Št. 255 (15.699) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul,- Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORtCA - Drevored 24 moggb 1 -Te). 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristofi 28 - Tel 0432/731190_______ 1500 LIR POSTNMA PlAČANA V GOTOVN SPH). N ABB.POST.GR. 1/50% SREDA, 20. NOVEMBRA 1996 Boj m TKB šeni končan Bojan Brezigar ^ JM-necKo Danko, so 01 v Italiji ugotavljala, da je nifestadja »za banko« i ^lo neobičajnega. Sed )e v Trstu dogodek poi ža drugič v mesecu dni vedno zelo neobiči Nihče namreč ni demo] Poli Zakaj? Rekli bi, da zato, kt johut za slovensko bi 'a je izraz manjšine in —“»aumi uaiiKa. io si ^rži. čeprav je treba poudariti veliko stroke urn njego' obenem p^ r Vseskozi imel aMxia bi bila kar tako ta pomen in iznii ^ ]d ga je veliko štet jih uslužbencev oj o«« - u uem uu ui ^dstvo - vodili bani ^ucitev izguba tal ^ da je banka sam Pjogla nadzorovati. ^hno banko, pa. edati, da raje maj nobene. Vendar ni v t< ^og za dvakratni Starii„__ ^CO Ambrosiai nanco di Napob, v usnn oonceni ni grozna ?°st in nobeni ^ndadja. V zadnji m a je breme p”" va, r 1 —.njive lerjatv o rečeno - prevei ®®iiiih odločitev. 128ubo neapel PiaCujemo vsi drž S™0 TKB jia naj 1 n samo nekateri: uPniki, uslužbei Ulčarji. Odtod upra Uslužbencev in ■—d.jjju, Kaj. ,e b ni bilo prav ®pov, ampak t p”« končana. Ce n^jsina že pc ^vžu.uvu, Povedala pri državljanski Pokliče na odi ^■.ki si hočejt nnuti roke in t Skratka, če do hkvidaciji nekegi zdaleč pa ni nslužbencvei delničarjev Ti TRST / MNOŽIČNA MANIFESTACIJA USLUŽBENCEV OB PODPORI JAVNOSTI Uslužbenci odločno zahtevali, naj Banka Italije reši TKB TRST - Pred tržaškim sedežem Banke Italije je včeraj protestiralo več sto uslužbencev Tržaške kreditne banke, varčevalcev in strank banke, pa tudi uslužbencev podjetij v težavah in še politični predstavniki pa tudi uslužbenci drugih bank. Zahtevali so, in svoje stališče predstavili tukajšnjemu direktorju osrednjega zavoda, naj preneha nemogoča zamrznitev banke, ki povzroča težko premostljive probleme velikemu številu posameznikov, slovenski manjšini in tržaškemu gospodarstvu nasploh. Jutri bo v Rimu srečanje konzorcija slovenskih in hrvaških bank s predstavniki italijanske centralne banke in italijanskih poslovnih bank-upnic TKB ter jamstvenega sklada. Preučih bodo izhodišča, ki so jih pripravih italijanski bančni krogi in ki izraža pripravljenost na sodelovanje pri iskanju izhoda iz krize TKB. Slovensko tržaško-goriško predstavništvo dijakov je napovedalo manifestacijo, ki bo v petek dopoldne v Trstu na stadionu 1. maja. S parolo »Mi smo tu« bodo dijaki podprli enotni nastop slovenske manjšine v tem kritičnem obdobju. Medtem so zaradi zapadlosti raka 30 dni preventivnega zapora izpustih na hišni pripor nekdanjega funkcionarja TKB Milana Tavčerja. Na 3. strani NOVO Božično žrebanje Kupuj v trgovinah na OPČINAH (Trsi) ki iiobesajo la znak in vprašaj po srečkah NOVEGA Božičnega žrebanja! i USšJB lOaroncelll WoI smacmcooreAnvoDactiso mam um im Wkwfe, 2 - Optine (Trsi) - Ta#. 0«V21481 Prodi razkril sestavo davka za Evropo RIM - Za včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri je premier Prodi orisal vsebino davka za Evropo (v vrednosti 12.500 milijard lir), je predsedstvo vlade pripravilo tudi nekaj preglednic, iz katerih izhaja, kako bo breme porazdeljeno po dohodkovnih razredih in po vrsti delovnega razmerja. Največ, in sicer 5.500 milijard lir, namerava vlada zbrati z dodatkom na davek Irpef, ki bo premosorazmeren z dohodki in pri katerega višini bodo igrali odločilno vlogo odbitki. Evrodavek bomo plačali na dohodke prihodnjega leta. Na 12. strani Papež je sprejel Fidela Castra VATIKAN - Na povabilo kubanskega predsednika Fidela Castra bo papež Janez Pavel II. prihodnje leto obiskal Kubo. To je glavni rezultat včerajšnjega 35-minut-nega pogovora kubanskega predsednika Fidela Castra s poglavarjem rim-sko-katoliške Cerkve. Pred tem pa bi moralo priti po besedah papeževega predstavnika za tisk Joaquina Navarra Vallsa do »normalizacija pogojev za Cerkev in vernike na Kubi«. Po ogledu Bazilike sv. Petra je »li-der maximo« pogostil člane rimske kurije, ki so v teh letih skrbeh, da se niso odnosi med Vatikanom in Havano popolnoma oJdadih. Na 11. Strani Drago Štoka na čelu Glasbene matice TRST - Upravni odbor Glasbene matice je z veliko večino glasov izvolil za novega predsednika nase glasbene ustanove dr. Draga Stoka, ki je doslej opravljal funkcijo podpredsednika, za novega podpredsednika pa Edmunda Košuto. Sklenili so tudi cim prej sklicati redni občni zbor ustanove, na katerem naj bi izvolili novi upravni odbor. Občni zbor bo v soboto, 18. januarja prihodnjega leta. Na 14. strani Predpremiera komedije Afrika ali Na svoji zemlji TRST - Danes se v Kulturnem do- mier namenjenih predvsem mladini, mu začenjajo predstave komedije Bo- premiera bo - kot običajno - v petek, risa Kobala Afrika ali Na svoji zemlji Gre za krstno uprizoritev, Boris Kobal (foto KROMA]. Gre za vrsto predpre- pa je avtor in režiser obenem. Danes v Primorskem dnevniku SKGZ: volja po prenovi To je sporočilo, ki izhaja iz ponedeljkovega zasedanja pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško. Stran 2 Volitve na Tržaškem Včeraj je prišlo do prvih neformalnih pogovorov v pričakovanju dragega odločilnega volilnega kroga, ki bo v nedeljo, 1. decembra Stran 5 Bodo privatizirali TVM? Fincantieri je zadnje mesece izvedla vrsto finančnih operacij. Ali namerava privatizbatil Tovarno velikih motorjev? Stran 6 Proces o goriških podkupninah Zaradi podkupnin v zvezi z avtoportom v Standrežu so bih včeraj obsojeni načrtovalec inž. Graziato in trije podjetniki, za 14 dragih obtožencev pa se sodni postopek nadaljuje. Stran 9 Giraldi o svoji Meji Občinstvo v FJk film Meja sprejema z večjim odobravanjem kot na festivalu v Benetkah, režiser pa ga poklanja predvsem mladim, da bi se spoznab s kompleksno problematiko »meje«. StranIO SKGZ / ZASEDANJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Splošna zahteva po koreniti prenovitvi in pomladitvi vodstvenih organizmov Velik del ponedeljkove razprave na Opčinah se je nanašal na krizo Tržaške kreditne banke Branko Jazbec tudi o hudih strateških napakah Nekaj odlomkov govora predsednika Branka Jazbeca: Ocena, da se s krizo TKB zaključuje zgodovinsko obdobje v življenju Slovencev v Italiji, je nedvomno točna. Razmeroma dolgo smo živeli v iluziji, da smo s svojimi močmi in s svojim gospodarskim potencialom sposobni vzdrževati družbeno infrastrukturo nase skupnosti. Ko je bila konjuktura dobra, smo shajali. To je trajalo precej dolgo obdobje... Od tod najbrž iluzija, da utegne biti vedno tako. Seveda vzdrževanje družbene infrastrukture ni bil, Se posebej ne v zadnjem obdobju, edini cilj organiziranega gospodarstva manjšine. Z gospodarsko aktivnostjo smo se desetletja uspesno upirali asimilacijskemu pritisku in preprečevali ekonomsko migracijo ter po svojih močeh prispevali k splošnemu družbenemu razvoju in izmenjavi na obmejnem območju. Organizirano gospodarstvo manjšine je bilo v marsičem nadomestilo za nedorečen in neurejen odnos italijanske države do nas: nas pravni status ni urejen; Se zlasti smo daleč od tega, da bi nam bile priznane pravice, ki jih zahtevamo kot skupnost; večjih materialnih podpor so nase ustanove postale deležne Sele v devetdesetih. Danes smo torej v izjemno kritičnem položaju: model, na katerem je dolga leta slonelo naSe organizirano družbeno življenje, je doživel kolaps. Ali je bil kolaps spontan ali pa povzročen, je ta trenutek - na tej mvni obmvnave - postransko vpmšanje. To pmvim zato, ker je ta trenutek najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da na obzorju Se ni novega modela, v manjšini pa Se kar naprej, če ne celo pospešeno, delujejo silnice, ki na organizirano družbeno tkivo manjšine učinkujejo dezintegracijsko. Ob tem ni jasnih znakov, da bi se italijanska država, dežela in RS zavedali, da bo oslabljena in osibljena manjšina v mnogo večji meri odvisna odjavnih posegov... Kaj nas je pripeljalo v ta izjemno kritični položaj? V prvi polovici devetdesetih so se stvari okoli nas spremenile: na političnem zemljevidu Evrope ni veC