrbljeni, so reorga-
nizirali potek dela in sprejeli vse
potrebne preventivne ukrepe zo-
per širitev koronavirusa. Zaposle-
ni v pisarnah delajo v glavnem
od doma; v proizvodnji, ki teče
dalje, so delavci zaščiteni z ma-
skami; dostop v menzo je zavaro-
van itd. Ker so v dveh domovih
za ostarele blizu kraja, kjer stoji
tovarna, v zadnjih dneh odkrili
okužene z virusom, je uprava še
dodatno poostrila nadzor v tovar-
ni. Na večji pojav okužb so torej
pripravljeni. Zdaj seveda pričaku-
jejo, kako bo z logistiko. Če bo ta
zdržala, in torej ne bo večjih pre-
kinitev dobav materialov, bo
proizvodnja tekla dalje. Triden-
tinski kolegi sicer že iščejo dodat-
na skladišča za skladiščenje
končnih proizvodov v primeru,
da bi se pojavile težave s prevo-
zom le-teh.
Pandemije so se v zgodovini
dokaj redno pojavljale. Kljub
temu ali prav zaradi tega se
mnogi panično odzivajo na iz-
bruh krize. Kaj menite?
Pandemije so bile res v zgodovini
vedno prisotne, vendar mi smo
se jih zaradi cepljenja nas in
naših otrok odvadili. Drugače je
naša družba take krizne zdrav-
stvene situacije, sicer v manjšem
obsegu kot zdaj, imela tako rekoč
redno pred očmi. Dovolj je pomi-
sliti na razne okužbe, razvoj kate-
rih je cepljenje zaustavilo. In to
ne glede na to, kar pravijo razni
aktivisti “no vax” gibanj, ki so
zdaj popolnoma poniknili. Virusi
so torej vedno bili, vendar razlika
je v tem, da je pretok ljudi v da-
našnjem globaliziranem svetu ve-
liko večji kot pred desetletji. Po-
sledično je tudi širitev virusa hi-
trejša.
Kaj pa panika?
Ker me ni bilo zraven, si lahko se-
veda le predstavljam, vendar po
mojem je do panike v podobnih
situacijah prihajalo tudi v prete-
klosti. Danes smo seveda tudi vsi
o vsem informirani. K pojavu pa-
ničnega ravnanja je pri nekaterih
gotovo prispevalo dejstvo, da se
je politika na začetku popolnoma
nepripravljeno odzvala na doga-
janje. Situacija je zbežala iz rok,
prevladala je panika. Napaka je
bila storjena na samem začetku,
ker niso pričeli – strokovno –
obravnavati in sprejemati primer-
nih odločitev, kot se je to pozneje
dogajalo. Čeprav moramo pošte-
no povedati, da je lahko komen-
tirati odločitve, potem ko so bile
sprejete, težje jih je nedvomno
sprejemati.
K širjenju panike so seveda dopri-
nesla tudi socialna omrežja. Po-
zitivno pri vsem tem je, da so
ljudje morda končno razumeli,
da socialna omrežja večkrat ne
predstavljajo verodostojnega vira
informacij. Po mojem mnenju se
bodo ljudje zdaj v večji meri kot
prej obračali na resne časopise,
strokovne revije in na ostale me-
dije, ki na ustrezen način sprem-
ljajo krizno dogajanje.
Poskusimo za trenutek pogle-
dati v prihodnost. Če je res, da
je v vsakem slabem tudi nekaj
dobrega, kateri bodo po vašem
takrat, ko nas ne bo več
ogrožal virus, pozitivni pogle-
di na vse to negativno doga-
janje?
Verjetno bo tudi ta, kot sicer vse
dosedanje krize, počistila večji
del negativnih in tistih stvarno-
sti, ki so se v gospodarstvu stežka
prebijale skozi čas. Te bodo izgi-
nile. Za tistega, ki ga bo doletelo,
bo seveda zelo boleče. Verjetno
bo zaradi krize tudi prišlo do so-
cialnih sprememb, kar bo morda
tudi nekoliko upočasnilo ali vsaj
razbremenilo družbo vseh dose-
danjih hitrih načinov dela, kar
pomeni, da se bodo verjetno ljud-
je morali nekoliko umiriti. Bojim
pa se, da bo ekonomska kriza ta-
ko huda, da se bodo gmotne raz-
mere vsakega posameznika pre-
cej znižale. Gotovo bomo vsi sku-
paj bolj revni.
Matej Caharija
  Edi Kraus, podjetnik
Zaradi krize bo verjetno prišlo do socialnih sprememb
POGOVOR 
Erasmus v času koronavirusa
Ko smo v ponedeljek, 9. marca, slišali, da so v
Madridu odredili zaprtje izobraževalnih ustanov
zaradi koronavirusa, smo samo tisti študentje,
ki smo tako ali drugače povezani z Italijo,
zaslutili, da tudi v Španiji prihaja do strogih
ukrepov. Ostali so razmišljali enako kot večina
Italijanov konec februarja: da so tovrstni ukrepi
pretirani, saj virus tako ali tako za večino ljudi
ni nevaren, in torej nima smisla, da zaradi njega
odpovedujemo potovanja ali zabave. Tako
mišljenje je seveda pripomoglo k odredbi
karantene, ki velja za celotno območje Španije.
V soboto zvečer sem z nabito polnim kovčkom
stopila na prazno granadsko ulico. Nisem se
odpravljala na vlak ali na letališče, kot je to pred
mano storilo veliko tujih študentov; marsikdo je
ob izbruhu pandemije prekinil izmenjavo,
nekatere so celo oblasti njihovih držav prisilile
v to. Jaz pa sem svoje stanovanje zapustila zato,
da mi karantene ne bi bilo treba preživeti v
popolni osami. Prijatelj, ki se je tako kot jaz
zaradi pandemije koronavirusa moral posloviti
od nekaterih sostanovalcev, mi je odstopil eno
od praznih sob.
Najprej sem nameravala poklicati taksi – a
misel, da bom naslednjih nekaj tednov preživela
zaprta v stanovanju, me je pripravila do tega,
da sem se kljub prtljagi raje odločila za sprehod
skozi središče mesta. Ulice sicer niso bile
popolnoma prazne – tu pa tam je mimo pripeljal
kak avtomobil, na drugi strani ceste sem opazila
nekaj sprehajalcev psov – a ljudi je bilo premalo,
da bi bila v nevarnosti, da se (ali jih) okužim.
Odločitve, da se še zadnjič (ta mesec) v miru
sprehodim po mestu, ki mi je po skoraj dveh
mesecih že dokaj domače, nisem obžalovala;
vendar me je med potjo prevzel občutek
globoke otožnosti. Šla sem mimo bara, kjer smo
pred komaj tednom dni večerjali tipične tapas
– bil je zaprt. Malo naprej sem lahko videla pub,
v katerem sem prvič srečala večino svojih
prijateljev – tudi ta je sameval v temi. Sprehodila
sem se tudi mimo svoje najljubše prodajalne
kebaba; a simpatičnega prodajalca, ki mi je
vsakič z nasmehom in vedno pripravljeno šalo
pripravil slasten durum, seveda ni bilo od
nikoder.
Blok, v katerem bom preživela naslednjih nekaj
tednov, stoji na ulici, ki je znana kot samo
središče t. i. movide: na njej se v številnih barih
in nočnih lokalih vsak
večer zbirajo množice
mladih. A zdaj mi gotovo
ne bo treba skrbeti, da
zaradi hrupa z ulice ne bi
mogla spati.
V dobrih dvajsetih minutah, kolikor sem rabila,
da sem prišla do novega stanovanja, sem bolj
kot kadarkoli prej začutila, od česa se zaradi
višje sile poslavljam. Pomislila sem na vse nove
ljudi, ki sem jih spoznala in so mi v zadnjem
mesecu prirasli k srcu. Marsikdo se je že vrnil v
domovino in ga ne bom nikoli več srečala; za
nekatere sploh ne vem, ali so še v Granadi in
ali je z njimi vse v redu. Virus je prišel in ni
počakal, da se poslovimo, ni ga zanimalo, ali
smo pripravljeni na novo preizkušnjo.
Karantena sama po sebi sploh ne bo tako
grozna izkušnja: v današnjem svetu, kjer nam
res nič ne manjka, kjer se lahko s svojih udobnih
domov brez težav povežemo s celim svetom in
imamo celo vrsto kratkočasnih pripomočkov na
dosegu roke, našega bivanja ni pretežko omejiti
med nekaj sten. Ta izkušnja bi za človeštvo
lahko bila pozitivna, morda celo potrebna:
naučila nas bo solidarnosti, medsebojne
pomoči. Naučila nas bo poskrbeti zase, se znati
ustaviti, razmišljati, spoznati drug drugega.
A ta izkušnja je zame in za tisoče drugih
študentov, ki se trenutno – ali so se do pred
kratkim – nahajajo v tujini, kljub vsemu boleča.
Nič hudega ni, če se moramo za nekaj mesecev
zadržati doma: toda to so ravno tisti meseci, v
katerih naj bi mi spoznali ves svet, se podali v
pustolovščine, ki si jih v navadnih pogojih ne bi
upali privoščiti. Z odhodom na izmenjavo so se
marsikomu izpolnile dolgoletne sanje – te sanje
pa so se zdaj razblinile.
Težko je sprejeti karanteno; vem, da je bilo težko
tudi vsem tistim, ki so v domačem zamejstvu, v
krogu družine. A misel na to, da s tem rešujemo
življenje sočloveku, pomaga. Pomaga pa tudi
to, da v tej usodi nismo sami.
Ne nazadnje pa nas bo morda tudi izkušnja
bivanja v karanteni z drugimi mednarodnimi
študenti prav tako obogatila, kot bi nas klasična
izmenjava, če ne celo bolj: vezi, ki jih bomo
spletli v teh tednih skupnega preživljanja
karantene, bodo zagotovo nekaj edinstvenega,
nekaj, kar bo zaznamovalo letošnjo generacijo
Erasmus.
Mojca Petaros
Slovenka iz Italije v mednarodnem okolju (2)
Tržaška 19. marca 2020 11
Dejan Verša, družinski zdravnik na tržaškem Krasu
“Naše vsakdanje delo 
se je precej spremenilo”
  troci naj ne bodo
prepuščeni sami se-
bi; starši morajo
spremljati njihovo - časovno
omejeno - uporabo računal-
nikov in prenosnih telefo-
nov, ki nikakor naj ne bo po-
gojevana z doseganjem šol-
skih uspehov; majhni otroci
naj ne posedujejo, ampak
naj raje uporabljajo elektron-
ske naprave na izposojo; vsi
naj prosti čas preživljajo v
naravi.
To so glavni nasveti, ki jih je
predavatelj na ljubljanski fa-
kulteti za medije dr. Andrej
Kovačič, v četrtek, 5. marca,
posredoval poslušalcem na
srečanju z naslovom Vpliv
medijev na otroke. Predavan-
ju v sežanskem Kosovelovem
domu, na katerem je tekla
beseda o izzivih, težavah in
nevarnostih, s katerimi se
soočajo najstniki v visoko di-
gitalizirani družbi, je pri-
sluhnilo veliko staršev in
otrok. Ker je vsak izmed teh
za vstopnico odštel 12 evrov,
je srečanje potrdilo, da pred-
stavlja obravnavana temati-
ka zelo občuten problem. Za-
radi predavateljeve odpovedi
honorarju je organizator
(Mavrica - center za družino
Sežana) celoten izkupiček
srečanja dodelil družini de-
klice, ki je v sežanski občini
dolgotrajno bolna.
Predavatelj, ki je hkrati avtor
raziskave Vpliv medijev na
otroke, je prisotnim sprego-
voril o tehnikah vplivanja
sodobnih medijev na otroke
in odrasle. Časi, ko so pri-
padniki nekdanjih generacij
v otroštvu po družinskem te-
levizorju do pol ure dnevno
gledali črno-bele risanke, so
že zdavnaj mimo. Podatki
spremljanja medijev so da-
nes malodane tragični: v
Združenih državah Amerike,
O za katerimi kot družba ca-pljamo, v povprečju mladimed 8. in 18. letom starosti
preživijo 7,5 ur dnevno pred
mediji.
