PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 32 (14.123)
Trst, petek, 7. februarja 1992
Na včerajšnjem srečanju meddržavne delegacije
Ljubljana in Zagreb uredila svoje odnose
Podpisali sporazuma o diplomatskih odnosih in o gospodarskem in finančnem sodelovanju
ZAGREB - Včeraj so v Zagrebu podpisali sporazum o vzpostavitvi diplomatskih stikov med Hrvaško in Slovenijo na ravni veleposlaništev in sporazum o gospodarskem in finančnem sodelovanju obeh držav.
Pred tem, po svečanem, sprejemu, sta obe delegaciji, ki sta ju vodila predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan in predsednik Republike Hrvaške Franjo Tudjman, imeli uradne pogovore.
»Smo priče zgodovinskih dogodkov in potrditve prihodnjih dobrih odnosov,« je dejal Milan Kučan navzočim, s posredovanjem radia in televizije pa tudi hrvaški javnosti. »Dosedanje sodelovanje je bilo zadovoljivo, čeprav se v zadnjem času, zaradi preobremenjenosti z drugimi problemi, nismo mogli pogosto sestajati. V odnosih med obema državama moramo upoštevati
tudi dokumente iz Helsinkov in Pariza. Če hočemo iti v Evropo, potem ji moramo pokazati, da znamo sodelovati brez odvečnih formalnosti. Še vedno je odprtih nekaj vprašanj, na primer problem Ljubljanske banke in lastnine. Vse to pa se da rešiti,« je dejal Kučan, »če obstaja dobra volja. V tem kontekstu moramo pričakovati sprejetje posebnih sporazumov čez mesec dni, v njihovo pripravo pa je treba vključiti strokovnjake.«
Po podpisu sporazuma o diplomatskih stikih in medsebojnem gospodarskem sodelovanju je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle izjavil, da so storili nov korak v medsebojnih odnosih in sodelovanju med dvema samostojnima in suverenima državama. Gre za potrdi-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tajnik DSL Achille Occhetto včeraj na obisku v Trstu
»Manjšini sta bistveni za razvoj teh krajev«
Razgovor s predstavniki slovenske in italijanske skupnosti
Occhetto z zastopstvom naše narodnostne skupnosti (Foto
TRST- Včeraj je bil na obisku v Trstu vsedržavni tajnik Demokratične stranke levice Achille Occhetto, ki je imel celo vrsto političnih razgovorov, udeležil pa se je sinočnjega predvolilnega shoda svoje stranke v konferenčni dvorani Pomorske postaje. Med drugim se je Occhetto srečal tudi z zastopstvom Slovencev v Italiji in s predstavniki italijanske skupnosti v Sloveniji in Hrvatski.
Delegaciji slovenske manjšine je Occhetto obljubil, da se bo DSL prizadevala za uzakonitev takega volilnega sistema, ki bo zajamčil manjšini zastopstvo v parlamentu. Napovedal je tudi politično angažiranost za uveljavitev javne rabe slovenščine v krajevnih upravah, pri čemer se je navezal na znano sovodenjsko aafero. Na Pomorski postaji je govoril tudi o položaju v nekdanji Jugoslaviji.
Križmančič)	NA 5. STRANI
Ob slovenskem kulturnem prazniku visoko priznanje za življenjsko delo
Pisatelju Borisu Pahorju letošnja Prešernova nagrada
LJUBLJANA Drevi ob 20. uri Prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku Predsedstvo Republike Slovenije in upravni odbor Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma proslavo in slovesno podelitev letošnjih Prešernovih nagrad. Slavnostni govornik bo pesnik in predsednik Društva slovenskih pisateljev Dane Zajc. Na koncertu bodo sodelovali Simfonični orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Urošem Lajovičem ter solistki Dubravka Tomšič-Srebotnjak in Darjana Lipovšek. Zdravljico bosta zapela Slovenski komorni zbor In zbor Consortium musicum z zborovodjem dr. Mirkom Cudermanom. Prešernovi nagradi letos Prejmeta tržaški pisatelj Boris Pahor in skladatelj Uroš Krek, nagrade Prešernovega sklada pa Damir Zlatar Frey, Gustav Guamuš,
Janez Gregorc, skupina Novi ko-lektivizem, Igor Samobor, Marjan Tomšič. Nagrajence je pred podelitvijo sprejel Milan Kučan.
V utemeljitvi Prešernove nagra-de za življenjsko delo je navedejo. da je v literaturi Borisa Pahorju strnjena vsa bolečina in radoži-v°st Slovencev na Tržaškem, saj le z obema osvetlil njihovo polpreteklo dobo, in to z različnih viškov: vse muke njihovega zapos-ayljanja za časa fašizma, njihovo socialno strukturo in vedenje, njihovo politično ozaveščenost in te-zave v nelahkih letih po drugi Svetovni vojni.
Predvsem pa se je izkazal za nespornega mojstra ob ubesedovanj11 psiholoških, antropoloških razmerij v uničevalnih taboriščih,
1 jih je tudi sam izkusil med dru-9° svetovno vojno. Roman Nekro-P°la je nedvomno eden od viškov
Nadaljevanje na 2. strani
Boris Pahor med podpisovanjem svoje knjige v tržaški knjigarni
Državnika se bosta srečala že tretjič
Cossiga in Kučan danes v Gorici
GORICA - Predsednik italijanske republike Francesco Cossiga in predsednik Republike Slovenije Milan Kučan se bosta danes srečala že tretjič v kratkem razdobju. Srečanje med državnikoma bo na prefekturi v Gorici, kjer bo Cossiga sprejel slovenskega predsednika z vsemi častmi.
Cossiga in Kučan sta se prvič srečala na Goriškem, ko slovenska republika še ni bila uradno priznana. Drugič sta se sešla pred nedavnim, ko je Cossiga osebno nesel v Zagreb in v Ljubljano dokumente o uradnem priznanju republik. Današnje bo njuno tretje srečanje. In čeprav bo pogovor kratek, bo najbrž korak naprej v odnosih med sosednjima državama.
Cossiga bo ob svojem prihodu na goriški občini odkril ploščo, ki spominja na njegov prvi obisk na Goriškem. Nato se bo na prefekturi sešel s predsednikom Milanom Kučano in premierom Lojzetom Peterletom. Pred odhodom v Videm se bo sestal še z upravitelji z Goriškega. Naj spomnimo, da so za sestanek s Cos-sigo zaprosili tudi upravitelji Sovodenj, da bi ga opozorili na zapostavljanje pravic manjšine.
V soboto bo predsednik italijanske republike v Vidmu in na Pordenonskem, v nedeljo pa bo končal obisk v deželi z obiskom v kostnici v Cargnaccu, kjer so posmrtni ostanki vojakov Armir-ja, in nato v Porčinju, kjer je pod streli garibaldincev padlo 19 pripadnikov brigade Osoppo.
Moškega so prvič pripeljali v bolnišnico že ponoči, ko naj bi odklonil hospitalizacijo
Brez pomoči umrl na hodniku rimske klinike
RIM Italijanskemu zdravstvu se obeta nov škandal po smrti 34-letnega Giovan-nija Silvestrija, ki je včeraj zjutraj umrl na hodniku sprejemnega oddelka največje rimske poliklinike Umberto I., ko je zaman čakal, da bi mu kdo nudil prvo pomoč. Po pripovedovanju prič, je mlademu moškemu tekla kri in slina iz ust, vsaj trije bolničarji pa naj bi skušali na sprejemnem oddelku izposlovati pomoč zdravnika.
»Toda nihče ni hotel priti,« je resignira-no povedal bolničar Francesco Coppini, ki je takoj po smrti Silvestrija zaradi opustitve pomoči policiji v bolnišnici prijavil dežurnega zdravnika Antonella Roso. Silvestrija so v bolnišnico pripeljali z rešilcem Rdečega križa in eden od voznikov je potrdil Coppinijeve izjave, da dr. Rosa kljub prošnjam ni hotel priti iz sprejemnega oddel-
ka. »Bilo je 8 zjutraj in zdravniku sem rekel, da zunaj nekdo umira,« je povedal voznik rešilca. »Toda zdravnik mi je odgovoril, da ne more nič storiti, saj pregleduje druge paciente. Na mojo grožnjo, da bom poklical policijo, če ne pride, pa je le kratko dejal, naj jo le pokličem,« je še povedal šofer. Njegovo pripoved je potrdila tudi Gabriella Santilli, ki je na- sprejemni oddelek pripeljala svojega očeta Pasguala. Na zahteve bolničarjev po pomoči, naj bi zdravnik Rosa dejal: »Ni v moji pristojnosti. Ne morem pregledati vseh, ki so v Rimu na nosilih ali na klopcah!«
Giovanni Silvestri pa je bil včeraj prvič v bolnišnici Umberto I. že sredi noči. Pri-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Letalo strmoglavilo na hotel in restavracijo 15 mrtvih in 14 pogrešanih
NA 2. STRANI
' □ D n
V atentatu baskovske ETA pet mrtvih v Madridu
NA 12. STRANI
Craxijev recept za premostitev italijanske gospodarke krize
Dobra vlada in več naložb v proizvodne infrastrukture
Vse več držav se zaveda razpada jugoslovanske federacije
Ruske napovedi o priznanju Turčija pa hoče izbiti dno in je priznala 4 republike
MILAN — Politične stranke v teh dneh pripravljajo programe, kandidatne liste in volilne strategije. Prva, ki je začela s konkretnim preverjanjem programa v praksi med člani in simpatizerji pa je bila socialistična stranka, ki je včeraj v Milanu priredila prvo od serije srečanj, na osnovi katerih bo nato ob koncu meseca v Turinu sestavila dokončni volilni program.
Včerajšnje srečanje v Milanu je bilo, skoraj samoumevno, namenjeno predvsem gospodarstvu in socialni problematiki. Sekretar Bettino Craxi je pred poslušalci, med katerimi je bilo veliko podjetnikov, poudaril, da bo po volitvah država potrebovala dobro vlado z dobrim programom, ker je to edini način za premostitev krize. Možnost oblikovanja dobre vlade pa bo odvisna prevsem od rezultata volitev. V konkretnem nakazovanju smernic gospodarske politike je Craxi dejal, da je treba uresničiti obsežen program posegov v proizvodno infrastrukturo, ker bi to dalo podjetjem večjo konkurenčnost in izboljšalo kakovost življenja. Bistveni cilj je preseči sedanjo težko gospodarsko konjunkturo s krepitvijo tehnološko razvitih podjetij, ki spodbujajo nove naložbe. Ob spoštovanju evropskih smernic je treba rešiti osnovne vozle italijanske industrije in temu prilagoditi politiko na področju davkov, dela in izobraževanja. Zavzel se je tudi za ohranitev temeljnih načel socialne države ob odpravi storjenih napak. Predvem pa
mora obstajati jasno sorazmerje med ceno in kakovostjo storitev.
Prisotni industrij ci so v znatni meri soglašali s socialističnim sekretarjem. »Ugotovili smo, kaj je treba narediti,« je dejal predsednik lombardske zveze industrij cev, »sedaj pa je treba te načrte uresničiti«.
Poleg razprave na socialističnem simpoziju v Milanu je bila v ospredju včerajšnjega dne še polemika med predsednikom republike Cossigo in predsednikom Olivettija De Benedettijem. Cossiga je poudaril, da se je včeraj hotel le pošaliti, toda da njegove besede niso bile samo šala dokazuje repek, ki ga je pritaknil pojasnilom. Če hoče sanirati podjetje Olivetti, je dejal Cossiga, naj De Benedetti najprej proda delniški paket Repubblice in Espressa.
Prav tako je bil v ospredju pozornosti medijev Togliattijev lik. Včeraj so objavili dokumente, ki dokazujejo, da je KPI imela pred vojno svoje vohune v vseh italijanskih antifašističnih strankah. Dokumente so prikazali kot pomembno novost. Toda direktor Inštituta Gramsci Giuseppe Vacca je pojasnil, da gre za že dalj časa znano gradivo, ki ga je njegov inštitut, kot je jasno dokumentirano, že pred leti dal na razpolago raziskovalcem.
Morda je res, da nekatera »nova odkritja« o Togliattiju le nimajo samo znastvene, pač pa tudi drugačno valenco, morda celo mimo volje tistih, ki so gradivo odkrili.
LJUBLJANA — Včeraj je tudi Turčija priznala neodvisnost Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Makedonije. To je prek turške agencije Anatolija sporočil zunanji minister Hikmet Cetin. Dejal je, da je Turčija oklevala s priznanjem, ker ni hotela škodovati prizadevanjem za zagotovitev miru v Jugoslaviji. V Ankari poudarjajo, da so se za priznanje odločili potem, ko so na podlagi natančne analize ugotovili, da Jugoslavija dokončno odhaja v zgodovino. Turčija je torej druga država po Bolgariji, ki je priznala suverenost BiH in Makedonije, kar je svojevrsten opomin Srbiji, a posredno tudi Grčiji.
Tudi voditelji Ruske federacije so se odločili, da priznajo neodvisnost in suverenost Republike Slovenije, je izjavil veleposlanik Ruske federacije Jurij Stepanovič Gerjabin v včerajšnjem pogovoru s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Kot je dejal, so v Slovenijo prišli na pobudo
predsednika Borisa Jelcina in sicer z namenom, da se pogovorijo o vseh pomembnih vprašanjih, ki jih odpira priznanje Slovenije. Uradni dokumenti o priznanju bodo prišli kmalu po vrnitvi ruske delegacije v Moskvo. Veleposlanik Gerjadin je tudi dejal, da dobro poznajo gospodarske možnosti Slovenije in da si zato želijo čim-boljše sodelovanje. Povedal je še, da bo Rusija uradno priznala tudi Hrvaško ter upoštevala pravico in željo nekaterih republik nekdanje Jugoslavije po oblikovanju nove federacije. Minister Rupel je dejal, da si Slovenija želi čimprej navezati diplomatske odnose na ravni veleposlaništev. Slovenski minister je tudi dejal, da si želijo, da bi na ozemlju bivše Jugoslavije prišlo do tistega, kar se je zgodilo v nekdanji Sovjetski zvezi - Jugoslavija naj se torej sama razpusti, vse republike pa imajo pravico, da se v skladu s svojimi željami povežejo v novo zvezno državo, (dd)
V strmoglavljenju vojaškega herculesa petnajst mrtvih in štirinajst pogrešanih
Letalo je povzročilo pravo razdejanje	(Telefoto AP)
NEW YORK — Petnajst mrtvih in 14 pogrešanih je začasni obračun strmoglavljenja ameriškega vojaškega transportnega letala C 130 na neko restavracijo in hotel v mestu Evansville v ameriški zvezni državi Indiana. Med mrtvimi je tudi petčlanska posadka ogromnega herculesa narodne garde iz Kentuckyja.
Do nesreče je prišlo ob 11. uri dopoldne tekoj po vzletu letala z letališča v Evansvilleu. Po pričevanju očividcev je hercules med nizkim letom nad avtocesto 41 nenadoma strmoglavil na parkirišče restavracije Jo Jo in eksplodiral. En del trupa je zagnalo v restavracijo, drugi del pa v bližnji petnadstropni hotel Drury Inn. Po eksploziji se je vnelo gorivo, tako da je večina žrtev zgorela, ljudje,
ki so po strahoviti eksploziji priskočili na pomoč, pa so bili do prihoda gasilcev skoraj nemočni, saj so obe poslopji ovijali večme-trski plameni. Kljub temu se je nekaj gostov iz restavracije in hotela čudežno rešilo, šest pa jih je težko ranjenih zaradi opeklin po vsem telesu.
Šef letališča v Evansvilleu San-dy Adler je povedal, da se je pilot vadil v pristajanju in vzletanju. To naj bi bili rutirfski manevri za pilote 123 eskadre narodne garde iz Louisvillea v Kentuckyju, je še povedal Adler in dodal, da so njegovo letališče vojaška letala že večkrat uporabila v ta namen. Nihče pa ni vedel, zakaj so izbrali prav to letališče, ki ima v neposredni bližini več hotelov in restavracij.
nadaljevanja s /. strani - nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s 1. strani
• Ljubljana
tev zgodovinskega dejstva, ki se je zgodilo, podpis pa samo potrjuje že doslej dobre odnose. Kar zadeva gospodarsko sodelovanje, so dosegli to, kar je bilo nujno, da bi lahko z medsebojnim sodelovanjem nadaljevali. Ni nobenega odprtega vprašanja, ki ga ne bi mogli z malo dobre volje rešiti.
Franjo Gregurič, predsednik hrvaške vlade je poudaril, da gre za zgodovinsko delo dveh držav, ki sta na pogorišču nekdanje Jugoslavije prvič vzpostavili in sklenili sporazume o dolgoročnem sodelovanju. S tem so zagotovili in odprli nove poti sodelovanja, dobrih človeških in gospodarskih odnosov, ki jih je treba tudi v prihodnje dograjevati.
Pridržujoč se temu, kar je rekel Milan Kučan, je Franjo Tudjman poudaril še neko dejstvo - prvič v zgodovini sta se sestali delegaciji mednarodno priznanih držav Slovenije in Hrvaške. Pri tem je opozoril, da je malo sosednjih držav v svetu, kot sta naši dve, ki bi imeli tako malo medsebojnih problemov. Seveda problemi obstajajo, vendar so le postranski. Tako je problem meje v bistvu samo tehnično vprašanje. Ali mejni prehodi, ki bi morali biti pod isto streho. Meje bi morale biti odprte - evropske, ne pa balkanske.
S podpisom tega sporazuma sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili, da bosta spodbujali in posodabljali izmenjavo novega in standardnega blaga in storitev ter vse vrste posebnih oblik zunanjetrgovinskega poslovanja, skupne naložbe, po-slovno-tehnično sodelovanje, ustanavljanje podjetij in predstavniš-
tev, kakor tudi uporabo njunih prostih carinskih con.
Medsebojni promet blaga, ki izvira in tega sporazuma, je oproščen plačila carine in drugih pristojbin, razen plačila stroškov carinskega postopka. Za medsebojni promet blaga in storitev, ki izvira iz tega sporazuma, ne veljajo določbe predpisov o zunanjetrgovinskem poslovanju, s katerim so predpisani uvozni in izvozni kontingenti.
Za uresničevanje ciljev tega sporazuma sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili, da bosta ustanovili mešano komisijo, ki bo pripravljala predloge za uresničitev ciljev, da bi tako dosegli optimalne rezultate, pripravljala pa bo pogoje za izmenjavo informacij na področju sodelovanja v trgovini, industriji in analizirala nadaljnje ukrepe za pospešitev in razvoj gospodarskega sodelovanja, (dd)
• Borisu Pahorju
njegovega literarnega snovanja, saj ni samo pietetna, niti ne zgolj pričevanj ska literatura, ampak nadčasna postmoderna mojstrovina o grozljivi meji človeških strahot, roman, s katerim je prehitel ugotovitve moderne antropologije in z njimi zastavil nerešljiva vprašanja o žrtvah in rabljih in samem smislu bivanja.
V svojih drugih romanih, kot so Mesto v zalivu ter trilogija Zatemnitev - Spopad s pomladjo - V labirintu, je s svojsko umetniško besedo oživil težek, zagaten položaj Trsta in tragične, eksemplarične usode njegovih ljudi ter prikazal, kaj v bistvu in v žalostni praksi zgodovine pomenijo besede identiteta, svoboda in smisel.
Pisatelj Boris Pahor se je v težkih povojnih desetletjih izkazal kot mož pokončne, neuklonljive drže, kot mož, čigar misel odmeva tudi v evropskem prostoru.
• Brez pomoči
bližno ob 3.30 zjutraj so ga namreč pripeljali na sprejemni oddelek, kjer ga je pregledal dr. Rosa. Iz sprejemne knjige je razvidno, da so moškemu, ki naj bi povedal, da si je vbrizgal mamilo, nudili prvo pomoč in se odločili za hospitalizacijo. S tem v zvezi je primarij poliklinike Giuliano Bettazzoni prisotnim kronistom pokazal sprejemno knjigo, v kateri je bil, ob terapiji in zdravilih, ki so jih Sil-vestriju predpisali, tudi pripis z nečitljivim podpisom, da odklanja hospitalizacijo.
Bolničar Francesco Coppini, kije zdravnika Roso prijavil policiji, s tem v zvezi pravi, »da je zdaj lahko govoriti in morda celo ponarediti sprejemno knjigo.« Tudi Edda Santilli, sestra Gabrielle Santilli, je povedala, da je takoj po smrti mladega moškega ujela pogovor dveh zdravnikov ob nosilih s truplom Silvestrija: »Zdaj bo treba zavihati rokave, ker nam prihaja v goste policija.«
V bolnišnico so popoldne prišle tudi štiri predstavnice sodišča za pravice bolnikov, zdravstveni odbor v bolnišnici pa je delil lepak, v katerem zahteva, »da se celotni dogodek pojasni in ugotovi odgovornost.«
Nova smrt zaradi opustitve nudenja medicinske pomoči je takoj dvignila precej prahu. Sindikati zdravnikov zahtevajo, »da se ugotovi, kdo je v tem primeru odgovoren, istočasno pa naj se poskrbi za
reorganizacijo in okrepitev služb prve pomoči in sprejemnih oddelkov v bolnišnicah, ki predstavljajo eno najpomembnejših točk v dejavnosti bolnišnice, ki pa je največkrat podcenjevana.« Po mnenju predsednika konfederacije bolnišničnih zdravnikov Sizia, zdaj »razmere v bolnišnicah ne morejo zadovoljiti ne tistih, ki v njih delajo, kot tudi ne tistih, ki zdravstveno pomoč potrebujejo.« Sizia pa je še dejal, »da je seveda treba ugotoviti vsa dejstva, vendar pa se ne more postaviti na zatožno klop zdravnika prve pomoči, ki ne zapusti svojega delovnega mesta, ker primer ne spada v njegovo pristojnost.« Podrobno pojasnitev primera je zahteval tudi tajnik UIL Musi, ki je tudi poudaril, »da je treba odgovorne strogo kaznovati, če se seveda ugotovi njihova krivda.« Za tajnika CGIL Cazzola pa gre za še en primer, »ko je zaradi splošno razširjenega sistema neodgovornosti, ki se ga ni hotelo reorganizirati z reformami, umrl pacient.« Predsednik zdravniških zbornic Parodi, pa je dejal, »da bo moral zdravnik plačati, če je res, da se je izgovarjal, da primer ni v njegovi pristojnosti. Toda povsem drugačna je njegova odgovornost, če je bil zdravnik sam na prvi pomoči poliklinike, kot je rimska.«
Minister za zdravstvo De Loren-zo pa je v zvezi s tem dejal, da bo dokončen odgovor mogoče dobiti čez nekaj dni, ko bo v torek Višji zdravstveni svet sprejel ukrep, v katerem bo tudi podrobno določeno, kdo je odgovoren pri sprejemu bolnikov, njihovem prevozu in nujni prvi pomoči. »Ta dokument, v katerem bodo združeni vsi predpisi, bo omogočal povsem jasno sodbo o napakah in tudi poklicni odgovornosti,« je še dejal minister De Lorenzo.
Italija zahteva od Srbije jasnost o sestreljenem helikopterju ES
RIM — Podpredsednik ministrskega sveta Martelli je včeraj od generalnega sekretarja OZN Galija zahteval pomoč OZN pri odkrivanju krivcev za napad na helikopter opazovalcev ES na Hrvaškem, kjer so umrli štirje italijanski in en francoski častnik. Gali je Martelliju povedal, da bo primer podrobno proučil, omenil pa je dve možni poti. Prva je tista, ki jo je izbral Varnostni svet v odnosu do Libije, ko je zahteval izročitev krivcev za atentat v Lockerbi-eju, druga pa je diplomatska in zahteva osebno angažiranje generalnega sekretarja OZN.
Barbarska sestrelitev helikopterja ES pa je bila v središču pozornosti tudi na včerajšnjih pogovorih med zunanjim ministrom De Micheli-som in njegovim srbskim kolegom Jovanovičem v Rimu. De Michelis je povedal, da je od Jovanoviča odločno zahteval, da se »kljub jasnemu ločevanju med Srbijo in zveznimi oblastmi poiščejo in kaznujejo krivci.« Jovanovič je ob tej zahtevi vztrajal na že znanem srbskem stališču, »da je šlo za žalosten dogodek, v katerem so umrle osebe, ki so bile na humani misiji, vendar pa je treba ob vsem tem upati, da ta incident, ki se v takih okoliščinah lahko vedno pripeti, ne bo škodil odnosom z Rimom.« Pri tem je Jovanovič še dejal, »da Srbija za vse to ni odgovorna in si bo prizadevala, da se krivci, če seveda so, kaznujejo.«
Jovanovič pa je govoril tudi o srbskem pogledu na morebitno osamosvojitev Makedonije in BiH. S tem v zvezi je dejal, »da bi preuranjeno priznanje obeh republik onemogočilo pravično rešitev problema.« Prisotnost zvezne vojske je po njegovih besedah povsem zakonita in v Makedoniji je »na zahtevo makedonskih oblasti.« Poudaril je tudi, da Srbija ni nikoli nasprotovala pravici do samoodločbe jugoslovanskih narodov, »vendar pa eneostranske odcepitve predstavljajo nevaren precedens za vsako večnacionalno državo.«
Srbija torej z istimi argumenti, ki so jo privedli v neposredni spopad s Slovenijo in Hrvaško, nasprotuje osamosvojitvi 'BiH in Makedonije. Taka stališča pa za reševanje zapletov v bivši Jugoslaviji ne obetajo nič dobrega.