vrste držav, ki so bile zasnovane na večnacionalnosti... V italiji so prenehale obstajati vse pomembnejše stranke, preiskave sodstva so postavile na zatožno klop bivSe državnike, znana imena italijanskega ekonomskega sveta in najbolj vplivne družbe. Ker smo imeli o Jugoslaviji kot matični državi zvečine idealizirane predstave, nismo docela razumeli, kaj se je v Slove- pa so napadom botrovali politični mzlo-gi (desni in klerikalni krogi tako v Sloveniji kot v manjšini se niso hoteli sprijazniti z našo organiziranostjo). Končno rezultat tega je diskreditiranje organiziranega gospodarstva v Sloveniji. Kaj seje zgodilo s TKB? V banki so bile storjene zelo hude, težko opravičljive napake. Vendar ne gre le za to. V gospodarstvu možnost, da pogrešiš, obstaja. V primeru TKB bi bilo bolj kot o ambiciji umestno govoriti o avanturizmu posameznikov na koži skupnosti. Ce je bilo Se kaj drugega, lahko ugotovijo le sodniki. Ze sedaj pa je jasno, da se je delničarjem prikrivalo dejansko stanje banke. Prizadeti so prav vsi, temna senca pa je legla na sistem organiziranega gospodarstva v celoti, ki je vsa povojna leta deloval upoštevajoč načela diskretnosti in zaupanja. V tem pogledu je bila prizadejana ogromna moralna škoda. Tržaški liberalnacional-ni krogi so ob tej priložnosti ponovno dobili svojega glasnika v Piccolu, ki se je v minulih dneh skozi primer TKB trudil dokazovati trhlost in ničvrednost temeljev, na katerih je bilo grajeno celotno upoštevali novih teženj, ki so zajele slovensko družbo. Ob tem - v nekakšnem volunteristiCnem zanosu - nismo hoteli biti več manjšina. V perspektivi evropske integracije smo svojo prihodnost videli v povezavi z matico. V ekonomskem pogledu smo videli priložnost za nastop na njenem tržišču. Nismo se več obnašali preindno in skromno, kot bi se morala obnašati manjšinska skupnost. Zagrešili smo hude stmteške napake. V iskanju trajnejše rešitve za Primorski dnevnik smo nastopili na politično izjemno občutljivem medijskem tržišču Slovenije s projektom Republika. Poleg tega je bil v istem obdobju v Ljubljani odkupljen bančni zavod. Storili smo sk-mtka tisto, kar si matica ni pričakovala od svoje manjšine. Napake so bile storjene bodisi zaradi slabega razumevanja novega položaja, v katerem se je bila znašla manjšina, bodisi zaradi prevelike ambicije posameznikov. V letih 1993-94 je bilo organizirano po socialni in ekonomski regresiji celotne naše skupnosti, ki je pmv v zadnjih dvajsetih letih zabrisala razliko v družbenem in gospodarskem zaostanku v odnosu do večinske skupnosti. Res je torej, da so bile banki usodne notranje slabosti. Vendar to še ne pojasni vsega, kar se je v zvezi s TKB dogajalo v zadnjih mesecih. Ni jasna vloga BPB, ki je bila poslana v TKB, da jo sanira, a se je z nje po letu dni (navidez?) umaknila in tako upmvitelje postavila v položaj, da so sami Banko Italije pozvali naj ukrepa. Neprimerne in neustrezne so bile poteze komisarjev, ki sploh niso upoštevale zasidranosti banke v mednarodnem prostoru; od tu preplah in blokada banke. Končno gre omeniti temeljito preiskavo finanCne straže med delničarji zaupniki, ki je bila pospremljena tudi s spektakularnimi akcijami, kar daje slutiti, da je bila od vsega začetka ena prioritetnih smeri preiskave ustroj lastništva (zlasti vprašanje, kje so pmvi lastniki, v Beogradu ali Ljubljani), o čemer so se razpisali mediji v Sloveniji, ki so bili aktivni v protisaftijev-ski gonji. Znotraj naše skupnosti se je razvila polemična razprava glede tega, čigava je krivda za to, kar se v zvezi z banko dogaja. Ločiti je seveda treba med odgovornostjo posameznikov (vodilnih funkcionarjev, upraviteljev in nadzornikov) - o njihovi odgovornosti se bo izreklo sodstvo - in odgovornostmi na politični in moralni mvni. SKGZ ne beži pred odgovornostjo te vrste. To seveda ne pomeni, da je imela SKGZ vpogled v to, kar se je v banki dogajalo, ali pa celo možnost nadzora in posega, pomeni pa, da je vodstvo zveze doumelo, da je sistem, ki je doslej omogočil preživetje nezaščiteni manjšini, v fazi svojega zatona mzgalil vse svoje šibkosti. Zato je izvršni odbor SKGZ tudi ponudil svoj odstop. Glavni odbor ga je sprejel in s tem odprl vmta nagli in temeljiti prenovi organizacije. Glede strategjje, ki naj jo v prihodnje ubere naše gibanje, jo je treba namvnati na ugotovitev, da utrjujemo svojo prisotnost s tem, da se odpiramo. Odgovoriti je treba na nekatem pričakovanja, ki so danes prisotna. Med te sodi vzpostavitev Slovenije. Po eni strani je to predstavljalo reakcijo na stmteške poteze tega dela manjšinskega gospodarstva v Sloveniji (strah pred konkurenco), po drugi stmni dovolj široki bazi, nadalje transparentnost ter nova pmvila igre v manjšini'in v odnosu manjšina matica. Odprta je tudi razpmva o tem, kakšno organizacijo potrebujemo, krovno, sindikat posameznikov ali mešanico teh dveh. Vsekakor pa potrebujemo organizacijo, ki bo morala biti kos zelo hudim in zahtevnim preizkušnjam. OPČINE - Prenova Slovenske kulturno gospodarske zveze in kriza banke sta bili temi, okrog katerih se je predsinoCnjim odvil v openskem Prosvetnem domu pokrajinski svet SKGZ v vidiku skorajšnjega občnega zbora Zveze, ki bo prihodnjega 15. decembra. Ze uvodoma je predsednik tržaške pokrajinske organizacije Skgz Branko Jazbec podal obširno poročilo (objavljamo ga v nekoliko skrCeni obliki na tej strani) o poglavitnem razlogu, ki je sprožil krizo te krovne organizacije in razpravo o njeni reorganizaciji, t.j. o krizi Tržaške kreditne banke. Jazbečevo poročilo, ki je v nekaterih ocenah in tonih pravzaprav novost s strani vodstva SKGZ, je uvedlo razpravo, v katero je poseglo veC elanov pokrajinskega sveta. Kot prvi se je oglasil Igor Gabrovec, ki vodi pokrajinsko mladinsko komisijo: ravno mladi so že ob samem nastanku krize TKB javno poudarili, da jih »bremeni pomanjkanje zgodovinskega spomina« glede na delovanje Zveze. »Razumeli smo, da je lahko prenagljena ocena krivična, zato nismo nikogar vnaprej obsojali, hočemo pa razumeti, kaj se je zgodilo, da nas je zajel tak potres,« je dejal Gabrovec, ki je obenem kritiziral »posameznike in organizacije, ki Črpajo iz teh dogajanj svoj osebni in poUtični kapital in maščevanje,« medtem ko bi bilo trebva v sedanjih Časih pokazati treznost in skupno moC. »One, ki so oškodovali manjšino za osebne koristi, bo sodstvo upravičeno obsodilo,« je menil Gabrovec, za katerega so odgovorni tudi tisti, ki niso dovolj pazili in v dobri veri delovali na vsej nivojih organizacije. Decembrski kongres bo priložnost za spremembo, za prenovitev, pa tudi zato, da mladi prevzamejo svojo odgovornost pri pre-moščanju težav. Gabrovec je končno enkrat pozval vse mladinske slovenske komponente k dialogu, saj bi »zapiranje v obkoljeno trdnjavo« bilo samomorilsko za vse. »Politika in gospodarstvo ne gresta skupaj,« je uvodoma odločno zatrdil Milko Križman, ki je glede TKB dejal, da so bili vodstveni organi postavljeni po politični liniji. Po njegovi oceni bi gospodarstveniki drugače ukrepali in ne bi prišlo do tragedije, ob temje povedal, da sam sodi med opeharjene delničarje. Za visokoleteče projekte ni bilo dovolj trdnih osnov, svoje pa je pri-spvela tudi odnos Slovenije. V sedanji fazi slovensko gospodarstvo nima kapitala, ima pa usposobljen kader. Križman soglaša s tistimi, ki zagovarjajo radikalno pomladitev na vseh ravneh organiziranosti SKGZ, organizacija kot taka pa bi morala biti laična, apolitična, super par- tes. Manjšina pa mora nadaljevati dialog z matico, Čeprav Slovenija doslej ni pokazala dovolj razumevanja do manjšine. V razpravo je posegel še en mlad elan pokrajinskega sveta, Iztok PeCar, ki je tudi sam naglasil, da novo generacijo tare nepoznavanje preteklih dogajanj: »Naj nam povedo, zakaj smo v tem položaju; največkrat mladi molčimo, ker sploh ne vemo, pri Cern smo,« je dejal in predlagal, naj bi se o tej temi vodili poglobljena in odkrita srečanja. Po oceni Vojka Kocjan-Cica je Jazbec v poročilu načel toliko pomembnih vprašanj, da je o njih težko poglobljeno razpravljati. Ponovil je že večkrat poudarjeno misel, da je od-manjkala kontrola nad družbenim gospodarstvom. Vendar pa je med glavne vzroke za nastali dišCe za napad smo dali