Gospodarske stvari. Nekaj o sejanji rži (žita). Rž ali žito sejejo v prabo, potem za krompirjem in za rudečo peso (RunkebUbe). Rž ljubi sploh subotno zemljišče, katero za pšenico ne sodi. Tudi njive, z gosto pirnico zaraščene in podorane, so jako dobre za rž. Po uekaterib kra- jih na Nemškem, posebno kder je zemlja teška in rodna, krompirisča ne podorjejo, marveč njivo hitro za pospravljenim krompirjem posejejo z ržjo ter z brano zavlačijo. Ne vemo, ali kde na Slovenskem enako ravnajo. Ali skušnja uči, da rž za žoltiru ali živinskim krompirjem le slabo raste, menda zato, ker živinski krompir njivo preveč oslabi. Teško je vselej dobro svetovati, kako bi se naj rži ali žitu gnojilo. Pri slabih njivah je dobro navoziti gnojnice ali mastnega gnoja; toda pre na debelo se ga ne sme nadevati. Rž bi namrec potem prenaglo in preobilo rastla, taka rž pa rada pod snegom plesnje, spotnladi poleže, sploh pa le veliko slame da, zrnja pa malo. Gnojenje pri rži je veliko odvisno od vremena. Čas, kedar se ima rž sejati, se ravna po tem, kedaj da se v vsakeni kraji navadno zima začenja. Kder je uavadno rana zima, ondi se mora pop r e j rž sejati, drugod pa bolj pozno. Sploh pa kmeti povsodi opazujejo, da v obče pozno sejana rž najboljše obrodi. Rano sejana rž daja veliko in lepe slame, pozna pa več zrnja. Tudi je gledati, kakošna da je zemlja. V slabo zemljišče se mora bolj rano, v dobro pa bolj pozno sejati. Rž se ima najmenje 2" globoko v zemljo zavlačiti. Plitvo sejana rž sicer kal požene, vendar poznej rada zaostaja. Le v teški zemlji je ni treba bolj globoko vsejevati. Po tistih krajib, kder v spomladi prileze veliko polžev, ki mlado rž poškodujejo, ondi morajo bolj globoko gejati — časih 3" — 4". Tako požrešni polži le travnate rrhunce pokončajo, do semenovega latovja pa ne morejo priti. Hudi sovražniki posejane rži so tudi poljske miši. Zoper to nadlogo nekateri kmeti ržino seme v gnojnici namočijo, preden gred6 sejat: drngi skušajo drugače, kakor 8mo v ,,Gosp." štev. 29. naznanili. Kako dolgo se naj kokoši živeti pustijo? Pogosto gospodinje pozabijo, da se tudi kokoši postarajo. Nekatere jih pustijo, dokler se še kaj gibati zamorejo, posebno take, katere so gospodinjavn priljubljene. In zdaj se čudijo, da kokoš 4—5 let stara, čem dalje menje jajc nanese, ali se naposled celd nesti preneha. Žeuske 8i 5aeib za ono nepovoljno prenehanje iščejo prav čudnih vzrokov. Ene pravijo, da so se kokoai preobjedle; druge pa pravijo, da preveč stradajo in da zato več ne nesejo. Na pravi vzrok pa malokatera zadene — na preveliko staroat kokoši. Po natančnib preiskavah nam je znano, da ima kokoš sploh v svojem jajčnjaku po 600 jajčič, katere zaporedom zgodnja in ponese. Od teb 600 iajčic iznese kokoš v svojem življenji: 1. letu kakib 20, v 2. letu 120, v 3. letu 135, in 4. letu 184. Od 4. leta naprej iznese vsako leto menje, iz prva kakih 20, potem le še 10 ia naposled ni6 več. Tedaj ni preobilo ali prepičla brana, marvefi izmanjkanje jajčic v jajčnjaku je večjidel krivo, da kokoši od 4. leta naprej jajca nesti prenebajo. Iz tega pa sledi, da umna gospodinja kokoši n© pusti dalje pri življenji, kakor 4—5 let. Ako pa nekatera kokoš že v drugern letu slabo nese, je najboljše, da jo zakoplješ. Toda ne samo na starost pri kokošib, marveč tudi U4 pleme in na hrano mora gospodinja gledati, ako hoče dobrih kokoši imeti. Najbolj rade nesejo kokoši meaanega plemena, namreč iz malajskega in našega domačega. Take putice ali piške, meseca marcija izležene, nesejo jajca že meseca avgusta. Za prvo hrano se nasvetuje pšenica, tudi ajda velja. Najbolj pa se sme priporočevati mešanica kuhanega krompirja in drobno zrezanega ovsa. Po ječmenu kokoši rade valijo. Glavna reč je, za veduo snažno vodo skrbeti. Dobre kumarne ali mnrkine peške so tiste, ki niso vzete od ranih, pa tudi ne od cel6 poznih murk ali kumar. Prve niso vselej popolno zrele. Za seme se tedaj vzeme najlepsa kumara, in sicer taka, ki raste bolj na sredini bilke. Od ene bilke se vzeme le ena kumara. Zoper miši, ki nadlegujejo žitne ,,kašte" in sploh prostore, kder se bvanjuje zrnje, se nasvetuje sledeči pomoček. Neki žitni barantač jo nabral divjih ali pasjih kamilic (Hundskamille, anthemis Camilla), ter jih potrosil po zrnju v kastab in po kletinib tleb. Miši pikro dišečih kamilic trpeti ne morejo in kmaln vse odidejo. Erta s petrolejein vrtnar lehko prežene. Treba je le nov krtinovec rahlo odgrnoti. Potem se v krtovo luknjo vloži kosček lenene, s potrolejem namoČene čunje. Luknja se zadela s kako črepinjo. Zdaj se petrolejev smrad raširi po celi luknji in prežene krta za več mesecev. Vinotržno društvo se je lani v Mariboru in v Gradci osnovalo, jn je skoro vse denarje zasnovalo, blizo 200.000 fl.; zraven pa je še 57.000 fl. dolga. Liberalni grof Attems, predsednik društva, jih je te dni od druatvenikov moral prav hude sliaati. Očitalo se mu je, kako da so oskrbniki društva denarje zapravljali, štajersko vino v dunajski razstavi na sramoto postavili, naposled pa še druatvenike za nos vodili. Taka je, če poštenja ni, poatenje pa je žlahen sad sv. vere. 0. Vitek je napravil na Moravskem tako hišo, kder se bode perutnina valila na umeten način, to se pravi, da ne bodo jajc kokle valile, ampak ognjena gorkota, umetno razpeljana. Vsako leto se tako izvaliti da 60—80.000 piačet. Valile se bodo tudi race, gosi, purani in fazaui.