Dežela pozdravlja zakon o kooperaciji z državami vzhodne in srednje Evrope
TRST — Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je z velikim zadovoljstvom sprejela na znanje, da je senat dokončno odobril zakonski osnutek o kooperaciji z državami srednje in vzhodne Evrope. Zakon predvideva finančno dotacijo 900 milijard lir v treh letih za uresničevanje razvojnih programov, ki so jih ali jih bodo izdelale posamezne dežele oziroma, ki bodo sad meddeželnega sodelovanja.
Predsednik deželnega odbora Vinicio Turello je označil novi zakon kot pomemben dejavnik za razmah kooperacije z vzhodnoevropskimi državami, ki se sicer uokvirja v tradicionalno politiko Dežele v smeri čim tesnejšega sodelovanja med regijami. Z njim bo mogoče v srednje-vzhodnem zaledju celine pospešiti tiste procese, ki so potrebni za uveljavitev tržnega gospodarstva, to pa z novimi, višjimi oblikami sodelovanja na gospodarskem, socialnem in izobraževalnem področju. Turello je povezal pravkar odobreni za-
konski osnutek z državnim zakonom za razvoj italijanskih severovzhodnih obmejnih območij.
Podpredsednik deželne vlade in odbornik za industrijo Ferruccio Saro je njegove besede dopolnil z razlago, da prav zakon št. 19 predvideva možnost poseganja v postopke za proizvodno prekvalificiranje v vzhodnih državah, tako tudi s pomočjo ustanavljanja mešanih družb. Ker pa namenjata v iste smotre izdatna sredstva tudi Evropska banka za obnovo in razvoj ter tako imenovana srednjeevropska iniciativa (že Heksagona-la), je po Sarovem mnenju treba temeljito uskladiti ustrezne programe oziroma izkoriščanje razpoložljivega denarja. Ob tem je poudaril tudi pomen finančne družbe Finest, ki jo bodo ustanovili predvidoma v Pordenonu za neposredno financiranje, uresničevanje mešanih podjetij in sprožanje še drugih oblik sodelovanja na trgovinskem ter industrijskem področju z državami nekdanjega tako imenovanega vzhodnoevropskega bloka.
Rimska vlada je pristala na deželni zakon v korist furlanskega jezika in kulture
TRST — »Sporočamo, da vlada ne nasprotuje nadaljnjemu postopku za odobritev deželnega zakona št. 324: "Posegi Dežele za zaščito in promocijo furlanskega jezika in kulture.« Takole se v bistvu glasi brzojavka, s katero italijanska vlada pristaja na zakon v korist furlanščine, ki ga je deželna skupščina odobrila decembra.
Deželni svetovalec Zelene liste Federico Rossi, ki je bil navdihovalec in poročevalec tega zakonskega ukrepa, je brž potem, ko je zvedel za novico, izjavil: »Komentar pustimo za pozneje, zdaj ponudim vsem pijačo!« Rossijevo zadovoljstvo je nadvse upravičeno, posebno še, če upoštevamo, na kako
oster način sta hotela zakon potunkati neofašistično misov-sko gibanje in še predvsem Lista za Trst, ki se je celo neposredno obrnila na vladnega komisarja, češ da bi pomenil ta zakon nezakonito in protiustavno pobudo Dežele.
Rossijevo povabilo na zdravico pa ni zgolj obredno. Deželni svetovalec zelenih je namreč povabil vse Furlane, zlasti pa seveda prijatelje in tiste, ki so prispevali k oblikovanju zakona, na napitnico, ki bo drevi ob 22.30 v gostišču Alla Crosere v Fagagni.
Furlanom seveda čestitamo in upamo, da bomo v prihodnje lahko tudi mi, Slovenci, takole nazdravljali.
Umrl pater Turoldo
MILAN — Včeraj zjutraj ob °smih je izdihnil v milanski kliniki San Pio decimo pater Davide Maria Turoldo. Bilo mu je 76 let |h ga je že dalj časa mučila huda bolezen. Rajni ni opravljal le duš-nopastirskega poslanstva, veljal je Ndi za velikega pesnika in esejista, poznali pa smo ga tudi še kot tenkočutnega kritika italijanskih razvad v moralnem in političnem Pogledu; živo aktualnost je obravnaval prek dnevnega in periodičnega tiska in preko televizijskega ®krana pa seveda na preštevilnih Javnih debatah, kamor so ga radi yabili vsi, ki verjamejo v osnovne cJoveške vrednote.
Pater Turoldo se je rodil leta ‘916 v furlanskem Codernu. Za duhovnika je bil posvečen leta 940 v Monte Bericu pri Vicenzi, nato pa je prebil 15 let v milan-skem samostanu San Carlo, kjer Se je vključil v protifašistično odporniško akcijo z ustanovitvijo legalnega časopisa Luomo, pozimi k miru, bratstvu in svobodi, Podpisoval politične lepake. Bil je ndi pobudnik kulturnega središ-a Corsia dei servi in župnik v , raju Sotto il Monte pri Bergamu, Jer se je seznanil z Angelom °hcallijem, bodočim "dobrim pa-Pažem" Janezom XXIII. Pozneje je Milanu spoznal še Giovanbattis-h6 Montinija, poznejšega papeža t avla VI. Leta 1989 je s skupino 62 e°logov in filozofov podpisal od-Ptto pism0| v katerem je bilo izra-aho »nelagodje« zaradi nekaterih j. hašanj osrednje cerkvene oblas-ha področju vzgoje in discipline a tudi v institucionalnem smislu.
Ivo Jevnikar o sedmem deželnem kongresu Slovenske skupnosti
Delo v novih razmerah nalaga SSk organiziranost in kadrovsko krepitev
Pater in pesnik David Maria Turoldo	(telefoto AP)
TRST - Stranka Slovenske skupnosti se pripravlja na svoj deželni kongres, ki bo jutri in v soboto na Goriškem z geslom Subjekt v novih časih. Kakšno pot nakazuje to geslo? Kakšen je obračun dosedanjega dela in kakšni so načrti za prihodnost? O teh vprašanjih smo se pogovorili z deželnim tajnikom stranke Ivom Jevnikarjem. Prvo vprašanje se je sklicevalo ravno na geslo kongresa. Kaj nakazuje?
JEVNIKAR: S tem geslom nakazujemo dvoje: poudarjamo staro misel, ki ni samo samo mnenje SSk, da mora biti manjšina subjekt in nastopati kot osebek, ki samostojno razmišlja o svojih problemih in prihodnosti ter išče zaveznike in sogovornike, potem ko sama domisli svojo vlogo in perspektive. To velja za manjšino kot tako, a tudi za SSk, ki je stranka na narodni, manjšinski osnovi, ker smo bili prepričani in smo, da je za manjšino bistveno, da nastopa kot osebek tudi v politiki.
Geslo pa želi poudariti tudi vlogo stranke v novih razmerah. Prejšnji, 6. kongres v Boljuncu je bil leta 1989 in razmere se bile tedaj bistveno drugačne: Janez Janša je še bil v zaporu, Slovenija še ni bila demokratična, neodvisna in samostojna država, italijanska levica še ni bila razdvojena. V novih razmerah ima Skupnost velike naloge in odgovornosti, njena vloga še zdaleč ni izčrpana.	i
PD: Ob tem se naravnost vsiljuje vprašanje, s kakšnim obračunom se vodstvo SSk predstavlja na kongres?
JEVNIKAR: Mislim, da smo kot tajništvo in stranka opravili ogromno delo, vidno in manj vidno, a kljub vsemu naporno in pomembno za našo narodnostno skupnost. Pojave, ki sem jih omenil, smo skušali spremljati in nanje aktivno vplivati. Nismo pa zadovoljni z vrsto stvari, začenši z našo organiziranostjo na teritoriju. Vendar nismo imeli dejansko časa in moči, da bi nekatere cilje, ki smo si jih zastavili glede organizacije in kadrovske krepitve, tudi uresničili. Zato bo moral 7. kongres nakazati pot, da utrdimo svoje pozicije. Narodnostna skupnost pričakuje od nas nekatere odgovore, v palito političnih sil, zlasti na Tržaškem, pa tudi v deželi, je čutiti neko osamljenost Slovencev. Na primer na skorajšnjih volitvah se spet nakazuje zavezništvo med PSI in Lpt, razočarani smo, ker je DSL podprla tržaški občinski statut. Vidna so odstopanja od načelnosti boja za naše pravice, kar spet nalaga SSk in slovenskim komponentam dodatno odgovornost. Zato je treba nujno okrepiti našo prisotnost, da bomo kos problemom, ki se pojavljajo.
PD: Skupnost že dolga leta sodeluje na deželnih in pokrajinskih ravneh v večinah, ki ne dokazujejo velike naklonjenosti do Slovencev. Ali ni to v protislovju s pravkar povedanim...
JEVNIKAR: Mislim, da ni protislovno. Poglejmo konkretno, kako je s tem sodelovanjem. Na Tržaškem ne na Občini ne na Pokrajini SSk ni v večini in je bila do nje zelo kritična in ko se je dogovarjala o možnem vstopu je vselej postavljala konkretna in zelo načelna vprašanja. Na Goriškem je drugače in to se v javnosti tudi pozna. Kar zadeva deželno raven, smo ravno v zadnjih tednih doživeli nekaj razočaranj: stališče novega predsednika deželnega odbora o manjšini za nas ni zadovoljivo in smo pri njem že protestirali, vprašanje zakona o Krasu prerašča v pravo afero, ker pristojni odbornik Carbone spreminja svoja
stališča in je deželni odbor sedaj baje sprejel nekatere popravke, o katerih se ni dogovoril s slovensko manjšino... To so vprašanja, ki postavljajo naše sodelovanje v tej večini pred neke probleme. Zahtevali smo srečanje in v nekaj dneh bomo imeli razgovore s strankami večine, da se zadeva razčisti. Kljub temu pa bi rekel, da je sodelovanje v deželni večini prineslo tudi pomembne rezultate, kot na primer izvršilne norme zakona za obmejna območja. Ko bi ne bilo predstavnika SSk, ki je tej zadevi tako od blizu sledil, in tudi dobre volje predsednika Bia-suttija, bi verjetno zakon, čeprav za nekatere ni zadovoljiv, ležal v predalih dolgo časa, saj so bile sile, ki so želele z ukrepom zavlačevati. In to ni edini primer, ki kaže, da je prisotnost SSk v deželni večini koristna in potrebna. Ni pa to nekapo-roka s to večino, ker se SSk odloča na osnovi konkretnih programov in sporazumov.
PD: Bližajo se politične volitve. Bo tudi tokrat SSk nastopila s »kartelom« manjšinskih strank?
JEVNIKAR: To je ena možnost, ki pa je podrejena. Glavna možnost, o
Ivo Jevnikar
kateri bo odločal kongres, ki jo moramo kot SSk in celotna skupnost upoštevati, pa je zahteva po jamstvu za zastopstvo slovenske narodnostne skupnosti v vseh organih od Parlamenta do občin. Ob tem načelnem vprašanju pa obstaja tudi skrb, da ne bi razkol bivše KPI sploh preprečil izvolitev slovenskega predstavnika v Parlament. Zato se postavlja vsej manjšini vprašanje, ali je v okviru skupnega zastopstva možen dogovor o skupnih in za vso manjšino sprejemljivih kandidatih, ki bi se obvezali, da bi glede manjšinskih problemov odgovarjali skupnemu zastopstvu. To ne pomeni avtomatično podporo kateremu od kandidatov, pač pa je predlog o skupnem razmišljanju in nato dogovarjanju s posameznimi strankami ali listami strank, tudi s koalicijo manjšin seveda.
PD: Če se nismo sposobni dogovoriti med sabo o oblikah skupnega predstavništva, ali je možen dogovor o takem nadstrankarskem predstavništvu?
JEVNIKAR: Tak dogovor je seveda težaven, vendar so ravno dogodki ob memorandumih o zaščiti pokazali, da smo v bistvenih problemih kljub vsem razlikam sposobni velike enotnosti. V tem smislu bi lahko našli skupen jezik za izvolitev Slovenca v senat ali poslansko zbornico, vendar je jasno, da mora biti rešitev taka, da bi zadovoljevala celotni politični in ideološki spekter
Kulturni center Srečka Kosovela in Glasbena šola bosta na ta način počastila slovenski kulturni praznik
Jutri v Sežani glasbeni večer z oktetom Vrtnica
SEŽANA — Glasbena šola in kulturni center Srečka Kosovela iz Sežane bosta slovenski kulturni praznik počastila z glasbenim večerom, ki bo jutri, 8. februarja, ob 19. uri v dvorani Bolnišnice Ivana Regenta v Sežani. S koncertom se bo predstavil vokalni oktet Vrtnica iz Nove Gorice pod umetniškim vodstvom prof. Alenke Saksida. Poleg izbranega programa novogoriškega okteta se bodo predstavili tudi učenci in učitelji sežanske Glasbene šole ob klavirski spremljavi prof. Alenke Podgornik Miklavec in mag. Vladimirja Babina.
V prvem delu programa bo oktet Vrtnica (Venko Rojc in Robert Ličen, prvi tenor, Darko Šuligoj in Anton Ma-rinjč, drugi tenor, Ludvig Čebron in Ivan Šinigoj, bariton, Radovan Ličen in Bogdan Brecelj, bas) zapel ljudske pesmi Josipa, Gustava in Benjamina Ipavca. V dru-
gem delu bodo peli dela Johna Dowlanda, Orlanda di Lasso, Luigija Pigarellija, Viktorja Mihelčiča, Radovana Gobca, Pavla Šivica in Alda Kumarja. Izmed učencev in učiteljev sežanske Glasbene šole pa se bodo predstavili: Lana Marinkovič (klavir), Ana Marinkovič (flavta), Martina Seražin (klavir), Lean Ravalico Pega (trobenta), Mojca Rožaj (klavir), Ivo Bašič (pozavna) in Miha Vardjan na klarinetu.
Prav gotovo se obeta sežanskemu občinstvu prijetno praznovanje slovenskega kulturnega praznika v prostorih, ki jih je sežanska bolnišnica namenila in odstopila domači mladinski godbi, ki šele nastaja in si pridobiva inštrumente in prve izkušnje.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
manjšine. Če pa ne bi prišli do dogovora o skupnem kandidatu, bi pa lahko vsi Slovenci, ki na raznih listah kandidirajo za Parlament, pred volitvami sprejeli javno obvezo, da bodo imeli skupno zastopstvo ob manjšinskih zahtevah za bistvenega sogovornika in si bodo prizadevali za tako volilno reformo, ki bo jamčila zastopstvo naši narodnostni skupnosti.
Če se povrnem k vprašanju zavezništva manjšin, to se postavlja letos v novi obliki, ker smo doslej sodelovali za evropske volitve, letos pa se nakazuje možnost skupnega nastopa tudi na političnih volitvah s skupnim znakom, v katerem bi bili simboli vseh sodelujočih strank. Mi smo sodelovali na teh razgovorih in načelno podpirali zamisel, vendar dokončnega odgovora nismo dali. Dali ga bomo po kongresu in po razgovorih z ostalimi komponentami skupnega predstavništva. Na našo odločitev bo vplivalo tudi dejstvo, da bodo po parlamentarnih tudi tržaške občinske volitve, in moramo nakazati svojim volilcem neko perspektivo, obenem pa biti prisotni v tej volilni kampanji, ki bo precej ostra ravno glede manjšinskih vprašanj.
PD: V zadnjem času se je v manjšini veliko govorilo o skupnem upravljanju za manjšino bistvenih ustanov. Kakšen je obračun teh pogovorov?
JEVNIKAR: Obračun je deloma zadovoljiv. Zdi se mi, da je ubrana smer pravilna. Kot SSk smo že leta zagovarjali, naj bodo ustanove, ki so namenjene vsej narodnostni skupnosti, tako urejene in vodene, da jih čuti za svoje celotna narodnostna skupnost. Na kulturnem področju je prišlo do pomembnih premikov v tej smeri na osnovi dogovorov med krovnima organizacijama - stranka ob tem zavzema le načelna stališča -ostaja pa odprto vprašanje glede Primorskega dnevnika - stališče SSk je, da mora biti po vsebini in vodenju odraz celotne skupnosti - in glede gospodarskega sektorja, na katerem je po naši oceni tudi treba omogočiti soodgovornost in sovplivanje celotne manjšine. Tu bodo potrebni nadaljnji razgovori, saj gre za ustvarjanje nekega ozračja in ne za vsiljevanje rešitev.
PD: Kot stranka ste se močno angažirali za volilni uspeh Demosa. Ali se kriza te koalicije odraža tudi v SSk?
JEVNIKAR: Ne. SSk je vselej zastopala stališče, da mora imeti manjšina z matico korektne in enakopravne odnose. Že prej smo vzrdževa-li stike z matico, po prvih svobodnih volitvah pa je z novim parlamentom in ob imenovanju ministra za manjšine ta stik še tesnejši in plodnejši. To je en vidik. Drugi vidik pa je vprašanje spremembe sistema. SSk je za pluralizen in demokracijo, zato ni dvomila, da je treba podpreti prizadevanja za sodobno parlamentarno demokracijo, želela je prispevati k temu in sedaj vzdržujemo stike z vsemi strankami. Drži pa, da je večja sorodnost s strankami Demosa ne glede na njihove medsebojne odnose. Prvenstveno merilo pa je vsekakor to, kolikšna je občutljivost posamezne politične sile do življenjskih manjšinskih vprašanj. Mislim, da so stranke, ki so po volitvah prevzele odgovornost v svobodni Sloveniji, pokazale veliko pozornost do naših vprašanj, kot se je izkazalo na nedavnih pogajanjih med Italijo in Slovenijo.
PD: Razlike, ki obstajajo v SSk med laičnimi in bolj katoliško usmerjenimi člani, niso pogojene od zunanjih dejavnikov?
JEVNIKAR: Te razlike so in niso. V stranki vlada večja enotnost, kot se zdi. Mimo načelnih in vsem skupnih izhodišč o manjšini, se o drugih vprašanjih dogovarjamo konkretno brez ideoloških delitev. Razlike, ki so, pa so bolj pogojene od značajskih in zemljepisnih dejavnikov, ne pa od ideoloških razhajanj.
PD: Za konec: katere razvojne smernice boste nakazali kongresu?
JEVNIKAR: Utrjevanje gesla Subjekt v novih časih. Okrepiti je treba stranko v organizacijskem smislu, po drugi strani pa moramo tudi volilno prodreti, da se preokrene težnja stagniranja naših glasov. Tu mora priti do nekega premika, če naj SSk izpelje tiste naloge, ki nam jih nalaga družba.
VOJMIR TAVČAR
Ob letošnjem Dnevu slovenske kulture v tržaškem Kulturnem domu
Prikaz ustvarjalnoati domačih književnikov
»Ustvarjam, torej sem!« Na osnovi tega gesla sta se Prosvetna zveza in Zveza slovenskih kulturnih društev odločili, da ob letošnjem dnevu slovenske kulture izpostavita ustvarjalnost domačih književnikov. Že glavni naslov letošnje prireditve »Slovenska beseda '91«, ki bo v nedeljo, 9. februarja ob 17. uri, dovolj nazorno pove, da bodo v Kulturnem domu predstavili najnovejša dela domačih avtorjev, in sicer s področij pripovedništva, poezije, esejistike in memoarske proze. Slavnostni govornik ob letošnjem tržaškem dnevu slovenske kulture bo Filibert Benedetič, ob literarnem pa bo prireditev obsegala še glasbeni del, v katerem bodo nastopili gojenci razreda za komorno igro pri tržaški Glasbeni matici.
Za izbor tekstov najnovejših del Vinka Beličiča, Miroslava Košute, Borisa Pahorja, Borisa Pangerca, Alojza Rebule, Marka Sosiča, Zore Tavčar, Danila Turka in Sergeja Verča je poskrbela prof. Marija Cenda, ki je v uvodu k prireditvi med drugim zapisala: »Če je literarna ustvarjalnost znamenje vitalnosti in zagona neke skupnosti, potem lahko sklepamo, da je naše zamejstvo vitalno in ustvarjalno.« Izhajala je namreč iz nesporne ugotovitve, da se je v komaj minulem letu cela vrsta slovenskih avtorjev iz Furlanije-Ju-lijske krajine predstavila z novo knjižno objavo.
Kot rečeno, gre za dela različnih zvrsti: Zora Tavčar je npr. objavila knjigo intervjujev Slovenci za danes, v katerih je zbranih trideset intervjujev z znanimi Slovenci in Slovenkami v emigraciji in doma. Sergej Verč, sicer dra-
matik, gledališki režiser in radijski urednik, je prispeval prvi pravcati slovenski kriminalni roman Rolandov steber. Zbirka novelet Rosa na steklu je knjižni prvenec režiserja Marka Sosiča. V pesniški zbirki Pesem Brega je Boris Pangerc zbral svojo najbolj občuteno »domačijsko« liriko. Moje stoletje je naslov spominskih zapisov, ki nam jih je v dediščino zapustil gledališčnik Danilo Turk-Joco. Ob koncu preteklega leta je izšla zadnja pesniška zbirka Miroslava Košute, ki nosi naslov Riba kani-ca. Na slovenskem poldnevniku je naslov zbirke esejev, ki jih je Alojz Rebula objavil lani. Vinko Beličič je v knjigo Izbrane pesmi uvrstil najboljše lirike iz celotnega opusa svojega ustvarjanja. Zadnja knjiga Borisa Pahorja nosi naslov Žlahtne transverzale in ker gre za esejistično prozo, so se organizatorji raje odločili za leposlovni odlomek, in sicer za prolog iz romana V labirintu. Izbrane odlomke bosta brala Lučka Počkaj in Marjan Kravos, medtem ko bo program povezoval Livio Valenčič.
V glasbeni medigri bodo nastopili gojenci tržaške Glasbene matice, ki obiskujejo razred za komorno igro. David Žerjal (violina), Aleksander Sluga (čelo) in Tatjana Jercog (klavir) bodo izvedli Allegro moder ato P. Lacombea, Aleksander Sluga (čelo) in Tamara Zajec (klavir) bosta zaigrala Laboda (Adagio) C. Saint-Se-ansa, medtem ko bodo Erika Buzečan (flavta), Aljoša Starc (klarinet) in Tamara Ražem (klavirj predstavili Valček št. 3 D. Soštakoviča. Mentor nastopajočih gojencev je prof. Peter Filipčič.
S sredine zelo obiskane okrogle mize o parlamentarnih volitvah
Slovenci se moramo res potruditi za dogovor o skupnih kandidatih
Slovenci v Italiji si moramo prizadevati za dosego sporazuma o skupnih kandidaturah za senat in za poslansko zbornico. Senator Stojan Spetič (SKP), Miloš Budin (DSL) in Ivo Jevnikar (SSk) so na torkovi okrogli mizi openske knjižnice »Pinko Tomažič in tovariši« poudarili to skupno politično voljo, v isti sapi pa so priznali, da je treba biti glede tega previdni in predvsem realisti, ker je volilni sistem zapleten, zapletene pa so zato tudi možne rešitve. Parlamentarca slovenske narodnosti v vsakem primeru ne utegnemo izvoliti le s slovenskimi glasovi, nujna so širša volilna zavezništva, potreben je torej sporazum (najprej med Slovenci, nato z eventu-elnimi zavezniki) za katerega pa še ni jasno, ali so sploh dozoreli pogoji. Poskusiti vsekakor ne stane nič!