sami«. »Nimam občutkov posebne krivde, tudi ker sem se vedno ukvarjal predvsem s kulturno dejavnostjo,« so bile prve besede Edvina Švaba, ki je zavrnil žolčne napade na Zvezo, ker ne peljejo k obravnavi bistvenih problemov, ki jih zastavlja sedanje dogajanje. »Ne smeta prevladati preplah in nezaupanje, ne smemo se predati malodušju, ker predstavljamo stvarnost s svojo zgodovino, na katero je prav, da smo ponosni,« je še dejal Švab. Napake je treba »korajžno« priznati, ne da bi zaradi tega ovrgh vso zgodovino levice, ki je delovala v okviru SKGZ mimo strankarskih interesov samo za uveljavitev načel manjšinske skupnosti. Napaka SKGZ je bila, da »je bila družba izven države, da smo si od- Delegati za občni zbor Na ponedeljkovi seji so izvolili tudi tržaške pokrajinske delegate za skorajšnji občni zbor SKGZ, ki so: Andrej Berdon, Tamara Blažina, Miloš Budin, Milan Bufon, Ester Derganc, Nadja Debenjak, Igor Dolenc, Franc Fabec, Adriano Ferfoglia, Andrej Furlan, Walter Godina, Mario Gregorič, Branko Jazbec, Matija Jogan, Renato Kneipp, Jože Koren, Geni Kozina, Damjana Kralj, Rado Milic, Marija Pahor, Iztok PeCar, Stefan Semen, Pavel Slamič, Ivan Verč, Mitja (Demetrij) Žagar.. položaj (tako glede TKB kot tudi v okviru SKGZ) uvrstil pomanjkanje poguma. Tudi, ko je bilo povedano, da so bile storjene napake, in so se izoblikovale možne rešitve, ni prišlo do konkretnih dejanj. Zato je danes izhod iz krize problematičen. V zvezi s strateškimi napakami SKGZ je Kocjančič dejal, da je v zadnjih 15 letih Slovensko deželno gospodarsko združenje večkrat opozorilo tako SKGZ kot tudi TKB, vendar »napak nismo uspeli preprečiti«. Tudi Kocjančič soglaša zzahtevo o temeljiti pomladitvi vodilnih organov (vsi člani naj bodo stari manj kot 50 let). Glede TKB je Kocjančič še pozval: »Opustimo iskanje zunanjih faktorjev, izho- maknjeni reševali probleme sami, ker nas je Italija puščala na cedilu.« Mimo večjih in manjših odgovornosti nekaterih posameznikov pa so vsi krivi, da so preveč zaupali in premalo nadzorovali: »Nismo pa si mislili, da se bo lahko zgodilo kaj takega.« Švab je še dodal, da je res treba mladih v prenovljeni Zvezi, a starejši naj prenesejo na mlade svojo zgodovinsko izkušnjo. Na položaj TKB kvarno vpliva vsak dan, ki mine, saj je škoda iz dneva v dan večja: tako je oceno o trenutnem položaju banke strnil Igor Pavletič, ki je v banki zaposlen. Veliko uporabnikov banke se je moralo obrniti na druge, tako da je vprašljivo, koliko bi se jih vrnilo v pri- mem, da bančnega zavoda ne bi likvidirali. Po njegovi oceni so bile storjene napake, ker »je banka letela previsoko«, obenem pa je tudi res, da je strokovnost nekaterih oddelkov na izredni kakovostni ravni. Prisotne je pozval, naj se udeležijo protestnega shoda uslužbencev, katerih delovno mesto je ogroženo, kot so tudi v nevarnosti številna elovna mesta v raznih podjetjih-V zvezi z nastopi gled® TKB pa je kritično ocenil odločitev SSk in SSO, da nastopata ločeno in ne v okviru skupnega predstavništva. V razpravo je posegel tudi Dušan Udovič, za katerega se je treba dokopati do »lucidne analize, saj se preveč sami tepemo p® glavi.« Udovič ne pomiti, da bi Skgz koga imenovala v upravne svete: »Imeti smo seveda vpliv, a zgrešeno bi bilo misliti, d® smo kot zadnji boljševiSK1 center imenovali kogarkoli,« zatem pa je priznal, da bi »res lahko kontrolirati več«. Zato je zgrešeno sa mo iskanje zunanjih kriv cev za nastalo stanje, obe nem pa je treba priznati-da »smo res sredi velm igre z mednarodno razsež nostjo« in da bi likvidacij3 banke bil »pokrov, s kat® rim bi prekrili vse kriv ® in sesuli manjšinsko orga nizirano gospodarstvo,« je bilo tudi za Udoviča »preveč misteriozno: mi nimamo kaj skrivati.« Udoviča je zato decem t ski občni zbor priložnost da se razblinijo te nejasno sti in da Zveza stopi v pre- novo. IVO. V razpravo je kratko P° segla tudi Anica MalalaD’. ki je podprla predlog nti dih o »spoznavanju Pr teklosti«. Po njeni ocen mladi gledajo na zelo zrelo, vendar Pa > nujno in dobro, da spoznajo preteklost. ., Razpravo je sklenil Branko Jazbec, nato pa je pokrajinski svet končati z izvolitvijo delegatov j______i__m-,fni zooi- USLUŽBENCI / VEČ STO LJUDI ZAHTEVALO REŠITEV TKB ZA SLOVENSKO MANJŠINO IN ZA TR2AŠKO GOSPODARSTVO Protest pred Banko Italije proti blokadi Tržaške kreditne banke TKB: del našega življenja in zgodovine Iz govora predstavnika uslužbencvev Edvina Beme- Zaposleni pri TKB želimo sporočiti mestu, da najodločneje obsojamo blokado banke, ker ta ne razlikuje ned poštenimi ljudmi in tistimi, ki so nosili odgovornosti pri upravljanju banke. Poleg tega se sprašujemo, kako je sploh delovala nadzorna služba pri Banki Italije: ta naloga ne pripada zaposlenim in niti varčevalcem, Id pa so danes edini v veliki stiski. Računi so blokirani, plač ni, penzije prihajajo z veliko zamudo in potom nedomačih bank, če sploh prihajajo. Zaposleni in varčevalci banke se nahajamo v brezizhodni situaciji, brez perspektiv za bodočnost, čeprav smo delali vselej pošteno in korektno. Blokada računov in celotnega bančnega poslovanja je prizadela celotno našo skupnost in mesto Trst, in je po našem mnenju pretirano dejanje. Prepričani smo, da bi pristojni organi lahko poiskali tiste rešitve, kine bi tako drastično in brezprizivnoposegle v nase vsakdanje Življenje. Namesto, da bi odločneje preganjali krivce za nastali položaj, so zadali verjetno smrtni udarec zdravemu delu banke, slovenski manjšini in tudi mestu Trst. Uslužbenci banke srno skozi leta in desetletja pripomogli k izredni rasti TKB, tako doma kot v tujini. Pridobili smo ugled in priznanja s strani partnerjev in strank. Kot povračilo za to, smo danes brez plače in brez perspektiv, naši računi so blokirani, zasegh so nam in pre-strigli kreditne kartice, bankomati so neuporabni. Prisiljeni smo prosjačiti mizeme predujme pri znancih in sorodnikih, ali se mučno podajati od banke do banke, °d vrat do vrat, v iskanju pomoči za preživetje. Vsak nadaljni dan blokade neizogibno kopnijo možnosti za preporod. Banka je tudi v najtemnejših dneh po uvedbi komisarske uprave delovala s pozitivnim pribitkom in ni izgubila zaupanja pri varčevalcih... Kdor je odredil blokado banke, nosi zato zgodovinsko odgovornost za izničenje naših možnosti za preporod -preporod, ki se oddaljuje dan za dnem... Uslužbenci smo razumljivo zelo zaskrbljeni za našo nsodo in za usodo varčevalcev, ki jim grozijo velike izgube. Stalno imamo v mi dih tudi zaposlene pri Podjetjih, ki so poslovala z nami, teh je nekaj tisoč, in tildi oni bodo izgubili delo, ali so ga Ze izgubili. Zato zahtevamo, da se nemudoma odpra\d blokada in da se omogoči uporaba tekočih računov za preživetje ljudi in dobrih podjetij... Ce so bile napake ali kaj hujšega, naj to pove sodstvo. Ce bodo dokazane odgovornosti, naj se te kaznujejo in banki povrne povzročena škoda. Vendar S(1 enkrat odločno zahtevamo, da mora banka tu ostati, saj je del neodtuljivega manjšinskega premoženja. Banko je treba sanirati in jo vrniti tistim, Id so zanjo delali in vanjo verovali: to smo vsi, zaposleni, drugi Slo-venci, ogromno Itahjanov. Naša banka ne sme mnreti, njej se ne nameravamo odreči, saj je del našega Življenja m naše zgodovine. TEST - V soboto bo natanko mesec dni, od kar so odredili zamrznitev vseh izplačil Tržaške kreditne banke in usoda banke je še zavita v popolno temo, medtem pa je zamrznitev prizadela na tisoCe ljudi, od upokojencev do uslužbencev podjetij, ki so delovala prek TKB," od varčevalcev do samih zaposlenih v banki. In včeraj so se prav uslužbenci banke javno in glasno izrekli proti zavlačevanju pri reševanju življenskih problemov ljudi, ki jih je kriza TKB tako hudo prizedale. Zbrali so se ob 14.30 pred tržaškim sedežem Banke Italije na Korzu Cavour, z uslužbenci je bilo tudi vec strank banke, političnih predstavnikov, zavednih Slovencev, ki jim je TKB bila v ponos in v oporo, pa tudi nekaj kolegov iz drugih italijanskih bank. Formalno je to bila sindikalna skupščina izven delovnega mesta, ki so jo sklicali zaradi neiz-plačevanja osebnih dohodkov in zaradi zaskr-blejnosti za svoja delovna mesta. Problem pa je seveda mnogo večji, saj zadeva, kot je poudaril deželni tajnik