Glas zaveznikov Leto III - Št. 483 ormaci jjski Vojaški odbor naj izdela predane o vojaških potrebah za ohrani-ev svetovnega miru. avstralski predlog zahte- dct morajo vsi ti trije organi po. 'nt‘ Varnostnemu svetu do aPnia 20. OTROKOM BEGUNCEM BRITANSKO DRŽAVLJANSTVO London, 16. januirja Veliko zanimanje Velike Brita-za usodo evropskih otrok, ki so ostal: brez strehe zaradi vojne, so pokazali z dejstvom, da je notranje ministrstvo ponudilo otrokom beguncem z. radi nacističnih zatiranj možnost, da si pridobijo britansko državljanstvo. Za vse posebne pri ir ere so na razne načine poe. nostavili postopek, ki so ga običajno zah-tevali za naturalizacijo tuj h državljanov. Notranje ministrstvo že prejema veliko število pršenj z.a podelitev državljanstva in že preu. čuje prvo skupino teh p'ošenj. Znano je še, da bo prejelo na uod-lagi te ponudbe britansko državljanstvo približno 1500 etiok, žrtve nacističnega terorja. Večina iznr d njih so rojeni v Nemčiji ali v Avstriji ter so jih poslali v Veliko Bri. tanijo tik pred izbruhom vojne sorodniki ali prijatelji, potem, ko so njihove starše odpeljali nacisti v koncentracijska taborišča. V prvem obdobju vojne se je število prvih beguncev zvišalo zaradi prihoda drugih otrok iz Poljske, Madžarske in Češkoslovaške. Nekateri izmed njih živijo v zavetiščih in sirotišnicah, ostali pa pri zasebnikih, medtem ko si nekateri že sami služijo kruh in stanujejo v svojih stanovanjih. Vsi pa vzdržujejo stike z eno ali drugo organizacijo za begunce in so preko teh izvedeli za ta ukrep o državljanstvu. MADŽARSKI MINISTER ZA JAVNA DELA ODSTOPIL Budimpešta, 16. januarja Kakor poroča dopisnik agencija ((Tanjug)),' Je madžarski minister za Javna dela Endre Mistet odstopil. «TanJug» pristavlja, da staviJa-jo odstop v zvezo z nedavno odkrito zaroto proti republikanski vladi. Predsednik republike Je takoj sprejet odstop Misteta, katerega Je že zaslišala preiskovalna komisija. MIKOLAJCZYK O VOLIVNEM TERORJU IN JALTSKIH SKLEPIH Varšava, 16. januarja Na tiskovni konferenci so voditelju poljske kmetske stranke Stanislavu Mikola jcit)ku zastavili vprašanje; če se namerava prizvati na Združene narode glede na »dokazane nerednosti v pripravljanju poljskih volitev.» «Tega, kar bomo mi storili po volitvah, ne vem — je dejal Mikolaj-czyk — toda menim, da pade odgovornost za izvedbo jaltskih sklepov, ki so obljubljali svobodne volitve na Poljskem, vsaj deloma na države, ki so podpisale jaltski sporazum.* Ko je navedel nadaljnje primere težav pri vodstvu svoje volivne kampanje, je Mikolajczyk govoril o pretepanju, katerega žrtev naj bi bili propagandisti, o zaplembi in o uničenju volivnega propagandnega materiala, o relcviziciji strankinih avtomobilov, o aretaciji 135 svojih kandidatov (nekatere od teh so po tem izpustili na svobodo) in o ((skoraj nepremostljivih ovirah*, pred katerimi so se znašli opazovalci v volivnih središčih v pričakovanju nedeljskih volitev. FRANCOVO SODISCE OBSODII/O NA SMRT DVA BEGUNSKA OFOZICIONALCA Madrid, 16. januarja V Madridu so uradno potrdili smrtno obsodbo nad Josčjcm Antoniom Llerandijem in Josejem Isasom Olaizolom, ki so ju obsodili kot voditelja španskih gveriljcev. Poročilo, ki so ga izdali, pravi, da sta odgovorna za organiziranje oboroženih tolp in da sta izvedla izvestno število napadov. Zaradi njunega delovanja — izjavlja poročilo — sta bila preteklega 31. avgusta ubita dva blagajnika madridskega stavbenega podjetja, medtem ko »ta izvršila več ket 10 drugih umorov v raznih pokrajinah, med katerimi tudi v Avilt in Aceresu. Poročilo dodaja, da sta bila oba bandita, to je Jesus Bayon Gonzales in Manuel Tavernero, ubita v spopadu proti policijskim silam, ko so tolpo odkrili v bližini Tala-voro. Ob tej priliki sta imeli obe stranki izgube. Kot so izjavili, je imel LJerandi, ko so ga aretirali, veliko vsoto denarja pri sebi. Med državljansko vojno se je zatekel v Francijo ter se je leta 1944 vrnil v domovino po »amnestiji, ki jo je dala španska vlada*. Tudi- Olalzola — dodaja poročilo — j« zbežal v Francijo, odkoder se je skrivaj vrnil preko špansko-portugalske meje. Vel., da «vsili mnenja ali navodila* glede potekanja poljskih volitev; 2) naštevala je vrsto protiobtožb do vlade Nj. Vel., češ da slednja ni izpolnila obveznosti, ki jo je britanska stean prevzela do poljske začasne vlade v skladu s krimskimi in potsdamskima sporazumi. Britanska nota se sklicuje na prvi del poljske note ter pravi: .«Britanska vlada naravno ne zahteva pravice vmešavanja v poljske zadeve zgolj notranjega značaja, niti to ne namerava. Važno vprašanj« pa je, d-). Je način izvedbe volitev na Poljskem zadeva mednarodnih dogovorov in ni zaradi tega samo notranjega značaja. Na podlagi obveznosti, ki Jih je prevzela poljska začasna vlada, da bi jo priznali, kakor tudi na podlagi potsdamskega sporazuma, je ta dolžna Hi samo do britanske vlade, ampak tudi do ameriške in sovjetske vlade, izvesti popolnoma svobodne volitve. Zato je naravno in umestno, da britanska vlada opozori poljsko začasno vlado na vprašanja, prt katerih poljska začasna vlada tvega neizpolnitev obveznosti, ki jih je voljno prevzela. Britanska nota zaključuje: *Bri-tanska vlada in nedvomno tudi svetovno mnenje bodo sodili poljske volitve, po načinu, kakor jih bodo izvedli. Imam nalog obvestiti Vašo ekselenco, da vesti o številnih aretacijah in pristranosti v zvezi z volitvami, ki jih prejema britanska vlada, zadajajo tej resno zaskrbljenost.» Britanska nota odgovarja r.ato točko za točko na protiobtožbe, ki jih vsebuje drugi del poljske note z dne 22. decembra. Britanska not* predvsem poudarja, da so bila vsa ta vprašanja že prej predmet urad nih razgovorov in kot je videti, so zdaj nekatera izmed teh znova sprožili brez vsakega razloga v tem izrednem trenotku. 1) LIKVIDACIJA POLJSKE VLADE V LONDONU Britanska nota pripominja, da Je britanska vlada v času, ki so priznali poljsko začasno vlado, preklicala priznanje prejšnji poljski vladi. Ce so nekaterim članom iste dovolili, da ostanejo na britan-sk-m ozemlju, so to storili v skladu z britansko tradicijo, ki daje zavetje beguncem, sicer so pa ravnali s temi osebami kot z zasebniki. Nikakor pa ne odgovarja resnici, da se britanska vlada poslužuje nekaterih članov poljske vlade v Londonu kot svetovalcev, 2) POLJSKE OBOROŽENE SILE Britanski vladi ni znana nobena obveznost, kot navaja poljska nota, da bi morala izročiti poljski začasni vladi vrhovno poveljstvo poljskih oboroženih sil pod poveljstvom britanske vlade. Britanska vlada zeli olajšati vrnitev na Poljsko vsem Poljakom, ki si to želijo, ne namerava pa prisiliti tistih, ki se ne želijo vrniti. 