Sodobne risanke, španske
nadaljevanke, računalniki,
video in računalniške igrice
ter glasbeni videi vplivajo na
gledalce. Mediji (k sreči ne
vsi) v kapitalistično-po-
trošniškem svetu želijo, da
otroci preživijo več časa pred
večjimi in manjšimi zasloni
in da z lahkoto dostopajo do
vsebin, ki niso njim primer-
ne. S predvajanjem prizorov,
ki vsebujejo nasilje, nepri-
merno izražanje, eksplicitno
spolnost, rasistične in seksi-
stične poglede, so otroci iz-
postavljeni tehnikam, ki de-
lujejo na nezavedni ravni.
Ob izpostavljenosti medijem
sežejo do gledalcev tudi su-
bliminalne sugestije in učin-
ki, ki jih te imajo na emocije
ljudi. Gre za občutke ugodja
vsled navidezne potešitve in-
stinktov in varnosti.
Oglaševalci s ponujanjem
sproščenih prizorov zaobide-
jo kritični faktor gledalcev in
odločilno vplivajo na spre-
membo navad (brez vedno-
sti) potrošnikov. Da gre za
kompleksne in izredno do-
delane procese, dokazuje
dejstvo, da na ljubljanski fa-
kulteti za oglaševanje traja
analiza 30 sekund traja-
jočega oglasa cele 4 predava-
teljske ure.
Tudi zaradi tega, ker otroci v
ZDA v starostni dobi od 0 do
3 let preživijo pred raznimi
zasloni 2 uri dnevno in med
4. in 6. letom 3 ure, imajo
odraščajoči onkraj velike
luže svoj prvi spolni odnos
že pri 10,5 letih. Tolikšno iz-
postavljanje zaslonom vodi v
zasvojenost in prevečkrat v
pasivno srkanje nasilnih vse-
bin. Problem je večkrat v
tem, da so z mediji zasvojeni
že njihovi starši. Ker so de-
presivni ljudje večji potrošni-
ki od tistih, ki to niso, naj bi
onim, ki imajo v svojih ro-
kah vzvode potrošniškega si-
stema, v kakršnem živimo,
ne bilo mar za zdravje in
boljše počutje ljudi.
Kaj torej storiti? Kako spre-
meniti navade ljudi? S poz-
navanjem na osnovi omen-
jenih tehnik dejanskega vpli-
va medijev gleda človek bolj
kritično nanje, je dejal pre-
davatelj. Odrasli morajo za-
radi omenjene manipulacije,
do katere redno prihaja v
medijih, po njegovem
mnenju “prisluhniti” samim
sebi: obvladovati svoje emo-
cije in telo. In nato te modro-
sti prek rednega nadzora po-
sredovati še svojim otrokom.
“Ljudje moramo biti odzivni
in soustvarjati svoja življen-
ja. Vsak človek je enkraten in
mora zasledovati kakovostno
življenje”, je sklenil svoje
predavanje Kovačič.
Mch
Predavanje dr. Andreja Kovačiča o negativnem vplivu medijev na otroke
Prek nadzora do odzivnega
in ustvarjalnega življenja
  Marko Sosič
Mislim, da je to nekaj epohalnega
POGOVOR 
  pidemije so se v stoletjih
redno pojavljale. Tudi v
našem prostoru. Ljudje
so bili primorani se z njimi
soočati, in ko so šle mimo, so
skupnosti ponovno zaživele.
Pandemija, kakršni smo zdaj
priča, je, s pripovedmi in ome-
jitvami, ki nam jih postavlja,
in s smrtonosnimi posledica-
mi, ki jih s seboj prinaša, v do-
ločeni meri zamajala temelje
naše civilizacije. Zato smo do-
slej mislili, da je pravzaprav
nepremagljiva. Spoznali smo,
da ni tako.
Čeprav sta se zaradi razpleta
dogodkov pojavili potrtost in
zaskrbljenost, je morda tudi
prav, da skušamo polagoma
dogajanje čim bolje doumeti
in, kolikor je mogoče, osmisli-
ti. V ta namen smo se pogovo-
rili s pisateljem in režiserjem
Markom Sosičem, ki je poz-
nan tudi kot pronicljiv opazo-
valec družbe.
Čeprav covid-19 ni kuga,
mnogi v teh dneh spomin-
jajo, da je do teh v zgodovi-
ni redno prihajalo. Kakšni
občutki te spremljajo v tem
E času? Kako doživljaš to kri-zo?Kuge so res vedno bile, vendar
moramo reči, da smo tudi mi
pravzaprav kot zahodni svet
neka kuga. Glede na to, seve-
da, kako živimo, kaj delamo in
kaj počenjamo z drugimi, ra-
zličnimi in drugačnimi. Misli-
mo, da smo edini in zveličavni
na tem svetu in da je naša kul-
tura pravzaprav edina veljav-
na. Vprašanje je, kam kot civi-
lizacija sploh hodimo.
Kar se tiče doživljanja krize, je
vsak dan na začetku povsem
različen. Skušam seveda dobiti
koncentracijo, da delam na-
prej. Vse, kar se dogaja, me
nedvomno vodi k razmišljan-
ju, vendar skušam, da bi me ne
globlje prizadelo in dejansko
pustilo živeti naprej.
Ali ti v teh dneh uspeva biti
dovolj zbran za besedno
ustvarjanje?
Po nekaj dneh (pogovor je bil
opravljen v petek, 13. marca;
op. av.) danes pričenjam biti
malo bolj zbran za pisanje.
Čeprav tisti, ki so doživeli dru-
go svetovno vojno, pravijo, da
ta kriza ni nič hudega, in obe-
nem prebivalci Sarajeva izpo-
stavljajo, da so oni med zadnjo
vojno več let živeli v mestu v
izolaciji, mislim, da imamo tu-
di mi pravico do izražanja v
tem času lastnih čustev in stra-
hu. Ne moremo pač doživljati
krize koronavirusa kot nekaj
normalnega, saj gre za povsem
nenormalno situacijo, ki nas
seveda postavlja pred velik iz-
ziv. Ne nazadnje ugotavljamo,
kako smo pravzaprav ranljivi
in drobni na tem svetu, za ka-
terega mislimo, da ga povsem
obvladamo.
Ali je kriza morda tudi pri-
ložnost?
Seveda je kriza koronavirusa
priložnost za marsikaj. Taka
zadeva nedvomno sproži v
družbi različne dinamike, re-
akcije, obnašanja, refleksije.
Ne vem, ne morem preprosto
reči, da sem v tem času popol-
noma miren in da doživljam
vse skupaj, kot da bi bilo le
eno od navadnih obdobij mo-
jega življenja. Mislim, da je to
nekaj epohalnega. Upam, da
je to avtentično. Ne zato, ker
ne bi verjel v smrti, ki se žal
dogajajo …V smislu, da upam,
da ni kriza rezultat nekih eko-
nomskih obračunavanj ali
česa podobnega. Ker če bi to
bilo res, bi potem šlo za bakte-
riološko vojno z vsemi posle-
dicami za našo civilizacijo. Re-
snično upam, da gre za virus,
ki se je pač izmuznil iz rok ne
vem koga in česar verjetno ne
bomo še dolgo izvedeli. Ker če
bi to bilo namenoma storjeno,
bi pravzaprav bil to konec sve-
ta.
Ali si se morda v teh dneh iz
radovednosti odpravil v
Trst, na sprehod po gmajni
ali kam drugam?
Včeraj sem izbiral, ali naj grem
na gmajno ali do obeliska (na
Opčinah; op. av.) in do vrha
Selivca, ki gleda na morje in
ves Tržaški zaliv, in se odločil
za tegale. Med potjo sem bil od
svojega doma do tja in nazaj
popolnoma sam, kar me je se-
veda spravilo v nelagodje. Ker
nisem imel dobrega občutka,
sem skušal dano situacijo po-
doživljati, kot da bi šlo za
zgodnji jutranji sprehod, ko ni
še nihče zbujen, ura pa je bila
šest popoldne. Ni šlo torej za
zgodnje jutro. Ptice so pele,
kar je pravzaprav fantastično,
saj se zdi, da bodo tudi ptice
mogoče v tem trenutku znova
dobile svojo govorico, ki so jo
pravzaprav morale zaradi hru-
pa in ostalega zvočnega one-
snaževanja kot ljudje spreme-
niti. Vse skupaj je bilo nadre-
alno: z ene strani čutiš mrak, z
druge pa neko priložnost. O tej
vsi veliko govorijo: da se člo-
vek doma lahko ukvarja s svo-
jimi ljudmi in zadevami, ki jih
doslej ni delal, itd., kar je po-
polnoma normalno. Potem
greš spat in se zbudiš bolj zgo-
daj kot po navadi, ker čeprav
nisi točno pri zavesti, se zave-
daš, da je nekaj narobe... Tako
se dogaja meni v tem času,
ampak mislim, da se tudi
mnogim izmed nas.
Ali si morda razmišljal o
tem, da navadno tišina na-
stopi po hrupu, naj si bo to
v vojnem času ali ob potre-
sih in drugih naravnih ka-
tastrofah. Tokrat se je pa
brez hrupa prikradla med
nas pravzaprav grobna
tišina …
Ta tišina mi odpira razne po-
dobe iz zgodovine filma in li-
terature, vendar to ni fikcija, je
realnost, ki je močnejša od ka-
terekoli fikcije. Pravzaprav je
tišina brez hrupov in zvokov,
katerih smo se tako ali drugače
navadili, dobrodejna. Odpira
nam neke nove dimenzije, od
katerih se bomo mogoče kaj
naučili. Tišina je fascinantna.
Ko nastopi, lahko pogledaš va-
se in takrat se lahko tudi glo-
boko zgroziš.
Če bi ti kdo v tem času na-
ročil izdelavo kratkome-
tražnega filma ali pisanje
novele, za kateri žanr bi se
odločil?
Za psihološko srhljivko.
Kako doživljaš velike padce
borznih indeksov, do kate-
rih prihaja te dni?
Nisem na tem področju no-
ben izvedenec, vendar prepro-
sto me straši. Naš kapitalistični
sistem žal na tem sloni in tako
deluje. Mogoče je zdaj čas, da
Evropa in svet premislita, kaj
vse to pomeni. Dejstvo, da se
je cena razkužila znamke
Amuchina v teh dneh dvignila
za 580 %, pomeni, da, dokler
bo vse to trajalo, lahko še mar-
sikaj pričakujemo.
Ljudje moramo v tem čas
biti doma. Ali čutiš poman-
jkanje medčloveških stikov?
Dejstvo, da se v tem času ne
moremo družiti, doživljam kot
spoznanje, da predstavljajo
človeški odnosi, ki jih imamo
in gojimo, veliko bogastvo.
Zdaj se nemara zavedamo,
kakšno vrednost ima vse to,
kar izgubljamo, ko moramo
biti prisilno oddaljeni.
Po 12 letih, potem ko smo
se je že popolnoma odvadi-
li, je tu spet državna meja …
Mah, ne vem, kaj bo pomeni-
lo tisto postavljanje mreže na
Trgu Evrope v Gorici … Z mejo
sem vedno imel poseben od-
nos. Ko je bila še zaprta, mi je
predstavljala neko spodbudo k
spoznavanju tega, kar je bilo
onkraj mejne črte. Šlo je za
kreativno odkrivanje novih
prostorov. Odsotnost meje
nedvomno predstavlja velik ci-
vilizacijski dosežek, za katere-
ga pa ne vem, če smo zreli in
nanj pripravljeni. Svoboda ter-
ja namreč odgovornost in za-
vest o bogastvu odsotnosti me-
je, ki predstavlja izziv za rast
človeštva v gojenju in utrje-
vanju solidarnosti, bližine in
nekih vrednot, ki niso pravza-
prav najbolj negovane.
Pravijo, da je v vsakem sla-
bem nekaj dobrega. Ali mi-
sliš, da bo tudi tokrat tako?
Dobro bo, če se bo ta kriza ne-
hala in da, potem ko bo vsega
konec, ne bomo nadaljevali
po istih poteh. Naj se ob tej
priložnosti zahvalim vsem, ki
se na katerokoli način trudijo,
da čim prej pridemo iz te situa-
cije.