sindikata bančnikov CGIL Giorgio Uboni, vso slovensko manjšino in širše tržaško gospodarstvo in je zato potreben znak Zamrznitev izplačil TKB povzroča prve hude posledice: pet uslužbencev podjetja Creditdata, ki opravlja računalniške usluge za to banko, je prejelo odpovedno pismo, ker ni TKB poravnala storitev in je podjetje brez sredstev. politične volje, ki naj reši to banko, podobno kot se je že zgodilo v drugih primerih bančnih kriz. Po govoru predstavnika uslužbencev Edvina Bemetiča, ki ga objavljamo v povzetku na tej strani, se je sindikalno predstavništvo podalo k direktorju tukajšnje filialke Banke Italije Biagiu Celentaniju. Orisali so mu vrsto ukrepov, ki jih lahko sprejme Banka Italije na krajevni ravni za rešitev najnujnejših problemov, predvsem pa zahtevo, naj posreduje pri centralni banki za takojšnji izhod iz krize. Niso pa prejeti nic vec kot splošna zagotovila in so zato napovedati nadaljno mobilizacijo javnosti za rešitev TKB. Jutri o usodi TKB italijanske, slovenske in hn/aške banke LJUBLJANA - Konzorcija slovenskih in hrvaških bank, zainteresiranih za reševanje Tržaške kreditne banke, naj bi se jutri v Rimu dopoldne sestala s predstavniki italijanske centralne banke in italijanskih poslovnih bank-upnic TKB ter jamstvenega sklada. Predstavnik slovenskega bančnega konzorcija Vojko Cok je pojasnil, da je sestanek namenjen preverjanju možnega reševanja TKB na podlagi izhodišč, ki so jih oblikovali minuli teden na sestanku med jamstvenim skladom in italijanskimi bankami-upnicami, in ki izraža pripravljenost jamstvenega sklada in italijanskih bank-upnic za sodelovanje pri iskanju izhoda iz razmer, v katerih se je znašla TKB. Jutrišnji sestanek dodatno potrjuje po mnenju Vojka * Čoka pripravljenost sklada za reševanje nastale krize. Na vprašanje, Ce se torej odpirajo za TKB nove perspektive, ki ne peljejo v prisilno upravno likvidacijo banke, je Cok ocenil, da je sedaj težko soditi posledice novega predloga,, ki naj bi okvirno predvideval, da bi se zbralo dovolj denarja iz depozitov in kreditov, pa še novih virov in iz samega jamstvenega sklada: s temi fondi naj bi pokrili izgube in ustvarili kapital za banko: »Bo to nova banka ali druge variante, tega trenutno še ne morem reči.« V PETEK NA STADIONU 1 .MAJ ŠPETER SLOVENOV SODSTVO / PO 30 DNEH JEČE »Mi smo tu«: manifestacija naših dijakov TRST - Dijaki slovenskih višjih sred-njih šol so včeraj napovedali manifesta-cti°> ki bo v petek dopoldne v Trstu. Objavljamo vabilo, ki so ga ob tej priložnosti naslovili na vrstnike: Slovenska manjšina v Italiji se nahaja v hudem položaju. Nastalo stanje ni samo posle-.ca nekorektne poli-hke italijanske oziroma slovenske države do nas temveč tudi aeenotnega nasto-Pmija naših voditeljev m nas samih. Temu se )e v zadnjem obdobju Pridružilo še kritično stanje zamejskega gospodarstva, kateremu N af3ra Tržaške kreditne banke zadala do- daten, hud udarec. Slovensko tržaško-goriško predstavništvo dijakov je zato sklenilo, da dvigne svoj glas in zakliče: »Mi smo tu«, s prepričanejm, da nas lahko le enotno nastopanje privede do konstruktivnih rezultatov. V upanju, da je sloga edini, resnični interes naše manjšine pozivamo vse mlade, da ne glede na svoje politično prepričanje pristopijo k naši pobudi. Zbrali se bomo v petek, 22. novembra ob 9. uri na stadionu 1. maja. Pričakujemo vas! Slovensko tržaško-goriško predstavništvo dijakov Občinski svet zahteval sanacijo TKB SPETER SLOVENOV -Na zadnji seji občinskega sveta v Spetru Slove-nov je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje krize v Tržaški kreditni banki. O tem je resolucijo predstavil predstavnik Severne lige Renato Osgnach, ki je zahteval posredovanje občinskega sveta na pristojne vsedržavne organizme, da bi rešili krizno stanje v slovenskem denarnem zavodu. Predstavnik Severne lige se je v svojem dokumentu skliceval na vladno odločitev v pomoč neapeljskega »Ban-co di Napoti«, kjer je finančna luknja presegla 5.000 milijard lir. V tem primeru je vladna politika šla v smer pomoči banki, ki je zaposlovala 12.000 uslužbencev, vsaj polovico več od potrebnega, je še ugotovil Osgnach. Zaradi primera neapeljske banke, Severna liga iz Čedada in Na-diških dolin, zahteva, da se tudi za TKB ubere isto pot. Vsaka druga odločitev vladnih krogov pomeni nespoštovanje tretjega člena italijanske ustave, ki govori o enakosti državljanov. Predstavnik Severne lige je nadalje ugotovil, da bi likvidacija slovenske banke, ki ima svojo podružnico tudi v Čedadu, zadala izredno hud udarec deželnemu gospodarstvu in to Se posebej tistemu v Nadiških dolinah, kar bi za te kaj e imelo naravnost dramatične posledice. Rudi Pavšič Preiskava: hišni pripor za Milana Tavčerja V ječi ni več nobenega obtoženca TRST - Nekdanji funkcionar Tržaške kreditne banke Milan Tavčer je od sobote v hišnem priporu na domu v Ul. del Refosco 13/8 na Opčinah. Tako je odločil sodnik za predhodne preiskave Raffaele Morway potem ko je zapadel rok 30 dni preventivnega zapora. Tako so bili izpuščeni iz zapora vsi osumljenci preiskave o nepravilnostih v TKB. Milana Tavčerja so aretirali 17. oktobra po nalogu javnega tožilca Raffae-leja Tita. Skupaj z drugim nekdanjim funkcionarjem TKB Nedeljkom Hrovatinom in goriškim podjetnikom Robertom Tommasinijem Grinoverjem je bil osumljen lažne bilance, nedovoljenega prisvajanja ter lažnih sporočil Banki Italije v zvezi s posojilom 3 milijard lir, ki naj bi ga prejel Grinover. Dan kasneje je dobil nov zaporni nalog. Z nekdanjima ravnateljema TKB Vitom Svetino in Adrijanom Semnom ter nekdanjim predsednikom upravnega sveta Egonom Krausom-je bil osumljen lažne bilance in lažnih družbenih sporočil. Primankljaj naj bi v tem primeru znašal kakih 80 milijard lir. Tavčarjev odvetnik Cacciatore je včeraj pojasnil, da je bila odreditev hišnega pripora obvezna, ker je zapadel rok preventivnega zapora. O preiskavi ni hotel izjaviti ničesar. Dejal je edinole, da skuša vsak od obtožencev zvrniti krivdo na druge... OGLEDALO Solidarnost je za manjšino nujna Ace Mermoua Na javnem srečanju o krizi v TKB in njenih posledicah, ki ga je v Prosvetnem domu na Opčinah priredila Demokratična stranka levice, sem čutil kot svojo dolžnost, da opozorim številne prisotne, kako v naši manjšini izgubljamo občutek solidarnosti do ljudi v stiski. Zdi se mi prav, da načnem vprašanje v Ogledalu, ker je vprašanje solidarnosti pomembno za življenje narodne skupnosti. Mi sebi prikrivamo bolečino in to ni dobro. Ethos, način in pravila skupnega življenja, občutek medsebojne solidarnosti so od nekdaj pomembna kohezijska sila etnije. Nacija je z ostalimi etničnimi prvinami, simboli in miti prevzela in ovrednotila čut skupinske sobdamosti, brez -katerega si ne moremo zamisbti identitete. Nobena etnija ni uspela previhariti viharjev zgodovine brez občutka skupinske sobdamosti, ki je btia bistvena v vojni, a je pomembna tudi v miru in vsakdanjem življenju. Noben narod ne bi uspel, ko ne bi v težkih trenutkih znal združiti ljudi v krog pomoči in samopomoči. Brez tega ne bi bilo zmagovitih bitk in niti držav. Renanov »vsakodnevni plebiscit« ljudi za lasten narod, skratka, odločitev, da smo skupaj in skupnost, ne bi bila mogoča brez sobdamostnih vezi. Opažam, da se te vezi med Slovenci v Itabji šibijo. Morda je to le občuek, vendar imam zanj kar nekaj razlogov. Mnogo diskutantov je na omenjenem srečanju na Opčinah spregovorilo o krivdah vodilnih ljudi, drugi so naglasih potrebo po glasnosti in demokraciji v organizacijah, tretji nujo, da se okrepijo kontrolni organi ustanov in podjetij itd. Ob kritikah so posamezni diskutanti izpostaviti, kar so SKGZ, podjetja in druge organizacije napravile v korist skupnosti. Ob kritikah in predlogih so v diskusiji nekam izostajala dodatna, a bistvena vprašanja. Predvsem se je v določenih trenutkih debate uma-knil v ozadje socialni šok, ki ga bo spro-< žila kriza banke. Ko bi veliko število ljudi ostalo brez službe, ko bi jih odpustili iz banke in slovenskih podjetij, bi to imelo hude posledice za vso skupnost. Človek brez dela ne bo skrbel za društvo, ne bo obiskoval gledabšča in komu se bo zdelo celo primernejše, da ne vpiše otroka v slovensko šolo. Nisem pretiran pesimist, ker