3) IMOVINA BIVŠE POLJSKE VLADE Britanska vlada prevzema odgovornost samo za tisto imovino bivše poljske vlade v Londonu, ki Jo je prezvela, ko so ji preklicali priznanje. Vprašanje morebitne prilastitve druge lastnine bi lahko postalo predmet pravnega postopka s strani poljske vlade pri britanskih sodiščih. lcposianika obvestili pred podp'-som dogovora, da bo britanska vlada ratifikacirala dogovor pod določenimi pogoji. Veleposlanika so o tem obvestili. Na ta način je bila britanska vlada v tej zadevi popolnoma odkrita. 5) VRNITEV POLJSKIH VOJNIH LADIJ O tem vprašanju odgovarja britanska vlada posebej. Diplomatski dopisnik «L.P.S.» je o tem izvedel, da upajo vrnit; poljski začasni vladi vse ladje, ki so bile last poljske vlade leta 1939. Britanske ladje, ki so jih posodili med vojno poljskim pomorskim silam, ostanejo pa bsitanska last. 6) REPATRIACIJA POLJAKOV Britanska vlada podpira pospešitev in je nudila vse mogoče olajšave. Zakesnitev so povzročili neprimerni ukrepi poljske začasne vlade za pregled vsakega posameznika pri poljskem konzulatu, pri čemer je vztrajala poljska vlada. 7) SELITEV NEMCEV IZ POLJSKE Ostra zima je prisilila britansko vlado, da je najprej omejila in nato ustavila preseljevanje. Sicer je pa britanska vlada že prevzela na britanskem področju nekaj manj kot milijon in 400 tisoč Nemcev od milijona in pol, kakor so se dogovorili v Potsdamu, ne glede na resen gospodarski in socialni položaj, ki je tam in na težka 'bremena za britanskega davkoplačevalca. Bri tanska 'vlada nima za upravičene graje v tej zadevi. Ob zaključku izraža britanska nota obžalovanje britanske vlade zaradi dejstva, da je imela poljska začasna vlada za potrebno iznesti vrsto obtožb in trditev. Kot je razvidno iz prejšnjih obdobij, nimajo mnoge izmed teh trditev nobene podlage, a ostale se nanašajo na vprašanja, ki so še zdaj predmet pogajanj. Britanska vlada zavzema že dolgo časa prijateljsko stališče do poljskega naroda m ne želi, da bi na pogajanja za ureditev ostalih vprašanj, vplivale medsebojne obtožbe. Vsekakor pa je. prisiljena objaviti ta odgovor na težke obtožbe poljske note in upa, da bo poljska vlada dovolila objavo celotnega besedila na Poljskem.* Včeraj je postal predsednik Sveta republ ke (zgornja zbornica) Avguste Champetier de Ribes, ki je član ljudskega republikanskega gibanja in kateremu, je pripadlo predsedniško m-sto v Svetu republike, ker je 6 let starejši od komunista Georgesa Maranneja. Pri glasovanju sta namreč oba kandidata dobila vsak po 129 glasov m je pripadlo po dolečbah ustave predsedniško mesto v tem primeru starejšemu. Edouard Herriot, ki je radikal in ki je 2e trikrat bil francoski ministrski predsednik, je izjavil, da tudi namerava kandidirati za mesto francoskega predsednika. Pri skupnem zasedanju obeh zbornic razpolagajo komunisti z 260 glasovi, ljudski republikanci z 240, socialisti s 153, radikali in pr.štasi De Gaullea imajo skupaj 103 glasove, desničarske stranke pa imajo 97 glasov. Razen navedenih Je še 9 predstavnikov alžirske neodvisne skupine, ki bodo verjetno glasovali s komunisti, nadalje 12 neodvisnih muslimanov, ki bodo verjetno glasovali z ljudskimi republikanci in končno še 12 neodvisnih članov, na katere se lahko računa, da so protikomunisti. Te Stcvilkg izkazujejo, da levičarske stranke lahko računajo z 422 glasovi, desničarske stranke in stranke med sredino tn desnico pa morejo računati s S61 glasovi; skupina 103 radikalov in pristašev De Gaullea bo verjetno odločila izid glasovanja. GROZOVE IZJAVE Sofija, 16. januarja Kot poroča »Tanjug*, je romunski ministrski predsednik dr. Petru Groza podal izjavo dopiiniku »domovinske fronte* o zakonodajnem programu prvega demokratskega romunskega parlamenta «Eno izmed glavnih točk našega programa — je naglasil ministrski predsednik Groza — smo izvršili s podržavljenjem Navodne banke. Ta reforma ima morda večji pomen kot agrarna reforma. Na finančnem ih gospodarskem poprišču bo ta re. forma prinesla globoke spremembe, ki bodo koristile tudi državam, s katerimi smo utrdili naše gospodarske in finančne' odnošaje, kakor tudi državam, s katerimi bomo v bodočnosti navezali takšne odnošaje. »Naše stališč« do držav v podonavski kotlini in na Balkanu — je nadaljeval Groza — Je jasno, trd. no in brezpogojno prijateljstvo, gospodarsko sodelovanje in utrditev kulturnega sodelovanja. Smo za trdni mir in prijateljstvo med podonavskimi in balkanskimi državami.* BEGUNCI IZ POLJSKE Hamburg,t 16. Januarja Minister za britansko zasedbeno področje v Nemčiji J. B. Hynd je naznanil v Hanovru, da vlakov z begunci, ki prihajajo Iz Poljske na britansko zasedbeno področje v Nemčiji, ne bodo več sprejeli, dokler se vremenske In prehranjevalne razmere ne bodo «znatno izboljžal«. Hynd, ki je na inšpekcijskem potovanju po britanskem področju, je izjavil, da je britanska vojaška uprava izjavila poljski vladi, da je pripravljena sprejemati taksne vla_ ke med zimo pod pogojem, da ona poskrbi za kurjavo vlakov in vse potrebno za potnike med vožnjo. »Teh zahtev pa doslej — po Hyn-dovi izjavi — niso izpolnili.* Več vlakov, ki so prišli iz Poljske, je dospelo na mejo britanskega zasedbenega področja. A teh vlakih je bilo vet potnikov, ki so umrli zaradi mraza. SP1TZBERSKI PREMOG ZSSR In Norveška: obrambna pogodba MOSKVA, 16. Januarja — Norveška In Sovjetska zveza sta se sporazumeli glede potrebe po skupni obrambi Spitzbergov, Sovjetsko uradno poročilo pravi, da sta sovjetski junanJI minister Molotov in norveški zunanji minister Halvard Lange v času zasedanja glavne skupščine Združenih narodov izmenjala mnenje «v duhu prejšnjih pogajanjn. Prejšnja pogajanja so obsegala posvetovanja s sedmimi zavezniškimi ali nevtralnimi vladami, ki so 1920 podpisale pogodbo glede Spitzbergov; ta pogodba predvideva demilitarizacijo Spitzbergov. (Pogodbo so tedaj podpisale: Velika Britanija, Združene države, Francija, Norveška, Švedska, Danska in Nizozemska). Po sovjetski poročevalski agencij. so poročilo sestavili s sledečimi besedami: «Proti koncu leta 1944 in začetku 1945 