Matej Caharija
   a zdaj ne prihaja ve-
liko pacientov”,
nam je 13. marca
zjutraj povedal družinski zdrav-
nik Dejan Verša s Proseka, ki
smo ga poklicali z namenom,
da nam obrazloži in poteši po-
klicno radovednost o tem, v ko-
likšni meri in s katerimi
vprašanji se v teh dneh nanj in
na njegove kolege obračajo
ljudje. Ti v manjšem številu kot
po navadi obiskujejo njegovo
ambulanto, v tem času pa pre-
jema večje število telefonskih
klicev. “V glavnem ljudi zani-
majo splošne informacije o co-
vidu-19 in kako naj se ravnajo
za preprečevanje okužb. Kdor
ima določene simptome, kot
sta lahko kašelj in vročina v pri-
meru gripe, sprašuje, kaj naj
stori. To so klasična vprašanja v
tem času”. In kaj svetuje stroka
ljudem z navedenimi simpto-
mi? “To, kar pravi protokol. Če
so pacienti obiskali kraje, kjer
se je razširil koronavirus oziro-
ma so bili v stiku z ljudmi, ki so
ta območja obiskali, morajo po-
klicati telefonsko številko 112,
kjer jih bodo nato napotili na
testiranje za koranavirus”. S
“Z praktičnega vidika se je vsakod-nevno delo družinskega zdrav-nika precej spremenilo: “Pred
izbruhom krize je v ambulanto,
denimo, prihajalo sedem pa-
cientov, po telefonu pa sem se
pogovarjal s tremi, zdaj velja
nasprotno: obiščejo me trije, po
telefonski žici pa se pogovorim
s sedmimi pacienti”, je obra-
zložil Verša. Ali se ljudje v pre-
cejšnji meri obračajo na oseb-
nega zdravnika z namenom, da
jih ta v danih razmerah pomiri?
“Tega je še kar”, odgovarja
Verša in dodaja, da opaža med
ljudmi, ki se obračajo nanj,
“precej panike”. Ta, na osnovi
doslej zbranih izkušenj, ni raz-
vidna pri starejših osebah, am-
pak v glavnem pri mlajših, kar
pravzaprav daje misliti. “Mladi,
tudi tisti z manjšimi simptomi,
kot sta lahko prehlad ali kašelj,
so še kar prestrašeni. Takoj po-
mislijo na okužbo z virusom.
Pri ljudeh ne prevladujejo zdaj
objektivni pogledi in ocene,
ampak panika”, pravi Verša in
pojasnjuje, da je s kolegi v red-
nem stiku, kar se tiče izmenjave
poklicnih informacij in iskanja
ter morebitne določitve novih
skupnih rešitev. Na tržaškem
Krasu sestavlja tovrstno delov-
no skupino 12 zdravnikov, v ok-
viru katere si izmenjujejo kori-
stne nasvete in t. i. dobre prak-
se. Verša in kolegi pozivajo se-
veda vse, naj dosledno spoštu-
jejo prepovedi in navodila za
učinkovito preprečevanje šir-
jenja virusa.
Mch
Aktualno19. marca 202012
Predsednica Dobrila in predsednik Bandelj
čestitala novi vladi Republike Slovenije
Predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Ksenija Dobrila, in
predsednik Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj sta danes izrazila
svoja voščila za uspešno delo novi Vladi Republike Slovenije. “Pripadniki
slovenske narodne skupnosti v Italiji se od vedno prištevamo k
slovenskemu narodnemu telesu, zato si srčno želimo, da bi Republika
Slovenija in njene institucije skupaj z ostalimi članicami Evropske unije
bile kos vsem izzivom sodobnega časa. Želiva vam uspešno delo v korist
vseh Slovencev”, sta vsakemu od novih ministrov Republike Slovenije
napisala predsednika krovnih organizacij v skupnih dopisih. Specifične
izzive Slovencev v Italiji sta izrazila novemu predsedniku vlade, Janezu
Janši, ter Heleni Jaklitsch, novi ministrici brez resorja, pristojni za področje
odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno
skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci
po svetu. Z obema sta izrazila željo po čimprejšnjem srečanju, potem ko
se bo krizno stanje umirilo. Specifična vprašanja sta izpostavila tudi
ministru za zunanje zadeve Anžetu Logarju, ministrici za kmetijsvo
Aleksandri Pivec, ministru za kulturo Vasku Simonitiju ter ministrici za
izobraževanje, znanost in šport Simoni Kustec Lipicer.
Čestitke deželnega podtajnika SSk odv. Marka
Jarca novoizvoljeni vladi RS
Spoštovani,
ob imenovanju nove vlade Republike Slovenije vam v imenu Slovenske
Skupnosti, zbirne stranke Slovence v Italiji, izrekam iskrene čestitke in
obenem želim veliko uspeha pri Vašem delu. Čestitke Vam posredujem
tudi v imenu našega deželnega tajnika Igorja Gabrovca in deželnega
predsednika Petra Močnika, ki prestajata okužbo z virusom Covid-19 in
sta na srečo že v fazi okrevanja. Zavedamo se težkega položaja, v katerem
bo novonastala vlada morala delovati zaradi širjenja koronavirusa in
vseh posledičnih stranskih učinkov, ki bodo žal, po pričakovanjih, prizadeli
vse gospodarske sektorje. Zaradi tega Vam ob čestitkah izražamo našo
največjo bližino, solidarnost in podporo. Naša stranka, edina slovenska
samostojna stranka v Italiji, si od samega nastanka prizadeva za
uveljavitev pravic Slovencev v Italiji, za demokratične vrednote in polno
zaščito človekovih pravic, na katerih je nastala in sloni združena Evropa.
Obenem ponosno spremljamo že tridesetletni razvoj samostojne in
demokratične Slovenije, ki je slovenskemu življu v zamejstvu veliko
doprinesla. Zavedamo se odgovornosti, ki Vas čakajo in nadejamo si, da
boste lahko ob zaključku splošne zdravstvene krize posvetili pozornost
političnim temam, s katerimi se trenutno sooča narodna skupnost v
Italiji, in glede katerih računamo na odločno podporo in sodelovanje
Republike Slovenije, in sicer:
-ureditev slovenskega predstavništva v italijanskem parlamentu;
-vrnitev Narodnega doma v Trstu v last slovenski narodni skupnosti;
-dosledno izvajanje določil zaščitnega zakona 38/2001;
-predstavništvo Slovencev v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru
Republike Slovenije;
-vključevanje struktur civilne družbe Slovencev v zamejstvu v razvojne
programe Republike Slovenije.
Ob tem Vas vljudno naprošamo, da po umiritvi sedanjih izrednih razmer
v Vašo delovno agendo uvrstite sestanek s predstavništvom naše
stranke.
S spoštovanjem.
Čestitke novi slovenski vladiRazmišljanje ob virusni krizi 
Kaj bomo naredili s tem križem?
  akor je lepo napisala
moja sošolka s fakultete,
Ana Jelovčan, smo bili
sprva zaradi novega virusa
mnogi precej zmedeni in smo
prišli do tega, da se nam je zde-
lo vse precej smešno, pa smo
kar malo zviška gledali na vse
skupaj (kupovanje konzerv in
podobno), kakor tudi, da je to
itak na drugem koncu sveta, ali
pa tudi, kar smo delali zlasti tu
ob meji, da smo si dejali, da je
ves dvignjeni prah tudi precej
tipično italijanski, pa da pri nas
ne bo niti približno takšnega
scenarija. A je prišel. Medijska
mašinerija je seveda dodala
svoje, saj nas vseskozi obstrel-
juje z morjem takšnih in dru-
gačnih informacij, tako da člo-
vek počasi postane že precej
ravnodušen nanje, po drugi
strani pa ponuja ogromno ce-
nene zabave in užitka, tretja
stvar, ki jo moramo ponovno
omeniti, pa je strah. Ni pa do-
volj vlivanja tolažbe, upanja,
vere in ljubezni, ne tistega ce-
nenega čustvovanja, da bi lju-
dem vsaj ublažila trpljenje, če
že ne tudi ozdravila nekatere
rane. Oni dan sva s sobratom
p. Bogdanom Knavsom pred
vsakotedenskim (dvoranskim
“peš”) hokejem dejala, da upa-
va, da se bomo ljudje vsaj malo
spreobrnili in izboljšali ter
morda pomislili na tisto, kar je
v življenju resnično pomem-
bno, podobno pa sva po hoke-
ju dejala tudi s prijateljem in
(vrhunskim) so-hokejistom
Primožem, da bomo morda le
videli, da ni temeljna v življen-
ju ekonomija, ki je seveda po-
membna, a prava ekonomija
vselej izhaja iz nekih drugih
precej pomembnejših temel-
jev, ki so duhovni in moralni.
Na to je opozoril tudi sobrat
K Bogdan Vidmar in lahko topreberete, če še niste. Velikosmo pametovali, kaj in kako
pravilno ukrepati na zakra-
mentalnem področju, posebej
glede obhajanja svetih maš z
ljudstvom, kakor se tehnično
reče, ker je občestvo pri sveti
maši vselej, saj ne gre za socio-
loško, temveč duhovno re-
sničnost – gre za občestvo sve-
tih, ko je navzoča vsa Cerkev,
na vseh treh ravneh, vojsku-
joča se na zemlji v svojih ze-
meljskih bojih, trpeča in
očiščujoča se v vicah in zma-
goslavna v nebesih. In seveda
ni vseeno, da nismo ali ne mo-
remo biti navzoči pri sami da-
ritvi svete maše, kakor nam je
lepo dal razumeti v svoji za-
skrbljenosti tudi sveti oče
Frančišek, smo pa žal prišli še
do tega, zdaj tudi v Sloveniji.
Sklep škofov, ki je bil tokrat
precej bolj jasen kot v preteklo-
sti, moramo spoštovati, četudi
ga morda v polnosti ne pov-
sem odobravamo, pomisleke
na tako drastične ukrepe pa je
izrazil tudi, kakor smo dejali,
sam sveti oče. Tudi zato, ker so
škofje v drugi deželi ravnali
drugače. Če pustimo pragma-
tično Nemčijo, ki marsikaj, če
že ne vse, presoja skozi številke,
pa bomo videli, kako se bo
izšlo, pa imamo tu poljske ško-
fe, ki so ravnali v skladu s
prvotnimi navodili naših ško-
fov v Sloveniji, ki pa so žal
vztrajali pri življenju le nekaj
ur. V preteklosti so že imeli po-
dobne položaje in so postavili
oltarje tudi zunaj ter obhajali
mašo, v skrajnem primeru bi
lahko postavili oltarje na cer-
kvenem pragu in bi ljudje bili
zunaj, pa četudi ne bi mogli iti
k dejanskemu svetemu obhaji-
lu. Dokler se je dalo, smo pri
svetih mašah gostili tudi brate
z druge strani meje, ali celo da-
rovali sveto mašo posebej zan-
je, a seveda to ni mogoče. Vi-
dim veliko problematiko razu-
mevanja zakramentov, še zlasti
svete evharistije, kjer se pogo-
sto prestopi na neko posvetno
pojmovanje, da ne rečemo so-
ciološko, v smislu nekega
druženja, skupnosti, prazno-
vanja itd. Ne gre za to, da teh
vidikov sicer ne bi bilo, ampak
za to, da gre za drugačne vrste
združevanje, skupnost in po-
dobno, in sicer nadnaravno,
duhovno. Da je maša daritev in
žrtev, je pozabljeno, kakor tudi,
da je središče življenja Cerkve
evharistija, ne sveti krst, ki je v
službi le-te. Predvsem je po-
membno obhajati daritev,
četudi se ljudje pri njej ne bi
dejansko obhajali, izredno po-
membno pa bi bilo biti zdaj še
bolj na voljo za sveto spoved in
še bolj obiskovati bolnike ter
pomagati pomoči potrebnim.
To se je vselej počelo. Poljski
škofje so dejali takole: “Cerkev
že dva tisoč let služi bolnim in
pomoči potrebnim tudi v času
epidemij, ne da bi opustila oz-
nanjevanje evangelija in obha-
janje svetih zakramentov. / …/
Tako kot bolnišnice zdravijo te-
lo, tako Cerkev služi med dru-
gim zdravljenju bolezni duha.
/…/ Zato je nepredstavljivo, da
ne bi molili v naših cerkvah.