Spetič je rekel, da manjšina nujno potrebuje parlamentarno zastopstvo, ki bi ga moral zajamčiti državni zakon in ker tega še ni, si je treba pomagati s političnimi rešitvami in se postaviti kot subjekt. Zaradi zapletenega volilnega sistema in zaradi možnosti izkoriščanja vsedržavnih ostankov je povezovanje za poslansko zbornico zelo težko, bolj realističen bi bil sporazum za senat, pri čemer je Spetič rekel, da se zavzema za dogovor, ki bi zajel levico in SSk. »Treba je postaviti ob stran zamere in strankarske egoizme,« je še poudaril senator, po mnenju katerega pa ne moremo mimo ugotovitve, da SKP in SSk še nista izbrali kandidatov, DSL pa se je že odločila za Bratino, ki bo kandidiral za senat v goriškem okrožju. Spetič je vsekakor ponovil, da se glede senata ne bo spustil v morebitno konkurenco z drugimi slovenskimi kandidati in da bo v tem primeru kandidiral na listi SKP za poslansko zbornico v upanju, da ga bo podprlo čimveč slovenskih volilcev.
Budin je rekel, da Slovenci na Tržaškem realno tvegamo, da ne
izvolimo nobenega parlamentarca, zato nam situacija narekuje, da se združimo s komponentami demokratičnega Trsta, katerega sestavni del smo. Kandidatura Darka Bratine na Goriškem ne izključuje sporazuma med Slovenci, ki moramo predlagati skupno kandidaturo novonastali Demokratski ligi za Trst, »kajti v primeru, da bomo šli vsak po svoji poti, ne bo to koristilo nikomur«. Budin je govoril o potrebi po sporazumu na deželni ravni, Demokratski ligi naj bi predlagali eno skupno kandidaturo za zbornico in eno za senat, pri čemer je zastopnik DSL omenil kot možno kandidaturo Stojana Spetiča.
Jevnikar je postavil v ospredje prvenstveno nujnost, da pride najprej do dogovora znotraj manjšine, šele nato bo treba poiskati širša zavezništva. Volilci se bodo po padcu ideologij opredelili za sposobne kandidate, ki bodo v Rimu zastopali interese manjšine in ne strank, na listah katerih bodo izvoljeni. SSk bo o tem kočljivem vprašanju razpravljala na svojem bližnjem deželnem kongresu, končna odločitev pa bo odvisna od poteka razgovorov med manjšin-
skimi komponentami. Jevnikar je glede tega rekel, da obstaja tudi možnost, da bi SSk pristopila k skupni listi jezikovnih in narodnih manjšin, kot se je npr. zgodilo I na zadnjih evropskih volitvah, za sedaj pa privilegira iskanje dogovora znotraj naše manjšinske realnosti.
Torkova razprava je privabila na Opčine res veliko število poslušalcev, kar dokazuje, da je vprašanje izvolitve slovenskega parlamentarca (ali parlamentarcev) precej občuteno v naši javnosti, čeprav smo pogrešali mnenje slovenskih socialistov. Pobuda je pokazala, da rešitve, kot rečeno, niso za vogalom. Spetič je npr. ustanovitev Demokratske lige označil kot pesek v oči, ki nima realnih izgledov za prodor, Budin pa je na koncu omenil možnost, da bi se DSL vseeno predstavila s svojim volilnim simbolom. Zgodi se lahko torej še marsikaj, dialog pa se nadaljuje, kar v teh pogojih morda niti ni majhna stvar.
S. T.
Na sliki (foto Križmančič): poročevalci in del publike med sredinim srečanjem v openskem Prosvetnem domu.
Nov sporazum za upravljanje sadnega terminala
Pristaniška podjetniška kompani-ja in družba Terminal frutta Trieste (ki jo kontrolira genovska Coecleri-ci Spedizioni) sta včeraj podpisali sporazum, na osnovi katerega bi se morala operativnost sadnega terminala v novem pristanišču bistveno izboljšati. Kot znano, je tržaški sad-no-zelenjavni terminal začel z dokajšnjim uspehom delovati pred dvema letoma, z novim sporazumom, ki bo v veljavi dve leti, pa bo njegovo upravljanje dobilo nova in učinkovitejša pravila, kakršna so pred kratkim uvedli tudi za sorodni terminal v Genovi. V glavnem gre za pospešitev pretovornega ciklusa v terminalu, ki bo omogočal čim krajše postanke ladij, in za čim bolj strokovno obdelavo, kontrolo kakovosti in shrambo oziroma dostavo raztovorjenega blaga.
Z načrtovanimi investicijami v znesku tri milijarde lir si tržaški sadni terminal postavlja cilj, da postane največji specilizirani terminal v Jadranu. Lani so tam pretovorili več kot 90 ton blaga, kar je za celih 44 odstotkov več kot v prvem letu delovanja.
Tržaški terminal, ki je poleg tistega v Genovi in v Tarantu edini te vrste v Italiji, ponuja s svojo moderno strukturo odjemalcem široko paleto storitev, ki poleg raztovarjanja in natovarjanja vključuje vskladiš-čenje z nadzorovanimi temperaturami, morebitno obdelavo oziroma predelavo sadnozelenjavnih pridelkov, kontrolo kakovosti in razmeščanje blaga. Včeraj podpisani pora-zum predstavlja torej nadaljnjo potrditev možnosti za pomembne nove inicitive v pristaniščih, ki jih omogoča obnovljeno medsebojno zaupanje med podjetniki in pristaniškimi podjetji (bivšimi družbami pristaniških delavcev) in ki jih utrjuje tudi nova vloga pristaniške oblasti, tako imenovane »port autority«.
Delovno naročilo iz Poljske v vsaj začasno pomoč Iretu
S turističnim vlakom po stari progi na Bled
Se bodo temni oblaki, ki se v zadnjem času vse bolj grozeče zbirajo nad Iretom vendarle toliko razgrnili, da bodo spustili žarek upanja za rešitev dramatičnega položaja tega nekoč cvetočega elektronskega obrata in njegovih zaposlenih oziroma nezaposlenih? Po tistem, kar je bilo mogoče izvedeti po včerajšnjem sestanku na deželnem odborništvu za industrijo - na katerem so sodelovali deželna odbornika za industrijo in za delo Saro in Rigo, predstavniki pokrajinskih sindikalnih organizacij, lastništvo Ireta in zastopniki pokrajinskega Združenja industrij cev - bi lahko sodili, da take možnosti vendarle so.
Del problemov tega podjetja - so ugotovili na srečanju - bi lahko rešili z delovnim naročilom iz Poljske v skupni vrednosti 4 milijone dolarjev, za kar bi se bilo treba dogovoriti s tamkajšnjimi oblastmi. Gre za sestavljanje aparatur, s katerimi naj bi opremili poljske gasilce, pri čemer je odbornik Ferruccio Saro zagotovil, da bi se morala za-
deva premakniti z mrstve točke v že nekaj dneh, saj se je deželna direkcija za industrijo v ta namen že začela dogovarjati z ustanovo SAGE, ki skrbi za zavarovanje izvoznega kreditiranja.
Sindikalne organizacije, ki so z zadovoljstvom vzele v vednost preverjanje teh možnosti, so povrhu od odbornika za delo Riga zahtevale, naj se Dežela zanima tudi za problem mobilnosti delavcev, ki so bili izločeni iz Iretovega proizvodnega ciklusa. Kot znano, je v dopolnilni blagajni 94 delavcev, medtem ko jih je 48 ostalo na delovnih mestih, a so že od junija lani brez plač. Odbornik Rigo je na to zahtevo odgovoril s potrditvijo obvez, ki jih je bil že sprejel v tem smislu, pri tem pa je po njegovih besedah treba upoštevati, da je za bivše uslužbence Ireta (kot tudi za osebje ostalih industrijskih podjetij v Fur-laniji-Julijski krajini) pred njihovo ponovno vključitvijo v proizvodnjo neobhoden program poklicnega usposabljanja oziroma prilagajanja novim delovnim mestom.
Po preklicu stavke igralcev
V Rossettiju po programu
Z včerajšnjo, sicer pričakovano odločitvijo je bila preklicana vsedržavna stavka, ki jo je bil sindikat italijanskih igralcev napovedal za jutri in pojutrišnjem, 8. in 9. februarja. V primeru stavke bi bili v Trstu odpadli zadnji dve ponovitvi Goldonijeve komedije »La moglie saggia« (Modra žena), ki jo je zrežiral sloviti Giuseppe Patro-ni Griffi. Vodstvo Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine zato sporoča abonentom redov »2. sobota« in »2. nedelja«, da predstavi v gledališču Ros-setti ne bosta odpadli in bosta torej na sporedu po napovedanem urniku: v soboto, 8. t.m. ob 20.30 in v nedeljo, 9. t.m. ob 16. uri.
Tovarniški svet in pokrajinski sindikati kovinarjev naznanjajo vse težje razmere v obratu
Fincantieri vse bolj očitno opušča tržaški arzenal
V okviru hitrega slabšanja gospodarskega in z njim tudi zaposlitvenega položaja v naši pokrajini se zaostrujejo tudi razmere v Tržaškem arzenalu sv. Marka. Tovarniški svet je te razmere podrobno preučil s pokrajinskimi sindikati kovinarjev in ugotovil, da vodstvo družbe Fincantieri mimo načelnih izjav ne daje nobenega konkretnega znaka ne o svojih namerah glede pridobivanja delovnih naročil in investicij, niti o tolikokrat obljubljenem operativnem razvoju ladjedelnice v znanih treh smereh (na področju ladijskih popravil, transformacij in posebnih konstrukcij) in končno, niti glede organika, ki ga je družba določila s posebnim načrtom že leta 1988.
Nadaljevanje in poglabljanje težke notranje dezor-
ganizacije - opozarja tovarniški svet - je že povsem opustošilo delovno in poklicno učinkovitost obrata, nove skrbi pa povzroča možnost, da bi opustili nove delovne površine. Kar zadeva delovna naročila - dodaja tovarniški svet - prihajajo v Trst le še tista, ki ne zanimajo ostalih ladjedelnic v državi, tako da postaja iz dneva v dan bolj jasno, kako Fincantieri v bistvu na zamaskiran način opušča tržaški obrat. To dokazuje tudi dejstvo, da sedanja, skrajno omejena delovna naročila v naslednjih šestih mesecih gotovo ne bodo mogla zaposliti razpoložljivo vso delovno silo, ki se bo že konec tega meseca ustalila pri 528 zaposlenih, od katerih pa jih bo povprečno 90 istočasno v režimu dopolnilne blagajne.
V okviru letnih manifestacij, ki imajo zgodovinsko-turistični značaj in ki jih prireja Železniški muzej, bosta v naslednjih dneh še dve podobni manifestaciji: prva bo na sporedu jutri, v soboto, druga pa 15. t.m. Že omenjena ustanova bo namreč organizirala dva izleta z vlakom, ki bo krenil p° progi Transalpina z Marsovega polja v Trstu do Bleda.
Zgodovinski vlak, ki je bil najet pri slovenskih železnicah, bo odpotoval iz Trsta ob 7.35 'in se bo vrnil ob 21.15; na odseku med Opčinami in Bledom ga bo "vlekla zgodovinska parna lokomotiva V Slovenije, prevoz iz Marsovega polja do Opčin pa bo z električno lokomotivo Državnih železnic.
Potovanje po tej progi je zelo zanimivo, ker na njenem italijanskem odseku že štirideset let ne potuje noben redni potniški vlak in to na odseku, ki nudi zelo sli' kovite poglede na mesto in na obronke Krasa.
Vsak od dveh vlakov bo odpe' ljal na Bled okrog 250 potnikov, k> jih bo na cilju sprejela glasben0' folklorna skupina s tega območja' Namen pobude je po eni strani v tem, da Tržačani lahko spoznaj0 progo, ki je bila "druga važna p°' vezava med mestom in habsburškim imperijem", po drugi pa se 5 pobudo želi promovirati "načrt zgodovinskega vlaka" iz Muzeja' da bi Trst končno imel zgodovin' ski vlak za turistične namene. Ta načrt je že v konkretni priprav" ljalni fazi (nekaj vagonov so že preuredili), čaka pa še na finančfl1 prispevek iz Tržaškega sklada, dfj ga bodo lahko dokončali. Na dve0 izletih bodo poleg tega zbirali p° . piše prebivalstva, da bi ta finančb prispek bil vendarle dodeljen.



A
Vsedržavni tajnik DSL sprejel zastopnike slovenske in italijanske manjšine
Occhetto: solidarnost med obema manjšinama je nujno potrebna v boju proti nacionalizmu
Perelli o manevrih proti Trstu in proti volilnemu zavezništvu z Listo
Solidarnost in sodelovanje med Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji in Hrvatski je bistvenega pomena, da bo v tem obmejnem prostoru prevladala strpnost in da se bodo večinski narodi res zavedali kakšen velik pomen imajo manjšine za razvoj celotne skupnosti. Italija mora materialno in moralno pomagati sonarodnjakom onkraj meje, hkrati pa ne sme pozabiti na svoje državljane slovenske narodnosti, ki že ves povojni čas zaman čakajo na uzakonitev svojih pravic. Tako je Achille Occhetto sinoči ocenil razgovore z obema manjšinama, ki so se pričeli opoldne s srečanjem s skupnim predstavništvom Slovencev v Italiji, popoldne pa nadaljevali z ločenim razgovorom z vodstvom Italijanske Unije in z Robertom Battellijem in Francom Jurijem, ki v slovenskem parlamentu zastopata italijansko manjšino.
Miloš Budin, Darko Bratina, Ravel Kodrič in Anamarija Kalc (vsi DSL), Ivo Jevnikar (SSk), Branko Pahor (PSI), Igor Canciani (SKP), Klavdij Palčič in Dušan Kalc (oba SKGZ), Marij Maver (SSO) ter Jole Namor (Beneška Slovenija) so tajniku DSL izrazili nezadovoljstvo z dosedanjim obnašanjem Italije do slovenske manjšine in zahtevali od njega in njegove stranke konkretne obveze za rešitev najhujših odprtih vprašanj. Occhetto je na kasnejši tiskovni konferenci rekel, da odklanja načelo mehanske recipročnosti pri manjšinski zaščiti in da tudi ne jemlje kot zgled južnotirolske situacije. Doslednost pa mora vendarle biti, v Rimu in v Trstu pa doslednost očitno ni doma. Glede konkretnih vprašanj si je prevzel dve obveznosti: DSL si bo v novem parlamentu prizadevala za tak volilni zakon, ki bo slovenski manjšini zagotovil izvolitev samostojnega parlamentarnega zastopstva, stranka bo nadalje na vseh ravneh podprla boj za rabo slovenščine v vseh izvoljenih telesih na narodnostno mešanem področju, pri čemer je Occhetto izrecno omenil znano sovodenj sko afero.
Popoldne se je Occhetto, kot rečeno, sestal s predsednikom Italijanske Unije Antoniom Bormejem in s tajnikom Mauriziom Tremulom. Pogovorili so se predvsem o vlogi Italije pri gospodarskem razvoju področij, kjer živi italijanska manjšina, ki nujno potrebuje avtonomno gospodarsko osnovo. Italijanski kapital že zaostaja za nemškim, je opozoril Borme in kot stvarno nevarnost omenil, da po množični izselitvi Italijanov iz Istre, ki je odprla pot slovenizaciji, sedaj nastopi še germanizacija teh območij. Battelli in Juri pa sta tajniku DSL podrobno predstavila mehanizem zanesljivega zastopanja Italijanov v slovenskem parlamentu in mu tudi obrazložila določila nove slovenske ustave za zaščito italijanske in slovenske manjšine.
O vsem tem je Occhetto spregovoril tudi na javni skupščini v Pomorski postaji. Izrazil je upanje, da bosta Rim in Ljubljana čimprej našla skupni jezik glede zaščite Slovencev in da bosta v tem pogledu tudi podpisali pravični meddržavni sporazum. Nekatere desničarske sile hočejo v Trstu in v deželi zastrupiti volilno kampanjo z nacionalistično gonjo proti Slovencem. To namero morajo demokratične sile preprečiti in premagati, potrebna pa bo tudi solidarnost med obema manjšinama. Occhetto je na shodu frontalno napadel Listo za Trst, kateri je očital kulturni primitivizem in jo obtožil, da črpa svoje življenjske sile iz fašizma in iz nazadnajškega nacionalizma. Jugoslavija je po njegovem dokončno mrtva in pokopana, nove republike, ki so nastale na njenem pogorišču, pa bodo morale najti oziroma ohraniti neke vrste sodelovanje, vsaj na gospodarskem področju, kar bo najbrž koristilo vsem, da premostijo sedanje hude gospodarske težave. Italija pa naj pomaga novim državam, da se postavijo na trdne noge.	j
Utrinka z včerajšnjega Occhettovega obiska v Trstu: na gornji sliki vidimo tajnika DSL s članom vsedržavnega vodstva stranke Ceschio in s predsednikom in tajnikom Italijanske Unije Bormejem in Tremulom, na spodnji pa vidimo Occhetta, ki govori na sinočnji manifestaciji v Pomorski postaji.	(foto Križmančič)
Pokrajinski izvršni odbor PSI je na svoji zadnji seji proučil politični položaj v mestu tudi z ozirom na vsedržavne volitve, ki bodo 5. aprila. V svojem poročilu je pokrajinski tajnik Alessandro Perelli med drugim opozoril na »manevre proti interesom Trsta«, kot je označil izjave nekaterih furlanskih krogov ob dodelitvi kontingenta plinskega olja po znižani ceni Trstu, pa tudi prigode okrog obrata Chimica del Friuli. Tu je ožigosal poskus, da bi FIAT, ki je lastnik furlanske tovarne, izsiljevali z grožnjo, da bi ustavili projekt privatizacije sedmega pomola, kar bi po mnenju socialističnega tajnika imelo za tržaško pristanišče pogubne posledice.
Glede skorajšnjih parlamentarnih volitev pa je Perelli ožigosal »notranje in zunanje manevre« proti volilnemu sporazumu PSI-Lista za Trst, ki je prinesel mestu dva parlamentarca. Sam vsedržavni tajnik PSI Craxi - je napovedal Perelli - bo v kratkem razrešil zadevo, saj je PSI tudi na vsedržavni ravni pripravljena napeti vse sile, da pripomore k reševanju problemov Trsta.
Perelli je bil kritičen tudi do predstavitve Demokratske lige, ki jo je označil kot »berglo za neustavljivo krizo DSL«. Vprašal se je tudi, kakšen bo volilni simbol te nove stranke: »Če bo to povsem nov simbol, bo to vsaj novost, s katero se bomo soočali. Če pa bo vseboval hrast ali se kakorkoli skliceval na simbol bivših komunistov, bo zabavno ugoitoviti, s kakšnim pogumom bodo maloštevilni dosedanji pristaši privolili v to, da vlečejo voz DSL.«
Pokrajinski izvršni odbor PSI je tudi začel pregledovati kriterije za predstavitev kandidatur ter se ukvarjal z organizacijskimi vprašanji. V naslednjih 10 dneh se bodo sestale vse mestne sekcije za politično soočenje z vsemi vpisanimi.
»S krampom ne pridemo nikamor, zasuk na levo za izhod iz krize«
Tekmovanje za Trofejo želva je priredil Zeleni vlak
Na dveh kolesih se je lažje prebijati skozi mestni vrvež
Occhetto je na sinočnjem shodu DSL v nabito polni konferenčni dvorani Pomorske postaje, ki je bil Uvod v volilno kampanjo te stranke, posvetil v glavnem pozornost aktualnim tematikam, ki burijo oziroma zastrupljajo to predvolilno vzdušje. Rekel je, da se njegova stranka bori za levo in demokratično alternativo, ki naj bi končno potisnila demokristjane v opozicijo, pri čemer je pozval socialiste, »naj se enkrat za vselej odpovejo sedanji usmeritvi, ki je pravzaprav podrejena težnjam KD po ohranitvi starega oblastniškega sistema v državi«. Obstaja konkretna nevarnost, da se bo v tej volilni kampanji govorilo o vsem, manj kot o stvarnih problemih in o težavah, ki Pestijo gospodarstvo in splošno družbeno tkivo. DSL se postavlja kot stranka radikalnih reform političnega sistema, začenši z volilnim ustrojem, ki ne odgovarja več sedanjim potrebam.
Kot je bilo pričakovati, se je govornik navezal na znano »afero Togliatti«, ki polni stolpce časopisov in ki jo mnogi po Occhettovem mnenju podlo izkoriščajo za politično gonjo proti DSL oziroma proti demokratični opoziciji. TogliattijevO pismo Vincenzu Bian-cu o tragediji italijanskih vojakov v Sovjetski zvezi je grozljivo in vzbuja upravičeno grozo, a treba ga je trezno uokviriti v čas in v razmere, v katerih je bilo napisano. Pri tem se ne sme tudi pozabiti, kdo je Pravzaprav poslal italijanske vojake hirat in umirat v Sovjetsko zvezo. S to afero naj se ukvarjajo zgodovinarji, strokovna komisija, ki jo je imenoval predsed-
nik Cossiga, pa diši po starih časih, kot da bi bili krivci že vnaprej znani.
Occhetto se je v svojem sinočnjem govoru večkrat odkrito obregnil ob Cossigo, češ da skuša ustvariti v ljudeh izkrivljeno pričakovanje, da se s »krampom« kar čez noč rešijo vsi problemi in vse težave, s katerimi se sooča trenutno Italija. »Manj visokodone-čih besed in praznih obljub ter več konkretnih dejanj«, je rekel še voditelj DSL, ki je dodal, da začetek te volilne kampanje res že spominja na nekakšna vojna poročila, ki ne obetajo nič dobrega. Pred Oc-chettom so na kratko spregovorili deželni tajnik DSL Ruffino, pordenonski poslanec Gasparotto, tržaški poslanec Bordon in profesor Darko Bratina, ki bo v Gorici kandidiral za mesto v rimskem senatu.
Sekretar DSL se je pred prihodom v Trstu ustavil v Torviscosi, kjer je imel srečanje z delavci in s sindikalisti obrata »Chimica del Friuli«, ki se borijo za ohranitev ogrožene tovarne in delovnih mest. Po srečanju s slovensko in italijansko manjšino je imel razgovor s pobudniki novonastale »Demokratske lige za Trst«, ki so mu predstavili program in cilje tega volilnega gibanja. Occhetto je rekel, da jih popolnoma podpira in da soglaša s tem projektom, ki bi ga bilo vredno posnemati tudi drugod po državi. Svoj zelo naporen tržaški obisk pa je tajnik DSL zaključil v Miljah, kjer je imel družabno srečanje s tamkajšnjimi somišljeniki.
Kolesar Vitale Marongiu
V osmih minutah od Sv. Ivana do železniške postaje — ta »rekord« sta včeraj postavila kolesar Vitale Marongiu in motociklistka Elettra Ri-naldi na dirki na kronometer po
Nov zemljevid avtobusnih prog
. Jutri, 8. t.m., bo prevozno podrtje ACT zainteresiranim uporabnikom razdeljevalo nov zemljevid niestne avtobusne mreže. Zemlje-vid bo ažurniran z nedavnimi sPremembami avtobusnih prog, ki Zadevajo drugi del načrta o preu-reditvi mreže.
Od 9. do 20. ure bo avtobus ^CT čakal na Goldonijevem trgu, Uslužbenci pa bodo razdeljevali zemljevid, ki bo brezplačen.
Srečanje prirejata danes tržaška Občina in Pokrajina
Zasedanje o novi ureditvi krajevnih uprav
»Nove odgovornosti vodstvenega osebja v luči zakona 142/90 (nova ureditev krajevnih uprav)« je naslov zasedanja, ki ga danes v Trstu skupno prirejata občinska in pokrajinska uprava. Zasedanje bo ob 15. uri v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo 5. Program predvideva pozdrava župana Richettija in predsednika Pokrajine Crozzolija, katerima bo sledilo poročilo glavnega tajnika tržaške občine. Sledilo bo nato glavno poročilo predstavnika notranjega ministrstva dr. Borrija. Zasedanje se bo zaključilo z razpravo.
Pobuda se uokvirja v novo filozofijo, ki navdihuje sistem krajevnih avtonomij in za katerega je glavna osnova zakon o reformi, ki ga je sprejel parlament. Gre za ukrep, ki so ga upravitelji pričakovali že več desetletij in ki rekvalificira in daje večjo odgovornost vladnim organom in administrativnim aparatom občin in pokrajin. Zaradi tega sta tržaška Občina in Pokrajina sklenili izpeljati pobudo, v okviru katere bodo poglobili različne aspekte o pristojnostih krajevnih uprav, ki v prvi vrsti zadevajo vprašanje osebja, še posebej pa vlogo vodstvenih kadrov v različnih občinskih in pokrajinskih upravnih sektorjih.
mestnih ulicah, ki je veljala za hudomušno Trofejo želva. Svojevrstno tekmovanje je organizirala Zveza za okolje, ki deluje v okviru Zelenega vlaka, da bi tudi Tržačanom konkretno dokazala prednost dvokoles v mestnem vrvežu. Kolesar in motociklistka sta za dobre tri minute prehitela taksi, v katerem se je peljal Fabio Beolchi, ki pa je moral za taksistovo uslugo plačati kakih 8 tisoč lir.