sta sovjetska in norveška vlada začeli pogajanja glede Spitzberških otokov na podlagi sovjetske zahteve za. revizijo pogodbe za Spitzberge ki so Jo skic. nili v Parizu dne 9. februarja 1920. To pogodbo, ki je bistveno spremenila položaj Spitzberških otokov, ki so jih dotlej imeli za zemljo, ki n. bila last nikogar, medtem ko Bieruiove Izjave o položaju na Poljskem VARŠAVA, 16. januarja. — Poljski predsednik Boleslav Bierut je zanikal obtožbe, ki jih vsebujeta nedavna ameriška in britanska nota Poljski glede splošnih volitev, ki bodo 19. januarja. Na tiskovni konferenci je izjavil: ^Obtožbe v notah, to je da volitve ne bodo svobodne, so splošnega značaja ter niso potrjene po dokumentiranih dokazih. Obtožbe so neutemeljene.» Ko so ga .4) POLJSKO ZLATO Poljska nota izjavlja, da je britanska vlada odklonila ratifikacijo dogovora za vrnitev zlata na dan po podpisu dogovora. Britanska nota pripominja da so poljskega ve- novmarji vprašali o izjavah Sefa opozicije Stanislava M ikolajezgka, po katerem preprečujejo Stanki kmetov, da odpošlje zastopnike votivnim komisijam v svojstvu opazovalcev, je B ter ut dejal: «Volivni zakon ne izključuje, da bi dali mesta vsem demokratičnim strankam v volivnih komisijah,.* Ko so predsednika vprašali o različnih problemih, je odgovoril sledeče: Zidovsko vprašanje: »Aft delamo vsa mogoče, da bi pomagali Zidom ■najti sredstva za obstanek ter jih poskušamo pravično usmeriti v vse delavnosti. Želimo ustuariti take pogoje, da Židje ne bi Želeli zapustiti drčave. Toda to zav\si naravno e veliki meri od Zidov samih*. Katoliška cerkev: «Aft nismo nikoli ustvarili ovire obnovi od-nošajev med cerkvijo in dr lavo, toda do zdaj Vatikan Se ni priznal poljske vlade. Drlava vzpodbuja razvoj cerkev t> tej drlavi ter bo še nadalje hodila po tej poti*. Privatna podjetja: »Afi leUmo podpreti privatno iniciativo, toda upamo, da bomo obrnili njen značaj bolj na proizvodnjo ter jo oddaljili od njenega sedanjega interesa za trgovino*. Odnošafi z Zahodom: tPoljski odnošaji z zahodnimi državami se lahko izboljšajo z nadaljnjim razvojem trgovine in kulturnih odhic-Sajev, ki so se že pričeti*. Ko so ga vprašali glede nedavne Mikolajczgkove izjave, po katen se je ta znašel v lahkem sporu z vladnim programom, toda da je zagovornik državljanskih svoboščin, je predsednik Bierut, ki je prebil večino Ut med obema vojnama v poljskih jačah zaradi svojega političnega delovanja, izjavil: «Mi- kolajczgk ni bil nikoli pod nadzorstvena vlade tn je telko vedeti, kakšno vrsto državljanskih svoboščin bi on prinesel. tVe n dar pa je interesantno omeniti, da je pred vojno, ko so državljanske svoboščine Poljske prav gotov bile bolj omejene kot pa danes, Mikolajczph te bil slaven politik, toda se ni po-kazak nikoli zelo gorečega v borbi za državljanske svoboščine, o kateri govori danes.* SELITEV V ARGENTINO Rim, 16. januarja Poročevalec argentinske lmigra-cijske komisije, ki je trenotno v Rimu, Je Izjavil, da bo argentinska vlada sprejela tiste emigrante, ki imajo namen pošteno vršiti produktivno delavnost v državi, katera jih sprejme, brez ozira na njihove politične ideologije in njihovo vero. je bil Medvedji otok, ki je del Spitz-berškega otočja, pod sovjetsko suverenostjo, so podpisali, ne da bi Sovjetska zveza za to vedela in brez njene udeležbe. «Glede na dejstvo, da so bile med državami, ki so podpisale to pogodbo, tudi taksne, ki so se v drugi svetovni vojni borile proti zavezniškim silam, ne more ta pogodba ostati v veljavi. »Ta pogodba ne upošteva interesov sovjetske varnosti na severnem področju, kakor tudi ne važnih gospodarski; interesov Sovjetske zveze. «Glede vprašanja varnosti Sovjetske zveze, kot je to Jasno pokazala druga svetovna vojna, imajo Sp.tzbei-ški otoki izredno važen položaj za severne kraje Sovjetske zveze. »Iz gospodarskega vidika sledi važnost Spitzberškega otočja za Sovjetsko zvezo iz dejstva, dg so pred drugo svetovno vojno dobavljali severnim sovjetskim pokrajinam in sovjetski mornarici premog, ki so ga sovjetska podjetja pridobivala na teh otokih v znesku približalo 400 tisoč ton na leto, medtem ko znaša celotna produkcija premoga na Spitzberrgih od 600 tisoč do 650.000 ton * Med omenjenimi pogajanji med Sovjetsko zvezo in Norveško so sklenili pogodbo o potrebi za skupno obrambo Spitzbergov. Poleg tega so tudi predvidevali posvetovanja s prizadetimi zavezniškimi državami za revizijo pogodbe iz leta 1920, toda ta pogajanja se niso zaključila kljub pogajanjem, ki so bila prej. Poročevalec ameriškega zunanje, ga ministrstva je izjavil, da so Združene države obvestili o sovjet,-skonorveških razgovorih glede Spitzbergov. Poročevalec Je nadalje izjavil, da ((ameriška vlada nima nikakega obvestila o formalni sovjetsko-nor. voski pripravi za skupno obrambo Spitzbergov, kar — kakor govorijo — zahteva Sovjetska zveza. Poročali so, da je bilo več razgovorov med Sovjetsko zvezo in Norveško informativnega značaja, a ne pravih pogajanj. Nadalje je norveška vlada jasno izjavila v poročilu 10. januarja, da morajo pri reviziji pogodbe o Spitzbergih iz leta 1920 sodelovati vse države-pcdpisnice razen nemških zaveznic med vojno. »Združene države so podpisale pogodbo iz leta 1920. Čeprav So-vjetska zveza ni bila prvotni podpisnik, je formalno pristopila meseca maja 1935.» Poročevalec je nadalje dejal, da zunanje ministrstvo ni dobilo nobenega obvestila, da bi bila SovjeU ska zveza objavila kako pogodbo. Izrazil je gotovost, da bodo Združene države kot podpisnico pogodbe brezdvoma vprašal; za mnenje v primeru, če bosta Norveška in Sovjetska zveza dosegli sporazum, da Je revizija pogodbe raielena. Norveška brzojavna agencija je sporočila, da bo norveško zunanje ministrstvo danes izdalo poročilo o sovjetsko-norveških razgovorih za skupno obrambo Spitzbergov. Agencija je navedla vest iz norveškega večernika sAftenposten*. po kateri bo zunanje ministrstvo verjetno izdalo dve poročili: o pr-vem bodo razpravljali na tajnem zasedanju norveškega parlamenta. O drugem poročilu pa bodo razpravljali na javnem zasedanju, ver-jetno v nekaj dneh. Agencija je dodala, da je imel odbor norveškega parlamenta za zunanje in ustavne zadeve včeraj dolgo zasedanje ter je razpravljal 'o sovjetskem poročilu o Spitzber-gih. Poročali so, da je norveški zunanji minister Helvard Mantheg Lange obvestil odbor o podrobnostih