poznamo takšne pojave. V zadnjih letih je že moralo zapustiti službo v slovenskih podjetjih na desetine ljudi. Nihče ni raziskal, kako so na to reagirati. Iz skromnih osebnih izkušenj vem, da je bila pri marsikomu reakcija dvojna. Skrbi za materialno preživetje in bolečini zaradi izgubljene družbene vloge se je pri-družilo razočaranje, da je slovensko podjetje odslovilo slovenskega delavca kot katerokoli drugo podjetje, morda še na bolj neprijeten način, ker je bil tudi delodajalec v zadregi. Z logiko ekonomskih računic ne bomo »omilili« teh skrbi in občutkov, še posebno ne, ker so vsi ti ljudje vedeti, da so določena podjetja nastajala zato, da omogočijo Slovencem delo v slovenskem okolju. V teh mrzličnih tednih sem zapazil, da so tudi v številnih političnih reakcijah politični, ideološki in drugačni argumenti prevladati nad socialnimi. Moč bančne eksplozije pa ne korenini toliko v politiki in njenih ravnovesjih, niti ne v načinih nase organiziranosti, ampak predvsem v ekonomskem in socialnem pretresu, ki bi nastal ob verižni krizi majhnih in večjih ekonomskih podjetij. S solidarnostjo ne bomo avtomatično nadomeščali materialne škode, prizadetim pa lahko narodna skupnost pove, da ne bo nanje pozabila. To je veliko več kot nič. V sicer manjših, a vseeno konsistentnih prejšnjih krizah je veliko ljudi imelo občutek, da ne zapušča le službe, ampak tudi manjšinsko »naselje«. Mora iti, ker skupina ne skrbi več zanj. Problem bi se nedvomno zaostril v Benečiji. Ko so tam nastajala slovenska podjetja, se je v ljudeh prižgala lučka upanja. V Nediških in drugih dolinah ni nihče investiral, nihče ni odpiral tovarn in niti večjih obrtnih delavnic ne. Prišli so Slovenci iz Trsta in Gorice in postaviti temeljni kamen novim tovarnam. Ko je bil potres, so pomagati tako, da so angažirati v obnovi hiš domače ljudi. To so bila dobra dejanja, čeprav nekoliko v sporu z neizprosnimi ekonomskimi računicami. Delo je dvigalo zavest in zavest je pomagala k novemu delu. Slovenska šola v Benečiji je nedvomno sad tega pozitivnega zagona in upanja. Rakova pot, neuspehi, zapore in nižanje šte- vila delovnih mest bi nedvomno imeti hude psihološke posledice. Najhujše bi bilo, ko bi padec spremljali zadrega in beg pred stisko, ki se vedno pokaže tako, da ne ponudiš roke tistemu, ki je v težavah. Med Slovenci opažam to težnjo. Nismo nič slabši, a tudi ne boljši od drugih, na primer od italijanskih sosedov. Tudi mi poznamo socialni egoizem in nelagodje pred stisko in emarginirano-stjo. Smo pa v nekoliko večji zadregi, ko moramo priznati bolečino, ki je med nami. Zadrega se kaže v odnosu do bolezni z očitnimi socialnimi implikacijami, kot sta to alkoholizem in zasvojenost z mamiti, pojavlja se v odnosu do družbene stiske, ki jo povzroča ekonomska kriza z dopolnilnimi blagajnami, odpusti in težavami, da mladi najdejo prvo zaposlitev. Večkrat sem se vprašal, zakaj je to tako. V pogovorih z ljudmi, kd se poklicno ukvarjajo z omenjenimi problemi, sem prišel do odgovora, ki bi ga bilo treba preveriti. Vsak narod, vsaka etnična skupina in vsaka manjšina si nujno ustvari o sebi določeno podobo. V tej podobi, ki jo mi imamo o sebi, je veliko simbolov preteklega trpljenja, od fašizma in vojne tja do povojnih krivic, ki smo jih utrpeti pod Italijo. Naš spomin hrani veliko pozitivnih dejanj, uspehov in zmag, na katere smo ponosni. Ustvariti smo podobo naroda, ki je utrpel veliko krivic, a je bil kljub temu sposoben etičnih, kulturnih, političnih in tudi vojaških zmag. Povojno kulturno, gospodarsko, poklicno in drugačno uveljavljanje naše manjšine v okolju, ki bi bilo do nas prijazno, sodi med dejstva, na katera smo kot skupnost ponosni. Ker smo objektivno šibki, smo na to še toliko bolj ponosni. Porazi, za katere smo sokrivi, neuspehi, emargina-cija in bolečina izostrujejo v nas občutek majhnosti in krhkosti. Zato te aspekte radi potlačimo, čeprav hranimo v spominu in v naši epopeji »slavna« obdobja, ko smo biti revni, socialno zapostavljeni in politično šibki. Socializem je s časom slovenske revščine in bede slavil sebe in z njim utemeljeval lastne odločitve. Taisti socializem, pa je, ko je bil na oblasti, največkrat zamolčal stiske ljudi, draginjo in krivice, ki jih ni odpravil, ali pa ki jih je sam povzročil. Tudi v zamejstvu smo po vojni izpostavljali dosežke, napake pa pripisovati pretežno italijanskemu pritisku. Mehanizem je razumljiv in tipičen, v resnici pa je ošibil občutek solidarnosti. Solidarni smo biti z delavci, ki so izgubiti službo v italijanskem podjetju, v veliki zadregi pa, ko je skrahiralo slovensko podjetje. Za to so seveda še drugi vzroki, zgodbe o neuspehu pa lomijo sliko, ki jo imamo o sebi. Navzkriž prihajajo tudi s prizadevanji levice za družbeno pravičnost. Nobeno podjetje ni zavarovano pred krizo, nekaj globljega pa »usahne«, ko odslovi delavca podjetje ati ustanova, ki je slovenska in ki je nastala za krepitev manjšine. Hudi bi biti odpusti iz TKB, ker jih še dodatno bremenijo »naše« napake in krivde. To so strupena vprašanja, mimo katerih preprosto ne moremo. Materialni stiski se pridružijo psihološki vozli. Slovensko podjetje lahko falira, kot lahko italijansko. Skupnost pa se ne more in ne sme izogniti socialni stiski, ki jo vsak fatiment povzroči. Ko pride do stisk, kot je sedanja, kjer je pod vprašajem bodočnost tolikih ljudi, je nujno, da izpostavimo socialno vprašanje in mu damo prednost pred, ostalimi. Pogostokrat razpravljamo o novih pravilih igre znotraj manjšine. Eno izmed bistvenih pravil je zapisano: prednost naj ima skupinska solidarnost. Ko govorimo in pišemo, čigavo naj bo kaj, komu dati podpore, za kaj podpore vprašati, katero panogo razviti itd., ne smemo mimo socialnega trenutka. Ne navijam za rešitve, ki bi bile gospodarsko nevzdržne. Manjšinska politika na pe more biti tako cinična, da razpravlja o podjetjih, organizacijah, imovini in podobnih zadevah, ne da bi imela pred očmi problemov konkretnih ljudi. Ko zmanjkajo sredstva, ljudje trpijo, kar ne pomeni, da so nepotrebni. Solidarnost sama po sebi ne reši vprašanja brezposelnosti. Tistemu, ki odide, pa ne moremo pomagati z bilancami. Naj vsaj ve, da ni sam in nepotreben in da bodo ostali narediti vse za to, da mu pomagajo. Tako so v zgodovini delale tiste skupnosti, ki so se kot Judje ohranile kljub diaspori, neverjetnim stiskanj in trpljenju. Težave upokojenke s tekočim računom pri TKB Sem upokojenka Zakladnega ministrstva s tekočim računom pri TKB, zato sem hotela IS.t.m, pri Banki Italije vnovčiti ček, ki mi ga je banka posredovala. Ker sem že prej zvedela od prijateljice, da njej nekaj takega ni uspelo, ker vsota presega določen znesek, sem najprej zahtevala pojasnila od TKB, kjer so mi zagotovili, da navodila, ki smo jih dobiti s čekom, veljajo, saj, da je BI pokazala veliko razumevanje, sprejela seznam vseh interesentov, vključno s fotokopijami njihovih dokumentov, in zagotovila izplačevanje; če bi le bile težave, naj se obrnem na glavnega blagajnika (capocassiere). No, pri blagajni so mi takoj začeli pojasnjevati, da znesek lahko dvignem samo z notarjem, ga nakažem na tekoči račun pri drugem denarnem zavodu, ali pa, kot bi bilo potrebno v mojem primeru, odprem nov tekoči račun. Zaprosila sem zato za razgovor z glavnim blagajnikom, ki mi je dal enaka pojasnila, in še dodal, da ob vsem kar se je nezaslišanega zgodilo pri TKB, nam delajo veliko uslugo z izplačevanjem čekov. Po moji pripombi, da zavračanje izplačila se mi ne zdi usluga, in da je prav tako nezaslišano, da se ljudem ki nimajo nič skupnega z vodstvom banke, kar čez noč odvzamejo osnovna sredstva za preživljanje, je sklenil, po preslikanju in skrbnem primerjanju dveh dokumentov (najprej je po izkazanici Šolskega skrbništva zahteval še vozniško dovoljenje, potem pa se zadovolil z osebno izkaznico), da mi znesek lahko izplačajo. Ker so take težave verjetno doletele še marsikaterega posameznika, da ne govorim o podjetjih, Vam zastavljam naslednja vprašanja: 1) če celo vrabci pri okencih BI čivkajo o tem, kar naj bi se dogajalo pri TKB, ati ni čas, da bi tudi slovenska javnost zvedela, za kaj je šlo? 2) če so že navadni uradniki pri BI tako dobro obveščeni o preteklem dogajanju, kako to da njeni kontrolni organi niso prej našli zlorabljanj in napak, saj je prav BI zadolžena za zaščito varčevalcev? 