/... / V zvezi s tem spodbujamo
vse verne, da bi poleg bogo-
služja obiskovali cerkve z na-
menom goreče osebne molit-
ve. Dušnim pastirjem na-
ročamo: 1. da cerkev ostane
odprta cel dan; 2. da bi duhov-
niki poskrbeli za dodatne ure
spovedovanja in adoracije Naj-
svetejšega zakramenta; 3. da bi
– ob spoštovanju higienskih
ukrepov – duhovniki in izredni
delivci obiskovali bolne in sta-
rejše župljane z namenom po-
deljevanja svetega obhajila”. V
Sloveniji je bila ta možnost, v
Italiji se je zgodila uzurpacija
oblasti na področje, na kate-
rem ni kompetentna. Kato-
ličani izkoristimo ta čas kot čas
milosti, da več molimo, zlasti
rožni venec in posebne molit-
ve (dobite jih tudi na strani
naših župnij: podhru. blog-
spot. com), beremo in pre-
mišljujemo predvsem bogo-
služna berila (dobimo jih na
hozana. si), premišljujemo Go-
spodovo trpljenje in molimo
križev pot, beremo duhovno
branje in življenjepise svetni-
kov, če se lahko, se duhovno
obhajamo (tudi to je na nave-
deni župnijski spletni strani).
Duhovniki zasebno darujemo
sveto mašo, ki je zahvalna, pro-
silna, spravna in častilna dari-
tev, verniki pa to naredite ob
večerih, morda ob urah, ko bi
sicer bila ali je sveta maša –
spomnite se in izrazite svoje
zahvale za ljudi in stvari, pro-
site za duhovne darove, obudi-
te popolno kesanje ter prejmite
duhovno obhajilo, z vsem tem
pa dajemo hvalo in čast Bogu.
To počnemo tudi z vrlim in
krepostnim življenjem, kjer naj
bo veliko časa namenjenega
najdražjim, ne pozabimo pa
niti na gibanje na prostem, se-
veda spoštujoč preventivne
ukrepe. To naj ne bo čas
uživaštva, vdajanja razuzdano-
stim in pregreham, temveč
prav obratno. Na področju hra-
ne in pijače imamo priložnost
navajanja na bistveno in na
zmernost ter treznost. Potrebu-
jemo resnično spreobrnjenje
srca!
Andrej Vončina
Drobno razmišljanje   
Kako zelo smo ranljivi!
  ako zelo nespametni
smo ljudje, zaverovani
vase in v svoje sposob-
nosti obvladati vse, posebno
v sodobnem času, ko smo z
znanostjo in tehnološkim na-
predkom dosegli nekoč pov-
sem neslutene cilje! Kako
smo nemočni, majhni in ne-
bogljeni, smo po sili razmer
spoznali v teh tednih, ko nas
straši in utesnjuje koronavi-
rus, ki je na svetu in seveda
pri nas v Italiji okužil že na
desettisoče ljudi in žal zahte-
val že premnogo smrti. Drob-
no “živo bitje”, nevidno pro-
stim očem, okrogle oblike, iz
katere površine štrlijo ne-
kakšni mešički ali “lovkice”,
ki komaj čakajo, da se bodo
prisesale na človeški organi-
zem in povzročile v njem bo-
lezen, nas je popolnoma spra-
vilo s tirnic. Zaradi tega nez-
natnega “bitijca”, ki seje velik
preplah po vsem svetu, se
nam je povsem spremenilo
življenje. Naš vsakdanjik ni
več tak, kot je bil še pred
kakšnim tednom. Takrat smo
zmotno mislili, da ta novi,
nepoznani virus šari tam da-
leč po Kitajski, mi pa smo tu
na “varnem” v Evropi. Naša
otroška naivnost včasih res
ne pozna meja! Pri tem lah-
komiselnem ugotavljanju
smo pozabili, da je globaliza-
K cija dosegla ves svet. Prineslaje gotovo marsikaj dobrega, atudi marsikaj neprijetnega.
Zdaj, ko v nekaj urah lahko
preletimo pol sveta, se je tudi
oddaljena Kitajska približala.
Kako zelo nam je blizu, se je
pokazalo prav ob širjenju tega
nevarnega virusa, ki se je iz te
vzhodne države bliskovito
razširil k nam. K nam je “pri-
potoval” kar z letali; prinesli
so ga pač tisti, ki so se mudili
v okuženih krajih zaradi po-
slovnih opravkov, službenih
obveznosti ali ker so bili na
potovanjih kot turisti. Vse je
danes na svetu kot na dlani in
virusi ne poznajo meja. Z me-
jo pa smo se minuli teden
spet soočili mi, ki živimo ob
njej na Goriškem, Tržaškem
in Videmskem. Skoraj popol-
noma pozabili smo nanjo, saj
nam je bilo ob njenem padcu
izredno lepo. Vsa ta leta smo
brezskrbno peš ali z avtomo-
bilom prečkali nekdanjo me-
jo brez vsakršnih fizičnih pre-
grad in prosto hodili v bližnje
kraje v Slovenijo. Posebno
mi, ki živimo na severnem
delu Gorice in radi zahajamo
na sprehod po Solkanskem
polju, smo pri tem večkrat
zašli tudi v Solkan. Nihče
nam ni tega preprečeval, saj
mejna črta ni bila zastražena
kot nekdaj pod Jugoslavijo,
ko so mrki vojaki hodili s psi
ob meji in pazili, da je ne bi
kdo slučajno prekoračil. Ko
pa se je v teh dneh koronavi-
rus začel širiti tudi po Slove-
niji in so z različnimi zapora-
mi zaprli vse male obmejne
prehode in se je na skupnem
trgu s spodbudnim imenom
Trg Evrope, pred nekdanjo
goriško severno železniško
postajo, spet
pojavila
mrežasta pre-
grada, se nam
zdi, da smo na-
enkrat spet po-
tonili v tiste
temne pretekle
čase, ko ni
nihče smel iti
čez mejo. Zdaj,
ko smo se s pol-
nimi pljuči
naužili svobode
in z njo napojili
dušo, nam jo je
nevidna “stvar-
ca” spet odvze-
la. Vse se je spet
obrnilo na gla-
vo. Zdaj se spet ne moremo
več prosto gibati ne mi ne
Solkanci po tistih mirnih, vi-
jugastih stezicah in kolovo-
zih, ki vodijo mimo lepo ure-
jenih vinogradov, oljčnih na-
sadov ali polj, na katerih so tu
pa tam še zadnje preostale ra-
stline letošnje letine solkan-
skega “rusega reguta” ali bolj
fino rečeno “goriške rože”. To
se zdi vse nepojmljivo, tudi
zato ker je pač človek ustvar-
jen tako – že svetopisemska
zgodba iz Stare zaveze o izgu-
bljenem raju nam to potrjuje
–, da hrepeni zmeraj po “pre-
povedanem sadežu”. Zato bi
si zdaj, ko je iz zelo tehtnih,
zdravstvenih razlogov popol-
noma pravilno, da tega ne
smemo storiti, še bolj želeli iti
onstran pregrad, v Solkan,
Novo Gorico, Šempeter, mor-
da samo zato, da bi potešili
radovednost ob tem, kaj je va-
bljivega na policah kakšnega
supermarketa ali kakšne ra-
stline in rože imajo zdaj na
razpolago v veletrgovini ali v
kakšnem manjšem, ličnem
solkanskem rastlinjaku.
Tako nam je prosto premi-
kanje odvzel ta neznatni vi-
rus, ki seveda ne pozna meja
in ki nas je močno prizemljil
in krepko stresel z nas tisti
občutek, da smo “vsemo-
gočni”, ker smo v zadnjih de-
setletjih skokovito napredo-
vali na vseh področjih. Poza-
bili pa smo, da so naši tuzem-
ski temelji zelo krhki. Zdaj pa
smo se prebudili iz te lažne
omame in moramo priznati
premoč narave, ki se je tokrat
pokazala v malem virusu, ki
spravlja na kolena zdravstve-
ni in gospodarski sistem.
Morda pa je moralo priti do
tega. Moralo se je zgoditi ne-
kaj takega, kar nam je zausta-
vilo ta nori tek našega vsak-
danjika, ki je postajal vsak
dan bolj vrtoglav, skoraj za-
dušljiv.
Da bi preprečili nadaljnje šir-
jenje virusa, se je italijanska
država odločila zapreti šole,
ustanove, kulturne domove,
trgovine... Vse tisto pač, ki ni
neobhodno potrebno za
preživetje. Mi, ki smo brez-
glavo dirjali sem in tja po po-
membnih opravkih ali pa sa-
mo zato, ker je bilo pač treba
nekam iti, ker nam je tako na-
rekoval tempo naše družbe,
smo zdaj primorani ostati do-
ma, med štirimi stenami ali
na domačem vrtu, kdor ima
to srečo, da ga ima. Zaradi za-
jezitve širjenja okužbe s koro-
navirusom smo bili primora-
ni upočasniti korak in doma
spet zaživeti tisto družinsko
življenje, na katerega smo že
pozabili zaradi našega norega
upravičenega ali neupra-
vičenega hitenja. Morda bo-
mo v tem “hišnem priporu”
v naše dobro na novo odkrili
vrednote, ki bi morale pove-
zovati družinske člane.
Sočasno pa smo tudi spet
spoznali, kako krasna je svo-
boda neomejenega premi-
kanja iz enega kraja v druge-
ga, za katero smo zmotno mi-
slili, da je neka danost, ki
nam je nihče ne more odvze-
ti. Pa nam jo je v letu 2020
odvzel neznani virus in nas
predramil iz naše lahkomisel-
nosti in nam pripravil tak sce-
narij, kakršnega si sploh ni-
smo predstavljali in kakršne-
ga nismo doživeli niti v naj-
bolj morečih sanjah.
Iva Koršič
Foto dd
Slovenija 19. marca 2020 13
  ova vlada koalicije štirih
desnosredinskih strank,
pod vodstvom prvaka
SDS Janeza Janše, ki jo je v petek,
13. marca, zvečer izvolil oziroma
potrdil Državni zbor (prejela je
52 glasov podpore), se je najprej
soočila s koronavirusom, torej z
okužbami, ki se v Sloveniji naglo
širijo in so dobile značaj epide-
mije. Razmere so tako pereče in
slabe, da v marsičem spominjajo
na vojno, povzročajo pa velik
strah, zaskrbljenost in obup ljudi,
hkrati pa odzive in mnenja poli-
tike in civilne družbe. Dr. Zdenka
Čebašek Travnik, predsednica
Zdravniške zbornice Slovenije,
zatrjuje, da je treba zapreti oziro-
ma odpraviti vse dejavnosti, ki
niso nujne in neobhodne za
življenje. Novi minister za zdrav-
je dr. Tomaž Gantar pa poudarja,
“da je potrebno močno biti plat
zvona in sprejemati najhujše
ukrepe, ki posegajo v naša
življenja. V Sloveniji bo postal ne-
obvladljiv položaj, če bo število
obolelih tako raslo. Problem ko-
ronavirusa je bil tudi v Sloveniji
v začetku pojavljanja podcenjen,
češ da gre le za bolezen, podobno
oziroma malo hujšo, kot je gripa.
Toda zdajšnja nova bolezen je bi-
stveno bolj nalezljiva in kužna,
N kot pa so nekateri zatrjevali. Upa-mo le lahko, da bodo strogi ukre-pi še pravočasni. Zdaj ni več pro-
blem vnašanje virusa iz tujine,
ampak ta, da se širi med sloven-
skim prebivalstvom. Če bo bol-
nikov naenkrat preveč, zdravstve-
ni sistem tega ne bo prenesel”.
Tudi premier Janez Janša je med
predstavitvijo ministrov nove
vlade obširno govoril o korona-
virusu, o ukrepih za zajezitev epi-
demije in sporočil, da je vlada za
boj zoper virus ustanovila krizni
štab, široko zasnovan, v katerem
so tudi vsi ministri. V politiki in
javnosti je ugodno odmevalo, da
sta znana osamosvojitelja Janez
Janša in Jelko Kacin premostila
spore iz preteklosti in obnovila
sodelovanje. Jelko Kacin je bil za-
to imenovan za glavnega pred-
stavnika in govorca vladnega
kriznega štaba. Janez Janša pa je
kritičen do Marjana Šarca, pred-
sednika nekdanje vlade, češ da
zoper širjenje koronavirusa v Slo-
veniji ni ukrepal previsoko. Po-
menljivo naj bi bilo, da so pre-
mier in ministri nove vlade na
umestitveni seji nosili zaščitne
obrazne maske.