razgovorov, ki jih je imela med vojno v Londonu norveška vlada s sovjetsko vlado. V Londonu so izjavili, da bi bila potrebna revizija pogodbe o Spitzbergih z dne 9. februarja 1920, če bi hoteli dovoliti utrditev otokov in skupno sovjetsko-norveško o-brambo tega otočja. Poročevalec britanskega zunanjega ministrstva Je izrazil stališče Velike Britanije, da v smislu pogodbe iz leta 1920 ni bila dovoljena takšna utrditev otokov. Poročevalec Je dodal, da ne more biti razlog za nova pogajanja dejstvo, da je bila podpisnica pogodbe sovražna država. Nadalje se Velika Brltanja ne more strinjati s trditvijo, da pogodba iz leta 1920 ni veljavna, ker Sovjetska zveza ni bila prvotni podpisnik. Poročali so, da je Sovjetska zveza pristopila k pogodbi in sicer «de faeto» leta 1925, a zde iure* leta 1935. Nadalje so izjavili, da Velika Britanija ne more priznati sovjetskih zahtev po Medvedjem otoku na Spitzbergih. Trditev, da pogodba iz leta 1920 ne more biti več veljavna, je postavilo sovjetsko uradno poročilo, ki so ga izdali v Moskvi. 1 G OSPODA RS TVO | Povišanje izvoza premoga in žita iz Združenih držav Vsestranski mlin Ameriški izvoz tu a in premoga, ki sta bistveno potrebna za olajšanje velikega pomanjkanja v mnogih državah, se je meseca decembra povečal ter mnogo oddelkov in vladnih organov dela na tem, da bi bili kos obveznostim v tekočem finančnem letu. Kar se tiče izvoza živil, so se Združene države obvezale, da bodo izvozile 10.891.520 ton pšenice ter drugih žitaric v dobi od lanskega 1. julija do 30. junija 1947. Ta obsežni izvozni načrt so sprejeli, ko je poleti postalo jasno, da nekatere države kljub povečani svetovni proizvodnji živil ne bi mogle hraniti svojega prebivalstva hrez velikih dobav iz Združenih držav in drugih držav izvoznic. Meseca decembra Je bil največji izvoz žitaric, kar so jih do zdaj zabeležili. V tem mesceu so v ameriških pristaniščih naložili 1.127.760 ton žita za prekomorske države. Računajo, da je izvoz žita v drugem poletju 1946 znašal 4.657.344 ton, kar je znatno pod polovico količine, ki jo morajo izvoziti v letu, ki se bo zaključilo 30. junija 1947. Mogoče si je ustvariti sliko o pomembnosti bodočega izvoza, če pomislimo,da bodo morali od danes do prihodnjega 30. Junija naložiti vsak delovni dan po GOO vagonov, če hočejo izvesti določeni načrt. Količ.na 1.127.760 ton žitaric, k: so Jih Združene države izvozile meseca decembra, daje mnogo upati, C« jo primerjamo s 718.312 tonami v novembru, s 378.958 tonam* v ok. tobru, s 708.152 tonami v septembru, z 823.976 tonami v avgustu m s 900.176 tonami v juliju. Vladni funkcionarji pripisujejo povečanje izvoza v decembru postopnemu izboljšanju prevozov po kopnem in naprav v pristaniščih, kjer nakladajo blago. Upajo, da se bo izboljšanje nadaljevalo m funkcionarji menijo, da bo izvoz v Januarju presegel izvoz v mesecu decembru. Drugo važno vprašanje, ki prid/ j takoj za vprašanjem prehrane, je j veliko pomanjkanje goriva. Nato-j varjanje premoga v Združenih državah je tudi zaostalo, in sicer zaradi rudarske stavke, zaradi stuvke pomorščakov ter zaradi pomanjkanja železniških voz. V mesecih september, oktober in november bi morali po načrtu izvoziti 7.213.600 ton premoga, toda samo 3.454.400 ton Je dejansko odšlo iz ameriških pristanišč. Tudi tu se je v mesecu decembru položaj izboljšal, in sicer je izvoz dosegel 1,331.101 ton. Uprava trdih goriv notranjega ministrstva je objavila novo politiko izvoza ter je izjavila, da bodo premog, ki ga ponujajo ameriški trgovci za izvoz, izbrali na osnovi kemične analize in da bodo samo najboljše kakovosti premoga izvozili. S pomočjo načrta uprave za trda goriva bodo premog, ki presega zahteve ameriške domače potrošnje določili za izvoz v države, katere dobivajo pomoč ustanove UNRRA ter za druge osvobojene države v Evropi. Z namenom, da bi olajšali pomanjkanje, ki se razvija na britanskem m ameriškem področju v Nemčiji ter kritični prehranjevalni položaj v Avstriji, Italiji, GrCLji, Indiji ter v drug h državah na 6vetu, so sprejeli energične ukrepe za pospešitev izvoza žitaric za izdelovanje kruha. Navajamo nekatere ukrepe, ki so jih sprejele Združene drži ve: 1) Urad za ureditev prevozov je dobil navodila, naj daje pr; nakazovanju zaprtih železniških voz, tako v Združenih državah kot v Kanadi, prednost prevozom žitaric v ameriška pristanišča. 2) Pomorski komisiji so naročili naj ima na razpolago zadostno število ladij, da odpošlje vso količ.no, ki Jo zmorejo ameriška pristanišča, s tem. da dela z vso silo. Rezervne ladje bodo pripravljene, da natovorijo žitarice po kratkem predhodnem opozorilu. 3) Ameriška vojska, ustanova UNRRA in tuje vlade bodo preskrbele ladje za natovarjanje na osnovi poročila o prihodu žitaric v pristanišča, namesto da bi čakali, da so že tja prispele. 4) Izdali so ukaze, da bi izvoz žitaric iz ameriških pristanišč povečali ter ga opravljali s kar največjo hitrostjo, dokler ne bodo pokrili zaostanka prejšnjega izvoza. 5) Ministrstvo za poljedelstvo Je ustanovilo obširno obveščevalno službo. Na temelju teh ukrepov sloni danes organizacija izvoza žita iz Združenih držav in je že takoj v prvem obdobju pokazala velik uspeh in napredek. Vlada Združenih držav je prepričana, da bo na ta način izvedla načrt in nalogo, ki si jo Je nadela v namenu, da pomaga potrebnim državam. Neka britanska tvrdka je izdelala praktičen mlin, ki bo dobro služil kmetovalcem. Mlin Je iz lahkega kovinskega materiala ter je prav za prav jako majhen. Goni ga moter, ki razvija ono in pol konjske sile. Lahko melje kakršno koli zrnje, poleg tega pa reže tudi slamo seno in steljo za živino. Z njim lahko drobijo tudi umetna gnojila. Zaradi izpopolnitve dosedanjih strojev dosega novi mlin dvakrat večjo brzino kot prejšnji stroji, troši pa pri tem mnogo manj sile. Na sliki novi mlin pri delu. D£o.fya. p>uzcL&e.cL\i.liCL 'lO.L&sona. v tnihoiuuh po^njaniiK Seta 1919 | IZ JUGOSLAVIJE | V kratkem bodo končali nov most tez Kolpo pri Karlovcu. Most so zgradili iz dobrega krajevnega jekla. Kolektivno delo bo uspe»no rešilo aktualno vprašanje prometnih zvez v Jugoslaviji. Zagreb bo tako imel zvezo s Hrvatskim primorjem. Dijaki beograjske univerze so slovesno proslavili proglasitev albanske republike. Proslave, ki Je bila na tehnični fakulteti, so se udeležile tudi razne politične osebnosti. Maršal Tito je