3) ob niti ne tako prikritem pritisku na stranke, naj zapustijo potapljajočo se barko, ali mislite, da bi še kje drugje nič krivi varčevalci tako mimo in z zategnjenim pasom čakali, da jim odmrznejo njihova pošteno prislužena sredstva, pa naj bo vodstvo njihove banke še tako krivo? Ivanka Adam Podgorci želijo mašo v slovenskem jeziku Z globoko žalostjo v srcih se Vam slovenski Podgorci oglašamo s tem pismom. PISMA UREDNIŠTVU Užaljeni smo, ranjeni, razočarani, prevarani in globoko prizadeti od zadnjih dogodkov, saj se nam krati to, kar najbolj ljubimo. Nič drugega si ne želimo, kot ostati Slovenci v domači vasi, gojiti še naprej slovensko besedo in pesem. 60 let bo, odkar je prav v Podgori zločinska roka umorila Lojzeta Bratuža samo zato, ker je ljubil svoj rod in bodril narodno zavest. Podgora, nekoč slovenska občina, ki je zajemala tudi sosednje vasi, je pred nekaj leti izgubila slovenski vrtec in slovensko šolo. Ostala nam je slovenska beseda pri službi božji. Veliko zasluge si pri življenju in gojenju slovenske kulture lahko jemljeta MePZ Podgora in PD Podgora z dramsko skupino in mladinskim zborom. Z italijanskimi vaščani smo vsa ta leta živeli v sožitju in medsebojnem spoštovanju, do hujših trenj nikoli ni prišlo. Sedaj pa kaže, da bi kdo to sožitje rad prekršil. Celo poletje smo imeli samo po eno nedeljsko mašo, ki naj bi bila dvojezična, kar pomeni le nekaj besed v slovenskem jeziku (saj italijanski jezik mi itak razumemo). Potrpeti smo. Skoraj v celoti v italijanskem jeziku je letos potekala tradicionalna roženvenska procesija (samo trije slovenski duhovniki so se je udeležiti) in celotno v italijanskem jeziku zahvalna nedelja, Id jo vsako leto v eni župniji praznujejo slovenski kmetje iz Pevme, Oslavja, Stma-vra in Podgore. Ja, pa kaj zato, bodo zabrundati nezavedni Slovenci, saj mi italijanščino razumemo in potem smo v Italiji. Reveži, kako ste majhni tisti, ki tako mislite! Kako je važno prisostvovati službi božji v materinem jeziku, se je Cerkev zavedala že pred desetletji in je zato tradicinalno latinsko mašo prevedla v žive jezike, tako vsi verniki lahko poslušamo božjo besedo v svojem jeziku. Sv. Oče, človek neizmerne kulture in odprtosti, ljubitelj vseh narodov to stalno poudarja in v veliko čast nam je bilo, ko je maja letos, na obisku v Sloveniji skušal čimveč govoriti v slovenskem jeziku. Celo za srečanje s slovenskimi intelektualci je nepričakovano pripravil govor v slovenskem jeziku in s tem presenetil ves svet. Neizmerno je bilo njegovo spoštovanje. Čudno, da mnogi slovenski duhovniki ne razumejo te važnosti in potrebe. Mi laiki se to stalno sprašujemo. Večkrat smo prisostvovali italijanskim mašam v Podgori ati Gorici in drugje, tudi slovenski verniki so biti v cerkvi, a niti besedice ni bilo zanje v slovenskem jeziku. Mi nočemo italijanskim vaščanom nič jemati, prav je, da imajo svojo mašo, a prav je, da je tudi nam to dano. Dvojezičnih (to se pravi 80% ati celo 90% italijanskih) maš ne maramo več. Naše PD Podgora je bilo že večkrat pod tarčo kritik, češ, da nismo odprti za sodelovanje, čeprav smo organizirati veliko dvojezičnih prireditev in voditi italijanske skupine (Božič, Praznik na Britofu, Mi-klavževanje, različni koncerti in še bi lahko naštevati). Odziva ni bilo, tako da so si res gostitelji ustvarili pogled le o slovenski Podgori. Nas Slovence so celo obtožili, da smo že izgnali marsikaterega župnika iz Podgore. Mi bi sedaj radi vedeti, kdo so ti hudobneži, ki hočejo slovenski Podgori tako škodovati. Javno naj se pokažejo, junaki, naj ne delujejo v ozadju, kjer širijo hudobijo, nesoglasje, nestrpnost in laži. Naveličani smo vsega tega. Pred kratkim je v Podgora prišel nov župnik iz Banja Luke. Veliko let je preživel kot misionar v svetu. Misliti smo, da bo to naš novi župnik čeprav slovensko ne zna, a se ga pridno uči, obvlada pa dobro italijanski jezik. Stoji nam stalno ob strani, farna vrata so stalno odprta za vse. Nihče pa mu ni pripravil sprejema, ker o tem prihodu in namestitvi je le malokdo vedel. Imenovati pa so nam za župnika duhovnika, ki službuje pri Madon-nini (da bo on naš novi župnik, smo izvedeti na dan procesije, potrjeno nam je bilo v časopisu) in ne zna niti slovenske besedice. Poleg tega pri skupnih mašah naš župnik oz. kaplan nima nobene besedice. Večkrat si je že pripravil pridigo, a ni smel spregovoriti. Zakaj? Niti župnišča ni imel prosto na razpolago, saj je bilo veliko soban pod ključem. A bomo še dolgo gledali to mr-žnjo in sovraštvo v Cerkvi, ki bi morala širiti ljubezen in razumevanje. Uprava podgorske Cerkve je šla sedaj v roke župnika pri Madonini, pred leti pa so cerkev pri Madonini zgraditi z denarjem naše cerkve. Mi podgorski farani sedaj zahtevamo od gospoda nadškofa upravo nazaj. Ce tega ni mogoče, naj si jo prevzame duhovnija sv. Ivana v Gorici. 2e večkrat smo prositi za pomoč pri kompetentnih organih, a odziva ni bilo!!! Ogorčeni se sprašujemo: kje so sedaj slovenski duhovniki? Kje je ZSKP? In kje je SSk? Ali boste slovensko Podgoro pustili umreti. Ati je zato Lojze Bratuž daroval svoje mlado življenje, da boste Slovence v Podgori uničiti. Živeti v sožitju z italijanskim življem pa ne pomeni, pozabiti, da smo Slovenci. S spoštovanjem Razočarani zavedni Podgoro zapisal B. R. K. OVEN 21.3.- M. 4: S partnerjem bosta naposled zlezla čez rdi obupa nad shipno usodo in zašla med ljudi, ob katerih bosta zlahka odkrila ali sta še sploh za skupaj ali ne. Seveda sta, MK 21.4-20. 5.: Radovedni in stikava boste kot mladi muc, zato boste odkrili marsikaj novega. Ace tipajte le po zunanjosti, kajti tisto, kar vas bo razveselilo, obstaja v vas. M TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Navduševali se boste nad novimi privlačnimi nazori. Lepo, vendar bodite kritični, kajti premalo časa imate, da bi se lahko poglobili v vse, ki vam obljubljajo nebesa. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Na več stolih hkrati je nemogoče sedeti, zato si jih le pozorno oglejte in izberite pravšnjega. A nikar ne obsedite na njem. da vam ne zaspijo noge. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Ponudila se vam bo učinkovita pot za sproščanje notranjih napetosti. A če jih boste zgolj sproščali, bodo znova pridrle na dan. Raje ph začnite ukinjati. RAK 22. 6. - 22. 7.: Razjezile vas bodo tako lenobe kot komoljčarji. Prvi zato. ker menite, da vas uspavajo, drugi zato, ker menite, da so zasedli že vse poti k zlati pogači. Ena je še prosta. LEV 23. 7. - 23. 8.: Ob zvrhanem košu lastnih idej in občutkov poskusite najti vsaj malo prostora za zunanje dogodke. Cimveč sodelujte z drugimi, pa boste postali še bogatejši. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Čakajo vas velike sprememba zato nikar ne čakajte križem rok. Cimbolje se pripravite nanje, da jih boste lahko usmerili jm svojih merilih in potrebah. STRELEC 23.11.-21. T 2.: Prišel je dan, ko boste začutili potrebo, da se za urico ali dve umaknete v sa-moto ter razmislite o življenjsko pomembnih zadevah. Ne pustite se motiti. KOZOROG 22. 12. - 20. T.: Vaša zaletavost vam ponavadi povzroča hude glavobole. A to f>ot1)0 ■ drugače - zaleteli se boste namreč v nekaj nadvse nežnega, Sledila bo prijetna vrtoglavica. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Dejstvo, da vztrajate pri svojem mnenju, še ne pomeni, da imate Prav' Sprejmite tuje mnenje kakor da bi bilo vaše, pa ^oste spoznali, da se tokrat motite. RIM 20.2. - 20.3.: Ce vas bo občutek dolžnosti vodil v pretirano naprezanje, pričakujte ustrezno reakcijo iz vaše notranjosti. Se je čas, da obrzdate zbezljane konje. POKRAJINSKE VOLITVE / PRIPRAVE NA DRUGI KROG MED CODARINOM IN PINOVO H PRED DRUGIM KROGOM h Oljka upa v glasove SKR Venier: Mi smo za dogovor V pokrajinskem svetu neuradno že štirje slovenski predstavniki Priprave na balotažo ®ed Renzom Codarinom j11 A dele Pino so postavile v ozadje ocene nedeljskih volitev. Glede drugega kroga je včeraj prišlo že do prvih neformalnih sestankov med strankami in gibanji, sklepe o volilnih Povezavah, Ce bo do njih sploh prišlo, pa je pričakovati najkasneje do Petka, saj je treba do sobo-te javiti prefekturi morebitna uradna zavezništva. Vsa pozornost je seveda namenjena pogovorom ped levosredinsko Oljko m Stranko komunistične Prenove. Njen tajnik Jaco-P° Venier nam je vCeraj znova potrdil, da so komunisti za formalno volil-no povezavo z Adele Pi-do, do političnega in volilnega sporazuma pa mo-' m priti ob belem dnevu. SKP zahteva, da Pinova vkljuei v svoj program nekatera njena programska stališča, komunisti pa bodo morali biti »vidni« v novem pokrajinskem odboru, seveda v primeru zmage leve sredine. Brez volilne povezave - nam je Se dejal Venier - ne more-P0 nikakor zagotoviti, da 70 vsi naši volilci pod-Prli kandidatko Oljke. 