Še večji zaostanek je zabeležil avtomobilist Edoardo Pernici, ki je s svojim fiatom pando prevozil progo v 16 minutah, to je v dvakratnem času obeh zmagovalcev. Pernici je imel še srečno, ker je zelo hitro našel parkirni prostor, za katerega pa je moral plačati 1.200 lir parkirnine. Na zadnje mesto se je uvrstil mestni avtobus proge št. 6. Potnik Sergio Zucchi je prispel na cilj na železniški postaji (na peron, kjer je od torka ustavljen Zeleni vlak) kar 9 minut po obeh zmagovalcih. S tem je avtobus tudi prejel Trofejo želva, to je nagrado za najpočasnejše prevozno sredstvo.
Zeleni vlak bo jutri dopoldne priredil drugo zanimivo manifestacijo, tokrat netekmovalno. Gre za kolesarski sprehod po središčnih ulicah, ki nosi naslov Beg od plinov. Jutri bo v konferenčnem vagonu Zelenega vlaka tudi tiskovna konferenca, na kateri bodo organizatorji objavili izide meritev o zračnem in akustičnem onesnaženju v Trstu.
V okviru tečaja za vzgojiteljice, ki ga prireja Sindikat slovenske šole, bo danes ob 17.30 v domu Brdina na Opčinah prof. Branka Jurišič predavala o načrtovanju dela v otroških vrtcih.
Na žalni seji v Slomškovem domu v Bazovici
Številni prijatelji in glasbeniki so se poklonili Ubaldu Vrabcu
V Slomškovem domu v Bazovici so se v sredo zvečer številni prijatelji, pevci, pevovodje in kulturni delavci zadnjič poslovili od Ubal-da Vrabca, ki nas je zapustil pred dnevi. Govorniki, ki so se poklonili njegovemu spominu, so orisali življenjsko delo glasbenika, ki je zapustilo neizbrisno sled v tukajšnjem glasbenem življenju. Poklonil se mu je tudi Tržaški oktet, ki je zapel dve umetnikovi pesmi: Pangerčevo Moja vas in pa Mlada na besedilo Stanka Vuka.
Pevovodja Zorko Harej je orisal predvsem Vrabčeve vrednosti v naši narodni skupnosti, tako njegov slovenski pomen, kot tudi kulturni. O tem je bilo sicer že veliko napisanega, je dodal, žalna seja pa je bila mišljena kot prijateljska prireditev, na kateri so spregovorili predvsem tisti, ki so sledili Vrabčevemu delu in mu bili do konca ob strani.
Ravnatelj Glasbene matice Sveto Grgič se je s spominom vrnil daleč nazaj in govoril o tistih letih - bilo je leta 1942 - ko so mladi ljubitelji glasbe prejeli prav od
Danes srečanje v spomin na Libera Grassija
Študijski krožek Ercole Miani prireja danes v sodelovanju s tednikom »Nuova Societa« srečanje z naslovom »Za Libera Grassija«. Prireditev bo ob 18.; uri v hotelu Savoia Excelsior na! Nabrežju Mandracchio 4, govorila pa bosta sin zločinsko ubitega podjetnika Davide Grassi in direktor tednika »Nuova Societa« Mauri-zio Fogar. Srečanje bo vodil predsednik krožka Lucio Vile-vich.
S to pomembno prireditvijo začenja krožek Miani svojo dejavnost v novem letu, potem ko ima za seboj že deset let intenzivne kulturne in socialne dejavnosti, ki jo je z velikim uspehom ponudil tržaški javnosti. Med gosti krožkovih srečanj in razprav so bili Enzo Tortora, Vincenzo Muc-cioli, Leo Valiani in Leoluca Orlando, tokrat pa je napočil trenutek, da po televizijskih oddajah Samarcanda in Maurizio Costan-zo Show tudi Trst sinu palermskega industrij ca, ki ga je mafija umorila zaradi njegovega civilnega poguma, ponudi veliko solidarnostno manifestacijo. Torej tudi »Trst za Libera Grassija«. Geslo je hkrati poziv tržaški in deželni javnosti, naj s svojo udeležbo in pozornostjo na časopisnih straneh izpriča čimvečjo civilno angažiranost.
Tednik »Nuova Societa« pa je za svojo naslednjo številko, ki bo izšla prav danes, ponudil brezplačni oglasni prostor za Grassijevo podjetje Sigma iz Palerma, na katerem bo tudi seznam trgovin, ki v Trstu prodajajo oblačila tovarne Libera Grassija.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub - Ul. Doni-zetti 3 organizira tudi letos ob Prešernovem dnevu literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade umetnike. Jutri, 8. t. m. bo ob 18.30 v klubovskih prostorih recital literarnih prispevkov v izvedbi gledališkega krožka SKK, razstava literarnih izdelkov in fotografij ter razglasitev imen nagrajencev in nagrajevanje. Vabljeni!
KD Vigred vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v nedeljo, 9. februarja, ob 17.30 v osnovni šoli v Šempo-laju. Nastopajo: otroški zborček KD Vigred, pevski zbor Primorsko - Mač-kolje in dramska skupina KD Kraški dom iz Repna. Vabljeni!
KD Rovte-Kolonkovec Ul. Mon-te Sernio 27, vabi na proslavo DNEVA KULTURE, ki bo v soboto, 15.t.m., ob 20. uri. Gostuje PD DOMOVINA iz Ospa z veseloigro »Vozel«. Priložnostni govor bo imela Marta Ivašič.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
pokojnika prve lekcije in kako so mu ostali prijatelji vsa ta leta do njegovih zadnjih dni.
Dolinski ustvarjalec Boris Pangerc se ga je spomnil kot pesnik, kateremu je Vrabec skomponiral pesem Moja vas, Z občutenimi pesmimi se ga je spomnil tudi glede na dejstvo, da je pokojnik učil tudi Tržaški oktet.
Pevec zbora Gallus Aleksander Furlan je Vrabca prikazal predvsem kot velikega prijatelja, s katerim je do zadnjih dni ohranil prijateljske stike in ga v zadnjih letih hodil obiskovat. Govoril je tudi o njegovem delovanju pri vodenju zbora Gallus, ki se je tako imenoval od leta 1995 dalje. Govoril je o tem obdobju in o vtisih, ki so mu ostali v spominu o Vrabcu, tako o prijatelju kot in predvsem o človeku.
In v tem domačem vzdušju se je razvila žalna seja, ki bi prav gotovo bila všeč tudi samemu Vrabcu, ki ni ljubil velikodonečih besed, saj je bil predvsem ljudski človek, ki je svojo ljubezen do glasbe prenesel na več rodov.
včeraj - danes
Danes, PETEK,' 7. februarja 1992
RIHARD
Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 17.19 -Dolžina dneva 9.59 - Luna vzide ob 8.24 in zatone ob 21.23.
Jutri, SOBOTA, 8. februarja 1992
DAN SLOVENSKE KULTURE
PLIMOVANJE DANES: ob 5.16 naj nižja -28cm, ob 10.53 naj višja 29 cm, ob 17.02 najnižja -49 cm, ob 23.37 naj višja 45 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1021 mb narašča, brezvetrje, vlaga 80-odstot-na, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Angela Laera, Luca Codia.
UMRLI SO: 71-letna Uda Giorgi, 67-letna Zora Ivančič, 91-letna Feli-cetta Mauriello, 52-letni Alessandro Casalnovo, 81-letna Anna Federici, 71-letna Rosa Ciave, 89-letna Elvira Colomban.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 3.
do nedelje, 9. februarja 1992 Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 571088).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Fabio Severo 112, Trg Venezia 2.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Venezia 2 (tel. 308248).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes praznuje 12. rojstni dan MILENA KOŠUTA iz Križa. Obilo sreče v življenju in uspehov v šoli ji iz srca želijo mama Marina, tata Miloš, mala Sara, ki pošilja sestrici koš poljubčkov, nona Vera, teta Sonja in stric Fabio.
Danes praznuje rojstni dan MARIJA MUHA. Vse najboljše, obilo zdravja in veselja ji želijo vnuki Bruno, Marta, Aleks in vsi ostali.
Na Kontovelu hišica stoji, v njej danes ALENKA svoj rojstni dan slavi. Vse najboljše in da bi bila še tako pridna v šoli in doma ji želijo nona Albina, teti in strica.
Danes praznuje 75. rojstni dan naša draga teta ZORA. Se veliko zdravih let, zadovoljstva in sreče ji želijo vsi, predvsem pa mali Devan.
SKD I. Gruden in ŠD Sokol Nabrežina
sklicujeta
nocoj, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju
REDNI OBČNI ZBOR
v društvenih prostorih v Nabrežini
koncerti
Societa dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 bo v
gledališču Rossetti nastopil KVARTET FONE'.
Gledališče Miela
Jutri, 8. t. m., ob 21. uri: koncert madžarske skupine MAKAM. Vstopnina
15.000	lir.
V	nedeljo, 9. t. m., ob 11. uri koncert sopranistke Lorelle Turini in tenorja Roberta Mianija ob klavirski spremljavi Anne Luci Sanvitale.
Auditorium Muzeja Revoltella
V	Avdotoriju bo v ponedeljek, 10. t.m., ob 18. uri nastopila Susan ANTHONV v TENTAZIONI Dl EVA ob klavirski spremljavi Nataše Kersevan. Vstopnina 4.000 lir. Vstopnice so na prodaj od 17. ure dalje v Avdotoriju Mizeja Revoltella.
razstave
V	TK galeriji razstavlja do 12. t. m. svoje skulpture JO AN MANUEL LLA-CER.
V	muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	galeriji Cartesius bodo danes, ob "18. uri odprli razstavo slikarke ALIČE PSACAROPULO. Razstava bo trajala do 20. februarja po običajnem urniku.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 10. februarja odprta razstava novozelandskega kiparja Chrisa BOOTHA. Razstavo si lahko ogledate samo ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A bodo jutri, ob 18. uri odprli razstavo slikark OLGE in TAT1ANE RAD-TCHENKO. Razstava bo trajala do 29. februarja.
Milje - V Občinskem kulturnem centru, na Trgu Republike 4, je do nedelje odprta razstava z naslovom »Sioux, stoletnica VVounded Knee". Razstavo je organizirala Fameia Muggesana, pripravil jo je fotograf Giorgio Štern pod pokroviteljstvom občine Milje. Urnik ogleda: 10.30-12.30, 17.30, 19.00, ob praznikih 10.00-12.00.
V	galeriji Fine Art v Ul. della Guar-dia 16 je do 17. t. m. na ogled razstava slikarke ANGIOLE GATTI.
V	galeriji Rettori Tribbio je do 14. t. m. odprta razstava v spomin na preminulega slikarja GIORGIA MILIA. Urnik: 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob nedeljah 11-13.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 J.F.K. - Un caso ancora aperto, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Hot Shots.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Gli amanti del Pont-Neuf, i. Denis La-vant, Juliette Binoche.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Un medico, un uomo, i. VVilliam Hurt.
NAZIONALE II - 16.45, 22.15 Prova schiacciante, r. VVolfgang Petersen.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Harley Davison & Marlboro man.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.20 Mio pad-re che eroe.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Maledetto il giorno che t'ho incontrato, i. Carlo Verdone.
MIGNON - 16.30, 22.15 Nel panni di una bionda, r. Blake Edwards.
EDEN - 15.30, 22.10 Katerina e lo stallo-ne, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Robin Hood il principe dei ladri, i. Kevin Costner.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Rapsodia in agosto, r. Akira Kurosawa.
ALCIONE - 17.00, 22.00 Lanterne rosse, r. Zhang Yimou.
RADIO - 15.30, 21.30 Pornopaprika,
porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
__________gledališča______________
Gledališče ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prost) ponovitev Goldonijeve komedije MODRA ŽENA v izvedbi gledališke skupine A.U.D.A.C. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Predstava je v abonmaju: odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Danes ob 18. uri bo v gledališču Rossetti srečanje z interpreti Goldonijevega dela MODRA ZENA. Vstop prost.
Od 11. do 16. februarja bo na sporedu predstava ČUDEŽNO JABOLKO Nicholsona v režiji Giancarla Sbra-gie.V abonmaju odrezek št. 4B. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče VERDI
Operna in baletna sezona 1991/92
V	nedeljo ob 15.30 (red G) bo na sporedu MOJSTRI PEVCI IZ NiiR-NBERGA R. Wagnerja. Dirigent Michael Luig, režija Stefano Vizioli. Prodaja vstopnic pri blagajni po običajnem urniku.
Vodstvo gledališča obvešča, da se bodo predstave začele točno ob 19. uri, popoldanske pa ob 15.30, razen sobotne predstave (za red S), ki se bo začela ob 16. uri. Priporoča se točnost, ker bo po pričetku predstave vhod v dvorano gledalcem prepovedan in bodo morali počakati do odmora. Predstava traja 4 ure in 55 minut (vključno z odmorom).
V	petek, 14. t. m., ob 20. uri (red A) premierska predstava opere IL CAM-PIELLO. Režija Paolo Trevisi, dirigent Niksa Bareza.
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Ob 15. do 23. februarja bo na sporedu Pirandellovo delo IL GIOCO DELLE PARTI. Režija Beppe Navello.
La Contrada - Predstave za otroke
Danes, ob 10. uri bo na sporedu pravljica Francesca Macedonia E TUTTO PER UNA ROSA. Režija Fran-cesco Macedonia, nastopajo Paola Bone-si, Patrizia Borul, Riccardo Canali, Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos. Izvirna glasbena spremljava Carla Moserja.
Ponovitve bodo trajale do 14. februarja. Jutri bodo predstavo ponovili tudi ob 16.30, v nedeljo, pa ob 11. in ob 16.30.
Milje - Gledališče Verdi
Jutri, 8. februarja, bo na sporedu predstava Paola Hendela z naslovom C ADUTA LIBERA. Predprodaja vstopnic pri. osrednji blagajni v Pasaži Protti.
razna obvestila
VI. zimske igre Sklada »Mitja Čuk« vsodelovanju s SK Devinbodo v nedeljo, 16. februarja 1992 v Žabnicah. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradu Sklada, Narodna ul. 126 vask dan od ponedeljka do petka od
8.30	do 12.30. Informacije po telefonu 212289.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi v ponedeljek, 10. t. m. , ob
20.30	v Peterlinovo dvorano na Prešernovo proslavo, na kateri bodo podelili 17. priznanja Mladi oder in razglasili izid 20. literarnega natečaja Mladike. Govoril bo prof. Tomaž Pavšič, predsednik komisije za kulturo in kulturno dediščino pri poslanski zbornici Slovenije.
DTTZ Žiga Zois prireja jutri, 8. t. m., ob 9. uri Prešernovo proslavo v veliki dvorani Kulturnega doma. Slavnostni govornik dr. Matjaž KMECL. Vabimo starše, da se proslave udeležijo.
KD RDEČA ZVEZDA in ŠK KRAS
vabita nocoj, ob 20.30 v društvene prostore na ogled igrice
KDO JE KRIV
avtorica Stana Milič-Lazar režija Drago Gorup izvedba Kraški dom
___________prispevki_________________
Ob obletnici smrti Jožka in Patricije Modic daruje družina Modic 1.000.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na pok. Marijo Zobec daruje Marta Slavec 30.000 lir za Vesele Godce iz Boljunca.
V	spomin na Emo Kerševan in prof. Ubalda Vrabca darujeta Lidija in Nada Kapun 40.000 lir za nakup kombija za dvojezično šolo v Špetru.
Namesto cvetja na grob Eliota Rakarja darujeta Venček in Libera 50.000 lir za KD Fran Venturini.
Namesto cvetja na grob Eliota Rakarja darujeta Lojze in Marija 100.000 lir za KD Fran Venturini.
V	spomin na dragega strica Eliota Rakarja darujeta Boris in Zvonko 100.000 lir za KD Fran Venturini.
Namesto cvetja na grob Eliota Rakarja darujeta Ludvek in Ivanka 100.000 lir za SKD Slavec - Ricmanje.
V	spomin na Emo Kerševan in Vido Kovačič darujeta Roža in Inči 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob 15. obletnici smrti očeta in 10. obletnici smrti sestre Marije darujejo sinovi in bratje Silva, Pepka, Bruno in Viktor (Škorčevi) 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 25.000 lir za SKD Tabor.
mali oglasi
RAZPRODAJA CT*"' od 20% do	FANV01/ S	1
KONFEKCIJE Ul. Flavia di Stramare 99 - Zavije - TRST - Tel. 231118		
PRODAM avtomobil Alfa Romeo 33, 1700(quadrifoglio verde), letnik '88, bele barve,v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 291130 od 19. do 21. ure.
ZA 500.000 LIR prodam opel ascona 1.300 ali ga zamenjam za motorno kolo. Tel. ob večernih urah na št. 826527.
AUTOBIANCHI 112 in fiat 126 v dobrem stanju prodam. Tel. št. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri.
PRODAM A 112 bele barve, 42.000 km, letnik '85. Tel. št. 226207.
PSE PUDLE (barbone) bele barve z rodovnikom prodam. Tel. št. 327214 v večernih urah.
STANOVANJE V CENTRU OPČIN dajemo v najem za urad. Tel. št. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri.
IŠČEM žensko za skupno življenje. Tel. št. 422932.
PRODAJAMO mladiče buli terier (face dawn) odličnih staršev. Telefonirati dopoldne na tel. 226415.
PRODAM Opel Corsa 1200, letnik '89, prevoženih 30.000 km. Telefon 231984.
PRODAM Fiat Uno 60S, letnik '86, v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefon 0481/21065.
PRODAM snežne verige za avtomobil srednje velikosti znamke Kbnig hitre nastavitve. Telefonirati ob uri obedov na št. 415797.
PEKARNA - slaščičarna išče vestno prodajalko ali vajenko. Tel. 226147.
SVETLO stanovanje v središču mesta v dvajsetletni hiši, veliko 130 mkv, prodam brez posrednika. Telefon 631177 ali ob večernih urah 418625.
PRODAM štirinožno mehansko dvigalo za mehanično delavnico po ugodni ceni. Telefonirati ob večernih urah 200115.
6. 2. 1992
menjalnica
TUJE VALUTE	FIKING BANKOVCI MII.AN	TRST	
Ameriški dolar		..	1186,90	1120.—
Nemška marka		752,76	742,—
Francoski frank ...	..	220,87	218.-
Holandski florint .	..	668,72	660.
Belgijski frank ....	..	36,556	35,50
Funt šterling		.. 2160,10	2130.—
Irski šterling		.. 2008,35	1980.
Danska krona		..	194,10	190.—
Grška drahma		6,503	6,-
Kanadski dolar ....	..	1006,90	970,
Japonski jen 		9,465	9,20
TUJE VALUTE	FIXING . MILAN	BANKOVCI TRST
Švicarski frank		843,62	832.
Avstrijski šiling		106,993	105.—
Norveška krona		191,83	188.—
Švedska krona		207,14	203.—
Portugalski eskudo .	8,735	8.—
Španska pese ta 		11,95	11,30
Avstralski dolar		876,90	830 —
Jugoslov. dinar 			6,50
ECU		1536,65	—
Slovenski tolar		—	14,50
Hrvaški dinar		—	12.—
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314

{
Imuni k
liiii i llllllllll ■.
Celoletna ..................
Mesečna ....................
«-
200.000 lir
23.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik
200.000	lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 29. februarja 1992. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala
276.000	lir.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m ZTT št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.

Prvi festival baročne glasbe v rimski Operi
RIM - Vse večje zanimanje za baročno glasbo je pritegnilo pozornost rimske Opere, ki prireja letos prvi italijanski festival stare glasbe. Do 28. februarja bodo na sporedu glasbena dela, ki so šla že v pozabo kot na primer opera »Aretusa« Filippa Vitalija in oratorij »Ester osvoboditeljica židovskega naroda« Alessandra Stradel-le.
Tem predstavam bodo dodali še koncert kantat in skladb Girolama Frescobaldija, priredili pa bodo tudi simpozij o muzikoloških in drugih vidikih Rima v XVII. stoletju.
»S to pobudo,« je pojasnil novinarjem ravnatelj rimske operne hiše Giampaolo Cresci, »se rimska Opera kot prva v Italiji prva loti take pustolovščine, saj je treba Premostiti kopico težav.« Izvajalcem bodo priskočili na pomoč izvedenci baročne zvočnosti in vo-kalnosti, izvajalce pa bo vodil dirigent Fabrizio Ghiglione s sodelovanjem Andrea Coena.
Ob festivalu baročne glasbe so odprli tudi dokumentarno razstavo »Glasba, teksti in kraji baročnega Rima«.
Tajna hčerka rock zvezdnika Eriča Claptona
MILAN - Zastor je padel in skrivnost je bila razgaljena: znani kitarist Erič Clapton, ki je dolgo let živel z italijansko zvezdnico Lory Del Santo, je priznal, da ima tajno hčerko. Gre za 7-letno Ruth, ki živi v Karibih z materjo Yvon-ne Kelly in očimom Malcomom.
Novico objavlja tednik Oggi. Novinarju tednika je Clapton priznal:« Res je, Ruth je moja hči«. Tednik dodaja, da se je mala Ruth rodila iz razmerja, ki ga je zvezdnik rocka imel z Vvonne, prikupno Angležinjo, ki živi na karibskem otoku Monserrat in z možem Malcomom Kellyjem vodi priznani snemalski studio. Po poročanju tednika naj bi mala Ruth sama povedala stari mami in očetu, da ima tako slavnega roditelja.
Tudi očim je priznal. »Vedel sem, da Ruth ni moja hči. Zakon z Ywonne je po rojstvu otroka bil v krizi, nato pa sva se pobotala in dekletce sem sprejel, kot da bi bila moj otrok«. Kaže tudi da Clapton, ki je lani izgubil sina, ki ga je imel skupno z Lory E>el Santo, redno obiskuje hčerko, predvsem pa redno plačuje vzdrževal-nino njeni materi.
Na prodaj Lenonov beli mercedes
LONDON - Oboževalci Beatlesov, ki nimajo ravno plitvih žepov, bodo morda prišli na svoj račun: v teh dneh je namreč na prodaj mercedes, ki ga je kupil John Lenon takoj potem, ko je leta 1970 zapustil skupino. Avto - gre za model pullman 600 bele barve s črno tapiserijo, v katerega je Lenon vgradil hi-fi sistem, da bi lahko poslušal svoje pesmi, ki jih je uglasbil tudi v tem avtu - je bil nato last beatla Georgea Harrisona, ki ga je sedaj dal na prodaj. Slovesu lastnikov je sorazmerna tudi cena: za belo limuzino je treba odšteti milijardo in 8oo milijonov lir.
gershmn in okolica
BENETKE Gledališče La Penice
V	torek, 18. 2.: koncertna izvedba opere Por-gy and Bess (George Gershwin), dir. Henry Le-wis, Simfonični orkester La Penice, nastopajo VVillar VVhite, Mervyn Wallace, Cynthia Hay-mon. Opero je Gershvvin napisal leta 1935, v gledališču La Penice so jo prvič postavili na oder leta 1954.
Od četrtka, 20., do nedelje, 23. 2.: lutkovna predstava Američana (z glasbo Georga Ger-shwina in črnskimi motivi), s skupino Gran Te-atrino La fede delle femmine (avtorice Leda Bognolo, Margot Galante Garrone, Paola Pilla).
V	soboto, 22. 2.: jazz koncert bobnarja Tullia De Piscopa, ob njem nastopajo flavtist Roberto Febbriciani, kitarist Massimo Scattolin, pianist Massimiliano Damerini in kontrabasist Massimo Moriconi (Gershvvin, Mancini, Roach, Bol-ling)
V	soboto, 22., in nedeljo, 23. 2.: koncert v kostumih La guerra dei buffoni, igra ansambel Wien Barock.
Od 24. 2. dalje: filmski pregled, posvečen skladatelju Georgeu Gershvvinu.
V	sredo, 26. 2.: recital beneškega kitarista Daria Bissa.
V	sredo. 26. 2.: koncert baritonista Grega Baker j a in pianista Ezia Lazzarinija.
V	četrtek, 27. 2.: večer z ansamblom Venice Jazz Band (Metzove skladbe).
V	petek, 28. 2.: koncert Tammitam Percussi-on Ensemble Guida Facchina (repertoar ameriških skladb, prirejenih za sama tolkala).
V	soboto, 29. 2.: koncert tržaške harfistke Jasne Corrado Merlak (Ellington, Porter, Vidali, Gustavsson, Herchtok).
V	nedeljo, 1. 3., in v torek, 3. 3.: koncert najslavnejših Gershvvinovih skladb, med njimi Amerikanec v Parizu, dir. Henry Lewis, pianist solist Peter Jablonski.