sprejel češkoslovaškega veleposlanika v Jugoslaviji dr Josefa Korbela. ki Je ob tej priliki uradno predal darilo 5 železniških vagonov sanitetnega materiala. ki ga je poslala češkoslovaška vojska. Tanjug poroča, da Je ob koncu prejšnjega tedna z zcmunsl e železniške postaje odpeljal vlak z 2890 bolnimi in pohabljenimi nemškimi ter 812 avstrijskimi vojnimi ujetniki. Ujetnike so po nalogu maršala Tita poslali na njihove domove. Ameriško zunanje ministrstvo je v 5. in 6. zvezku svojih listin, ki se nanafajo na mirovno konferenco leta 1919, prvič objavilo popolne u-radne zapiske o razgovorih med armenskim predsednikom Wilsonom, britanskim ministrskim predsednikomi Lloydom Georgeom, francoskim predsednikom Clemenceaujem in italijanskim zastopnikom Orluiv-dom. Preko dvesto sestankov teh driavnikov je potekalo v največji tajnosti in so iele zdaj objavili vsebino razgovorov; predhodno so objavili samo izvlečke. Listine odkrivajo vlogo, ki jo je imel predsednik Wilson glede določb versajske pogodbe. Predsednik Wilson se je ves čas ragovorov v svetu ftirih držal svojega edinstvenega in celotnega načrta, ki naj bi za vselej odpravil napeto stanje v Evropi kat vzrok vojne. Wilsonu je nasprotoval Clemenceau, ki je bil mnenja, da ni mogoče «na mahy> spremeniti celotne svetovne politike. Nerešen spor med tema dvema Staničema se odraža v sami versajski pogodbi in je temu treba tudi končno pripisati vsaj deloma neuspeh glede stvari miru v naslednjih dcsci-letjili. Ameriško zunanje ministrstvo poudarja, da le ni jasno, ali so napori mirovne konference leta 1919 da bi zgradili novo Evropo iz razbi tih delov osrednjih sil, propadli za to, ker svetu štirih ni uspelo, da bi uresniči V/ilsonov idealizem, ker te ga idealizmom bilo mogoče uresniči ti. Ameriiko zunanje ministrstvo le pristavlja, da nudi novi dokaz ja-sncjlo razlago zmot, katerim bi se leta 1919 lahko izognili. V zapiskih o razgovorih pride jasno na dan Wilsonova osebnost. TU-ko je n. pr. Wilson z veliko odkritostjo izjavil svoje mnenje glede podpore protiboljlevilkim četam admiralu Kolčaka v Sibiriji. Wilson je vedno zagovarjal mnenje, kakor je izjavil svetu štirih, da «)e naj pri-memejla politika za zaveznike, da odidejo iz Rusije in da puste Rusom, da sami med seboj izbojujejo svoj bo j.s Wilson je tudi vztrajal, da se ruski narod ne bi smel vrniti k prilikam, kakršne so bile pod caristično vlado. Pokojni Wilson se je sicer pridružil ponudbi sveta štirih, da bodo podpirali KoUaka, vendar Selc nato, ko je zahteval in dobil formalno zagotovilo o admiralovem načrtu za predstavniško vlado, Ameriško zunanje ministrstvo naglasa, da bi popolni zapiski glede IViIsonovega ravnanja v trenotkih, ko je nastopila kriza v svetu itirih, morali privesti do novega tolmačenja podrobnosti, katere so bile objavljene n. pr. v knjigi nWoodrow Wilson in mirovne pogodben, katero je spisal Ray Stannard Baker, ali pa v knjigi «Resnica o mirovnih pogodbah», ki jo je spisal Lloyd George. Citatelje obveščamo, da Js šot tiskovnega urada A. I. S. zaradi pomanjkanja električnega toka odredil, da bodo do nadaljnje odredbe tržaški dnevniki izhajali na štirih straneh samo vsakih štirinajst dni in ne vsak teden. Naša prihodnja dvojna številka bo izšla v ponedeljek 27, januarja. imel vodilni položaj v nacistični vladi in da je nudil izredno politično, gospodarsko, propagandistično in drugo pomoč nacistični stranki, Papena tudi obtožujejo, da -je podtalno delal proti aisstrijskcmu vladnemu ustroju in pripravljal pri-Idjučttev Avstrije k Nemčiji. • * * V Berlinu so gtijotinlrati zdrtit-nico Hildo Wernike in bolničarko Heleno Wiectorsk. Obe je obsodilo na smrt nemško sodišče, ker sta v neki umobolnici umorili na tisoče bolnikov. Obsodbo je, potrdilo zavezniško poveljstvo. KULTURA SOC POLITIKA Seja občinskega sveta Po odobritvi zapisnika prejšnje seje je svet prešel k obravnavanju vprašanj rednega upravnega značaja, Svet je ugodno sprejel vse točke. Glede uvedbe trošarinskega davka na papir in lepenko je priporočil, naj povišanje cene papirnih izdelkov in lepenke, zlasti pa šolskih potrebščin, ne presežejo 6 odstotkov, kolikor znaša trošarina. Med raznoterostmi so prečitali pismo nekega invalida, ki stanuje na poti v Lonjer, ki se pritožuje, da nimajo že 6 mesecev nobene vode in da jo vozijo tja z avtomobilom in prosi, naj bi prihajal avtomobil tja dnevno ob določenem času. Inž. For-ti je ponovno sprožil vprašanje glasbenega liceja. Svetnik je predočil, da od meseca junija 1945 ZVU krije ves primanjkljaj liceja in da bi bila z ustanovitvijo svobodnega o-zemlja edina ustanova, ki bi mogla naslediti ZVU občina. Naglasil je važnost zavoda ter že ugodno mnenje, ki ga je podal prosvetni oddelek ZVU za prenos liceja pod občinsko upravo. Odvetnik Forti pa Je bil mnenja, da bi moral to zahtevati licej sam. Svet je sklenil, da bodo priporočili predsedniku občine, naj za to zadevo posreduje pri ZVU. Festival angleške drame v torek v gledališču Verdi Uprizorili bodo Shakespoareova in Shavvova dela Svetovnoznani britanski gledališki igralci bodo nastopili v glavnih vlogah na dramskem festivalu, ki ga bodo v torek otvorili v gledališču Verdi. Tržaški javnosti bodo predvajali dela klasičnega dramatika Willlama Shakespearea in modernega dramatika Bernarda Shavva. Izmed Shakespeareovih del bodo uprizorili drami ((Hamlet* in ((Otello*, kii sta prevedeni v skoraj vse evropske jezike. Irskega dramatika Bernarda Shawa, ki je pred nedavn.m praznoval 90 letnico, bodo predstavili z dvema značilnima dramama «C.indida» in «Dcn Juan v peklu*. Bernardi Shaw je dramatik, katerega korenine segajo še v prejšnje stoletje, a je očividno modernejši od predstavnikov ((moderne*. V imenovan.h dramah bo v Trstu nastopila igralska družba številnih britanskih igralcev in igralk pod vodstvom Fay Comptona, Alec Clunesa in Jack Havvkinsa. Igralska družba je že z velikim uspehom nastopila v gledališčih na Dunaju, Pragi, Miianu in Rimu. Podpira Jo britanska organizacija za razvoj kulturnih odnošajev med Veliko Britanijo in drugimi drža- Bivloga nemškega diplomata Franca von Papena, ki ga je niirn-bcrlko sodišče oprostilo in bo zdaj pričel pred sodišče za denaciflkacijo, dolži obtožnica, da je nosil zlato značko nacistične stranke, da je Knjiga o generalu Marshallu Gospa Marshall, ki najbolje izmed vseh pozna generala Marshalla, je