7Z podpore volilcev k-P je Pinova seveda pred nemogočo nalogo. Leva sredina pa mora skušati prepričati tudi vo-dce ostalih strank, ki se ne prepoznavajo v Karte-d svoboščin. Tukaj pride v poštev predvsem Sever-7 ,ll§a> ki se o balotaži še jn izjasnila, obstaja pa ze- 0 konkretna možnost, da o pozvala volilce, naj 1. ecembra ostanejo kar do- dia. Slovenski elani Bos-sijeve stranke so vsekakor 2e (neformalno) pozvali somišljenike in volilce, naj v drugem krogu nikakor ne podprejo desničarskega predsedniškega kandidata Codarina. V drugih mestih, kjer s° sta se v preteklosti ^asla v balotaži Oljka in asnica, je Liga skoraj ?dno pozvala somislje-, 1 k bojkotu, dobršen el volilcev pa se je na 1 oncu vseeno opredelil za evo sredino. Morda se bo Podobno zgodilo tudi pri nas vsaka napoved o tem Pa bi bila preuranjena. . v igri je tudi skoraj šti-fi tisoč glasov gibanja glavnd libero“’ ki S3 v glavnem sestavljajo indi- Pendentisti. Njegov vodi- e j Giorgio Marchesich Predsedniška kandidatka e bila Laura Tamburini) Je včeraj povedal, da daje a razpolago glasove kan- 1. atu za predsednika, bo pokazal večjo po- rnost in občutljivost za Programske točke indi- Eja napeljalo javno razsvetli3 vo in tako so dobili prosten namenjen kulturnemu ih družabnemu življenju- Objekt s4 odprla domačina Vilma in Slavko Zrudarši ■ V spremstvu vodičev s si obiskovalci ogledali naravne lepote Betanje, n ravnega mostu in Mata na' Olga Knez SAH Sreda, 20. novembra 1996 1? MONOGRAFIJA TRŽAŠKEGA ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA IN ZVEZE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV , ^ekaj mesecev je ž 0 je v Trstu v sozalož baškega šahovske^ društva in Zveze slove: j ih športnih društev haliji (Heftaedizioni) i s|a dvojezična sporni: knjiga-monografija Jtžaškem slovenskem S hovskem mojstru Bož . ilipoviCu-GrčiCu. jtttenom Boža Filipovii )e najtesneje poveza: Zgodovina tržaškega S bovškega življenja v t( povojnih letih, od prv zametkov njegove org ^iziranosti do vzpono hi so šahovsko ime Trs Uveljavili ne samo v it ihanskem in slove: skem, pač pa tudi v š: Sem srednjeevropske Prostoru. Zato je še to . 0 holj vredna priznan ln Pohvale pobuda sk Pme slovenskih in ita lanskih privržencev ki Savske igre, da zbere Ur objavijo spomine i Človeka, ki je šahu p syetil dejansko vse svc Življenje, dosegel v 4 jUojstiski naslov, kar Je za tržaško stvarnost Posebej pomembno: sk zi šah je bil med pioni kanja prijateljskih s ov in sodelovanja m slovenskimi in italija skirni ljubitelji te očail Ve igre v letih, ko je Vedno zaraslo njivo so ‘la hilo šele treba orati vanjo polagati semena novo brstje. . y monumentalni kr 81 [uredil jo je uredni: ^°viC -Laco, Dario a, Franco Rup eni 10 Valencie) v v °Preini arh. Paoli §nanija in tehnično ibnem tisku poi ytella Arti Grafic: oje spomine na Uipoviča prispi šestnajst avtorjev. I amo za spomine 1 ’ 8re v nekaterih spevkih tudi za poglobljena razmišljanja in za odslikavanje tržaške atmosfere skozi čas, ki je v mnogoCem danes že zgodovina, pa Čeprav ne seže kdove kako daleč nazaj. Šahovska literatura je, vsaj za poznavalce, bogata monografij o velikih svetovno znanih mojstrih in velemojstrih, ki so zlasti v prejšnjem in v tem stoletju zakoličili najpomembnejše razvoje etape šahovske umetno- šestnajstih avtorjev, bodisi kot šahist z mojstr-kim naslovom ali brez njega, svoj povsem osebni spomin nanj, jih vendarle povezujejo soglasne ocene, da je pri mojstru Filipoviču šlo za človeka, Cigar širino duha je lepo označil v svojem prispevku mojster Rupeni z besedami: »Po rodu Hrvat se je rodil v Ljubljani. V Trstu kjer je živel od svojega petnajstega leta, se je vključil v slovensko in sti, toda redke so med njimi take, ki bi obravnavanega mojstra ob razčlenjevanju njegovih teoretskih dosežkov, obravnavale tudi kot človeka z vsemi značilnostmi in potezami značaja, ki se sicer manifestirajo skozi šahovsko igro, ki pa gredo preko nje, jo presegajo in ji na osebnostni način dajejo kvaliteto, kot je to ravno primer monografije o Božu Filipoviču. Čeprav ima vsak od italijansko skupnost. Vedno spet si je prizadeval, da bi ustvaril priložnosti za spoznanje med različnimi in vendar enakimi ljudmi. Božo državljan sveta.« Uvodno besedo k monografiji o Božu Filipoviču je prispeval predsednik deželnega odbora Olimpijskega komiteja Italije (CONI) Emilio Fel-luga. Pod naslovom »Doprinos kulturi športa« pozdravlja pobudo Tržaškega šahovskega druš- Božo Filipovič državljan sveta tva in Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, da je z monografijo počastila Filipovičev spomin, Livio Valenčič, predsednik tržaškega pokrajinskega odbora Združenja pa v sestavku »Dragoceno izročilo« navaja razloge, zaradi katerih je ZSSDI podprlo pobudo za monografijo in pravi med drugim: »Naše združenje vidi v nesebičnem pristopu slovenskih in italijanskih prijateljev Boža Filipoviča nadvse pogumno in daljnovidno, predvsem pa visoko kulturno dejanje, ki je še zlasti v naših časih pomenljivo.« In še: »Ta knjiga bo predala znancem lik človeka, ki je intenzivno živel svoje prekratko življenje, za seboj pa je pustil neizbrisno sled svojega časa in prostora.« Predsednik Tržaškega šahovskega društva Roberto Miele se Filipoviča spominja v sestavku »Usodna mi je bila tista partija«. Naj iz njega povzamem le kratek in zgovoren citat: »Božo je takrat v šahovskem pogledu pripadal drugemu planetu.« Filibert Bene-tedič v članku »Gens uma sums« piše, da je Filipovič duša slovenskih šahistov v Italiji, bil pa je obenem tudi duša italijanskih šahistov. V okviru šahovske deželne federacije je skrbel za skupne pobude v okviru širšega srednjeevropskega prostora. Mojster Dario Pirona objavlja daljši esej- z naslovom »Igra, kavarne, mojster«, v katerem najprej razmišlja o šahovski igri nato pa oživlja atmosfero nekdanjih tržaških kavarn, v katerih so se šahovski obsedenci in med njimi Božo, predajali čarom kraljevske igre in ne samo to, kot lepo pove pisec: »V kavarnah tedaj, med kolobarji go- • stega dima in fuge zrcal, v kateri so se kot v neskončni galeriji ponavljali detajli vse te pisane celote, je bilo moč znaznati neko resnično klimo zbliževanja in mirnega sožitja med ljudmi različnega izvora in različnih idelologij, in to v času, ko so zunaj divjali esk-tremizmi in naj okrutnej-ša nasilja«. V tretjem poglavju se Pirona vraCa k mojstru Filipoviču kot šahistu in človeku in zapiše med drugim: »Čeprav še zelo mlad, se je Filipovič predvsem uveljavil tako s svojim pristopom, ki je takoj vzbujal zaupanje, kot s svojo korektnostjo in moralno premočrtnostjo, vselej podprto z doslednim in pokončnim vedenjem, ki se je jasno odražalo v vseh okoliščinah.« In še: »O človeku lahko rečemo, da nas je vse prevzel s svojo svobodoljubno-stjo, razgledanostjo in temperamentom, osnovanem na veliki odkritosr- čnosti in lojalnosti. Ce so se ga kdaj zbali ljudje, ki ga niso še dobro poznali, je to bilo zaradi njegovih prirojenih gospodskih potez, v katerih se je odražala nakakšna ari-strokratska vzvišenost in plemenitost duha.« Drago Bajc še Boža spominja v sestavku »Prijatelj in učitelj« kot »šahovskega umetnika«, obdarjenega z žlahtno prvino bojevitosti, mojster Franco Rupeni pa ga predstavlja kot »državljana sveta« med drugim z v uvodu citirano mislijo. Dušan TelinčiC je izjemno intimen v sestavku »Generacija pred ogledalom«, Mario Bonassin pa vidi v Božu »Glasnika manjšine« in zapiše med drugim: »Med debatami o manjšinski problematiki, v katero sva se imela priložnost poglabljati na najinih bežnih srečanjih, je prihajalo do izraza prepričanje, da vsaka pobuda v prizadevanjih za boljše poznavanje in utrjevanje prijateljskih vezi med ljudmi predsta- vlja garancijo pri obojestranski zaščiti individualnih vrednot in človekovega dostojanstva.