Glede družbenogospodarskega
programa nove vlade uveljavljajo
koalicijsko pogodbo, ki so jo
sprejele štiri stranke nove koali-
cije, cilje in programe, ki so jih v
svojih predstavitvah parlamen-
tarnim odborom razložili mini-
stri nove vlade, in tudi, kar je na-
vedel Janez Janša v mnogih na-
stopih, ki jih je imel za politike
in javnost. Kaže, da bo za finan-
ciranje progra-
mov nove vlade
zmanjkalo sred-
stev, zato naj bi
nove vire prido-
bili s popravki
državnega pro-
računa.
V strankah
prejšnje vlada-
joče politične op-
cije in v njej na-
klonjenih medi-
jih so v novih raz-
merah sicer sko-
raj povsem opu-
stili navajanje t. i.
“antijanšizma”,
vendar noben
medij leve poli-
tične usmeritve
ni priznal ali vsaj
posredno dal ve-
deti, da so strah in sovraštvo do
Janeza Janše, predsednika naj-
večje parlamentarne stranke, ki
je zdaj tretjič postal premier, soo-
blikovali tudi mnogi novinarji v
desetletjih nebrzdane gonje in
ustvarjanja sovraštva zoper njega.
Zdaj navajajo možnost, da bi
Janšev vzpon na oblast poskusila
preprečiti evropska poslanka So-
cialnih demokratov Tanja Fajon,
“ki ne izključuje vstopa v sloven-
sko politiko”.
Glede predsednika vlade Janeza
Janše je znano, da v komunikaciji
z drugimi uporablja poseben stil,
Zahvala predsednika DZ Igorja Zorčiča
“Dobro sodelovanje
med DZ in SSO bi želel
nadaljevati”
  ovi predsednik Državne-
ga zbora Republike Slo-
venije Zorčič se je pisno
zahvalil predsedniku Sveta slo-
venskih organizacij Walterju
Bandlju za izražene čestitke in
poudaril pomen nadaljnega dela
v sklopu Komisije za Slovence v
zamejstvu in po svetu ter potre-
bo, da se ponovno odpre razpra-
va o predstavništvu Slovencev
izven meja Republike Slovenije
v Državnem zboru Republike
Slovenije.
Spoštovani gospod Bandelj,
iskreno se vam zahvaljujem za
spodbudne besede in čestitke ob
moji nedavni izvolitvi na mesto
predsednika Državnega zbora.
Prizadeval si bom za krepitev
Državnega zbora kot hiše demo-
kracije in dialoga, zato naj vam
tudi sam po tej poti prenesem
moje iskrene želje za tvorno so-
delovanje. Ob tem sem pre-
pričan, da bo tudi Komisija za
odnose s Slovenci v zamejstvu in
po svetu še naprej aktivno
spremljala in obravnavala razno-
N lika vprašanja, ki zadevajo vašvsakdan, vsekakor pa tudi, daveč kot pol milijona Slovenk in
Slovencev, ki živijo zunaj meja
matične države, še naprej lahko
računa, kot ste zapisali, na njeno
pozornost in podporo.
V tem oziru je pomembna tudi
pobuda, na katero ste spomnili
v vašem pismu, to je, da bi s
spremembo Ustave Republike
Slovenije tudi predstavniki slo-
venske skupnosti v sosednjih
državah ter izseljenci dobili za-
gotovljen sedež v Državnem
zboru. Razprava o tem je v pre-
teklih mandatih že potekala in
prav je, da se dialog vodi še na-
prej.
Dobro sodelovanje med Držav-
nim zborom in Svetom sloven-
skih organizacij bi želel nadalje-
vati, zato mi dovolite, da po
umiritvi trenutnih okoliščin, v
katerih se je pravzaprav znašel
cel svet, dogovorimo priložnost
za srečanje.
S spoštovanjem.
Igor Zorčič
ki drugim ni všeč, vendar ta
značilnost njegovega značaja ne
predstavlja nevarnosti za državo,
in celo za njen položaj v Evropski
uniji, kot je v intervjuju menila
evropska poslanka Tanja Fajon.
Bolj stvaren in verodostojen je,
tako mnogi menijo, Alojz Kovšca,
predsednik Državnega sveta. So-
deč po sposobnosti in izkušnjah
nove koalicije in vlade, “je pre-
pričan, da bodo izvedli predsedo-
vanje Evropski uniji in brez
večjih pretresov dočakali prihod-
nje redne parlamentarne volit-
ve”.
Še vedno pa odmeva grožnja
Ludvika Tomšiča, ki je nedavno
na shodu v Ljubljani proti “koa-
liciji sovraštva” vpil “Ubij Janšo”!
Tednik Reporter je objavil veliko
fotografijo Tomšiča v družbi s
psom in njegovimi besedami, da
tega, kar je dejal na shodu v Lju-
bljani, ne obžaluje. Še več, pravi,
da bi morali Janeza Janšo udariti
s krampom po glavi. Janez Janša
je kriv, “saj v Sloveniji že trideset
let dela sranje”. Pohvalil se je tudi
z navedbo, da je njegov oče bra-
tranec komunističnega voditelja,
pokojnega Toneta Tomšiča.
Nova vlada je na ustanovni seji
opravila več kadrovskih zamen-
jav in sprememb. Na odgovorni
funkciji je imenovala nekdanjega
notranjega ministra dr. Vinka
Gorenaka in nekdanjega mari-
borskega župana Franca Kangler-
ja. Ta je postal državni sekretar v
ministrstvu za notranje zadeve.
Razrešila pa je direktorico sloven-
ske policije Tatjano Bobnar in
načelnico Generalštaba sloven-
ske vojske Alenko Ermenc. Vlada
je razrešila tudi Dejana Matije-
viča, direktorja Obveščevalno-
varnostne službe (OVS) mini-
strstva za obrambo. Generalni se-
kretar nove vlade je postal dr.
Božo Predalič.
Novi slovenski vladi sta prva
čestitala avstrijski kancler Seba-
stian Kurz in Veleposlaništvo
Združenih držav Amerike v Slo-
veniji.
Marijan Drobež
Zaprte meje so se na poseben način dotaknile zamejskih študentov, ki študirajo v Sloveniji 
Trenutki nejasnosti in strahu
  niverza na Primorskem
je v nedeljo, 8. marca,
zvečer sporočila
študentom, da bo za najmanj
14 dni odpovedala pedagoški
proces na vseh članicah.
Študentje Univerze v Ljubljani
do ponedeljka zjutraj nismo
dobili nikakršnega sporočila,
nato so se posamezne
fakultete, po nasvetu
ljubljanskega rektorja, same
odločile, da za teden ali dva
ukinejo neposredni pedagoški
proces. Sledila je prepoved
predavanj v večjih dvoranah
za vse fakultete, odpoved
nekaterih vaj in selitev v on-
line svet. Nekatere obveznosti
so kljub temu potekale na
tradicionalen način v
prostorih fakultet, zato smo
študenti ostali v Ljubljani. Na
Pedagoški fakulteti na primer
je pouk potekal normalno, saj
so se profesorji sklicevali na
dejstvo, da je študentov v
vsakem letniku manj kot 100,
je povedala študentka
razrednega pouka M. M.
Po ponedeljkovi večerni
tiskovni konferenci, na kateri
je italijanski ministrski
predsednik Giuseppe Conte
razglasil karanteno za celotno
državo, smo se študentje
spraševali, kako naj se
obnašamo. Na vseh članicah
Univerze v Ljubljani je že
predčasno veljala prepoved
udeleževanja predavanj in vaj
za študente, ki so bili v zadnjih
14 dnevih v italijanskih rdečih
conah, referati pa so
italijanskim študentom
povedali, naj sami presodijo,
ali je primerno, da hodijo na
fakulteto. Vsi smo se za konec
tedna vrnili v domače kraje
oziroma v državo, v kateri je
prekomerna razširjenost
virusa zahtevala karanteno za
U vse. Ker Univerza in referatiposameznih fakultet nisoimeli jasnih odgovorov na
naše dvome, smo se študenti
normalno odpravili na
obveznosti tudi v torek. Pri
slovenskih sošolcih nismo
opazili nikakršne spremembe
v načinu življenja; mladi so
nadaljevali naval na
ljubljanske ceste, pljuvali so po
pločnikih, kašljali in kihali
brez robčkov in podobno.
Šalili so se na račun Italijanov,
ki “pogrešajo objeme in
poljube”, ter se smejali zaradi
neprijetne situacije, v kateri se
je znašla sosednja država. Med
slovenskimi vrstniki si lahko
opazil nevednost kot v Italiji
teden prej. Nekateri profesorji
so kljub nasvetu ljubljanskega
rektorja nadaljevali predavanja
in podcenjevali situacijo, kot
je povedala študentka
Fakultete za družbene vede K.
P.
Torkova odločitev za zaprtje
mej pa nas je spravila v
nelagodno situacijo.
Pomanjkljive informacije v
zvezi z ukrepom s strani
slovenske vlade so v marsikom
vzbudile strah, kar je
povzročilo, da smo se nekateri
študentje v poznih večernih
urah vračali v Italijo in upali,
da bomo lahko brez težav
prišli do doma. Govoričenje
slovenskega šoferja in
nekaterih potnikov v
avtobusu, ki je vozil iz
Ljubljane v Novo Gorico, pa
gotovo ni bilo spodbudno za
mlada dekleta, ki so bila takrat
prestrašena na poti domov.
Kritizirali so prekomerno
paniko, ki naj bi jo italijanska
država zganjala med ljudmi s
številnimi ukrepi proti širjenju
virusa, istočasno pa obsojali
tiste, ki se niso držali strogih
ukrepov in se kljub temu
srečevali v raznoraznih krajih.
Po dolgi vožnji smo vendarle
brez težav prečkale mejo in se
vrnile domov.
Številni študenti pa so zaradi
nejasnih odločitev glede
slovenskega šolstva in
obveznosti na fakultetah, za
katere niso še dobili uradne
odpovedi, ostali v Ljubljani.
Nato je v sredo prišla
dokončna odločitev s strani
Univerze v Ljubljani, da ukine
v celoti neposredni pedagoški
proces na vseh članicah do 23.
marca. Spet so bili zamejski
študentje pred nelahko
odločitvijo; zaradi ukinjenih
neposrednih obveznosti na
fakultetah za teden in pol so si
nekateri želeli vrnitve domov,
vedeli pa so, da so v trenutku,
ko stopijo na italijanska tla,
prisiljeni ostati v karanteni
predvidoma do 3. aprila.
Situacija na mejah je počasi
postajala bolj jasna in vedeli
so, da se lahko vrnejo v
domovino. Ostajal pa je
dvom, ali bodo staršem
dovolili čez mejo do Sežane
oziroma Nove Gorice. Poleg
tega pa je ostajala precej
nejasna situacija v Italiji, kjer
je državljanom dovoljen
premik iz ene občine v drugo
samo s tehtnim razlogom.
Nikjer pa seveda ni bilo
pojasnjeno, ali je dovolj
samoizjava, da gredo starši
iskat sina na postajo, ker se
vrača iz Ljubljane. Kljub
dvomom so se nekateri
odpravili domov, kamor so
prispeli brez težav tako na
meji s Slovenijo kot med
občinami v Italiji. Študentka
V. S. je povedala, da se je
vrnila domov predvsem zaradi
tega, ker se v Italiji počuti bolj
varna, kar se tiče trenutnih
zdravstvenih razmer, saj je
Slovenija preveč časa
podcenjevala krizno stanje
drugod.
V četrtek, 12. marca, dva dni
po ukrepu zaprtja meje in
teden dni po odkritju prve
okužbe, se je Slovenija končno
soočila z realnostjo in
razglasila epidemijo ter
odredila vrsto omejevalnih
ukrepov proti širjenju okužbe
z novim koronavirusom.