napisala> knjigo z naslovom «Skupaj», ki je komaj izšla, ko so naznanili imenovanje njenega mola za zunanjega ministra Združenih držav. Gospa Marshall s ponosom piše o junaškem boju njenega soproga za oborožitev vojske Združenih držav za neizogibno • svetovno vojno ter poroča o mnogih zanimivih epizodah, polnih humorja, ki označujejo njuno zakonsko življenje. V knjigi hvali plemenitost generala, ki je istočasno brez vsakršne sledi slabosti. , «V mnogih člankih in intervjujih — pravi gospa Marshall — ki sem jih brala o generalu Marshallu, govorijo avtorji o njegovi plahi naravi in o njegovi skromnosti. Toda ii ga pač še niso videli nikdai- razjarjenega, Takrat je podoben blisku z neba. Njegovi jedrnati stavki in mrzlo jeklo njegovih oči zledenijo vsakogar, ki si je zaslužil grajo. Zato ne morem imenovati svojega moža plahega in prekomerno skromnega. Menim, da se zaveda svoje moči in da to zavest blaži čut ponižnosti in altruizma, katerega sem videla pri le majhnem številu vekih mož.* Vprašanja tržaške univerze Število vpisanih slušateljev je letos padlo od h968 na 2040 V razgovoru z dopisnikom VZN Je dekan pravne fakultete in namestnik rektorja, ki je trenotno odsoten, profesor Francesco Collotti, podal nekaj izjav o vprašanjih tržaške univerze, in sicer o sedežu, o dijaškem domu in številu vpisanih dijakov. Izjavil je, da bodo 1. aprila t. 1. ustanovili na univerzi polleelni tečaj za bivše partizane in vojne povratnike po določbah, ki jih je izdala pred časom Zavezniška vojaška uprava. Tehnična fakulteta ima poleg dijakov, ki so vpisani v prvi dve leti predavanj propedevtičnega oddelka, zdaj v dveh učnih tečajih 184 vpisanih dijakov.V šolskem letu 1947-48 se bo pričel tretji tečaj, tako da bodo morda junija 1948 promovirali na tržaški univerzi prvi inženirji. Važno vprašanje, ki zahteva zadovoljivo rešitev, je dijaški dom. To je potreba univerze, ki jo je vedno bclj čutiti. Mnogo dijakov je, ki nimajo doma v Trstu in so vpisani na univerzi, toda obiskujejo jo samo od časa do časa z velikimi težavami zaradi pomanjkanja stanovanj. Z dijaškim domom bi na primeren način rešili vse take nevšečnosti. Nadalje povzroča zaskrbljenost padanje števila vpisanih dijakov. V al ademskem letu 1945-46 je bilo na tržaški univerzi vpisanih vsega skupaj f'* dijakov, medtem ko jih je zdaj samo 2040. Čeprav so vpisovanja za tekoče leto še odprta, zadaja to stanje skrb, in ga je treba verjetno pripisati dvema čini-teljema, in sicer je prvi .splošnega značaja, ki ga občutijo tudi druge univerze, to je posledica vojne, za-radi katere so številni mladeniči po letih prekinitve rajši popolnoma zapustili učenje. Drugi pa je krajevnega značaja, ker so se razni dijaki, ki stanujejo -v mestu in v bližnjih krajih in bi mogli študirati v Trstu, vpisali na univerzi v Pandov! ali v Ljubljani. vami. Izvajanja družbe so žela u-spehe v vseh velikih mestih, ki jih je obiskala, odkar je odpotovala iz Velike Britanije. Njeni uspehi so vzbudili zanimanje tudi v Londonu in po vsej Veliki Britaniji. Shakespearovi drami bodo predvajal. 21. in 22. januarja, m sicer najprej ((Hamleta*; 23. Januarja bo družba uprizorila Shawovo dramo «Canaida» m 24. januarja «Don Juana v peklu*. Blagajna v gledališču Verdi je odprta danes od 16. do 18. ure. Cene, kakor za opero, se bodo dvignile od ICO Ur plus 25 Ur za vstop do 1000 Ur plus 50 lir za vstop v lože. Izredni šolski Izpiti Višje šolsko nadzorništvo sporoča, da je Zavezniška vojaška uprava odredila rok za iziedne izpite za sprejeme iz cenovnih v srednje Šole, napredovanje, strokovne izpite, odpustne izpite, za maturo im izpite za uspcsobljenj* pri srednješolskih, italijanskih in slovenskih zavodih, državnih, poldržavnih in zakonito priznanih. Zadnji rok za predložitev prošenj je 25. januaTja. Interesenti morejo dobiti vsa zadevna pojasnila pri ravnateljih zavodov. NESREČA PRI DELU Z zidarskega odra Je padel v pristanišču Duca d’Aosta 38 letni delavec Renato Škerl, stanujoč v uli-ol Solitario 4. Pri padcu je dobil hude poškodbe ni prsnem Košu ter so ga morali n, mudoma prepeljati v splošno bolnišnico. OBJAVE KOMISIJE ZA C19CENJE Četrti oddelek komisije za čiščenje v prostih poklicih prve stopnje sporoča, da bodo uradnika Giorda-na Eruna Lupetlna in Arduina | edinci Rdečega križa tolmačili Moimasa odpustili z dnem 1.6.1940, protovoljno delo v denarni vredno- kn kLa. sp svfHpvnlInn nHsLrrLnila. \7. ' *»n enA«d« AMERIŠKI RDEC.I KRIZ V LETIH 1039-1946 Ameriški Rdeči križ je pred nekaj dnevi izdal posebno pročiio o svojem delovanju od Ida 1939 do 1946. V sedmih letih izrednega in vojnega stanja se je Rdeči krtž razvil v mogočno dobrodelno organizacijo, katero podpira ameriški narod, bodisi s prostovoljnim, delom, bodisi s prispevki, v uvodu poročila je predsednik Rdečega križa Ba-sil 0’Connor izjavil, ko je ameriški narod s takim zagonom razumel potrebe človeštva, Je mogel tudi Rdeči križ hitro razviti svoj načrt delovanja tako v domovini kot pr ko morja. Pomagal je ženam, in možem oboroženih sil ter potrebnemu civilnemu prebivalstvu in beguncem. V letu 1945, ki predstavlja najvažnejše leto v zvezi z razvojem organizacije, je 7,500.000 prostovoijn.b delavcev delalo v Združenih državah in preko morja za izvedbo načrta Rdečega križa. V istem letu je 16.060.638 mož, žena in otrok, kar j« 43 odstotkov prebivalstva Zdiuženih držav, dajalo denarne prispevke ali pa delalo v oddelkih Rdečega križa. Od leta 1939 do preteklega junija je Rdeči križ izdal 730,749.169 dolarjev za vsakovrstno pomoč za preprečitev bolezni in higieno. Zadostnim prispevkom gre zahvala, da je imel Rdeč! križ vedno dovolj sredstev, kadar Je bilo to potrebno. Poročilo dodaja, da ni mogoče podati točne mere, kaj je nudil Rdeči križ. Kljub temu so statistični iz- ko sta se svojevoljno odstranila iz službe. Odpuščena bosta brez plače in doklad razen morebitne od,-kodri ne za odpust, ker nista vložila prigovora na objavljeni predlagani očiščevalni ukrep v teku 10 dni po objavi. Prošnjo za ponovni sprejem v službo je vložil višji nadzornik državnih železnic Manlio Fem. Kdor koli bi imel kakšen prigovor proti vloženi prošnji, naj to prijavi uradu komisije za čiščenje Trst, u-lica Coroneo 16-IV. nadstropje v teku 7 dni po objavi. Prijava mora biti pismena in točno podpisana. sti ter računali prispevke na osnovi 65 centov za uro. Vsota