V	ponedeljek, 2. 3.: koncert skupine La Sere-nissima Brass Ensemble.
V	ponedeljek, 2. 3.: recital španskega tenorista Alfreda Krausa ob spremljavi pianista Edelmira Arnaltesa (Flotovv, Massenet, Cilea).
v sezam in portorožu
KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA (Kulturni dom Sežana)
V	soboto, 8. 2., ob 10. uri: filmska matineja - jugos-lovansko-japonska risanka Začarani gozd.
V	torek, 11. 2., ob 20. uri: film Kralj ribičev (dram., ZDA 1991, r. Terry Gilliam, i. Robin Williams, Jeff Bridges).
V	sredo, 12. 2., ob 20. uri: koncert svetovnoznane flavtistke Irene Grafenauer in harfistke Marie Graf (Bach, Mozart, Kopač, Faure, Ravel, Francaix.
V	četrtek, 13. 2., ob 20. uri: film Jutranja zarja (ZDA, r. Robert Knights).
V	soboto, 15. 2., ob 10. uri: filmska matineja Beli očenjak (mlad., ZDA).
V	ponedeljek, 17. 2., ob 9.30 in 10.30: lutkovna predstava Fid 1 Fad 1, gostovanje lutkovne skupine Tri iz Kranja.
V	torek, 18. 2., ob 20. uri: film Srečanje z Venero (Fr. 1991, r. Istvan Szabo, i. Glenn Glose).
V	sredo, 19. 2., ob 9. uri, 10.30 in 11.30: otroška predstava Mavrica (V. Schmidt) z gledališčem Pengov iz Ljubljane.
V	četrtek, 20. 2., ob 20. uri: film Teracota bojevnik (Hong Kong).
V	soboto, 22. 2., ob 10. uri: filmska matineja Poročna ogrlica (fant., ZDA).
V	ponedeljek, 24. 2., ob 14. uri: gledališka predstava O, krasni dnevi (Samuel Beckett), gostovanje PDG Nova Gorica.
V	torek, 25. 2., ob 17. in 20. uri: film Terminator 2 (fant., ZDA 1991, r. James Cameron, i. Arnold Schvvarzenegger, Linda Hamilton).
V	sredo, 26. 2., ob 20. uri: film Terminator 2 (fant., ZDA 1991, r. James Cameron)
V	četrtek, 27. 2., ob 20. uri: film Ljubim te do smrti (ZDA 1991, r. Joel Schumacher, i. Julia Roberts, Campbell Scott).
V	petek, 28. 2., ob 18. uri: otvoritev razstave Antona Repnika, nato umetniški večer s priljubljeno igralko Jerico Mrzel.
V	soboto, 29. 2., ob 10. uri: filmska matineja Moj prijatelj Bingo (mlad., ZDA).
AVDITORIJ PORTOROŽ
V-soboto, 8. 2., ob 20.30: na dan slovenskega kulturnega praznika prva prireditev v počastitev 300-te obletnice rojstva Giuseppeja Tartinija koncert Godalnega ansambla Tartini iz Ljubljane, dir. Stojan Kuret, solist-violinist Dejan Bravničar.
c
	■■Illt; Ulil« N !!Niiliii!(ili«| ImiHi	današnji televizijski in radijski sporedi		
□t:
RAI 1	| * I
6.55	Aktualno: Unomattina
10.05	Gospodarstvo
10.25	Nanizanka: Ellen Bur-stin Show, nato vesti
11.05	Dok.: Nel mare degli antichi (4. del)
12.00	Variete: Piacere Raiuno, vmes kratke vesti
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno 14-30 Otroški varjete
i 15.00 Dokumenti: Vivere con il vulcano
16.00	Mladinski variete: Big!
12.35	Odprti prostor
12.55	Danes v Parlamentu ‘8.00 Kratke vesti
8.05	Occhio al biglietto
18.20	TV film: Gli anni dell -incubo (zadnji del)
19-35 Aktualno: Una storia 19-50 Vreme in dnevnik -6.40 Nan.: La sporca dozzina - Missione in Danimar-., ca (i. Ben Murphy)
-1.30 Aktualno: Borsavalori £•00 Dnevnik
I ^8.15 Variete: Gala Valanga azzurra
"00 Dnevnik in vreme 8-30 Danes v Parlamentu ?'40 Tenis: turnir ATP 1-30 Rubrika opolnoči
2.00	Nočni spored
X RAI 2
□ Ol
RAI 3
7.00	Nanizanke in risanke
8.45	Ne samo o kmetijstvu
9.00	Dok. DSE: Campus
10.00	O filmu 18 anni fra una settimana
10.15	Fiilm: Gente' delLaria (pust., It. 1943)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Rubriki o gospodarstvu in medicini, nato vreme
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.45	Santa Barbara
15.35	Rubrika o lepoti, Kronika v živo in Diogenes
17.10	Tednik o ženski problematiki in kratke vesti
17.30	Iz Parlamenta
17.35	Rubrika o košarki
17.55	Glasba: Rock cafe
18.05	Dnevnik in šport
18.20	Nanizanka: Miami Vice
19.10	Nadaljevanka: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: 1 fatti vostri (vodi F. Frizzi)
23.15	Aktualno: Pegaz
23.55	Vesti, vreme, horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Filmske novosti 0.20 Film: Al centro dell ura-gano (dram., ZDA 1956)
1.50	Nočni spored
12.00	Krožek ob 12
12.05	Vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Mladi v demokratični Italiji 1943-1962,
15.15	Ambientevivo
15.45	Tedenska rubrika o zimskem šortu: Tutti i colori del bianco
16.20	IP v rokometu
17.00	Popoldan na 3. mreži
17.30	Dnevnik - On the road
17.45	Pregled tujega tiska
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika Derby in vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Piero Chiam-bretti - II portalettere,
20.05	Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Chi l'ha vi-sto? (vodita Alessandra Graziottini, L. Di Mayo)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: Baciami stupido (kom., ZDA 1964, r. Billy VVilder, i. Dean Martin, Kirn Novak)
0.50 Dnevnik in vreme
1.15	Variete: Fuori orario
L«r
TV Slovenija 1
TV Koper
8.30
8.40
12.50
13.50 13.55
15.50 16.25
16.30
16.40
16.50
18.40 19.00 19.15
19.30 20.05
22.10
22.35
22.40
1.20
Video strani Počitniški program: Palčki nimajo pojma, 2. odd. Zlati dež, 11.00 Poročila, 11.05 film Gusarji Euroritem (34. odd.) Napovednik Umetniški večer (pon.): film Vohun- (krim., VB 1965, i. Richard Burton, Claire Bloom) Gospodarska oddaja Poslovne informacije Poročila
Slovenska kronika Spored za otroke: kontaktna oddaja Tok Tok Risanka in Napovednik Forum
Knjižne novosti Dnevnik, vreme, šport Podelitev Prešernovih nagrad (prenos iz Cankarjevega doma) Dnevnik, vreme, šport Napovednik Sova, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, nad. Mož z imenom Sokol in film Tako kot kit (dram., VB 1979, r. Alan Bridges, i. Alan Bates, Gemma Jones)
Video strani
13.00	Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti
14.00	Vzgojna oddaja RAI
16.00	TV Novice - Oresedici
16.10	Otroški program, vmes Superbook
16.30	Glas. oddaja: Juke box
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	TV dnevnik Vsedanes
19.25	Nadaljevanki: Rayano-
vi, 19.45 Amandoti
20.30	Razvedrilni program v živo: Belle TV
22.00	TV dnevnik
22.10	Aktualno: Globus
22.40	Vzgojna oddaja RAI

TV Slovenija 2
16.10	Sova, vmes nad. Drobne stvari in Cellini
17.40	Euroritem (34. del)
18.00	Regionalni programi
19.00	Jazz in blues
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik ZDF
20.05	Alternativni program:
Studio City
21.35	Večerni gost: Marjan Jerman
22.25	Koncert orkestra Came-rata labacensis
23.15	Yutel
r~—.

’ 00 Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nan.: Arnold, 9.00 Aliče 9-35 Film: Peggio per me
meglio per te (kom., It. j 1968, i. Little Tony)
—80 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
-■40 Variete: Non e la RAI i „ (vodi E. Bonaccorti)
J8°0 Dnevnik TG 5
4.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
,R 15.30 Ti amo parliamone ir'60 Otroški variete '60 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-
^6-40 Nanizanka: Big Man - La fanciulla che ride (i. Bud j, Spencer)
•40 Variete: Bellezze sulla heve (vodita Claudio 2i Lippi, Sabrina Salerno) '85 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes ,	(24.00) Dnevnik TG 5
l in Striscia la notizia " 0 Nanizanke non stop
					
CANALE 5	RETE 4	ITALIA 1	'	ODEON	r. John Sturges, i. Barba-		ra Stanwyck)
20.°o
20.25
O.UU INdUaiJC	“
il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.35 Una donna in vendita
10.30	Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti
11.45	Nad.: Stellina
12.20	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Senora, 15.15 Ven-detta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino,
16.20	Cristal, 17.20 Feb-bre damore
17.50	TG 4 vesti
18.00	Variete: Ceravamo tan-to amati
18.30	Kviz: Gioco delle coppie
19.05	Naturalmente bella
19.10	Nad.: Dottor Chamberlain, 19.30 Primavera
20.30	Nadaljevanka: Manuela
22.30	Variete: Buonasera (vodi Amanda Lear)
23.30	Film: L'affare Blindford (pust., ZDA 1966, r. Philip Dunne, i. Rock Hudson, Claudia Cardinale)
1.40	Nočni spored
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky
-	Per una bugia, 9.30 Chips, 10.30 Magnum P.I.
-	Uno sbirro per amico
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi Gianfran-co Funari)
14.00	Odprti studio
14.15	Variete: Mondo Gabib-bo
15.00	Nanizanke: La bella e la bestia - Oltre la verita,
16.00	Magnum P.I. - Tua per sempre, 17.00 A-Team - Pro e contro,
18.00	MacGyver - Luci misteriose dal cielo
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport
19.35	Kviz: Il gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti)
20.30	Film: Un ragazzo come gli altri (kom., ZDA 1985, r. Lisa Gottlieb, i. Joyce Hyser, Clayton Rohner)
22.30	Aktualno: L'istruttoria (vodi Giuliano Ferrara)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Nočni spored
13.00	Risanke
15.30	Nadaljevanka: Happy end (i. Jose Wilker)
16.30	Film: Cresus (kom., Fr. 1960, r. Roger Descoffre, i. Fernandel)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Le rocambo-lesche avventure di Robin Hood
20.30	Film: Tentacoli (dram., ZDA 1977, r. Oliver Hell-man, i. John Huston, Shelley Winters)
22.00	Nanizanka: Casalingo superpiu
22.30	Film: American Gothic (srh., ZDA 1988, r. John Hough, i. Rod Steiger)
16.25	Rubrika: Zenska TV
18.30	Nanizanka: Matlock
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualno: I.T. - Televizijska srečanja (vodi Mino Damato)
22.35	Variete: Festa di comple-anno (vodita G. Cinguet-ti in Lelio Lutazzi)
23.40	Večerni dnevnik
24.00	Film: Lamaro sapore del potere (dram., ZDA 1964, i. Henry Fonda)
1.55	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI
TMC
8.30	Nanizanke: Batman, I giorni di Brian, 10.00 Ai confini dell'Arizona
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	Variete: A pranzo con Wilma
12.30	Nanizanka: Get Smart
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35	Risanke: Snack
15.00	Film: La marea della morte (dram., ZDA 1953,
14.00	Dok.: New York
15.00	Nan.: Una piccola citta
16.00	Kratke vesti
17.00	Ena rastlina na dan
17.30	Nad.: VVhite Florence,
18.05	La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: Fronto emergenza
20.00	Rubrika: Občina
21.30	TV film: Tre anni (r. S. Nocita, i. G. Brogi, 2. del)
22.45	Nočne vesti 0.15 Rubrika o motorjih
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 D. Feigel in njegovi kratki spisi; 11.50 Melodije; 12.00 Indija Koromandija; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Naša pesem: Partizanski zbor iz Ljubljane; 12.50 Orkestri; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti;
15.00	Zvočne kulise; 15.30 Portreti in srečanja; 15.45 Orkestri; 16.00 Mi in glasba: Godalni kvartet GM v studiu; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.00 Radio Ga-Ga; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.30 Pregled tiska; 10.45 Spot; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.00; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci!;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva;
23.00	Literarni nokturno; 23.15 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.45 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital Klasika; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS; 23.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je. 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti
10.00	Pregled tiska; 10.40 Družinski svet;
11.00	Politika in aktualnosti; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Studio 12; 20.00'Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije;
20.00	Mix time; 21.00 Nočni val.
Od včeraj spet sprejemajo po sedem parov vlakov iz Nove Gorice
Povečan blagovni promet in prostorske
težave na železniški postaji v Gorici
Odprto pismo Silvina Poletta
Ob komemoraciji pobitih v Porčinju nad Fojdo
V načrtovanju razvoja terciarnih dejavnosti na Goriškem, zlasti še tistih vezanih na mednarodno blagovno menjavo, se ni mogoče znebiti občutka, da so načrtovalci povsem zanemarili železnico. Na tako ugotovitev, oziroma kritiko politiki odgovarjajo^ navajanjem velikega železniškega vozlišča pri Červi-njanu, z navajanjem multimodalnega sistema prevozov.
Kaj pa Gorica, oziroma njena železniška postaja, ki je te dni že spet v precejšnjih težavah zaradi živahnejšega dotoka blaga iz vzhodnoevropskih dežel, preko Nove Gorice ? Premestitev v Videm službe za prevzemanje, oziroma odpremo kosovnih pošiljk, čeprav so razlogi take odločitve ekonomskega značaja (racionalizacija) je tudi značilen pokazatelj, da se železnica zapostavlja, kar je za obmejno mesto kakršno je Gorica težko sprejemljivo, ugotavljajo zlasti špediterji.
Kje so vzroki današnjega stanja ? Predvsem jih je kar nekaj. Celotno območje ob postaji so v zadnjih desetletjih temeljito pozidali, tako da o kakšnem širjenju, razen tistega, ki so ga pred kakšnim letom opravili v smeri proti Tržaški cesti, ni govora.
Še pred leti razmeroma lahko izvedljiv predlog povezave tovornega postajališča z železniško postajo, načrtovalci niso vzeli v poštev.
In posledice takih izbir danes ? Že ob nekoliko večjem prometu se na goriški postaji znajdejo v težavah. Govor je seveda o tovornem prometu, o pošiljkah, ki so namenjene iz tujine na goriško železniško postajo, ali pa je Gorica odpremna postaja. Tranzitni promet ne povzroča velikih težav.
Največ vagonskih pošiljk prihaja iz Nove Gorice, vendar gre v glavnem za blago iz Češke, Madžarske, Poljske in drugih držav.
Ta promet je bil novembra in decembra precej živahen, proti koncu januarja, točneje od 23. januarja pa spet zelo hitro narašča. Tako hitro, da so včeraj na železniški postaji začeli sprejemati po sedem parov vlakovnih kompozicij dnevno, namesto šestih dogovorjenih. Nekaj možnosti (in tudi razpoložljivosti) za
dodatni par vlakov je še, vendar bo treba zatem govoriti o popolni zasedenosti postaje.
Ker so pošiljke iz uvoza, ima poleg železničarjev opravka tudi carinska služba, ki se, kakor znano, tudi otepa s precejšnjimi težavami predvsem zaradi neustreznega organika.
Izvedeli smo, da na novogoriški postaji, prav spričo povečanega dotoka že čaka kakih tristo vagonov.
"Z novim ritmom in z uvedbo dodatnega para vlakov, bomo ta zastoj odpravili v nekaj dneh", napoveduje načelnik železniške postaje v Gorici Gian-f rane o Manzato, ki nam je postregel tudi s podatki o zmogljivosti postaje.
"Prostora imamo za kakšnih štiristo vagonov, vendar se le ta zmanjša, če upoštevamo, da vagoni na postaji ne samo stojijo, ampak jih je treba tudi premikati. Težave nastajajo ob konicah in ko je težko tudi z organizacijskega vidika zagotoviti dovolj osebja, mimo prostorskih težav".
Seveda je treba upoštevati še dejstvo, da je za ažurno poslovanje, poleg uprave državnih železnic, odgovorna tudi finančna, oziroma carinska služba.
Vojna na območju Hrvaške ustvarja dodatne komplikacije za tovorni železniški promet. Značilna sta primera, ki so ju ugotovili te dni. Sicer se le eden izrecno nanaša na železniško postajo v Gorici. Špediterji so pred kratkim ugotovili, da so več kakor mesec dni obtičali na celovški postaji z blagom natovorjeni vagoni, namenjeni v Gorico. Kratkomalo so štirideset vagonov izgubili, oziroma pozabili. Te dni so pošiljke, (sladkor in krmila) tudi zaradi odločnega protesta, vendarle ocarinili in prevzeli.
Če širjenje postaje ni mogoče, obstajajo drugačne rešitve, ki bi izboljšale sedanje konfuzno stanje ?
"Rešitev je v sodelovanju med vsemi, ki imamo kakorkoli opravka z železnico: med špediterji in uvozniki, med carinsko službo, pa tudi med uslužbenci slovenskih železnic in nami. Posebej še, če hočemo biti konkurenčni avtomobilskemu prevozu blaga".
Predsednik goriške sekcije ANPI-VZPI Silvino Poletto nam je ob nedeljski komemoraciji 19 partizanov brigade Osoppo, pobitih 7. februarja 1945 v Porčinju v Beneški Sloveniji, ki se je bo udeležil tudi predsednik republike Fran-cesco Cossiga, poslal daljše odprto pismo, v katerem poudarja predvsem potrebo, da bi ob obsodbi napak preteklosti znali pretekle dogodke tudi pravilno postavljati v njihov zgodovinski kontekst. Poletto poudarja, da pokola v Porčinju ni mogoče pravilno razumeti, če ga obravnavamo izven konteksta, v katerega sodijo tudi Tržaška rižarna, koncentracijski taborišči v Gonarsu in v Zdravšči-nah, nemška okupacija in Salojska republika, Hitlerjev poskus, da bi razbil zaveznike itd. »Resen zgodovinski pristop ne more prezreti, da je v ozadju teh dogajanj bila predvsem agresorska politika faši-ma in nacizma, kar je pri nas imelo med tragičnimi posledicami tudi spopad na narodnostni osnovi. Že leta 1973 je Furlanski inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja objavil knjigo, ki je skušala obravnavati dogodke globalno.«
Predsednik goriške sekcije ANPI-VZPI v svojem pismu med drugim navaja tudi msgr. Alda Morettija in pisatelja Pierpaola Pasolinija. Morettija zato, ker je leta 1985 na posvetu o goriških katoličanih v 20. stoletju predla-
gal, naj bi v Porčinju postavili ploščo z napisom v latinščini, ki bi se v prostem prevodu približno takole glasil: »Krvavi dogodki, ki so se tu dogodili 7. februarja 1945, nas opozarjajo, da je treba vselej pri vseh ljudeh spoštovati domovino in narodnost.« Pasolinija pa Poletto navaja, ker je v Porčinju izgubil brata, kljub temu pa je v neki svoji knjigi bratov odhod v partizane takole opisal: »Moj brat je odpotoval v nekem gluhem marčnem jutru z vlakom kot ilegalec in s pištolo v knjigi: in bila je čista luč...«
Socialni center
V Večnamenskem socialnem centru v ulici Baiamonti bodo v tem in začetku prihodnjega meseca pripravili nekaj zanimivih prireditev. Tiste ob koncu februarja bodo seveda v znamenju pusta.
Stalne goste centra in dnevne obiskovalce vabijo 10. t.m. ob 16.30 na tečaj igranja dame, v sredo 12. februarja bo prof. Pavel Stranj govoril o načrtu za mir, v soboto, 15. fabruarja bodo predvajali diapozitive s poti po Alzaciji in Parizu. Prireditve 22. februarja, 27. februarja in 3. marca bodo v znamenju pusta.
prispevki
Danes odprtje razstave o knjižni ustvarjalnosti
Proslava dneva slovenske kulture v Gorici — se bo letos odvijala nekako v dveh delih. Poleg skupne zasnove s ciljem prikaza besedne ustvarjalnosti v zamejskem prostoru, v Trstu, Gorici in v videmski pokrajini, bo proslava na Goriškem bogatejša še za antološko razstavo Besedno ustvarjanje na Goriškem v obdobju 1981—1991. Razstavo je v sodelovanju z ZSKD in ZSKP pripravila Ljudska knjižnica Damir Feigel v Gorici, odprli pa jo bodo danes, ob 18. uri (in ne ob 17. kakor smo včeraj pomotoma zapisali) v Katoliškem domu.
Gre za razstavo, ki obsega nad sto naslovov in že to je ugotovitev ob kateri se velja zamisliti in ob kateri v sebi upravičeno začutimo kanček žlahtnega ponosa in samozadovoljstva: zamejska veja enotnega slovenskega kulturnega prostora ni odmrla, ampak se skozi njo še zmeraj pretakajo ustvarjalni sokovi.
Osrednja prireditev ob Prešernovem dnevu pa bo v nedeljo, 9. t.m. ob 17. uri, prav tako v Katoliškem domu.
Kulturni dom preurejajo - najprej elektroinštalacije nato lesene obloge
Marsikdo od bralcev je v zadnjih tednih pomislil, zakaj je naenkrat umolknil Kulturni dom, ki je bil deset let živahno središče kulturnega delovanja v mestu, slovenskega in italijanskega.
Razlog je en sam, vendar dovolj prepričljiv. Prostori Kulturnega doma so se spremenili v gradbišče. Preurejajo namreč električno inštalacijo, da bo v skladu z varnostnimi predpisi, druga faza pa predvideva odstranitev lesenih oblog, naslednja pa, ki jo bodo po vsej verjetnosti tudi opravili, zamenjavo stolov v veliki dvorani.
pri ple
Sezona kulturnih in drugih prireditev bo tako še nekaj časa močno okrnjena. Prilagoditev električnih inštalacij in oblog ter sedežev predpisom protipožarne varnosti je bila nujna saj bi sicer doma ne mogli uporabljati.
Dela naj bi po prvotnem načrtu trajala nekaj tednov, vendar pa je treba tovrstnih posegih računati tudi na kakšno nepredvideno težavo in za-
Januarja šlo preko meje skoraj 1.200.000 oseb
Osebni promet čez mejo na Goriškem se je januarja, v primerjavi z istim mesecem lani, znatno pe-večal. V prvem letošnjem mesecu je namreč potovalo čez italijan-sko-slovensko mejo na Goriškem skupno 1.198.304 ljudi, medtem ko jih je januarja 1991 949.651. Očitno gre za občuten porast, saj razlika znaša skoraj 250 tisoč enot. Prav gotovo ga je treba pripisati različnim dejavnikom, med temi tudi dejstvu, da je ob začetku lanskega leta močno padla vrednost dinarja. A zanimivo je, da je bilo število prehodov v letošnjem januarju večje tudi v primerjavi z januarjem 1990, saj je tedaj potovalo čez mejo skupno 1.102.959 ljudi, se pravi skoraj 100 tisoč manj kot letos.
V primerjavi z lanskim januarjem je v prvem mesecu letos porasel predvsem maloobmejni osebni promet. Januarja 1991 je namreč s prepustnico potovalo v Slovenijo oziroma iz Slovenije v Italijo 523.724 ljudi, medtem ko jih je januarja letos 688.150. Znatno je porasel tudi mednarodni promet. S potnim listom je namreč lanskega januarja prešlo italijansko-sloven-sko mejo 425.927 ljudi, letos pa 509.154.
Podatki, ki nam jih je posredoval statistični urad goriške obmej-
ne policije, nam odkrivajo še druge podrobnosti. Kar zadeva mednarodni promet, je januarja 1992 potovalo s potnimi listi v Slovenijo ali iz nje 389.523 italijanskih in 119.631 tujih državljanov. Med slednjimi je bilo 107.240 državljanov bivših jugoslovanskih republik.
Kar zadeva malobmejni promet, naj povemo, da je letošnjega januarja s prepustnicami potovalo čez mejo 435.715 italijanskih državljanov in 688.150 državljanov bivših jugoslovanskih republik.
Načrt razvoja Univerze v Gorici
Tržaška univerza, Konzorcij za univerzitetne tečaje v Gorici in Goriška trgovinska zbornica prirejajo danes ob 16. uri slovesnost v predavalnici goriškega sedeža univerze v Ul. Alviano 18, na kateri bodo predstavili javnosti splošni načrt za preureditev bivšega malega semenišča. Ob tej priložnosti bodo tudi predali namenu nekatere že prenovljene prostore, ki jih je Trgovinska zbornica obnovila za potrebe univerzitetnih tečajev v tekočem akademskem letu.	.