Ministrstvo za zdravje je
določilo prepoved zbiranja
ljudi v zavodih na področju
vzgoje in izobraževanja ter
univerzah in samostojnih
visokošolskih zavodih od 16.
do 23. marca. Nekateri so se
zato odločili, da se v petek
vrnejo domov. Med njimi je
tudi dijakinja T. F. P, ki je
prisiljena iti domov, ker so se v
Ljubljani odločili, da zaprejo
tudi dijaški dom. Študentje, ki
so se vrnili v domače kraje, so
tako ali drugače primorani
ostati doma do ukinitve
izrednih razmer zaradi
pandemije v Italiji. Obstaja
možnost torej, da Univerza v
Ljubljani oziroma slovensko
Ministrstvo za zdravje ne
podaljša prepovedi
pedagoškega procesa na
univerzah, večina zamejskih
študentov pa bo še vedno v
karanteni doma. Tudi zaradi
tega so se nekateri, kljub
nelagodni situaciji, odločili,
da ostanejo v Ljubljani. Med
temi je mladi L. P., ki ima v
Ljubljani tudi sestri. Povedal
je, da se mu zdi zaprtje meje
neuporaben ukrep v trenutnih
razmerah, saj je virus že prodrl
v Slovenijo. Komaj zdaj se
Slovenija spoprijema s
situacijo, ki jo je Italija
doživela že pred tednom dni.
Giulia Černic
Ukrepi za zaustavljanje koronavirusa posegli v vsakdanje življenje  
Nova vlada pod vodstvom Janeza Janše
odločna pri premagovanju krize in težav!
Na fotografiji je trenutek, ko sta pred dnevi ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu
prevzela nova ministrica dr. Helena Jaklitsch in novi državni sekretar na tem ministrstvu dr. Dejan
Valentinčič. Obema iskreno čestitamo in jima želimo veliko uspehov pri delu!
Aktualno19. marca 202014
moramo ohranjati in gojiti, piše
Neža Rot v zapisu Prijatelji. S pri-
jatelji se je zelo lepo igrati. Zato so
pravšnje skupinske igre, katerih
navodila daje Hema ob ilustraci-
jah Polone Kosec. Kdo kaj dela je
naslovljena pesem Berte Golob, ki
jo je v začetku letošnjega februarja
uglasbil Patrick Quaggiato, da bi
se slišala tudi iz mladih grl. O tem,
kdo je meteorolog in kakšne na-
prave uporabja za svoje delo, bodo
Pastirčkovi prijatelji izvedeli iz za-
pisa Halo? Tukaj metereolog! , ki
ga je s čopičem in peresom teht-
no, a s šegavim nadihom napisala
Paola Bertolini Grudina. Učiteljica
Barbara Rustja v rubriki Slo-
venščina za v žep sprašuje Pa-
stirčkove bralce, ali poznajo pra-
vilno rabo svojilnega zaimka nje-
gov -a -o in njen -a -o. Da smo do
besed prišli po zapisu predmetov
in pojmov z znaki, razkriva pe-
smica Berte Golob Iz znakov v
besede, ki jo spremlja ilustra-
cija Marjana Mančka.
Medved in zajček,
gobčka katerih prese-
vata dobrohotnost in
milina, sta vsa ode-
ta v mehko,
omamno dišeče
cvetje rumene
mimoze v poklon
malim in velikim
bralkam. Njuna ustvar-
jalka, likovna umetni-
ca Vesna Benedetič je
likovni prispevek in
zapis ob mednarod-
nem dnevu žena
namenila žeskam,
ki so se morale boriti,
da bi se slišal njihov
glas. V razmislek je posta-
vila še tri vprašanja o tem, ali
so ženske danes zares enakoprav-
ne z moškimi. Žal, še zmeraj nis
(m) o!
V Pastirčku sta še razvedrilni ko-
tiček in Pastirčkova pošta, ki jo kot
zmeraj bogatijo čudovite risbice
Pastirčkovih sodelavcev. Učenci
OŠ A. Gradnik, Števerjan, so po-
slati tudi dopis o ogledu risanke –
dokumentarca ob dnevu spomi-
na in iz njega spoznali grozote
časa med drugo svetovno vojno.
IK
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 17. marca 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (283)Erika Brajnik
Glive in glivice v
naturopatiji (2)
Patogene glive, ki sprožajo
alergije v dihalnem traktu,
raziskovalci povezujejo tudi s
porastom demence,
Alzheimerjeve bolezni,
nastankom multiple skleroze.
Raziskave kažejo, kako
Candida albicans prodre
hemato-cerebralno pregrado
in pride v predel možganov,
kjer povzroča vnetje v
možganih, ki se kaže tudi kot
slab spomin. Profesor David B.
Corry je preučeval, kako
mikroorganizmi v možganih
ošibijo imunost možganov
tako, da sprožijo vnetje in s
tem vplivajo na amiloidne
plake, ki posledično sprožajo
Alzheimerjevo bolezen. Tako
znanost zdaj preučuje vpliv
gliv na nastanek nevro-
degenerativnih obolenj.
Aspergillus je gliva, ki napade
dihalni trakt. Aspergillus
postane patogen v našem
telesu, če ga nepravilno
hranimo. Ta povzroča astmo
in zelo huda obolenja pljuč.
Preventiva je možna s pravilno
prehrano, da gliva sploh ne
poraste do te mere, da
postane patogena.
Vohanje nogavic
Zgodba se zdi nemogoča,
vendar je resnična, o njej
poroča britanski Mirror.
Gospod, ki je živel na
Kitajskem, je bil hospitaliziran
v bolnišnici zaradi obolenja
pljuč. Vnetje je kazalo na
okužbo z glivami, ki jih je
gospod vdihnil. Kako je to
mogoče? Gospod je imel
navado, da se je zvečer, ko je
prišel domov, sezul in povohal
nogavice. To je bil nekak ritual.
Na opisan način se je okužil,
ker je imel glivice na nohtih in
z ovohavanjem nogavic se je
okužil tudi po pljučnem delu.
Čeprav se zdi zgodba smešna,
je zastrašujoča. Glivična
vnetja pljuč so zelo huda in
najbolj so jim izpostavljeni
imunsko šibki posamezniki,
diabetiki, onkološki bolniki itd.
/ dalje
www. saeka. si
Izvedela sem za
zanimivo zgod-
bo o “čudežnem
zvonu”, na kate-
rega so pred
prvo svetovno
vojno zvonili na
Vrhu Sv. Mihae-
la. Zvonec ni bil
velik, bil pa je srebrn, pritrjen na lesene “kouce”.
Zvonjenje tega zvona je odganjalo nesrečo - kot po
mnogih drugih vaseh, so tudi Vrhovci zvonili na
svoj zvon predvsem v času “hude ure”, toče, suše,
na splošno v trenutkih, ko se je v vasi dogajalo kaj
hudega - “tisti, ki je bil najbližji, je šel zvonit”. V času
vojne so se verniki odločili, da bodo dragoceni zvon
skrili. Pokopali so ga v kraško dolino v vasi, a po voj-
ni se je zgodilo, da so dolino popolnoma prekopali,
o zvonu pa ni bilo več ne duha
ne sluha. Vrhovci “čudežnega
zvona” niso nikoli več našli,
vsekakor so mirno nadaljevali
s svojim življenjem, navadami
in praznovanji. Vrhovska cer-
kev sv. Lovrenca je bila “po-
družnica” cerkve iz Gabrij - en-
krat mesečno je tam potekala
sveta maša, ostale nedelje je bi-
la v Grabrjah in Vrhovci so
morali v Gabrje. Poleg svetega
Lovrenca so na Vrhu prazno-
vali tudi god svetega Mihaela
- sveti Meho so mu pravili. Na tisti dan je bila na-
vadno praznična maša in lepo vzdušje. Vsaka vas je
imela, in še danes ima, svojega zavetnika. V vsaki
vasi se svetnik počasti z mašo in veselim druženjem.
Praznovanje zavetnika v mestih pomeni danes za
večino ljudi le dela prost dan, v pretekosti pa je bilo
izredno dragocena priložnost za razmišljanje o
življenju v mestu, mestnem razvoju in seveda za
praznovanje. Zavetnika mesta Gorica sta sveti škof
Hilarij in njegov diakon Tacijan. Priznati moram, da
o njiju nisem vedela kaj dosti, čeprav se vozim v me-
sto v službo že dobrih petnajst let. Odločila sem, da
malo prelistam po knjigah in pobrskam po spletu
ter tako končno izvem kaj več. Sveta Hilarij in Taci-
jan sta bila oglejska mučenca in godujeta 16. marca.
Življenjepis dveh svetnikov poroča, da so sv. Hilarija,
drugega oglejskega škofa, in njegovega diakona Ta-
cijana mučili in usmrtili v času rimskega cesarja Nu-
merija leta 284. Sv. Hilarij je živel in deloval v težkem
zgodovinskem obdobju, ko so rimske oblasti hudo
preganjale kristjane. Že zelo mlad se je resno po-
svečal preučevanju Svetega pisma in molitvi. Njegov
dragoceni pomočnik je bil diakon Tacijan, tudi on
čaščen kot svetnik, s katerim je sv. Hilarij začel boj
proti preganjanju kristjanov predvsem na ozemlju
Furlanije. Leta 283 je cesar Numerijan izdal odlok,
da morajo kristjani darovati rimskim bogovom. V
Ogleju je upravitelj Beronij ukazal, naj mu privedejo
oglejskega škofa, da ga bo zaslišal. Spisi, ki opisujejo
Hilarijevo in Tacijanovo mučeništvo, so prepleteni
tudi z legendarnimi elementi, vsekakor je zapisano,
da je škof Hilarij brez strahu stopil pred upravitelja.
Peljali so ga v Herkulovo svetišče, toda Hilarij ni ho-
tel darovati, zato ga je dal upravitelj na vse načine
mučiti. Kar trideset rimskih vojakov ga je mučilo, a
zaman, svetnik je bil miren v svoji veri. V molitvi se
je obrnil k Bogu in ga prosil za moč, naredil je zna-
menje križa in kipi malikov v svetišču so se zdrobili.
Za njim so privedli Tacijana in tudi njega grozovito
mučili, nato pa ga odvedli nazaj v ječo. Hilarij in Ta-
cijan sta v ječi kleče skupaj močno molila, nakar se
je zaslišalo bobnenje in Herkulovo svetišče se je po-
rušilo. Tedaj je upravitelj ukazal vojakom, naj ju ob-
glavijo - smrtno kazen so izvedli 16. marca. Od tedaj
dalje se je njuno čaščenje razširilo po celotnem
ozemlju naše dežele, njune relikvije pa so leta 568
odnesli v Gradež, da bi jih zavarovali pred Lango-
bardi. Njima je bila v Gorici posvečena cerkev že na
začetku 13. stoletja, kasneje, okrog leta 1460, je ta
postala župnijska cerkev, po ukinitvi Oglejskega pa-
triarhata, leta 1751, pa goriška stolnica. V preteklosti
se je Gorica ob praznovanju mestnih zavetnikov vsa-
ko leto ovila v praznično vzdušje. V knjigi “Gorizia
d’altri tempi” Ranierija Marija Cossarja so podrobno
opisana vsa praznovanja. Na polovici 19. stoletja je
ob tej priložnosti nastopil namreč čas velikega sej-
ma, ki je trajal kar osem dni in se je s svojimi pisa-
nimi stojnicami široko vil po mestnih ulicah in
trgih. Na trgu svetega Antona so prodajali les za v
ognjišča ali za obdelavo in le-
seno orodje. Pred stolnico so
imeli svoj prostor prodajalci
povrtnin, sadja in semenarji iz
Verone, na Travniku pa peki.
Tudi za ostale mestne trge in
ulice je bilo točno določeno,
katera kategorija prodajalcev si
lahko tam postavi svoje stojni-
ce: ribiči, poljedelci, prodajalci
sena, slame in murvinih li-
stov, prodajalci čevljev, proda-
jalci oglja, mesarji. Gorica je
bila praznično oblečena. Na
trgu sv. Antona so svoje nastope imeli cirkuški kon-
jeniki, stali pa so tudi vrtiljaki in pisane stojnice, na
katerih so se množični obiskovalci lahko poskusili
tudi v strelu na golobe. V stolnici so bili izpostavljeni
dragoceni relikviariji in verniki so plačevali za veliko
maš in cerkvenih obredov. Praznovanja so se nadal-
jevala tudi 19. marca, ko so na god sv. Jožefa popol-
dne Goričani hodili k maši v Solkan, kjer so po obre-
du navalili v gostilne in krčme. Jedli so tradicionalne
jedi - “žouc”, goveji golaž, njoke in divjačinski golaž
predvsem iz mesa divjega prašiča, svinjsko meso, ra-
dič in paprikaš, ki je vnel grla gostov in pomagal, da
se je vino lažje pretakalo, a nihče ni imel hujših
skrbi, saj so se meščani domov pripeljali z javnimi
prevoznimi sredstvi - “giardinierami”, tam pa so jih
čakale tradicionalne sladkarije.