znaša 733.594.400 dolarjev vsota prispevkov, ki jih je dal ameriški narod v denarju .n z delom v preteklih sedmih letih znaša torej 1.517,746.200 dolarjev. ŠPORT SPREMEMBA ŠTEVILK NA KNJIŽICAH ZA VOJAŠKE PODPORE Občina je izvedla letno obnovo spiskov oseb, ki prejemajo vojaško podporo, zato Je prišlo do spremembe rednih številk. Interesenti, ki niso prejeli vabila naj se takoj zglasijo na občinskem u/radu VIIj B (oddelek za vojaške sluZbe) v ulici Diaz št. 25, III. nadstropje, soba 78, med 8.30. in 12.’urb, kajti brez vpisa nove številke, ne morejo dvigniti podpor. Plačilni sporazum ZA POLJEDELSKE DELAVCE Urad za delo sporoča, da so med Združenjem julijskih poljedelcev, Delavskima zbornicama v Trstu in Gorici in Krajevno zvezo enotnih sindikatov dne 7. t. m. zaključili nov plačilni sporazum v korist poljedelskih delavcev. Ta sporazum predstavlja izboljšanje, predvideno v členu 8. gospodarskega sporazuma, ki je v veijavi od prvega septembra 1946, po katerem bodo dobili poljedelski delavci 543 odstotno zvišanje skupnih plač. Začasni poljedelski dninar bo prejemal osnovno plačo 26 lir na uro in 15.50 lir dodatkov, skupno torej 41.50 Ur na uro. Navadni delavci bodo dobivali mesečno plačo 4.368 lir, mesečni dodatek 3.232 lir, skupno torej 7.600 lir. Te mezde bodo povišali v občinah Trst, Tržič in Milje za 20% na dodatke, 5% pa na osnovne pince Sporazum velja od 1. oktobra 1946. Odkritje skupnega groba pri Kojskem V njem sta bili dve ženski in dve moški trupli oseb, ki so izginile septembra 1943 V vasi Njivice pri Kojskem Je včeraj policija odkrila skupni grob, v katerem Je našla ostanke štirih trupel, dveh žensk in dveh moških, ki so umrli že meseca septembra leta 1943, v času, ko je v teh krajih divjal partizanski boj. Skupni grob je v bližini nekega hrasta, na čigar skorji je še videti vrezani kriz. Grob je bii izkopan v ilnati zemlji približno en meter pod površino in so vsa »tiri trupla «e dobro ohranjena. Hokej na ledu »MLADOST* PRVAK HRVAT SKE V Zagrebu Še je končalo hrvatsko prvenstvo v hokeju na ledu, pri katerem so sodelovala štiri moštva. Zmagalo je društvo «Mladost». Ta novi hrvatski prvak bo sodeloval na jugoslovanskem prvenstvu na hokeju na ledu, ki se bo pričelo 17. januarja v Ljubljani. ZDRAVSTVO 80 ODSTOTNA IZOLACIJA VIRUSA OTROŠKE PARALIZE Dopisn!k «Timcsa» poroča iz Nev. Yorka, da je znanstvenikom ke-mlčjn« fakultete st&nfordske univerze uefielo Izolirati virus otroške paralize na 80 odstotkov čistote. Dt. H. S. Loring ta dr. C. E-Sch,werdt sta na ta način odprla pot novim poizkusom za iznajdbe pravega cepiva proti otroški paralizi. S fotografije, ki so Jo posneli * eletktričnim mikroskopom, je virus tako zelo majhen, da bi bilo mogoče na eno iglo nanizati 40.000 enot. Znanstvenik; so izjavili, da je vkus tako močan, da hi 39 gr moglo okužiti 15 milijonov živali-Kljub temu odkritju bodo potrebni š. dolgi in skrbni poizkusi, dokler ne bodo našli pravega cepiva. Pri truplih, ki so imela vsa roke na hrbtih, so našli številne osebne predmete, med katerimi so usnjena ženska torbica, ki je vsebovala del zadrge, škatlo za puder in dele denarnice. Po oblekah in laseh so mogli ugotoviti, da gre za dve ženski in dva moška. Med najdenimi čevlji, sta dva para ženskih, izmed katerih ima eden podplate iz plu-tovine, en par moških čevljev pa Je deloma iz belega semiša. Po podatkih, ki so jih dali okoliški prebivalci, sklepajo, da sta ženski učiteljica Gabrijela Zorzi in njena mati, obe iz Gorice, ki sta izginili dne 16. septembra leta 1943 Ostanke trupel so položili v štiri krste in jih včeraj zvečer prepeljali v mrtvašnico goriškega pokopališča, kjer so na razpolago sodnim oblastem za uradno identifikacijo. | AIEXANDER ARNO 46. WAN G-HO Vsi so nared.h prostor, toda pred vstopom v sobo se je Halle obrnil k ravnatelju. — Koliko časa Je bil gospod ze r hotelu? — je vprašal. — Okrog dva tedna. — Kako mu je ime? Kakšen Je njegov poklic? — Mislim, da je bil tukaj v tajni misiji. Piše se Gomy. — Kaaaako? — je zakričal Halle — Kaj pravite? Ravnatelj se je prestrašen umaknil korak nazaj, toda Nufcer Je hitro posredoval. — Dobro, dobro, ved nam n; po-trebnoi — Je dejal umj-Jeno, potem pa se je obrnil k policistom; — pet izmed vas naj jih gre k vhodom v hotel in naj nikomur ne dovolijo, da bi odšel; eden naj stoji pri teh vratih. Ravno je hotel zapreti vrata -obe, ko je pristopu zdravnik in s kratkimi besedami razložil, kaj je storil. Nuber ga je pustil vstopiti ter takoj zaprl vrata za seboj. — To Je strasno! — je ves zmeden spravil iz sebe Halle. Nuber je zmenjal nekaj besed z zdravnikom, nato pa se je lotil dela. Najprej je fotografiral Go:nyje-vo truplo v različnih legah. Nato pa je prosil zdravnika, naj natančno preišče truplo. — Sest ran v levi strani prsi s koničastim orožjem — Je kmalu nato izjavil zdravnik. — Dve izmed ran sta smrtni. Nuoer je med tem pokleknil na tla in z lečo pregledoval pod, medtem ko Je Halle, ki se je nekoliko Pomiril, z živim zanimanjem opazoval delo svojega podrejenega. — Ali ste kaj odkrili? — Sledove krvi! — je kar najbolj resno odvrnil Nuber. Pojdite no, vi ste res pravi — Je zagodrnjal Halle nejevoljno. — imate celo jezero Poleg divana krvi! — Seveda — Je odgovoril Nuber vedno miren. — Jezero krvi pri divanu je popolnoma v redu; toda te kapljice tu i>a ne. — Ah se ne bi mogli izraziti nekoliko jasneje? — Prav rad, če hočete. Kot je videti iz položaja trupla. Je mrtvi popustil takoj po prvih zahodih in kri mu Je začela teči v cUrklh. Medtem ko je padal, je zgrabil za prt in ga skupaj « svetilko vrgel na tla. Leva stran njegovega trupla Je bila obrnjena navzgor, tako da je kri iz ran mogla prosto iztakati na tla. Jasno je, da je morilec stopil v mlako krvi. Ali vidite oblike, ki jasno odkrivajo obliko podplat ta? Zato je do tukaj vse razumljivo in ne čutim potrebe, da bi izgubljal čas z nadaljnjimi preiskovanji... Kapljice krvi, ki Jih vidite tu, pa so nekaj povsem drugega. Odkod izvirajo? — Toda, dragi Nuber, stvar se mi zdi povsem Jasna. Verjetno se je morilec ranil na roki in ko je odhajal, Je izgubil nekoliko krvi. - Tudi Jaz sem sprva tako mislil — je prizna! Nuber. — Toda ni tako. Iz ene, ali še boljše, iz j nekaj kapljic krvi je na podlagi , natančnega pregleda možno razbrati, če je bilo telo, iz katerega >0 Prišle, mirno ali ne in v katero smer se je gibalo. Zdaj