Ogenj opustošil sedem hektarjev gozda in kraške gmajne na Vrhu
Usklajevanje
statutov
Koordinatorka pokrajinske komisije za enake možnosti Mariarosaria Di Dato je naslovila na vse župane in občinske svete na Goriškem poziv, naj njeni komisiji posredujejo svoje statute, da bi jih lahko pregledala z vidika enakopravnosti med državljani, zlasti med moškimi in ženskami. Di Datova je obenem napovedala, da bo v drugi fazi povabila predstavnike posameznih občinskih uprav na sestanke, da bi se na njih dogovorili za morebitna dopolnila, ki bi jih upoštevali pri izdelavi posameznih pravilnikov, predvidenih v statutih.
■ V konferenčni dvorani na razstavišču ob ločniškem mostu bo jutri popoldne uvodni del 7. deželnega kongresa Slovenske skupnosti. Zasedanje se bo nadaljevalo v nedeljo dopoldne, v župnijskem domu v Doberdobu.
Več kakor dvomesečno izredno sušno obdobje stopnjuje nevarnost gozdnih požarov. Goriški gasilci, pripadniki gozdne straže in karabinjerji so včeraj skoraj štiri ure gasili ogenj, ki je opustošil okrog sedem hektarjev gozda in kraške gmajne med Vrhom in Šmartnim. Ogenj so opazili kmalu po 12. uri, gasilci pa so bili na delu do 16. ure.
Proti ognju so uporabili tudi helikopter območnega poveljstva, posebej usposobljen za gašenje gozdnih požarov.
Ker vremenoslovci napovedujejo da se bo suho vreme še nadaljevalo, ne bo odveč priporočilo na skrajno odgovorno ravnanje v naravi, predvsem v tem obdobju. Pri gozdnih požarih na krasu ne gre zgolj za materialno škodo zaradi
uničenega lesa ali požganih travišč, ampak za ekološko škodo.
Ob današnjem obisku Predsednika Cossige je županstvo odredilo prepoved parkiranja na nekaterih mestnih območjih in prepoved vožnje.
Od 14. ure dalje (do konca slovesnosti) bo prepovedano parkiranje na območju celotnega trga pred županstvom ter na območju Travnika med Raštelom, ul. Roma, ul. Mame-li in ul. Bombi (predor).
Od 17.30 dalje bo prepovedan promet na območju od križišča ulice Duca d'Aosta in Filzi (križišče pred sodiščem) do Travnika in skozi Raštel do Travnika.
Tovor izrednih dimenzij
V tržiškem pristanišču so včeraj vkrcali na poseben splav tovor izrednih dimenzij, ki ga bodo predvidoma Že danes odvlekli proti Palermu. Gre za okrog 550 ton težak nosilni steber vrtalne ploščadi, ki jo bodo sestavili v Palermu in nato odvlekli v Severno morje. Ploščad je naročila družba AGIP. V tržiški tovarni Maraldi so zgradili dva taka stebra (drugega bodo naložili danes) , dva pa v Marghe-ri pri Benetkah. "Bilegluster", tak je menda tehnični izraz za tovrstno konstrukcijo je širok 20 metrov, visok 17 metrov in dolg 18 metrov. Začeli so ga sestavljati septembra lani.
Med prevažanjem do pristanišča, oddaljenega približno en kilometer od tovarne, so delavci morali premagati tudi nekaj težav.
Trgovina jestvin Semolič, Raštel - Gorica, daruje 50 tisoč lir za Sklad Mitja Čuk - Gorica.
Danes mineva 21 let od smrti Jureta Tomšiča. V počastitev njegovega spomina darujeta mama Jožica in sestra Daša 50 tisoč lir za ŠZ Dom v Gorici.
razna obvestila
SPD Gorica - smučarski odsek priredi v nedeljo, 16. februarja, društveno tekmovanje, ki bo veljalo tudi za podelitev trofeje Renco Faganel. Društvo bo oskrbelo tudi avtobusni prevoz. Prijave do 13- t.m. v trgovini Baucon.
Rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Štmaver prireja v sodelovanju z društvom Sabotin iz Štmavra ob praznovanju sv. Valentina fotografsko razstavo o zgodovini Sabotina in krajev pod njim. Odprli jo bodo v soboto, 15. t.m., ob 19.30 v nekdanji šoli v Štmavru. Sledilo po predvajanje diapozitivov s pohoda na Sabotin.
Sindikat upokojencev CGIL nudi vsa pojasnila v zvezi vprašanji socialnega skrbstva v Doberdobu vsak četrtek med 16. in 17. uro na sedežu društva krvodajalcev v občinski ambulanti.
V občinskem "Laboratoriju iger" prl večnamenskem socialnem središču v Ul-Baiamonti 22 prirejajo ob drugih dejavnostih za otroke dvomesečni tečaj dam6-Vodil ga bo Derris Farfoglia iz Tržiča-Tečaj je odprt otrokom (od 8. leta dalje) in odraslim. Prvo srečanje bo v ponede- | ljek, 10. t.m., ob 16.30. prijave in inform®' cije vsak ponedeljek, torek in četrtek med 16.30 in 18.30.
Društvo slovenskih upokojencev pri' reja v soboto, 29. februarja, pustovanje z večerjo in zabavnim programom ter nagrajevanjem najlepših mask (priporoča se udeležba v maskah) v hotelu Soča n® Mostu na Soči. Prijave pri poverjenikih in na sedežu društva ob sredah do 19-tm-Društvo slovenskih upokojencev prir6' di nadalje, ob mednarodnem dnevu žen9'
8. marca, celodnevni izlet v Castelfranc0 Veneto. V program je vključen prevoZ-voden ogled mesta, kosilo (ob glasben1 spremljavi). Prijave do 26. februarja n® sedežu društva in pri poverjenikih.
kino
Gorica
VITTORIA 20.00-22.00 Billy Bathgate6' Igra D. Hoffman.
CORSO 17.30-22.00 »La famiglia Adams6-A. Huston in C. Loyd.
VERDI 20.30 Gledališka predstava »Wef' ther«.
Tržič
COMUNALE 20.30. Koncertna sezon®-Nastopa Simfonični orkester RTV Sl® venija pod vodstvom Antona Nanut
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri l7-3°' 22.00 »Night mare 6«.
Nova Gorica
SOČA (Filmsko gledališče) 18.00 in 20-lS »Srčna dama«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 — tel. 531"
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo — ul. E. Toti 52 -410701.
Predsednik Bundesbanke zagrmel proti ekonomsko-monetarni uniji
Načrt o evropski gospodarski oziroma monetarni uniji, glede katerega so se sporazumeli decembra lansko leto v okviru na moč živahne medvladne konference v Maastrichtu, nikakor ni všeč predsedniku Bundesbanke Helmutu Schlesingerju.
V intervjuju za ameriški vplivni dnevnik Wall Street Journal Schlesinger odločno poudarja, da bi unijo lahko resno spravilo v nevarnost pomanjkanje soglasja, znotraj Evropske skupnosti na področju davčne in socialne politike. Ta intervju utegne imeti torej še vidnejše posledice od tistih, ki jih je bilo zaznamovati na področju valutne politike.
Schlesingerjeva strastna obramba marke in obenem togost, s katero predsednik nemške centralne banke obravnava denarno politiko kot tako, sta že včeraj zjutraj izzvali močan padec dolarja na evropskih borzah, hkrati pa seveda pravi polet marke.
Do ekonomsko-monetarne unije bo vsekakor prišlo, naglaša Schlesinger, toda morda ne v vnaprej določenem časovnem roku. Zakaj? Ker bo le malokate-ra država sposobna spoštovati ustrezne predpogoje: inflacija v vsaki posamezni državi ne bo smela biti za več kakor poldrugi odstotek višja od povprečne inflacijske stopnje v treh državah z najnižjo inflacijo; bilančni primanjkljaj ne bo smel presegati 3 odstotkov, javna zadolženost pa 60 odstotkov nacionalnega bruto proizvoda.
V zvezi z gospodarskimi razmerami v sami Nemčiji napoveduje predsednik Bundesbanke, da se bo inflacija - v prihodnjih nekaj mesecih »ohladila«, da pa ni mogoče predvideti, kaj in kako bo do konca leta. Še predvsem pa ni možno zdaj ugibati, ali bo v zahodnih landerjih prišlo do novega ekonomskega prepo-
roda ali ne zaenkrat znamenj v tej smeri ni. Vsi ti elementi bodo po njegovem prav občutno vplivali na povpraševanje po denarju in kreditih.
Helmut Schlesinger je torej vnovič potrdil, da ni samo odločen "zaščitnik marke", marveč tudi varuh in spodbujevalec nemške gospodarske moči. Toliko bolj, ker so naj novejši podatki, ki so bili priobčeni predvčerajšnjim, pokazali nič kaj spodbudno sliko: stopnja brezposelnosti se je v letošnjem januarju povzpela na 7 odstotkov, medtem ko je znašala decembra lani 6,5 odstotka. V vzhodnih predelih države je bilo pretekli mesec nezaposlenih kar 17 odstotkov aktivne delovne sile proti stopnji 11,8 odstotka v decembru. Nič bolj razveseljive niso številke o gibanju industrijske proizvodnje: decembra 1991 je bila v zahodnih landerjih kar za 3,1 odstotka manjša kakor pa v novembru.
V	Ljubljani poslej tudi zlata borza
V	četrtek, 13. februarja, bo začela delovati v borzni dvorani Ljubljanske borze d. d. Ljubljana tudi borza plemenitih kovin - zlata borza.
Zanjo so se odločili po približno polletnih pripravah in po znižanju prometnega davka na trgovino z zlatom s 65 odstotkov na 10 odstotkov oziroma zaradi povečanega interesa za tovrstno trgovanje.
Novi slovenski zakon o prometnem davku ne ločuje med kovanci (kot bivšim plačilnim sredstvom) in medaljoni (izdelanimi ob spominskih priložnostih). Na ljubljanski zlati borzi bodo (tako kakor na svetovnih borzah) v uradnem delu kotirali zlatniki z minimalno čistino 900/1000, v neuradnem delu pa medaljoni; slednjih je veliko več v posesti slovenskih državljanov.
Posle zlate borze bo pokrival poseben Odbor za plemenite kovine, ki ga bo sestavljalo pet članov in sicer bodo to po en predstavnik Zlatarne Celje, Ljubljanske borze in zlatarjev ter dva predstavnika članov zlate borze.
Epohalne spremembe mora spremljati tudi neprestano misclnostno prilagojevanje
Ko je začetna vzhičenost, kakršna izbruhne ob epohalni spremembi, splahnela, se je v vzhodnoevropskem svetu (toda tudi v Sloveniji) vzporedno s porajanjem neizogibnih težkoč, ki spremljajo voljo po naglem prehodu od planskega k tržnemu gospodarjenju, začelo postopoma uveljavljati (in mestoma utrjevati) treznejše razmišljanje.
Novo, nastajajočo civilno družbo je treba'tudi teoretično sistematizirati: če hočejo ekonomski preporod nasloniti na kapitalistične teorije o investiranju in varčevanju, se morajo takoj izvleči iz dvoumja, ki označuje človeško dimenzijo tega pojava. Tisti, ki upravljajo prehodno obdobje, morajo vedeti, da bo lahko svobodna iniciativa uspešna edinole, če se bodo novi podjetniki strogo zavedali lastnih, neposrednih, individualnih odgovornosti. Zaenkrat tega še ni videti dosti: vse preveč je še razdrobljenih, mašil-nih posegov - obližev, ki utegnejo celoviti postopek samo še otež-kočiti in to v momentu, ko so ljudje nezadovoljni in z vseh strani pritiskajo na one, ki imajo škarje in platno, a jih ne znajo ravno s pridom uporabljati.
Vzemimo turizem. Tolmačiti ga skušajo po zahodnjaško kot gospodarski in socialni dejavnik, kot mehanizem za privabljanje dragocenih deviz, pa tudi kot sredstvo za počlovečenje mednarodnih odnosov na osebni in množični ravni. Vse lepo in prav. Toda sodobni turizem zahteva moderne strukture in nadstrukture, potrebuje tehnološko razvite proizvode postindustrijskega servisiranja. Obrtna podlaga ne zadostuje več, nujno potrebna je prava podjetniška miselnost, treba se je znati uspešno postaviti po robu konkurenci. Režim konkurence pa bi se že pri temeljih razkrojil, če ne bi v turizmu (a tudi v drugih gospodarskih panogah) upoštevali osnovnega postkonzumističnega načela o suverenosti potrošnika: le-ta ima sveto pravico, da se mu ponudi to, kar sam hoče in želi, ne pa, da mora kupiti nekaj, kar mu enostransko servira načrtovalec, ki je zgubil korak s časom.
F. D. GAŠPERLIN
gospodarski dopis iz Slovenije
Denar za državo
JOŽE PETROVČIČ
Prvega februarja so v Sloveniji začele veljati nove stopnje prometnih davkov in deloma tudi nov sistem teh davkov. Približno v istem času je slovenski tolar devalviral za nekaj manj kot dvajset odstotkov. Prav takrat je bila tudi razširjena seja predsedstva republike, kjer sta bila tudi obrambni in notranji minister, pa tudi poveljnik slovenske vojske, govorili pa so o težavah pri financiranju obrambe. Morda kaže omeniti še en »dogodek« zato, ker se tiče morebitnega novega predsednika vlade: Janez Drnovšek je namreč izjavil, da bi morali slovenski proračun takoj zmanjšati vsaj za 40 odstotkov.
Na prvi pogled omenjeni dogodki skorajda nimajo nikakršne medsebojne vloge, zato jih kaže nekoliko podrobneje razložiti.
Spremembe v davčnem sistemu so naravnane izključno na področje prometnih davkov, torej davkov, ki jih plačujemo ob nakupih. Novi predpisi so odpravili velikanske anomalije, ki so se kazale v tem, da so bili nekateri izdelki nenavadno močno obdavčeni, pri prodaji drugih pa sploh niso pobirali davkov. Kava je bila na primer obdavčena kar s 130-odstotnim davkom, pri mleku (podobno kot tudi pri ostalih osnovnih živilskih izdelkih) pa ni bilo treba plačati nobenega davka. Nenavadno močno so bili obdavčeni tudi avtomobili, saj je bilo treba za davke in carine pri nakupu dobrih tujih avtomobilov odšteti precej več, kot pa je bila tovarniška cena takega avtomobila. Število davčnih razredov se je bistveno zmanjšalo, vendar podrobnosti v tem primeru niso zanimive. Pozorni pa moramo biti na to, da so 5-odstoten davek uvedli na prodajo vseh živil. Z zanesljivostjo lahko trdimo, da bodo na novo uvedeni davki na živila prinesli veliko več denarja, kot ga bo proračun izgubil pri avtomobilih, kavi, pivu...
Nekaj manj kot dvajset odstotna devalvacija tolarja je uradni tečaj tolarja porinila v bližino tečaja, ki se je izoblikoval na prostem trgu oziroma pri prodaji in nakupu deviz med podjetji (na takoi menova-nem medpodjetniškem deviz-
nem trgu pri bankah). Pred časom so devalvacijo zelo glasno zahtevali izvozniki, saj je višja tečajna vrednost deviz najboljši spodbujevalec k izvozu. Ker so po odprtju medpodjetniške-ga deviznega trga lahko podjetja prodajala devize po precej večjem tečaju od uradnega, zdajšnja devalvacija ni bila več tako zelo pomembna za izvoznike: na trgu so devize lahko vnovčili po »realni« ceni. Pač pa je devalvacija pomembna za uvoznike in - državo. Nakupi v tujini so zdaj dražji, kar je ugodno za trgovinsko bilanco s tujino. Precej večji pa bo pritok denarja od carin, ki jih bodo zdaj obračunavali po novem, višjem uradnem tečaju.
Na sestanku predsedstva republike, posvečenem obrambnim zadevam, je bilo prav denarju - po poročilih sodeč - namenjenega veliko časa. Za obrambne načrte bi namreč potrebovali več danarja iz proračuna. V poročilu za javnost je bilo opozorjeno, da nekaterih nalog zaradi pomanjkanja denarja ne bo mogoče izpeljati (oziroma jih ne bo mogoče izpeljati, če ne bo denarja), kar z drugimi besedami pomeni, da sta obrambni in notranji minister zahtevala za svoje resorje več denarja. Ni naključno, da je bila razprava sprožena prav v tistem trenutku, ko so se zgodile nekatere pomembne spremembe pri proračunskih virih.
Zdaj je tudi v začetku omenjena zahteva Janeza Drnovška, da bi bilo treba javne izdatke močno zmanjšati, postala povsem razumljiva. Zadnji fiskalni in monetarni posegi namreč ne morejo biti povsem po meri gospodarstva, saj bodo vplivali na gospodarsko aktivnost, ker bo denar odtegnjen za državne (neproizvodne) namene. Res pa je, da na ta način proračun, ki sicer za letos še ni sprejet, dobiva realnejše vire in morda (?!) proračunskih izdatkov ne bo treba pokrivati s tiskanjem novega denarja, kar bi bilo dobro za brzdanje inflacije. Glede na izjavo finančnega ministra, da ne more nadzorovati porabe proračunskega denarja (nadzoruje lahko samo izdatke, denar pa je porabljen po mili volji), pa pomenijo večji proračunski prilivi tako inflacijsko kot stagnacijsko nevarnost.
Po pisanju milanskega lista Corriere della sera o domnevnih namerah kanclerja Helmuta Kohla
Koper naj bi postal nekakšen nemški Hong Kong
Kancler Helmut Kohl naj bi dose-9el strateški cilj, o katerem je sanjal Otto von Bismarck in ki ga niso Jttogli doseči ne prvi ne drugi ne j/etji raj h: dostop do Sredozemlja. Kako? Prek koprske luke, ki naj bi Postala ena sama velika prosta cona, 'j kateri bi gospodaril nemški kapi-Tako piše Riccardo Orizio v Stanku z naslovom "Nemški Hong Kong na Jadranu", ki je bil priobčen v sredini gospodarski prilogi milan-skega dnevnika Corriere della sera.
Nemčija naj bi spremenila Koper . Privilegirano križišče blagovnih okov, ki se s Sredozemlja stekajo e le v mogočne nemške landerje, orriveč zdaj tudi vzhodnoevropsko J1 ledje z Madžarsko na čelu, »ki je 5 Poti germanizacije«. Bonn naj bi, Kratka, nameraval izgraditi na jad-.Knski obali logistično vozlišče po Kstni meri, ki naj bi igralo na južnoevropski šahovnici takšno drago-ebo vlogo, kakor jo igra Hamburg sa severu; seveda na ta način, »da Pravi vso Slovenijo pod nadzorova-Upravo«, in s pospešitvijo gosposkega zavojevanja Balkana.
Glas, da hoče Bonn pokupiti Ko-I t zatrjuje člankar, kroži že nekaj dnov po Trstu, kjer so raztolmačili jj°v°rice, po katerih načrtuje Ljub-7®na naglo uresničitev finančniško-Kvarovalniškega centra off-shore ^no v Kopru, kot potrditev široko-°teznih načrtov, ki jih ima Bonn za
Helmut Kohl
Koper. Tak center je hotel tudi Trst, da bi lažje prodrl na tržišča bivšega komunističnega bloka, vendar ga je evropski komisar za vprašanja konkurence Leon Brittan zavrnil. Tržačane je delno pomiril zakladni minister Guido Carli, ki je 30. januarja obljubil prek poslanca Sergia Colo-nija lasten poseg za uresničitev centra, kakor ga predvideva lanski zakon 19 za razvoj obmejnih območij. Dejstvo pa je, razlaga Orizio, da je to vprašanje še vedno odprto, medtem ko naj bi bila nemška poteza s Koprom že odločena.
Mimo dejstva, da je koprska luka v preteklosti veliko poslovala z Nemčijo, zlasti pa Bavarci (skoznjo je šlo vse izraelsko sadje, ki so ga uvažali), in da sta danes dve tretjini pretovorjenega blaga avstrijski (tako da je to za Dunaj najvažnejša luka), naj bi Nemci izbrali Koper tudi zaradi tega, ker razpolaga z modernejšo opremo kot Reka, ker ustreza zahodnim standardom in ker njegove zmogljivosti še niso docela izkoriščene, saj gre lahko skozenj
150.000	kontejnerjev za vse vrste blaga. Seveda pa bo nemška invazija uspešna edinole, če bo dobro zrežirana, nadaljuje pisec: v Ljubljani, kamor bo dopotoval te dni sam Kohl, pojasnjujejo, da bi lahko večji del koprskih luških struktur dali v najem Nemcem za daljše obdobje (morda celo 99 let, kot je bilo s Hong Kongom), poleg tega naj bi jim zaupali še licitacije za izgradnjo novih skladišč, bankin ter cestne in telekomunikacijske mreže.
Riccardo Orizio je prepričan, da bo Slovenija težko zavrnila Kohlov načrt, »saj je prav kancler pregovoril Evropo, da je priznala neodvisnost Slovenije«, a ji tudi obljubil zajetna finančna sredstva - nekakšen Marshallov načrt. Ko je slovenska delegacija pod Peterletovim vodstvom pred dnevi šla v Nemčijo in položila račun — 225 milijard lir za preustroj izvoznih podjetij (ki so
bila ob srbsko tržišče) in še 150 milijard za izgotovitev lastnega želez-* niškega omrežja, dodaja člankar, Kohl še trenil ni z očesom; ne samo, z marko bo priskočil na pomoč tudi slovenski industriji, ki je utrpela 30-odstoten padec proizvodnje, s čimer so se vrste brezposelnih pomnožile.
Sicer pa se nemški delež na vseh tujih investicijah v Sloveniji, ki je znašal junija lani 35%, neprestano veča in menda zdaj že presega 50%, navaja Orizio s pripombo, da je italijanski delež dosegel v lanskem juniju samo 30%, zaradi česar bo morala Italija (pa tudi Avstrija) spremeniti svojo strategijo. Gornji Jadran lahko postane strateško območje za celovito izmenjavo blaga in storitev med srednjo in vzhodno Evropo ter čezmorskimi državami, kakor citira člankar predsednika tržaškega IS-DEE Tita Favaretta in nadaljuje takole: ker pa nemške lokomotive ni mogoče spraviti s tira, bi morala Italija v lastnem interesu in tudi v interesu same Slovenije in Hrvaške narediti konec prerazdrobljenosti v gornjejadranskem blagovnem prometu, ki jo povzroča konkurenca med lukami. Med Trstom, Koprom, Benetkami in Reko bi kazalo ustvariti pristaniški range, ki naj bi slonel na skupnem sporazumu tako glede tarif kot glede pomorskih prog in ki bi bil na razpolago vsem srednjeevropskim uporabnikom.
Drobiž
□ SRBSKE BANKE BREZ DENARJA. Srbske banke so že en teden brez likvidnih sredstev. Ljudje lahko samo zgodaj zjutraj dvignejo kvečjemu 2 do 5 tisoč dinarjev, potem pa se okenca zaprejo. Zakaj vse to, niso uradno pojasnili, zdi pa se, da kroži v štirih republikah, kjer je v veljavi ju-godinar, samo 20 milijard dinarjev. Pravijo sicer, da je Narodna banka Srbije vzela iz obtoka kar 40 milijard dinarjev, da bi zavrla črno borzo z devizami.
□ JOINT-VENTURE V BUZETU.
Program genetskega centra za rejo koz in ovac v Buzetu je bil včeraj tema razgovora med predsednikom upravnega sveta Šimetom Vidulinom in predsednikom italijanske partnerske družbe Agrofina. Odobreni načrt predvideva investicijo 5,7 milijard lir in sodi v sporazum Goria-Mikulič. Po sprožitvi začetnih del sta zdaj obe strani zahtevali, da se investicijski znesek povzdigne do prvotno predvidenih 9 milijard lir proti obrestni stopnji 1,7%, po vračljivih v dvajsetih letih.
□ IZGUBA OLIVETTIJA je lani znašala okrog 290 milijard lir, potem ko je družba izplačala vse, kar je bila dolžna več kot 7.000 odslovljenim "odvisnim" uslužbencem. To je sporočilo samo vodstvo podjetja v odgovor na časopisno vest, po kateri naj bi znašala izguba 450 milijard lir. Poslovni promet 1991 je dosegel približno 8.600 milijard lir.