DIVJAČINSKI GOLAŽ
Sestavine:
1,5 kilograma mesa divjega prašiča, 3 žlice olivnega
olja, pol čebule, 1 strok česna, peteršilj, list zelene, 2
lovorova lista, 5 oliv, 1 korenje, sol, 5-6 kaper, košček
pancete, pol kozarca belega vina, pol kozarčka kon-
jaka.
Priprava:
Meso operemo in zrežemo na majhne koščke. Do-
bro ga posušimo s kuhinjskim papirjem in v kozici
popražimo, da izgubi svojo vodo, ki jo moramo izli-
ti. V drugi lonec damo olje, čebulo, česen, korenje,
peteršilj, zeleno, lovorova lista, olive, sol, kapre in
košček pancete, nato dodamo meso in vse skupaj
pražimo. Dodamo pol kozarca vina in na visokem
ognju pustimo, da alkohol izhlapi, nato naredimo
prav tako s konjakom. Dolijemo vodo in pustimo,
da zavre, nato premešamo, pokrijemo in kuhamo
na nizkem ognju do mehkega. Meso prenesemo v
drugo posodo, iz omake vzamemo kos pancete in
lovorova lista, nato vso zelenjavo pasiramo in do-
damo par žlic moke, da se omaka zgosti. Meso damo
nazaj v omako in vse skupaj pustimo, da še enkrat
zavre. Nazadnje dobro premešamo in serviramo.
Bog žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (75)
Sedma številka otroške revije Pastirček 
Slutnja pomladi in priprava 
na Veliko noč
  ljub koronavirusu, ki nas
je ukleščil v spone strahu
in negotovosti in iz šolskih
učilnic pregnal naše učence, je be-
li dan zagledala sedma, marčna
številka Pastirčka. Iz nje, ki ne ve-
mo sicer kdaj in kako bo poroma-
la k šolarjem, veje svež dih pom-
ladnih dni. Pastirčkov urednik
Marijan Markežič v svoji beležki
opozarja, da je tudi v sušcu nekaj
pomembnih dni. Mednarodni
dan žena, 8. marec, in materinski
dan, 25. marec, nas vabita k raz-
mišljanju o tem, kako dragocene
so naše žene in mamice, ki se v
življenju žrtvujejo za družino in
svoje drage. Na dan sv. Jožefa pa
nam misel gre do naših skrbnih
očetov. Ko 21. marca pomlad
veselo pripleše v naše kraje, si
srce želi bližjega stika z naravo
in njenimi lepotami, ki nam
jih je podaril Stvarnik. K misli
na Jezusa, ki je pretrpel grozljive
muke, da bi nas rešil, pa nas vsak
dan vodi postni čas. Potrudimo
se, da bomo boljši in da bomo
svojo pozornost namenili
tistim, ki so potrebni, tu-
di s tem, da si kaj
pritržemo in to nameni-
mo lačnim po svetu.
V šestih privlačnih stri-
povskih sličicah, na-
slovljenih Moj post,
bodo Pastirčkovi
bralci našli marsi-
kateri namig, kako
se obnašati v tem
času odrekanja. O po-
stajah križevega pota, ob
katerih spremljamo strašno Je-
zusovo pot na Kalvarijo, na kateri
je bil križan, in seveda o njihovih
vsebinah, piše Mariza Perat in za-
pis konča z molitvijo: Molimo Te,
Kristus, in te hvalimo, ker si s svo-
jim križem svet odrešil. Ime učen-
ca, ki je Jezusa izdal s poljubom,
se bo prikazalo ob rešitvi križanke
v rubriki Spoznavajmo Sveto pi-
smo izpod peresa žal pokojne ilu-
stratorke Paole Bertolini Grudina.
Kdor bo pravilno izpolnil njeno
rubriko Čas za igro!!! , se mu bo v
krogih prikazalo ime svetnika, ki
je neizmerno ljubil naravo. V pe-
smi Slutnja Berta Golob (ilustra-
cija Monica Quaggiato) opisuje Je-
K zusa, ki v delavnici krušnega očetaJožefa izbira les; v njegovi duši semedtem že poraja senca smrti na
križu. Tudi Pacek Walterja Grudi-
ne po svoje razmišlja o postu kot
o času, v katerem bi se lahko vsi
bolj spoštovali. V Zgodbah iz Sve-
tega pisma, ki jih bralcem pred-
stavlja Walter Grudina, je spet
protagonist Jožef, tisti, ki so ga
bratje iz zavisti vrgli v vodnjak. Fa-
raonu je Jožef obrazložil sanje o
sedmih debelih in suhih kravah...
Zgodbo je z ilustracijami nežnih
barv, značilnih za njeno likovno
ustvarjanje,
opremila Paola
Bertolini Grudi-
na. Dopolnjevanka
z barvnimi sličicami se
navezuje na dan staršev, 25. ma-
rec. Na veselje Velike noči – tudi
ob čokoladnih jajcih - pa že cilja
srečen konec pravljice Prese-
nečenje v mlaki Ž o žabicah, na
katere se je spustila štorklja.... Nje-
ne zle namene je prekrižala vila
Biserka, ki je dežne kaplje spreme-
nila v čokoladna jajčka...
Najrazličnejša glasbila so se znašla
v rubriki Besede v podobah Dani-
le Komjanc. Otroci jih bodo po-
barvali in dodali še flavto. Da je
prijatelj največje bogastvo, ki ga
Porast gliv po celem telesu
(drobne pikice po celem irisu)
Gliva, ki ubije glivo
Aktualno 19. marca 2020 15
Mora, ki je postala resnica
Kje ste ljudje?
  red nekaj tedni sva s prija-
teljico živahno debatirali o
pripadnosti. Prepričana je,
da je človek vse bolj samosvoj, iz
družabnega bitja, ki je del skup-
nosti, se vse bolj zapira v svoj ego-
centrizem, v svet, kjer stik z osta-
limi predstavljajo kvečjemu so-
cialna omrežja. Ni tako, sem opo-
rekala, nekoliko, ker sem pre-
pričana, da je človek, podobno
kot vsak sesalec, riba ali ptica,
družabno, krdelno bitje. Največ
pa zato, ker so soljudje meni sami
potrebni, kot mi je potreben kisik
ali vsakdanji kruh. Ker bi za na-
smeh zamenjala vse. Ker mlado-
stno naivno živim za ljudi in se
jim predajam. Človek je in bo, če
mene vprašate, na vekomaj ostal
družabno bitje.
Ko sem na debato že popolnoma
pozabila, so se na televeziji začele
širiti prve novice o epidemiji, ki
naj bi izbruhnila v kitajskem me-
stu Wuhan ali, kot pišemo mi Slo-
venci, Vuhan. Temu nisem na-
menjala veliko pozornosti, vsaj na
začetku ne. Ker me žene novinar-
ska radovednost, sem seveda pre-
birala in brskala po novicah. Nič
več. Z občutkom, da se to dogaja
v deželi, kjer se v mestih tare ljudi,
kjer so naselja človeška mravljišča.
In kjer na nekih umazanih tržni-
cah, nekateri boste seveda opore-
kali, da sem polna predsodkov,
imajo v kletkah strpane najra-
zličnejše živali in kjer nato ta ne-
dolžna, trpeča in čuteča bitja baje
celo živa prekuhajo, da je potem
meso okusnejše. Tuja kultura. Tuj
svet. Ko sem na socialnih om-
režjih spremljala posnetke ljudi z
maskami in kamionov, ki so z
neznanimi snovmi razkuževali
ulice, mi je bilo tesno. Priznam,
občutku groze se nisem mogla
izogniti, spremljal pa ga je tisti
vsem nam predobro znani vzdih
“joj, ubogi ljudje, pa še dobro, da
P je tako daleč”. Nič drugega, nobe-nega strahu, saj se je vse dogajalona drugi strani zemeljske oble v
državi, ki nam je še delna neznan-
ka. Bila sem čisto mirna. Pa čeprav
bi morala že zaradi izkušenj iz
prejšnjih stoletij vedeti, da so se
celo v časih, ko globalizacije še ni
bilo, epidemije iz Kitajske širile po
vsem svetu. Že v prejšnjem stolet-
ju je veljal rek, da ko Mao Tze
Tung kihne, zboli ves svet.
Potem je prišlo. Nenadoma. Rav-
no medtem ko so pri nas v Be-
nečiji in še posebej v moji ljublje-
ni Idrski dolini na ves glas igrale
naše harmonike, “ramonike”, in
smo mi plesali in vriskali v ma-
skah, da bi pregnali zimo, ki v re-
snici še pošteno pritisnila ni in
nas je še čakala za pragom. Veselje
je polnilo dan in večer, občutek,
da smo skupaj, da nas je veliko, da
nas povezuje glasba, ki polni
Idrsko dolino, so čisto občasno
zmotile novice z mobilnikov.
Menda je v Krminu, je Marko pre-
nehal z nategovanjem meha in se
za trenutek zresnil. “Je” se je seve-
da nanašal na tisto neznano, ne-
zaželjeno, počasi prihajajoče, ki
ima na slikah podobo rdečkaste
krogle s številnimi peclji, nožica-
mi ali pentljami. In je nekaj dni
prej kot strela z jasnega padlo v
vsakdanjik delavnih in urejenih
prebivalcev Lombardije.
To, kar se mi je zdelo nemogoče
in se je v moji podzavesti lahko
dogajalo le na Kitajskem, je bilo
zdaj tu. Ljudje, ki niso smeli s svo-
jih domov. Rdeče cone, ki jih ni
smel nihče zapustiti. Policija, za-
por, omejevanje vsakega gibanja.
Kazen, če si šel na izlet ali na obisk
k prijatelju. Karantena … Kršitev
katere je kazniva. Seveda je prvo,
na kar človek ob vsem tem pomi-
sli, svoboda. No, vsaj jaz. Tista svo-
boda, ki naj bi bila neodtujljiva,
nedotakljiva, sveta in osebna. Svo-
boda, da si, da se gibaš, da greš in
da odločaš. Priznam, da me virusa
ni bilo in ni strah in da v tiste po-
snetke iz Kitajske, kjer so ljudje na
cestah popadali na tla kot muhe,
nisem verjela in še zdaj ne verja-
mem. Tudi sama sem lani dožive-
la, da sem se z gripo in visoko
vročino podala na 18 km dolg po-
hod in seveda posledično staknila
pljučnico. Bolehala sem nato šti-
rideset dni, dokler me antibiotiki
niso rešili kašlja in vročine ter spet
pripeljali med žive. A vendar sem
prebolela in je šlo mimo. Dokler
si zdrav, te seveda bolezni ni strah.
Strah me je tega novega, nepojm-
ljivega, tega, česar nisem vajena.
Kratenja svobode, preklica vseh
oblik kulturne dejavnosti, prepo-
vedi druženja, celo objemanja,
ukrepov, šotorov pred bolnišnica-
mi, merilcev telesne temperature
na mejah in letališčih, karantene
in samote. Da samote. Kajti tiste
harmonike, katerih pesem je do-
nela po vsej Idrski dolini, so bile
zadnje, ki so se tu, na grebenih,
ujetih med reko in nebom, ogla-
sile. Nato je zavladala tišina. Pre-
poved vsega. Prepoved druženja,
petja, prepoved kulture. Prepoved
poljubljanja in veseljačenja. Pre-
poved življenja.
In če sem že bila vajena gripe,
bronhitisa in trdovratnega kašlja,
so mi te prepovedi nenavadno tu-
je. Neznane, zlovešče in tuje.
Sprva se ne zdi tako hudo: okužb
je malo, v naši deželi jih prve dni
sploh ni, jezim se na prijateljico,
ki pravi, da so pri njej doma, v Slo-
veniji, prepričani, da je center
okužbe pri nas v Benečiji. Sloven-
ski mediji so namreč besedo Ve-
neto prevedli v Benečijo. Za pravo,
našo, slovensko Benečijo, ki je tu
ob meji in ni okužena, je, to do-
bro vemo, v matični domovini
malokomu mar. In malokdo
sploh ve zanjo.