sem mogel ugotoviti, da tisti, ki je izgubil kri, n: sel od divana k vratom, temveč lavno v nasprotno smer, to je od vrat k divanu. Torej so ti krvavi madeži nastali verjetno pred izvršitvijo zločina. In ta podrobnost je zelo zanimiva. Upam, da boste to priznali tudi vi. Zdravnik se Je sklonil nad krvave madeže .n Jih pregledoval z veliko natančnostjo. —- Sem zdravnik, toda razen tega tudi strasten kemik — je dejal, ko se je vzravnal. — Imam za potrebno, da bi te kapljice kemično preiskali, kajti, kot se mi zdi, ne gre za človeško kri. _ oh 1 — je presenečeno vzkliknil Nuber — Torej naj bi bila kri kakšne živali. — Verjetno —, je izjavil zdravnik. — Toda v tem trenotku vam zagotovo ne morem povedati, ker nimam nikagega sredstva za analizo. — Za to bomo poskrbeli na našem kemičnem institutu — je dejal Nuber in takoj začel s preiskavo. Zelo se Je zanimal za okensko polico; naenkrat se je sklonil in nekaj pobral s tal; stopil je k luči in najdeni predmet dolgo gledal. Prebledel je in s hitro kretnjo spustil predmet v žep. Istočasno pa mu so senzacionalno objavljali razne novice samo zato, da so zadostili čitateljcm. Polne kolone so bile samih podrobnosti o tolpi in organizaciji. Komisar Halle je bil zelo razočar je položil komisar Halle roko na lian nad potekom stvari. Namesto, da bi videl obžarjeno svoje delo, kakor je to mislil, ker je spravil v zapor toliko ((Neizprosnih*, se je zgodilo ravno nasprotno. Videti je bilo, da tudi njegovi predstojniki ne upoštevajo aretacij, ampak da so vsi bolestno zaskrbljeni z zločini. To pa tudi ni bilo nič nenavadnega, ker so se ti iz dneva v dan bolj vrstili. Pod vtisom tiska tn prebivalstva je interveniral sam pravosodni minister in ukazal ustanovitev posebnega porotnega sodišča, ki naj bi sodilo ((Neizprosne* Na policiji so delali z mrzlično naglico. V nekaj dneh je bilo treba izdelati, zbrati in urediti ves obte-žilni material proti aretiranim članom tolpe. Delo, ki ga je označil kot neva/.no, je komisar Halle prepustil svojim podrejenim, sam pa se je popolnoma predal ((zadevi Nuber*. za kar je vredni policijski uradnik mislil, da je žarišče vsega, obteiilnega materiala. ramo in v rahlo ironičnem tonu dejal: — Nič tajnosti, dragi Nuberl Saj boste razumeli, da stvar zanima tudi mene! Nuber je brez besed segel v žep, izvlekel iz njega gumb od jopiča in ga pomolil svojemu predstojniku pod nos. — Hmm, — je ta razočaran zamrmral. — Ne morem reči, da je veliko odkritje. Takih gumbov najdete na stotine, tisoče... Trenotek: tvornica je danska.... To je že ne-taj več... Ce nam uspe odkriti... Halle je nenadoma postal zelo pazljiv. Slučajno se je zagledal v gumbe Nuberjevega Jopiča, ki niso bili samo zelo slični gumbu na dlani, ampak Je od njih eden tudi manjkal. — Nadzornik Nuber, — Je dejal Hall? svečano — v Imenu zakona ste aretirani! 30 POGLAVJE Preteklo je nekaj dni. Časopisi PREHRANA Razdeljevanje tobaka. Monopol-ska zaloga za gorlško pokrajino sporoča, da bodo danes 16. v Gorici in jutri dne 17. v občinah pokrajine razdeljevali polmesečni obrok tobaka za prvo polovico meseca Januarja, in sicer 60 cigaret «Alfa». Potrošnike, ki so predbele-ženi v prodajalni tobaka št. 2 v ulici IX. avgusta, opozorjajo. da bodo za'asno dobili svoj obrok v prodajalni št. 6 v ulici XXIV. maja. Zajurne In denarne kazni ZA TELESNE POŠKODBE Pred pretorjem je b-la včeraj razprava proti 19 letnemu Giovan-niju Busatti, 17 letnemu Petru Ml-saggi, 20 letnemu Marinu Birriju :n 29 letni Alojziji Sfiligoj, poročeni Ab:uscato. Vsi so bili obtoženi, da so s kamenjanjem povzročili poškodbe Margeritl Favero. Razen tega so bili obtoženi, da so s kamenjem razbili vratna stekla in lestenec v stanovanju Faverove. Obsojeni so bili: Busatta na trideset-in B rri na štirideset dni zapora, Misuggia je bil zaradi mlodoletno-sti oproščen, Sfiligojeva pa bo morala plačati 1800 lir za nastalo škodo. Popoldne sta sc pred pretorjem zagovarjala Luigi Corsini in meha. ntk Bruno Radigna. oba obtožena, ker sta prizadela Karlu Cozzarolu telesne poškodbe. Izpovedi prič so b le zelo nasprotujoče. Pretor je na podlagi sodnih ugotovitev obsodil na plačilo 2000 lir denarne kazni vsakega z vsemi zakonskimi ugodnostmi razen za plačilo 7000 lir škode in enakega zneska za stroške. STRUP NAMESTO ZDRAVILA V bolnišnico so pripeljali 19 letno Bruno Paoletti, stanujočo v ulici Man/oni v Gorici, ki je verjetno po pomoti zavžila mišji strup, ker ga je zam- njala z zdravilom. Dekletu so izprali želodec in je izven nevarnosti. RADIO TRST I | 263,2 m - 1140 ko Četrtek, 16. Januarja 17.30 ritmični orkester pod vodstvom Corradija; 18 ženska ura; 16.30 ples pri čaju; 18.45 radijska univerza; 19 orkester pod vodstvom Ernesta Nicellija; 19-20 koncert pianista Carla Vidussa; 19.50 roman v nadaljevanjih: «Iščcm že- no*; 20 ital. vesti; 20.15 pestra glasba; 20.35 sekstet dobre volje; 2’ Lcopoldo Trieste: «Kronika», ko-medlia v treh delanjih; nato lahka glasba; 23 zadnje ital. vesti; 23.15, nočno zabavišče; 24 zaključek, j . -------■—----------— . - —-ri. RADIO TRST 11 276.3 ni - 1086 kc Četrtek, 1G. januarja 17.30 ritmična glasba; 18 ženska uta; 18.30 plesna glasba; 18.45 slo* venska književnost - pregled pri' morske književnosti; 19 koroške pesmi; 19.10 sodobne osebnosti/. 19.20 klavirski koncert Karla Vi-dussija; 19.45 napoved časa, slov. vesli; 20 ital. vesti; 2015 , glasba: 21 simfonični koncert; 22 cikcster Marek Wcber, prenos iz Vidma; 22.30 plesna glasba, prenos iz Vidma: 23 napoved /asa, Ital. vesti; 23.15 slov. vesti, črtanje sporeda: 23.30 plesna glasba; 24 za-Mjuček. Petek, 17. Januarja 6.54 otvoritev, koledar; 7 slov. vesti; 7.15 ital. vesti; 7.30 zaključek-11.30 dopoldanski koncert; 12 't življenja v Veliki Britaniji; 1J;£ glasbeni program v zvezi z mom; 12.45 napoved časa, sWv vesti;’ 13 predavanje: Filmske nevesti: 13-15 uverture; 13.45 slovenske pesmi; 14 predavanje: No' svet; 14-10 čltanje sporeda, zak .u ček. _ 17.30 plesna glasba; 18 P°m/ barve v živalstvu, predavanje: komorna glasba; 18.45 B^ba, z dva klavirja; 19 radijska P talomanče;'™^prenos violinski m radijske if?ra,4k' slov. vesU čitai^ sporeda; 2330 plesna glasba; 2* zaključek- Radijske poslušalce obveščamo, da Jo oddajna postaja radio Trs* II spremenila valovno dolžino, i*1 sicer na 276.3 m ali 1086 kc. Glavni uradnik: PRIMOŽ B, BKDNIK Izdaja A. 1. S.