V evropskem košarkarskem prvenstvu je vse bolj jasno
Partizan ugnal Badalono
Samo 24 ur do 16. zimskih olimpijskih iger v Albertvillu
V alpskem delu tekmovanja so trije izraziti favoriti
Včerajšnje 11. kolo je v evropskem košarkarskem prvenstvu povsem razjasnilo položaj v skupini A, v kateri so prva štiri mesta že dodeljena, a vprašljiv je le končni vrstni red. Za lep podvig je poskrbel beograjski Partizan, ki je na nevtralnem igrišču v Fuenlabradiju premagal vodilno Badalono.
Tudi v skupini B je verjetno že vse odločeno, saj je Philips dobil neposredni dvoboj z Bayerom iz Leverkusna.
SKUPINA A
KNORR - PHONOLA 95:78 (49:43)
KNORR: Brunamonti 7, Zdovc 15, Binelli 8, Wennington 10, Bon 17, Coldebella 8, Dalla Vecchia 13, Ca-vallari 4, Brigo 2, Romboli 11.
PHONOLA: Thompson 11, Genti-le 8, Esposito 14, Ancilotto 15, Fazzi 4, Rizzo 4, 'Tufano 2, Brembilla 7, Avent 13.
PM: Knorr 23:30, Phonola 12:22; PON: Gentile (25); TRI TOČKE: Knorr 10:15 (Brunamonti 1:3, Zdovc 5:7, Bon 2:3, Dalla Vecchia 1:1, Romboli 1:1), Phonola 8:16 (Gentile 2:5, Esposito 2:7, Ancilotto 21:1, Brembilla 2:2, Fazzi 1:1).
BOLOGNA — Z dobro igro v prvih petih minutah drugega polčasa si je Knorr zagotovil pokalni derbi s Phonolo, ki je »resno« igrala samo v prvem polčasu, saj ni imela nobenega razloga za srditejši odpor, Dell’-Agnello in Donadoni pa sploh nista stopila na igrišče.
Kompetentna bolonjska publika je še posebej bodrila Kanadčana VVenningotna, ki ga bo menda že v
prihodnjem tednu v prvenstvu nadomestil rojak Tolbert (2,02 m, doslej pri Golden State v NBA ligi), a v pokalu bo še nastopil. Zdovc je bil v metih za tri točke skorajda nepogrešljiv.
Ostali izidi 11. kola: Kale v Tallin - Makabi Tel Aviv 83:107, Gibona Zagreb - 01ympique Antibes 105:99, Barcelona - Slobodna Dalmacija Split 110:94.
Lestvica: Barcelona 18 točk, Knorr, Makabi in Gibona 16, Slobodna Dalmacija 10, Antibes 8, Ka-lev in Phonola 2.
Prihodnje kolo (13.2): Makabi -Gibona, Kalev - Barcelona, Antibes -Knorr, Slobodna Dalmacija - Phonola.
SKUPINA B
BAYER - PHILIPS 67:72 (38:36)
BAYER: VVheeler 9, Welp 8, Baeck 4, Harnish 22, Koch 18, Johnson 5, Behnke 1.
PHILIPS: Blasi, Pittis 14, Roger 25, Dawkins 15, Riva 16, Pessina, Mon-tecchi 2, Baldi.
PM: Bayer 9:13, Philips 17:19; PON: Welp (38); TRI TOČKE: Bayer 12:22 (Wheeler 2:4, Welp 0:1, Harnish 3:5, Koch 6:9, Johnson 1:3), Philips 5:17 (Blasi 0:3, Pittis 2:5, Rogers 2:3, Riva 1:5, Montecchi 0:1).
LEVERKUSEN — Milanski Philips tudi na tem gostovanju ni igral najbolje, a je vseeno prišel do točk, kar je navsezadnje najvažnejše. Posebno so tokrat odpovedali italijanski igralci, Montecchi in Blasi sta slabo vodila moštvo, nastop živčne-
ga Pessine pa je bil opazen samo, ko mu je sodnik dosodil tehnično napako zaradi ugovarjanja.
Dobršen del srečanja so bili Nemci v rahlem vodstvu. V drugem polčasu je Bayer z nekaterimi trojkami Kocha povedel s 50:44, še točko več prednosti pa je imel v 10. min. (53:46). Tedaj sta se iz sna prebudila Američana Rogers in Davvkins. Philips je prvič povedel v 15. minuti, v končnici pa dobro zdržal reakcijo gostiteljev.
S to zmago so si Milančani verjetno zagotovili uvrstitev v naslednjo fazo, razen če seveda ne bodo doma doživeli še kakega spodrsljaja.
Ostali izidi 11. kola: Partizan Beograd - Joventut Badalona 76:75, Maes Pils Malines - Estudiantes Madrid 68:73, Commodore D en Hel-der - Aris Solun.
Lestvica: Badalona 18, Estudiantes 16, Partizan in Philips 14, Bayer 12, Maes Pils 6, Aris 4, Commodore 2.
Prihodnje kolo (13.2): Joventut -Commodore, Partizan - Bayer, Aris -Maes Pils, Philips - Estudiantes.
Glenn Stromberg odhaja
BERGAMO — Šved Glenn Stromberg, ki že devet let igra pri Atalanti, bo ob koncu sezone vzel slovo od nogometa. Kot je sporočil, je odločitev nepreklicna. Edino odprto vprašanje je, če bo kariero končal ob koncu italijanskega prvenstva ali po evropskem prvenstvu. S tem je dal razumeti, da bi lahko bil še sklican za švedsko državno reprezentanco.
Na turnirju ATP v Milanu po »moriji« boljših
Ivaniševič zdaj favorit
Za eno leto podaljšal pogodbo
Srečko Katanec še pri Sampdorii
GENOVA — Slovenski nogometaš Srečko Katanec je še za eno leto obnovil pogodbo s Sampdorio, pri kateri igra že od sezone 1989/90. Njegova potrditev pri genovskem klubu je bila dolgo vprašljiva zaradi ponavljajočih še poškodb mišičevja in sklepov, sladokusci pa so kritizirali tudi njegov slog igre. Toda v zadnjih kolih je Katanec z odličnimi nastopi in zadetki dokazal, da se vrača v najboljšo formo.
Vest o podaljšanju pogodbe je včeraj sporočil sam predsednik društva Paolo Mantovani.
Ker se je za Katanca od vedno ogreval predvsem Boškov, se zdi utemeljena domneva, da bo tudi vojvodinski trener še vztrajal pri Sampdorii.
Napoved za stolpec totocalcia dne 9. februarja '92
Ascoli - Genoa	X	2
Atalanta - Lazio	X
Foggia - Fiorentina	X	2
Milan - Juventus	1X2
Parma - Napoli	X 2
Roma - Cagliari	1
Sampdoria - Bari	1
Torino - Cremonese	1
Verona - Inter	1X2
Casertana - Ancona	X
Lucchese - Reggiana	X
Reggina - F. Andria	1	X
Cecina - Carrarese	X
MILAN — Organizatorje milanskega teniškega turnirja »Muratti time« vse bolj boli glava. Po samih štirih dnevih bojev so namreč padli domala že vsi nosilci. Po izločitvi Lendla (premagal ga je malo poznani Nemec Thom, 152. igralec na svetu) in sramotnem nastopu Agassija, se je včeraj »morija« še stopnjevala. Najprej je Patrick McEnroe, mnogo manj znani brat slovitega Johna, 58. na lestvici ATP, premagal 2. nosilca turnirja Francoza Forgeta, nato pa je izpadel še 3. nosilec, Španec Emilio Sanchez (8.), ki ga je v treh nizih odpravil az-zurro Pescosolido (64.). Toda to_ še ni vse. Skupil jo je tudi 4. nosilec Čehos-lovak Petr Korda (št. 9 na svetu), vendar pa njegova izločitev ni tako presenetljiva, če vemo, da ga je premagal Hrvat Goran Prpič (23. po lestvici ATP). V četrtfinale se je uvrstil tudi njegov rojak Ivaniševič s prepričljivim uspehom proti Nizozemcu Haarhuisu. Po mnenju poznavalcev je zdaj Ivaniševič glavni favorit za končno zmago. Iz igre je tudi lanski zmagovcalec tega turnirja Volkov, ki ga je premagal rojak Čerkasov.
Najboljši italijanski igralec Campo-rese pa se je pošteno namučil, preden je izločil presenetljivega Nemca Thomsa.
Včerajšnji izidi osmine finala _ (2. kolo): J. Sanchez (Šp.) - Bruguera (Šp.) 0:6, 6:0, 6:2; Prpič (Hrv.) - Korda (CSFR) 7:6 (7:1), 6:1); Ivaniševič (Hrv.) - Haar-huis (Niz.) 6:4, 6:3; P. McEnroe (ZDA) -Forget (Fr.) 7:6 (7:4), 2:6, 7:6; Pescosolido (It.) - E. Sanchez (Šp.) 6:4, 3:6, 6:3; Pozzi (It.) - Hlasek (Švi.) 6:3, 6:2; Čer-
kasov (SND) - Volkov (SND) 7:6 (11:9), 7:5; Camporese (It.) - Thoms (Nem.) 7:6 (8:6), 4:6, 7:6 (7:3).
Četrtfinalni pari: Pozzi - Pescosolido, Sanchez - Camporese, Prpič - Čerkasov, P. McEnroe - Ivaniševič.
Bugna ne bo na »Giru«
MILAN — Gianni Bugno se je odločil: letos ne bo nastopil na kolesarski driki po Italiji. Kot je povedal, namerava vse svoje sile osredotočiti na dirko po Franciji. Njegov veliki tekmec, Španec Miguel Indurain, se je odločil za podoben korak: ne bo ga na domači »Vuelti« in bo raje tekmoval na Apeninskem polotoku.
Danes Holmes - Mercer
ATLANTIC CITY (ZDA) — Bivši svetovni boksarski prvak v težki kategoriji, Larry Holmes, je zatrjeval, da ne bo sledil zgledu slovitega Cassiusa Claya, ki je prav proti Holmesu kaj klavrno končal svoj povratek na ring. Razkošno življenje, ločitve, stroški, davki so očitno načeli njegovo premoženje in tako je Holmes že pred tremi leti pozabil na svoje besede. Poleg tega je tedaj očitno računal, da bo spravil na kolena Mikea Tysona, vendar je bil že po štirih krogih na tleh. Aprila lani je spet poskusil srečo, odtlej pa se je srečal s petimi neznanci in zlahka dosegel prav toliko zmag (v svoji karieri je zbral 53 zmag, izgubil pa je le dvakrat proti Spinksu in enkrat proti Tysonu). Danes ga čaka Ray Mercer, ki je nekaj več kot pred letom dni odpravil Italijana Damianija.
Včeraj predstavili nov model za bližnjo sezono v formuli ena
Pri Ferrariju ne manjka optimizma
MARANELLO (Modena) — Pri Ferrariju si veliko obetajo od novega vozila, ki nosi siglo »F 92 A« in s katerim bosta Jan Aleši in Ivan Capelli (na sliki AP) letos nastopala v formuli ena. Kot pa je povedal glavni direktor Cla-udio Lombardi, so šele na začetku poti: vozilo so sicer z izrednim prizadevanjem vsega osebja dokončali, sedaj pa se začne pravo delo, njegovo izpopolnjevanje. Ze v ponedeljek bodo v Esto-rilu na Portugalskem, kjer bodo nadaljevali s poskusi v pričakovanju na začetek nove sezone.
Tisti, ki včeraj ni mogel skriti svojega razburjenja, je bil Ivan Capelli, saj se dobro zaveda, kaj za italijanskega pilota pomeni sedeti za volanom Ferra-rija: vase bo imel uprte oči vseh italijanskih »izvedencev«, ki jih ni malo in ki ob uspehih kujejo pilote v nebo, ob neuspehih pa je njihova kritika razdiralna. Veliko računajo tudi na nasvete trikratnega svetovnega prvaka Nikija Laude, od katerega naj bi imela največjo korist prav oba mlada pilota.
Italijan Alberto Tomba, Švicarka Vreni Schneider in Švicar Franz Hein-zer so veliki favoriti alpskega dela 16. zimskih olimpijskih iger. Med temi tremi pa je na najboljšem vodilni slalomist sezone Tomba, ki bo na alber-tvillskih zimskih olimpijskih igrah branil olimpijska naslova v slalomu in veleslalomu iz Calgaryja.
Italijan iz sijajne ekipe, ki jo vodi Helmut Schmalzl, je že od začetka sezone v odlični formi. Na vseh tekmah svetovnega pokala od konca novembra sem je stal na častnem odru, če odštejemo veleslalom v Adelbodnu, kjer ga je naključje, ko se mu je odpela varnostna vez, vrglo s proge. Dobil je pet slalomov od sedmih in dva veleslaloma od šestih, premagoval ga je vodilni v svetovnem pokalu, Švicar Paul Accola, v dveh veleslalomih in enem slalomu pa so zmagovali tekmovalci, za katere bodo olimpijske igre pokazale, da so bili prejkone muhe enodnevnice. Zmagovalec veleslaloma v Kranjski gori, Italijan Sergio Berga-melli, junak slaloma v Garmischu, Francoz Patrice Bianchi in senzacija veleslaloma v St. Gervaisu, Norvežan Didrik Marksten, imajo najbrž vendarle premalo izkušenj, da bi bili Albertu Tombi posebno nevarni tekmeci v boju za novo olimpijsko zlato.
Ce je Tomba prvi favorit, pa še ni rečeno, da je sam. Norveški slalomski in veleslalomski mojstri so pod taktirko slovenskega trenerja Aleša Gartnerja, ki je nekdaj vodil slovenska dekleta, pozneje Kanadčanke, prišli v vrhunsko formo o pravem času, prav sedaj, ko se začenja olimpijska žetev. Ole Christian Furuseth, Finn Christian Jagge in še kdo iz norveške udarne vrste so poleg Paula Accole in Nemca
Markuša Wasmeierja tisti, ki bodo Albertu Tombi stregli po zmagah.
Svetovnemu prvaku v smuku, Franzu Heinzerju, nova olimpijska proga v Val d’Iseru nekako ni po volji. Ostaja pa še zmeraj prvi favorit, toda tip proge, kot je smuk Face Bellevarde, res bolj ustreza tekmovalcem VVasmeierje-vega kova, ki utegne v nedeljo presenetiti serijskega zmagovalca smukov za svetovni pokal v tej sezoni. Nasploh olimpijski smuk za moške marsikateremu tekmovalcu ni pogodu, češ da mu manjkajo nekateri bistveni elementi, prav zato pa se nedelja s prvo tekmo v alpskih disciplinah lahko konča s kakšnim velikim presenečenjem, ki utegne imeti navsezadnje tudi francoski priimek^
Med dekleti bo Švicarka Vreni Schneider zagotovo štartala zgolj na zmago. Kot Tomba pri fantih ima tudi Vreni zlati kolajni iz Calgaryja, je trdnih živcev in se zaveda, kakšen napad je potreben za olimpijsko^ zmago. Seveda pa bo morala imeti Švicarka svoj dan, zakaj tekmic med olimpijskimi vratci ne bo malo. Denimo Španka Blanca Fernandez Ochoa si na moč želi, da bi dvajset let po olimpijski zmagi svojega brata Francisca v Sap-poru osvojila zlato. Z željami po kolajnah pa so prišle v Savojske Alpe tudi druge.
Med slovenskimi reprezentantkami bo edina neobremenjena še ne 18-let-na svetovna mladinska prvakinja v slalomu Urška Hrovat, zato ima najbrž še največje možnosti za vidno uvrstitev. Fantje pa zagotovo ne bodo mešali štren najboljšim, vsaj tako ne kot lani na svetovnem prvenstvu v Saal-bachu, kjer je bil Mitja Kunc v veleslalomu šesti.	JOŽE DEKLEVA
Skakalci med prvimi v boju za kolajne
LJUBLJANA — Ne le, da bo jutri svetovni prvak v smučarskih skokih Franci Petek zastavonoša olimpijske reprezentance Slovenije na otvoritvi 16. zimskih olimpijskih iger, smučarski skakalci bodo tudi med prvimi, ki se bodo podali v olimpijske boje. Že v nedeljo, 9. t.m., jih namreč čaka prva preizkušnja na srednji, 90-metrski skakalnici v prelepem francoskem skakalnem centru v Courchevelu/La Pra-zu. Med domala izključne favorite za zmago štejejo odlične Avstrijce in mladega finskega zvezdnika Tonija Nieminena, seveda pa se s tako napovedjo konkurenca ne bo kar tako sprijaznila.
Ob odhodu iz Ljubljane v Savojske Alpe slovenski smučarski skakalci niso dajali kakih visokoletečih napovedi. Prejkone so bili zadržani, saj vedo, kako tvegano je s prognozami v tej smučarski disciplini, v kateri lahko na razplet znatno vplivajo tudi zunanji, zlasti vremenski dejavniki. Razpoloženje v slovenskem skakalnem taboru bi lahko označili za zmerno optimistično. Mlada ekipa, v kateri je edini od srebrnega moštva leta 1988 v Calgaryju 23-letni Matjaž Zupan iz Dupelj pri Kranju, pa je seveda trdno odločena dati vse od sebe, saj se zaveda, da bo teža prvega slovenskega samostojnega nastopa na zimskih olimpijskih igrah predvsem na njihovih nastopih in ramenih alpskih smučark.
Čeprav malce zadržano, samozavest skakalcev utrjujejo predvsem zelo dobri rezultati na veliki večini vseh po-novoletnih nastopov, predvsem pa na švicarski turneji, kjer se je vse boljšemu Samu Gostiši (8. v St.Moritzu in 7. v Engelbergu) in Franciju Petku (9. v Engelbergu) pridružil še Matjaž Zupan (8. v St.Moritzu in 15. v Engelbergu), ki je po treh letih krize spet osvojil nove točke svetovnega pokala.
Menjava rodov, predvsem pa povsem neuspešen štart v sezono prekaljenih kanonov Mirana Tepeša in Primoža Ulage, ki se, kot kaže, dokončno poslavljata od reprezentance po dolgi in uspešni karieri, sta namreč precej otopila udarno moč slovenske skakalne reprezentance. Zato sta bila preboj 19-letnega Logatčana Gostiše in tudi vrnitev Zupana v ospredje več kot balzam in napoved uspešne obnove slovenske elitne skakalne vrste.
Franci Petek ima na Courchevel dobre spomine, saj se je odlično odrezal na decembrski predolimpijski generalki, prav tam pa je na obeh skakalnicah Samo Gostiša prav tedaj že na visoki ravni kalil vrhunsko formo, ki mu je kmalu zatem prinesla prve točke svetovnega pokala, poleti v Ober-stdorfu, zadnja velika prireditev za svetovni pokal pred 16. ZOI v Albertvillu, pa so ga promovirali tudi za le; talca na smučeh izjemnih sposobnosti To je torej za zdaj udarni tandem slo; venske skakalne reprezentance, ki b) postala zares kakovostna ekipa, če bi najboljšima uspešno sekundiral vsaj še Matjaž Zupan, še bolj pa, seveda, če b) svoj delež prispevala tudi 19-letiti Ljubljančan Damjan Fras, dobitnik bronaste kolajne na mladinskem Sr 1991, in 21-letni Žirovec Primož Kopač.
Le Gostiša in Zupan v slovenski peterici skačeta v novi, škarjasti tehnik1, svetovni prvak Franci Petek pa se je odločil, da sredi sezone navkljub dokazani prednosti »netopirjev«, ki s° zmagali na vseh tekmovanjih svetovnega pokala v tej zimi, ne bo poizkušal s tveganim preskokom. Seveda P® je zdaj že jasno, da »klasiki«, torej skakalci s paralelno držo smuči, za kolajne nimajo skoraj nobenih možnosti-Uvrstitev okoli 6. mesta naj bi bil zato realen domet, vsako mesto višje pa z izreden podvig.	,
Po nedeljskem tekmovanju na srednji skakalnici čakata skakalce še dv olimpijski preizkušnji, moštveno tek^ mo vanj e na veliki napravi (120 m) petek, 14. t.m., in za konec tekmovanj posameznikov na isti skakalnici, v ne deljo 16. t.m. Slovenski skakalci 5 imeli doslej nasploh, na SP in ZOI, ve^ uspeha na veliki skakalnici, vrhupe pa so bile 15. ZOI pred štirimi leti Calaarviu, ki er ie Matjaž Debela
Calgaryju, kjer je Matjaž _ _ osvojil bronasto kolajno, moštvo, v K terem so poleg njega bili še Mati . Zupan, Primož Ulaga in Miran Tepe pa srebrno kolajno. Miran Tepeš je v tedaj tudi odličen četrti na srednji, 9 metrski skakalnici, kar je prav tak največji dosežek kakega slovenske^ skakalca. Vse tri zlate kolajne P1®, štirimi leti so šle na Finsko - obe P samični je osvojil sloviti Matti NyK nen, ki ga prav tako ne bo v Courcd velu, prva pa je bila tudi finska ek1?
OTO GIACOMELLI
Naše košarkarske ekipe v D ligi in promocijskem prvenstvu
Za Kontovel spet derbi, važno za Breg
Po pravem podvigu v prejšnjem kolu bo Kontovel vnovič zaposlen v tržaškem derbiju, tokrat Pa igra Banova postava v vlogi favorita, saj je hiter 1904 zadnji na lestvici in je doslej osvojil le eno zmago, Imperativ je seveda zmaga, kar je na Papirju enostavno dosegljiva, pa večkrat postane yse prej kot lahka naloga, predvsem če nasprotnika podcenjuješ. Prepričani smo, da bo Marko Ban znal primerno motivirati svoje fante, saj bi bilo res škoda zamuditi tako priložnost. Najnevarnejša posameznika v vrstah Interja 1904 sta Prav gotovo strelec Radovani in krilo Canziani, izkušeni Sterle pa je že nekaj tednov odsoten.
V promocijski ligi stopa tokrat v ospredje tek-®ia Breg - Lav. del Porto, pravi ognjeni dvoboj v boju pred izpadom iz lige. Z zmago bi se Brežani otresli kar treh ekip, poraz pa bi dovolil gostom, da se ponovno vključijo v boj za obstanek. Lavo-ratori del Porto so doslej osvojili le eno zmago in to prav proti Bregu, za Cancianijevo ekipo pa bi bilo primerno zmagati vsaj s petimi točkami razlike, da bi imeli tudi boljši medsebojni obračun točk. Res škoda, da bodo ponovno odsotni kar trije standardni igralci (Corbatti, Korošec in Kne-'Pp), vseeno pa bi morali plavi imeti dovolj moči, da osvojijo to izredno važno tekmo.
Pred zahtevno nalogo je tudi vodilni Bor Radenska, ki bo gostoval pri solidni ekipi Cus, z ztoago pa bi se Sancinova postava definitivno °drešila še enega nasprotnika, saj je bil Cus do-Jlej že štirikrat poražen. Pred enostavno nalogo morali biti Nabrežinci, saj je Scoglietto res ftbek, pred izredno zahtevno nalogo pa bo Cici-bona, ki se bo v gosteh srečala z Barcolano. Po daljši odsotnosti naj bi zaigral Maksi Pertot.
Tokrat smo nekaj vprašanj postavili kapetanu Borove postave, Robiju Smotlak, ki je pred dve-tra letoma zmagal na lestvici najboljših strelcev Prvenstva, letos pa dosega povprečno le 10 točk ®a tekmo; kako to ?
»Takrat sem igral v vlogi glavnega protagonista in tudi soigralci so bili primernejši za tak kon-Cept igre, sedanja ekipa pa razpolaga s celo vrsto devarnih napadalcev, tako da so posamezniki le del celote.«
. Razpolagate z visokim številom kakovostnih 'Bralcev, večkrat pa ste zmagali z minimalno fazliko tudi proti šibkejšim nasprotnikom.
"Doslej nismo še nikoli nastopili s celotno postavo, odsotnost Pierija pa nas izredno penalizira. °rez najboljšega strelca lige imamo velike teža-ve proti zaprtim conskim obrambam, nasprotniki P® igrajo proti nam s podvojeno močjo.«
Katere ekipe so najbolj nevarne v boju za Prvo mesto in katera bo vaša najtežja tekma d° konca sezone?
»Edini konkurent je še Stella Azzurra, riatežje Pa bo proti Barcolani, ki je v izredni formi.«
Kdo izmed soigralcev mora šele ujeti pravo f°rmo?
»Do sedaj nismo še nikoli zaigrali vsi istočasno dobro, vsakič kdo odpove, že od sebe pričakujem več.«
Bi ocenil svojo ekipo in posameznike?
»Ekipno bi si zaslužili oceno 8 za položaj na lestvici, za prikazano igro pa 6/7, saj smo večkrat zmagali z veliko težavo. Posamezno: Barini 6, Debeljuh 7, Perčič 7, Persi 7 + , Pieri 8, Poretti 7, Simonič n.o., Smotlak 6, Tul 6/7, M.Barini n.o., Bajc 6, Pecchi n.o., trener Sancin 7.