V Benečiji smo tako daleč od vse-
ga, da še virusi ne vejo za nas. Kaj
šele Slovenci onkraj meje. Ko je
epidemija še nekje daleč v Lom-
bardiji, se še dobivamo, s prijatelji
zahajamo v gostilno. Lepo nam
je, ko se smejemo in šalimo na
račun tega neznanca, ki so ga v
zadnjih dneh preimenovali v Co-
vid-19. Če se znaš smejati, te ni
strah in nas res ni. Niti prijateljice,
ki je nekoliko bolj občutljiva za
bolezni dihal. Ker smo skupaj,
nam je lepo, in to nam daje moč.
Na začetku vsake poti smo seveda
vsi polni poguma in energije. Ti-
sti, ki ne nasedamo paniki. Med-
tem ko so nekateri, na srečo takih
osebno ne poznam, navalili v
trgovine in izpraznili police, ne
samo v Italiji, temveč tudi v Slo-
veniji in sosednji Koroški, smo
drugi spremljali začetek vsega z
optimizmom. Virus zdravemu
človeku ni nevaren. To nas je bo-
drilo. In slepilo. Tako da smo po-
zabili na težke posledice, ki jih
skorajšnja epidemija prinaša za
gospodarstvo, pa tudi za kulturno
in socialno življenje. Za življenje
nasploh. Ki verjetno nikoli več ne
bo tako, kot je bilo. Morda ker je
bilo vse skupaj izvedeno
načrtno. Morda ker so na-
merno spremenili naše
navade. Predvsem
manjšine. In predvsem
Benečije.
Zdaj smo tu, vse bolj do-
ma. Vse bolj sami. Pove-
zujeta nas telefon in
računalnik, prek katerih
si obljubljamo, da se bo-
mo v kratkem spet sešli in
celo objeli. Da, kajti obje-
mi in poljubi so postali
nezaželjeni. Grešni. In če
si kdo izmed nas še upa
objeti prijatelja, je to že ju-
naško dejanje. V javnih
lokalih sumljivo gledamo
na vsakega, ki zakašlja,
prireditev ni, odpadli so
celo pohodi v gore. Odpa-
dla je pesem. Odpadel je osmi ma-
rec. Bližina postaja greh. In ko be-
rem o vladnih ukrepih, ki sta-
rejšim celo prepovedujejo, da bi
šli iz hiše, kot bi človek ne imel
duše in srca in kot bi zdrava sta-
rost ne slonela tudi na medseboj-
nih stikih, razmišljam, ali bomo
po vsem tem še znali živeti, kot
smo nekoč. Če bomo še znali ob-
jeti človeka. Če se bomo med pri-
jatelji še poljubljali. Če nam bo le-
po, ko bomo skupaj ob mizi peli.
In če bomo pozabili na tisti meter,
dva, ki nas zdaj po predpisih
ločujeta. Morda nam bo razdalja
prišla v navado. Morda nas bodo
prepričali, da se ni treba objemati,
da je to staromodno. Morda bo-
mo še bolj srepo buljili v pametne
telefone. Bojim sem. Bojim se tudi
revščine. Vem, da prihaja. Morda
je ta virus ušel kontroli ravno zato,
da bi si prilastil našo svobodo in
blagostanje. Kajti vsak tak ukrep
poseže v socialno tkivo in morda
za vedno umori čustva, navade,
obrede, življenje, ki so del nas.
Vsi se bojimo. In vsi smo potrti.
Boli seveda vse bolj. Boli tiste, ki
ne smejo spremljati svojih dragih
na pogreb … Kot v časih, ko je raz-
sajala kuga. Boli tiste, ki ne smejo
sorodnikov obiskovati v bolnišni-
ci. Boli nas, ki se sicer, ne vem ali
iz nepremišljenosti ali neracional-
nosti, zase ne bojimo, na dnu srca
pa nas je strah, da številnih prija-
teljev in znancev, ki so starejši ali
bolehni, morda čez nekaj mese-
cev ne bo več. Ampak to ni mo-
goče. Na to ne smemo misliti. Ni
mogoče, ker se take stvari dogaja-
jo samo na Kitajskem. Ne v Evro-
pi. Vsako jutro, ko se zbudim, se
hočem najprej otresti neprijetnih
sanj. In vsako jutro spoznavam, da
je mora resnica. Ne morem se izo-
gniti tej misli. In občutku, da so
za težko moro, ki pritiska na nas,
interesi nekaterih, nekoga,
nečesa. Eni sicer pravijo, da je za
vsak ukrep prepozno. Jaz verja-
mem, da bo kmalu pomlad in da
bo vse spet tako, kot je bilo še pred
nekaj meseci. 
Zdaj, ko pišem te vrstice, smo že
lep čas osamljeni. Ne rečem do-
ma, ker živim, kolikor se da nor-
malno. Iščem pa človeka. Kajti to
je meni najpomembnejše. Člo-
vek, Prijatelj. Skoraj nepojmljivo
se mi zdi, da je lahko objem ne-
varen. Celo prepovedan. Nepri-
meren. Ker je meni življenjsko po-
memben. Ker ne razumem ljudi,
ki ne marajo bližine. Meni je nuj-
na. Tako kot kisik. Tako kot kruh.
Sredi doline, kjer so obmolknile
harmonike in je tišina edini od-
mev življenja, se sprašujem, kje ste
prijatelji. Kje ste, ljudje. Kje je
življenje, kot smo ga poznali. Kdaj
bomo spet skupaj. Upam vsi …
Suzi Pertot
Opomba uredništva: Zapis je na-
stal pred uvedbo karantene za vso
Italijo.
Geslo je “Ostanimo doma”!
Tudi šport se je ustavil
  teh dneh hodimo po tan-
kem ledu, tako da se bo do
izida časopisa morda še
kaj spremenilo glede na spodaj
napisano. Ustavil se je dober del
sveta, ustavil se je seveda torej tudi
šport. Geslo je »Ostanimo doma«,
tako da nista pravzaprav pripo-
ročljiva niti tek ali kolesarjenje po
malo obiskanem bližnjem gozdu.
Treba bo nekaj časa, kolikor bodo
pač rekle oblasti, potrpeti tudi z
gibalno dejavnostjo, ki pa je seve-
da dopuščena (in priporočana!)
doma ali na dvorišču, za tiste, ki
ga imajo.
Tekmovalni šport se je v roku de-
setih dni najprej omejeval, nato
pa dejansko prekinil, kar je edino
smiselno. Ta prispevek smo si
omislili kot nekakšen pregled
stanja in zlasti tega, kar nas bo
V čakalo. Ponavljamo, da so razme-re v stalnem razvoju, tako da se jetudi pri tem morda medtem še kaj
spremenilo. Gotovo v smeri od-
povedovanja prireditev in tekmo-
vanj.
Odpadel je Pokal Vitranc, predvi-
den prejšnji vikend, odpade Pla-
nica, ki bi se začenjala danes.
Sploh so predčasno zaprli sezono
svetovnega pokala v vseh zimskih
športih. Začetek kolesarske krožne
dirke po Italiji so prestavili, ravno
tako sezono formule ena (start ju-
nija?) in motociklističnega kral-
jevskega razreda MotoGP. Hitro so
se odzvali tudi v Združenih
državah Amerike, kjer so prekinili
prvenstva v moštvenih panogah.
Pri nas, v Italiji in Sloveniji, so tek-
movanja v ekipnih športih zam-
rznjena, posamezne zveze pa se-
veda še ne vedo, če in kdaj se bo-
do lahko nadaljevala. Največji in-
teresi in negotovost so kajpak
okoli bogatega nogometa. Vse
kaže, da evropskega prvenstva
med junijem in julijem ne bo, raz-
mišljajo o prestavitvi na konec po-
letja ali celo v leto 2021. Celinsko
tekmovanje bi bilo namreč
razpršeno med kar dvanajstimi
državami. Podoben scenarij, torej
enoletni zamik, je možen tudi za
olimpijske igre v Tokiu. Glede no-
gometnih državnih prvenstev se
govori o tem, da bi odpoved Eura
2020 lahko dovolila zvezam, da li-
ge trajajo izjemoma do konca ju-
nija, če bodo seveda razmere do-
volj hitro varne za igranje. Velik
kaos je tudi z nogometnimi
evropskimi pokalnimi tekmovan-
ji. Zadnji krog je po sili razmer ne-
popoln, ker ni bilo več moč leteti,
nadaljevanje Lige prvakov in
Evropske lige so preložili. Na ta
način so postopali tudi v medna-
rodni košarkarski, odbojkarski in
rokometni zvezi. Okrnjena oziro-
ma vsaj zamaknjena pa bo tudi se-
zona jadralcev, teniških igralcev
in ostalih individualnih športov.
Vprašljiva pa je konec junija no-
gometna Europeada, na katero se
naša skupnost tako temeljito pri-
pravlja.
Pri tem ponavljamo, da bo po
koncu zdravstvene krize ves čas,
da se zamujeno nadoknadi, za
marsikoga bo sezona tudi izgu-
bljena, nič ne de. Zdaj je čas, da
to športno sprejmemo, ostanemo
doma in skupaj kar se da mirno
ter zdravo premostimo to
občutljivo obdobje.
HC
Banke skupine Cassa Centrale v tem izrednem stanju 
Pomoč družinam in podjetjem,
pripadnikom lokalnih skupnosti
  kupina Cassa Centrale se je
odzvala na apel socialnih
partnerjev, vsebovan v
skupnem sporočilu za javnost z
dne 27. 2. 2020, s katerim pozi-
vajo k skupinskim prizadevan-
jem za premostitev krize in čim
hitrejšo normalizacijo stanja.
Skupina Cassa Centrale in pri-
družene hranilnice in zadružne
banke so blizu svojim lokalnim
skupnostim in prebivalstvu. Sku-
pina Cassa Centrale je za obvla-
dovanje in premostitev trenutnih
izrednih razmer, ki jih povzroča
koronavirus, zagotovila konkret-
no in takojšnjo pomoč, in sicer:
· celovit moratorij (glavnica in
obresti) odplačevanja kreditov za
6 mesecev od predložitve zahtev-
ka s 6-mesečnim podaljšanjem
amortizacijskega načrta za vse
družine in podjetja, ki bivajo ozi-
roma imajo sedež v občinah,
podvrženih učinkom uredbe (t.
i. rdeče območje); moratorij bo
lahko podaljšan za dodatnih 6
mesecev v primeru podaljšanja
izrednih razmer;
· celovit moratorij (glavnica in
obresti) odplačevanja kreditov za
12 mesecev od predložitve zah-
tevka z 12-mesečnim podaljšan-
jem amortizacijskega načrta za
posameznike, ki zaradi omejitev
pri opravljanju samostojnega po-
klica ali posledic izrednega stanja
S na delodajalca utrpijo začasniupad prihodkov;· moratorij odplačevanja glav-
ničnega deleža mesečnih anuitet
kreditov za 6 mesecev od pre-
dložitve zahtevka s 6-mesečnim
podaljšanjem
amortizacij-
skega načrta za
vse družbe in
podjetja, člane
naše banke, ki
lahko do-
kažejo začasen
upad prometa
kot posledica
upada komer-
cialne dejav-
nosti in težav
pri dobavi;
· podaljšanje
obstoječih iz-
voznih akredi-
tivov za 120
dni v primeru nedostave blaga ali
drugih okoliščin, ki so neposred-
no povezane s koronavirusom;
· odobritev namenskih kreditnih
linij za podjetja, ki poslujejo v tu-
rizmu ali z njim povezanim sek-
torjem in ki utrpijo znatno števi-
lo odpovedi rezervacij oziroma
naročil.
Podporne ukrepe lahko posa-
mezne hranilnice in zadružne
banke, pridružene skupini Cassa
Centrale, dopolnijo glede na po-
sebne potrebe in zaradi iskanja še
ustreznejših rešitev.
“Pobuda”, tako razlaga predsed-
nik upravnega sveta družbe Cas-
sa Centrale Giorgio Fracalossi, “je
v skladu z našo zgodovino in s
poslanstvom, da podpremo lo-
kalno skupnost, družine in pod-
jetja. Želimo pomagati občinam
rdečega območja in v vseh pri-
merih, v katerih so udeleženi
naše stranke in komitenti.
Vse družbe, pridružene k skupini
Cassa Centrale Banca, vključno z
matično družbo vzdržujejo kon-
stanten dialog z institucijami in
s socialnimi partnerji in z njimi
sodelujejo na lokalni in državni
ravni.