Čaka vas zahtevna tekma proti ekipi Cus. V čem je ključ tega srečanja?
»Največ težav bomo kot običajno imeli proti njihovi conski obrambi, verjamem pa v naš uspeh, saj smo boljši pod košema in razpolagamo z večjim številom bekov.«
NAPOVEDI:
Longobardi - Jadran TKB. Jadranovci si ne smejo dovoliti novega poraza. Zaigrali bodo odločno in učinkovito. (Umberto Merlin / +14)
Kontovel - Inter 1904. Tekma bo enosmerna, saj je Inter 1904 najslabša ekipa D lige. (Igor Civardi / +18)
Cus - Bor Radenska. Enakovredna tekma z rahlo prednostjo na naši strani. (David Barini / + 7)
Scoglietto - Sokol. Scoglietto nujno rabi točki, vsekakor pa bi moral Sokol osvojiti zmago. (Damir Starc / +3)
Barcolana - Cicibona Plasteredilizia. Barco-lana je v izredni formi, Cicibona pa nima večjih motivacij, saj se je že izognila izpadu, ob tem pa igrajo Marij e vi fantje slabo ob nedeljah zjutraj. (Adriano Kovačič / —16)
Breg - Lavoratori del Porto. Zmaga je neob-hodno potrebna, kljub važnim odsotnostim pa je Breg boljši tekmec. (Boris Žerjal / +5)
Prejšnjič je Aljoša Terčon z napovedmi dosegel kar 42 točk in zasedel začasno 3. mesto.
Dom jutri doma
Že danes se na Goriškem pričenja povratni del košarkarskega promocijskega prvenstva, ki je do sedaj potekal v znamenju treh ekip. Končno prvo mesto bo po napovedih osvojila ena izmed teh, ostala moštva, med katerimi tudi naš Dom, pa se bodo v nadaljevanju borila le za prestiž in za. čimboljšo uvrstitev na lestvici. Našim košarkra-jem doslej ni šlo od rok predvsem zaradi pomanjkanja samozavesti: kapetan Livio Semolič nam je dejal, da potrebujejo tekmo, na kateri bi se sprostili in zaigrali kot znajo. Priložnost za to bi lahko bil že jutrišnji spopad z ekipo Villesse, ki deli z Domom predzadnje mesto na lestvici. Štirinajstdnevni premor je gotovo blagodejno vplival na belo-rdeče, kar pomeni, da bodo stopili na igrišče brez pretirane napetosti in živčnosti, ki sta jim v zadnjih tekmah prvega dela povzročili precej preglavic. Srečanje bo jutri, ob 18. uri, v telovadnici Kulturnega doma. (AF)
Na naša vprašanja je ta teden odgovorjal borovec Robert Smotlak (na sliki desno v tekmi proti Lav. Porto)
Kontovel v številkah po 17 tekmah						
Igralec,,	Toč.	Tek.	Pov.	Prosti meti		3T
J. BUDIN	241	17	14,1	43:57	(75,4%)	15
I. CIVARDI	201	16	12,5	42:58	(72,4%)	3
C. ČUK	158	15	10,5	42:61	(68,8%)	—
I. GRILANC	205	16	12,8	33:45	(73,3%)	30
J. GREGORI	35	5	7	3: 5	(60 %)	—
D. GULIČ	6	3	2	—	—	—
Š. GULIČ	277	15	19,7	60:95	(63,1%)	34
P. KRALJ	21	5	4,2	4: 4	(100+)	5
R. PAULINA	90	14	6,4	24:39	(61,5%)	—
A PAVLICA	1	1	' 1	1: 4	(25 %)	—
K. REBULA	115	16	7,1	31:48	(64,5%)	4
P. STERNI	76	17	4,4	14:23	(60,8%)	2
P. ŠTOKA	16	2	8	—	—	—
SKUPNO	1442	17	84,8	297:439	(67,6%)	93
Primorcu se slabo piše
Naše ekipe v amaterskih ligah igrajo z dokaj spremenljivo srečo. Zadnji nastopi 2 atldreške Juventine v promocijski ligi sicer zbujajo optimizem, prav tako so lahko j Volj ni v taboru Primorja in Vesne, tudi položaj Zarje se izboljšuje (vse tri igrajo v ^L), zato pa zbuja precejšnjo zaskrbljenost usoda nekaterih naših postav v 2. v aterski ligi. Breg in Sovodnje se sicer nekje držita sredine lestvice, slabo pa se piše h ®su, Gaji in Primorcu. Zlasti hudo je za slednjega (na sliki Maria Magajne akcija z Hi “Njskega izgubljenega derbija v gosteh pri Krasu), ki se še vedno otepa predzad-e9a mesta lestvice.
konjske dirke - konjske Me
(jj • drika (Bologna): Zelo hitri Gong jn Jesolo štarta iz ugodnega položaja N naš favorit. Od skupine 2 pozor kaz k°vostno kobilo Julio. Če bo po-1 pravo formo, je lahko Lucky Fc
»Zelo nevaren. 2. a,-.
5 dirka (Firence): bazo lahko pripra-
s konjem 2. skupine Elettrodom. del SJfuP'ne 1 naj omenimo konja Inni Ronco, ki štarta ob ograji. V isti lahko preseneti regularni
«ki
uPini
V°Jet“
kov (Rim); ta dirka je zaradi ka-v„ ?sti udeležencev težko predvidilji-0d /tetrusca Mo (1) je v dobri formi. Bi v UPine x naj omenimo regularne-(2) j nja Mistak swe (X). Indotto Ok žgi, v svojem zadnjem nastopu poka-*®P napredek.
Brii ^'rKa (Milan): čeprav bo štartal iz Uve?e vrste, se lahko hitri Iowa As (2) hitj+avi. Od skupine X naj omenimo tijs,e)a konja Layla Effe. Med protago-<-* di lahko bil Metrusca Mo (1). ko .dirka (Rim): Tudi na dirka bi lah-jo _ .a zelo izenačena. Fuego d'Assia ti(. ^Jboljši konj skupine 2. Od skupina] omenimo konja Lungarina
Cia. Pozor na vse boljšega Inzevira (X).
6. dirka (Piša): tu bo galop, v katerem je kobila skupine 1 Celinotte nesporni favorit. Idolano (X) se lahko v zadnjih časih ponaša s serijo dobrih uvrstitev. Slab ni niti Mili arrow (2).
Dirka tris
V Aversi bo drevi nastopilo 25 konj. Naši favoriti: št. 21 Esta di Omar; št. 15 Liceo Classico; št. 5 Misia. Za sistemis-te: št. 18 Funaro; št. 13 Gregory Pečk; št. 4 Idalgo Lc.
totip
— prvi	X
drugi	1 2
— prvi	2
drugi	1 X
— prvi	1
drugi	X 2
— prvi	2
drugi	1 X
— prvi	2
drugi	1 X
— prvi	1
drugi	X 2
Med dvema ognjema Športne šole bo jutri
V včerajšnji številki se nam je vrinila neljuba napaka, saj smo napovedali, da bo drugi del kvalifikacijskega dela turnirja v igri med dvema ognjema, ki ga Športna šola Trst prireja v okviru osnovnošolske olimpiade, danes. Tako kot že velja po tradicijo pa bodo tekme seveda na sporedu jutri, se pravi v soboto, 8. februarja. Na sporedu bodo štiri tekme, in sicer: 15.00: Širok - Bazoviški junaki; 15.30: Ribičič - Milčinski; 16.00: srečanje obeh poraženih ekip; 16.30: srečanje obeh zmagovitih ekip. Polfinalni del turnirja bo na sporedu predvidoma 22. t.m. (-boj-)
Odbojka: naraščajniki in narascajmce na Tržaškem
Tudi pet naših šesterk
Pred koncem meseca se bosta na Tržaškem pričeli še zadnji mladinski odbojkarski prvenstvi v kategoriji naraščajnikov in naraščajnic (letnika 1978 in 1979).
V	moški konkurenci bo nastopilo šest ekip, kar je več kot v prejšnjih sezonah. Med temi sta tudi vrsti Bora Furlani in Sloge, ki se bosta med sabo pomerili že v prvem kolu. Ostale ekipe so: Volley Club, Nuova Pallavolo TS, Pallavolo TS in Rozzol.
V	ženski konkurenci pa bo nastopilo 12 ekip, ki jih je organizator razdelil v dve skupini. Udeležba slovenskih društev ni najbolj spodbudna, saj se je - poleg običajnih Bora in Sloge - vpisal le še Sokol.
Sestava skupine A: Altura, Sant'An-drea, Ricreatorio Lucchini, Sloga, Vir-tus, OMA.
Sestava skupine B: Ricretorio Mela-ra, Sokol, SGT, Ricreatori comunali, Bor Friulexport in CUS Trieste.
Nerazumljiva je odločitev zveze, da odpravi polfinalno fazo. Za naslov se bosta namreč potegovala samo zmagovalca skupin.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SAGRADO - OLVMPIA	3:1
(16:14, 15:10, 12:15, 15:12)
OLVMPIA: Bevilacgua, Brisco, Bratina, K. in H. Corsi, Zotti, Bulfoni, Komjanc, Brišnik, Princi.
V	razburljivem srečanju dveh enakovrednih .ekip z vrha razpredelnice je zmaga pripadla domačinkam predvsem po zaslugi nerazpoloženega sodnika Marossia, ki je krojil usodo predvsem ob zaključku setov. V prvem setu je 01ympia že vodila 14:11, a je nekaj nerazumljivih sodniških odloči-
tev povsem iztirilo naše igralke in set je pripadel domačinkam. Tudi v drugem setu se naše igralke od začetnega šoka niso mogle zbrati, čeprav so se odločno upirale. Tretji in četrti set sta bila sigurno naj lepša in naše igralke so pokazale najboljšo igro v tej sezoni. Tretji set so igralke 01ympie zmagale, četrti pa je pripadel domačinkam. Po ogorčenem skoraj dveurnem boju so ob končnem aplavzu polne telovadnice zmagale domačinke, ki pa so se kljub veselju do zmage zavedale, da jim je odločilni delež za zmago podaril mož, ki včasih odloča preveč. (EZA)
MLADINKE
ALLVVORKS - OLVMPIA	3:0
(15:6, 15:10, 15:6)
OLVMPIA: Bratina, Brisco, Zotti, De Biasi, Bulfoni, Jussa, Princi.
Močno oslabljena 01ympia je zadnje srečanje igrala proti prvouvršče-ni ekipi v Tržiču. Brez prave motivacije in pomanjkanja volje so naše tekmo prepričljivo izgubile. (EZA)
DEKLICE
SOČA ČERIMPEK - VILLESSE	3:2
(15:11, 17:16, 7:15, 14:16, 17:16)
SZ SOČA ČERIMPEX: M., V. in E. Černič, S. Pellegrin, V. in K. Devetak, V. Florenin, P. Mozetič, D. Volk, V. Čevdek.
Naše so dobro začele in osvojile prva dva seta. Predvsem v prvem nizu so naše zelo dobro servirale in malo grešile. V 3. setu pa so nasprotnice reagirale in spravile Sočanke v velike težave. V tie-breaku pa so naše zgrešile kar 3 servise, a so z zelo dobro igro v napadu vseeno zmagale. Dober je bil tudi sprejem.
Nova določila obračunavanja dajatev društev
V uradnem listu št. 295 z dne 17. decembra preteklega leta so objavljena nova določila, ki predpisujejo način poslovanja društev, če le ta opravljajo tudi komercialno dejavnost.
Zakon točno določa, da smejo uporabljati nove predpise le amaterska društva, ki so redno prijavljena v eno ali več športnih zvez (federazioni sportive) ali, ki so včlanjena v druge priznane športne organizacije (enti di promozione sportiva in podobno). Torej novoustanovljeno društvo, ki ni še nikjer vpisano, ne more koristiti ugodnosti nove zakonodaje. Določila pridejo v poštev za tista društva, ki so v pretekli sezoni, v našem konkretnem primeru torej v teku leta 1991, prijavila manj kot 100 milijonov lir dohodka iz komercialnih dejavnosti - upoštevajo se zneski računov brez davka na dodano vrednost (IVA). Društva, ki se nahajajo v takem položaju, morajo javiti svojo odločitev pristojnemu uradu davkov na dodano vrednost, a določila stopijo v veljavo na prvi dan naslednjega meseca, ko je bila vložena prijava. V naslednjih 30. dneh mora društvo sporočiti svoj sklep pristojnemu davčnemu uradu (ufficio imposte dirette). Društva, ki bi v teku poslovnega leta, dosegla preko 100 milijonov komercialnih dohodkov, morajo javiti pristojnim uradom, da se odrečejo ugodnostim in od tistega trenutka dalje poslovati kot pred tem. Iz leta v leto bo ministrski svet izdal odlok, s katerim bomo - v skladu z določilom državnega statističnega urada - prilagodili najvišjo mejo komercialnih dohodkov poprečnim stroškom italijanske družine.
Za društva, ki se bodo poslužila novih določil, ni obvezno držati vseh poslovnih knjig kot doslej, ampak bodo morala sestaviti le poročilo o prejemkih. Ministrstvo za finance bo moralo v roku treh mesecev - torej do polovice marca - izdati obrazce, v katere vpisovati dohodke. Društva bodo morala oštevilčiti vse izdane in prejete račune in jih vpisati v posebne registre.
Zakon določa tudi, da obdavčljivi del komercialnega dohodka društev znaša 6% celotnega dohodka.
Kaj ta določila dejansko pomenijo?
Morda bo najbolj jasno, če podamo primer:
Predpostavimo, da je društvo izdalo račune za 20 mil. ITL.
Obdavčljivi del znaša torej 6% ali 1,200.000 ITL.
Od tega bo moralo društvo plačati 16,2% davka ILOR torej ITL 194.400.-36% davka IRPEG ali ITL 432.000,-torej skupaj ITL 626.000,-
To pomeni, da niso več važni prejeti računi, ampak samo izdani računi. Davek bo treba poravnati v skladu z zakonskimi določili v teku naslednjega leta, tako kot delajo vsa podjetja ali fizične osebe.
Ob zaključku bi še enkrat podčrtali, kateri so komercialni dohodki društev. Predvsem se moramo ozirati na statut društva, saj bi morale biti v njem vpisane tako imenovane institucionalne dejavnosti, med katere lahko spada organizacija tečajev, usposabljanje kadrov, članarine, organiziranje turnirjev in podobno. Med komercialne dejavnosti spadajo vsi reklamni posegi in sicer izdajanje biltenov z reklamami podjetij, spon-sorizacije, izobešanje plakatov itd. Prodaja atletov, oziroma odstopanje pravic športnega udejstvovanja atletov, spada med komercialne dohodke, a v tem primeru bo račun podvržen 9% obračunu davka na dodane vrednosti, ki ga bomo morali v celoti poravnati. Ostale dajatve, izhajajoče iz obračuna na dodane vrednosti, bomo še vedno poravnali preko uradov SIAE, kot smo to doslej delali.
Društva bi morala torej pregledati poslovanje iz leta 1991. Kdor je imel komercialne dohodke izpod 100 milijonov lir, mora nemudoma javiti svojo odločitev, da se bo ravnalo po novih predpisih. Če v teku leta bi društvo ugotovilo, da bodo njegovi dohodki presegli po zakonu določeno mejo (letos je ta, kot rečeno, 100 milijonov) bo moral to sporočiti pristojnemu davčnemu uradu in spremeniti poslovanje. To pomeni, da bo v takih primerih moralo društvo opraviti v enem letu dva načina poslovanja.
(OK)
obvestili
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 9. t.m. smučarski izlet v Badkleinkircheim. Informacije in vpisovanje J. Purič tel. 327196 in B. Skerk tel. 200236.
ZSŠDI
obvešča, da bo do 8. t.m. urad v Trstu zaprt.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067
primorski
M.	dnevnik
petek, 7. februarja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Razdejanje povzročil z eksplozivom napolnjen avtomobil na nekem trgu v Madridu
V atentatu Ete pet mrtvih
MADRID — Val terorističnega nasilja je te dni zajel Evropo in po Ulstru je bila včeraj Španija tragično prizorišče atentata baskovske teroristične organizacije Eta, ki je v središču Madrida zahteval pet smrtnih žrtev, približno deset ljudi pa je bilo ranjenih.
Teroristi so avto-bombo postavili na Trgu della Cruz Verde le nekaj sto metrov od kraljeve palače in področne vojaške komande. Po mnenju pirotehničnih strokovnjakov so bombo aktivirali z daljinskim upravljanjem z viadukta, ki se vije nad celotnim področjem. Do eksplozije je prišlo približno ob 9. uri, ko je mimo avtobombe pripeljal vojaški tovornjak, na katerem so bili vojaki. Štirje med njimi so umrli, peta žrtev silovite eksplozije pa je neki civilist, ki je bil slučajno prisoten v bližini z eksplozivom napolnjenega avtomobila.
Po mnenju preiskovalcev ni nobenega dvoma, da je atentat zagrešila Eta, krvav napad v Madridu pa lahko istočasno tudi pomeni konec tihega premirja, med katerim so nekateri od vodij baskovskih teroristov izrazili željo po pogajanjih s špansko vlado, da bi se dogovorili za dejansko premirje pred olimpijskimi igrami v Barceloni in svetovno razstavo Expo v Sevilli. Toda odgovor vlade na te predloge je bil precej manj diplomatski. Notranji minister Corcue-ra, poznan kot pristaš trde roke, je povsem jasno povedal: »S teroristi ne bo nikakršnih pogajanj!« Zato je po mnenju nekaterih včerajšnji krvavi atentat prav tako jasen odgovor Ete.
Španski ministrski predsednik Felipe Gonzales pa je na tiskovni konferenci po atentatu izjavil, da so »teroristi Ete vedno bolj izolirani in da španska vlada ne bo nikoli popustila njihovemu izsiljevanju.« Gonzales je še dejal, da so teroristi »zadeli državo v srce« in da je vlada pred poletno olimpia-do v Barceloni in pred sevillsko svetovno razstavo pričakovala naraščanje terorističnega pritiska.
Od vojaškega transportnega tovornjaka je ostal le kup pločevine, iz katerega so z veliko težavo izvlekli mrtve in ranjene vojake	(AP)
Turški teroristi ubili sodnika in še dve osebi
ISTANBUL — Oboroženi neznanci so včeraj v Istanbulu ubili generalnega tožilca posebnega sodišča za varnost države Vasarja Gunay-dina, njegovega varnostnika in šoferja. Odgovornost za atentat je že prevzela skrajna levičarska teroristična organizacija »Dev-Sol« v telefonskem pozivu istanbulskemu dnevniku Cumhuriyet. V obrazložitvi so teroristi navedli, da je vlada po obljubah, da bo spoštovala človekove pravice, s svojimi sodniki in aparatom podpirala le krvnike.
Posebno sodišče za varnost države je v bistvu zadolženo predvsem za sojenje teroristom in drugim skrajnežem, tako da se včerajšnji atentat vklaplja v sedanjo kampanjo Dev-Sola proti turškim oblastem in policiji. V ponedeljek so namreč v Istanbulu na podoben način ubili tri policiste, dan kasneje je podobna usoda doletela nekega policista v Adanijjužna Turčija).
Po pričevanju očividcev so v včerajšnjem atentatu sodelovale štiri osebe, med katerimi je bila tudi neka ženska. Vsi so bili oboroženi z avtomatskim orožjem, tako da so sodnikov avto dobesedno prerešetali. V zmedi in paniki je atentatorjem uspelo zbežati, tako da so bile kasnejše cestne zapore in preiskave neuspešne.

Najštevilnejša in najmočnejša monarhistična in »pročetniško« usmerjena srbska paravojaška skupina
Pogovor z voditeljem Srbske garde Branislavom Lainovičem
Grb Srbske garde ima v sredini dvoglavega orla s krono in ščitom s srbskim križem. Štiri stilizirani cirilični esi ob križu so kratica za rek: Samo sloga Srbiju spašava ( samo sloga rešuje Srbijo). Srbska križa ločita še zgornji in spodnji cirilični napis : Srpska garda - Sa verom u Boga - Za kralja i otadbinu (Srbska garda - Z vero v Boga -Za kralja in očetnjavo)
BEOGRAD — »Srpska garda« je po nekaterih ocenah verjetno najštevilčnejša paravojaška organizacija v Srbiji. Ustanovljena je bila 4. junija 1991. Njen prvi komandant (začasno do povratka kralja) je bil Dorde Božovič Giš-ka. Po Božovičevi smrti je vodstvo prevzel Branislav Lainovič Dugi, ki smO ga zaprosili, naj nam na kratko predstavi Srbsko gardo.
Srbska garda je poskus vseh nas, srbskih patriotov in rodoljubov, da se ustanovi srbska vojska, ker smo po nesramnem porazu JLA v Sloveniji menili, da Armada ni dovolj hrabra in močna, da lahko brani interese srbskega naroda in vseh drugih narodov, ki želijo živeti skupaj s Srbijo. Ko sva skupaj z Božovičem - oba sva bila med srbsko mladino zelo popularna - začeli osnovati to organizacijo, se je takoj prijavilo 30 tisoč prostovoljcev. Trenutno jih imamo na naših seznamih več kot 80 tisoč, 30 tisoč jih ima našo člansko izkaznico. Pokrivamo kompletni teritorij Srbije, del Bosne in Črne gore. V glavnem lahko rečemo, da ima garda svoje postojanke povsod tam, kjer živijo Srbi. V gardi se borijo pripadniki vseh narodov in narodnosti, ki živijo v Srbiji, kar je dokaz, da v naši organizaciji ni narodnega, ekonomskega ali verskega razlikovanja. Vedemo se po kodeksu, ki ga je imela srbska vojska do leta 1918. To je bila častna vojska,
ki ni izgubila nobene vojne in ki obenem ni nikdar plenila, ropala ali pobivala civilno prebivalstvo in ujetnike. Naš glavni štab je v Beogradu. Nato imamo tudi druge republiške, odnosno pokrajinske štabe. Naša struktura pokriva ves teritorij, od najmanjše vasi, do Beograda.
Koliko prostovoljcev imate na fronti in kje se vojskujejo?
Točnih podatkov vam ne morem povedati, ker naše enote stalno izpopolnjujemo in jim dajemo izmeno na bojišču. Zelo verjetno je ta trenutek na fronti od 900 do 1100 naših borcev. Bojujejo se v Baniji, Liki, Dalmaciji in nekateri tudi v Slavoniji.
V	Beogradu se že širijo govorce o možnosti državljanske vojne med Srbi. Vi kaj mislite o tem?
V	Srbiji sem poznan kot veliki in odločen antikomunist. Ponosen sem na to, da sem bil antikomunist tudi pred dvajsetimi leti. Menim, da so komunisti največje zlo, ki ga je lahko doživelo človeštvo in še posebej Srbija. Kljub vsemu pa ne odobravam potez maloum-nih liderjev opozicije, ki bi za_ vsako ceno hoteli priti na oblast.
Eden izmed teh je bil tudi mČ ustanovitelji Srbske garde in hotel, da bi naša garda ostalo Srbiji, da bi ga v pravem trenutN nasilno pripeljala na oblast. Nai protno jaz sem človek, ki je v te‘‘ trenutku proti vsaki politiki L sem odločno proti temu, da bi S' streljal na Srba. Ze s tem, da sti1 pred javnostjo razkrinkali nje(r vo umazano igro, ni več nev0‘
nosti, da bi prišlo do državljani vojne širšega obsega. Kljub feU pa je v svetu še mnogo bedak0 ki pa v danih pogojih lahko P_
vzročijo le manjšo škodo. L/p% pa in verjamem, da do najhujsoP ne bo prišlo.	tl
Politično, kako bi se definir3^ Sem monarhist. Ljubim kralj0'-j. ne Aleksandra, ki je sprejel za,nji to nemškega naroda in ki' spluj0 ne pozna srbščine. Jaz sem za L bi ji nekega dne res zavL. in to naravno Karadt :. Upam, da bo sledeči y kralj Aleksandrov sin in da bo ?.?.
da v Srbiji nekega dne res zavL da kralj in to naravno Karado(akl vic. Upam, da bo sledeči srbS
bi/a ustavna, od, na monarhija. O, kdo, ki je nad vsemi sua/m«'-v. mi interesi in nad trenutno dML; no politiko in ki bi bil obrati}./., pred vsemi, ki bi hoteli na po}11 u, ni ali vojaški način škodovati sr skemu narodu.	,
VVALTER ŠKERK
BIRO S! ST EMI,
Sl«00"'
co.ce.
STARA C. 7, 61360 VRHNIKA,
PRODAJA Canon
TEL. 061/752-212, FAX +38 61 751-292 ...
SERVIS Canon