« Bojan Pavletič se Boža spominja iz šolskih let kot Boca, kot so Božu pravili zaradi njegove drobne postave. Antonio Rosino se v sestavku »Beneški portret« vrača s spominom v leto 1959, ko je na nekem turnirju na jugu Italije prvič sreCal Filipoviča kot »prvega Jugoslovana, ki se je boril za naslov italijanskega mojstra in ga dosegel«. »Pogovarjala sva se o vsem mogočem - piše - o šahu v Trstu in v Jugoslaviji, pa tudi o Istri in povojnih dogodkih. Z 'veliko mero odprtosti je obsojal pokole, pa tudi trdo raznarodovalno politiko, ki jo je fašizem izvajal v vsej Julijski krajini proti slovenski in hrvaški manjšini.« Hrvaški mojster tržaškega porekla Mario Bertok, se v sestavku »Spominjam se Trsta« Boža spominja iz sredine petdesetih let, ko je prihajal v Trst k očetu, se spoznal in spoprijateljil z Božom in z njim na »miramarski plaži namesto v lepa dekleta ambiciozno zrl v šahovske figure«. Paolo Maurensig se Boža spominja v sestavku »Kot srečni otrok« in ugotavlja podobo hudomušnega srečnega otroka, ki ob poigravanju s svojo najljubšo igračko vzbuja zanimanje okoli sebe in pritegne k igri ostalo otročad.« Ivo Bajc Filipoviča v kratkem sestavku ozna- čuje za »strastnega šahi-sta« kar jih je spoznal, mojster Guido Capello pa v sestavku »Svetovi preobrazbe« zapiše: »Kdo kakor jaz verjame, da se v brezkončnem Času prej ali slej znova sestavijo že obstoječe kombinacije snovi in energije, je srečen ob misli, da Božo Filipovič ni samo človek preteklosti.« Zadnji in najdaljši v monografiji je prispevek »Bilo je leta«, ki ga je napisal Pino Lakovič - La- co, Božov veliki prijatelj, s katerim sta bolj ali manj doživljala vzporedno šahovsko kariero od mladostnega zagnanca preko mojstrskega kandidata do mojstra, naslova, ki ga je Lakovič osvojil dve leti pred Filipovi čem. Iz svojega osebnega arhiva objavlja kakih 150 partij, ki jih je Božo Filipovič odigral na raznih turnirjih z domačimi ša-histi in z mnogimi slovenskimi, jugoslovanskimi in italijanskimi mojstri in tudi drugimi. Svoje komentarje k partijam pa zaključuje z mislijo, ki je priznanje Božu, je pa v njej tudi grenkoba, ko zapiše: »Božo je bil duša in pogonska sila našega šaha. Toda zdaj, ko ga ni veC med nami, opažamo, kako je bil edinstven. Obstaja resna nevarnost, da kljub veliki tradiciji naša šahovska aktivnost povsem usahne, če ne bomo pritegnili in podprli mlade.« Monografijo zaključuje označba otvoritev in pa seznam igralcev šaha, ki so v knjigi omenjeni. Morda pa bo pričujoča dragocena monografija tudi kaj prispeva-ka, da se nevarnost, ki jo vidi Lakovič, ne bo uresničila. Jože Koren Na fotografijah: ob naslovu šahovski mojster Božo Filipovič; spodaj levo naslovnica monografije; spodaj desno pa prizor z zamejskega šahovskega prvenstva v decembru 1992. leta NOVICE Danes evroliga TURIN - Danes bodo na sporedu tekme 5. kola v štirih skupinah evropske nogometne lige. Juventus bo gostoval v Manchestru (neposredni prenos ob 20.30 po Canale 5), Milan pa v Portu (neposredni prenos ob 20.30 po Tele+2 za abonente, posnetek ob 22.30 po Italia 1). SPORED IN STANJE: Skupina A: Ajax - Amcerre, Rangers - Grasshopper; vrstni red: Grasshopper in Ajax 9, Amcerre 6, Rangers 0. Skupina B: Steaua -Atletico Madrid, Widzew Lodz - Borussia Dortmund; vrstni red: Atletico Madrid in Borussia 9, Widzew Lodz in Steaua 3. Skupina C: Fenerbahce - Rapid Dunaj, Manchester United - Juventus; vrstni red: Juventus 10, Manchester 6, Fenerbahce 4, Rapid 2. Skupina D: Porto Milan, Rosenborg - Goteborg; vrstni red: Porto 12, Milan 6, Rosenborg in Goteborg 3. Scavolini KO RIGA - V tekmi za evropski košarkarski pokal je Riga sinod s 94:76 (60:39) premagala Scavolini iz Pesara. Mash Verona - Vita Tbilisi 92:66. Vodilni Uvomo zamenjal trenerja LIVORNO - Trenerju Livorna (C2 liga) Paola Spec-chio niti prvo mesto na lestvici ni rešilo pred odstavitvijo. Po nedeljskem neodločenem rezultatu 1.1 v derbiju s Piso ga je vodstvo kluba vCeraj zamenjalo s 35-letnim Paolom Stringaro, ki je lani kot trenerski debitant z Iperzolo s 74 točkami osvojil prvo mesto v državnem amaterskem prvenstvu. Krajicek ugnal Changa HANOVER - Rezultati prvega dne teniškega finala ATP, bela skupina: Krajicek (Niz) - Chang (Zda) 6:4, 6:4; Ivaniševič (Hrv) - Muster (Avt) 6:4, 6:4; rdeCa skupina: Becker (Nem) - Kafelnikov (Rus) 6:4, 7:5. Danes: Chang - Muster, Sampras - Agassi, Krajicek -Ivaniševič. NOGOMET / POKAL UEFA Inter nadigral zmedeno Boavisto Ganz in Sforza po dva gola - Gostje v drugem delu v desetih -Švedi presenetili Inter - Boavista 5:1 (3:0) Strelci: Sforza (5), Angloma (13), Ganz (22), Sforza (57), Jimmy (61), Ganz (65). Inter: Pagliuca, Angloma (Berti od 73. min.), Galante, Paganin, Pistone, Zanetti, Fresi, Sforza (Bergomi od 69. min.), Win-ter, Zamorano, Ganz. Boavista: Alfredo, Paulo Sousa, Emanuel, Litos, Nelo (Timofte od 74. min.), Tavares, Isaias (Helder od 39. min.), Ser-gio, Duarte, Latapy, Nuno Gomes (Simič od 83. min.), Jimmy. MILAN - Razpoloženi Inter je v prvi tekmi osmine finala pokala UEFA povsem nadigral portugalsko Boavisto, ki je z zmedeno igro v obrambi in taktično nedi- Včerajšnji izidi Monaco (Fra) - Hamburg (Nem) 3:0 Brondby (Dan) - Karlsruhe (Nem) 1:3 Anderlecht (Bel) - Helsingborg (Sve) 0:0 Metz (Fra) - Nevvcastle (Ang) 1:1 Bruges (Bel) - Schalke 04 (Nem) 2:1 Inter (Ita) - Boavista (Poit) 5:1 Valencia (Spa) - Besiktas (Tur) Tenerife (Spa) - Feyenoord(Niz) scipliniranostjo precej olajšala Interjevo pot do zmage. Gledalci na tribunah stadiona Meazza so uživah ob številnih priložnosti za zadetek, prisostvovali so pač spektaklu, kakršnemu v italijanskem prvenstvu ni mogeCe več slediti. Obe moštvi sta namreč igrali z razpotegnjeno obrambno postavitvijo, tako da so imeli napadalci precej manevrskega prostora. Inter je že po dvaindvajsetih minutah po golih Sforze, Anglomaja in Ganza vodil s 3:0, pri čemer se pri Boavisti poleg obrambe ni izkazal niti vratar. Gostje so razočarali tudi v fazi napadanja, saj niso nikdar ogrozili Interjeva vrata. ZaCetek drugega polčasa je gostom napovedoval katastrofo. Sodnik je zaradi dvojnega opomina izključil Litosa, Sforza pa je spet zatresel nasprotnikovo mrežo. Četrti zadetek pa Portugalcem le ni odrezal nog. Po lepem posegu Pagliu-ce po prostem strelu je Jimmy zmanjšal zaostanek na 4:1 in nekoliko pokvaril ozračje na stopniščih, toda le za kratek Cas, saj je Ganz po štirih minutah zaokrožil rezultat, ki naj bi Interju zajamčil uvrstitev v Četrtfinale. H ODBOJKA / SUPER CHALLENGfh Italija v uvodni tekmi boljša od Jugoslavije Srečanje je bilo na trenutke spektakularno - Pippi libero Italija - Jugoslavia 3:1 (15:9,15:17,15:13,15:8) Italija: Tofoli, Sartoretti 7+6, Gravina 3+9, Giani 6+8, Cantagalli 11+15, Gardini 5+11, Meoni 1+0, Bovolenta 0+4, Zorzi 9+6, Pippi 0+0, Fangareggi, Bracci. Jugoslavija: N. GrbiC 3+4, Kovač 4+5, Tanaskovid 4+3, Brdjovič 0+3, V. Grbid 10+13, Mešter 3+9 Batez 9+21, Vujevič 4+5, Gerič, Djurič, Jokanovid. Trajanje setov: 27, 34, 32 in 22 minut; servis (tocke/napake): Italija 7/20, Jugoslavija 5/28; blok: Italija 15+4, Jugoslavija 7+3. V otvoritveni tekmi odbojkarskega Super Challenge turnirja v Osaki je Italija s 3:1 premagala Jugoslavijo. Dvoboj med srebrnimi in bronastimi z letošnjih olimpijskih iger je bil zanimiv in na trenutke zelo spektakularen, Čeprav v žaru bortre tudi napak ni manjkalo. »Az-zurri« so zaceli silovito in povedli z 12:1, nato pa je trener ZRJ namesto tokrat zelo slatiega Brdjovida posla na igrišče mladega Bateza, ki je nato odigral izredno tekmo. Jugoslovani so zmanjšali vodstvo »azzurrov«, ki pa so kljub vsemu brez težav dobili set. Nadaljevanje je bilo zelo izenačeno, v Četrtem setu pa so bili Velascovi izbranci spet boljši. Velja omeniti, da je Velasco Damiana Pippija večkrat preizkusil v vlogi libera, kot to predvideva novo pravilo. OSTALA IZIDA: Nizozemska - J. Koreja 3:0 (15:5, 15:4,15:6); Kitajska - Japonska 3:2 (4:15,15:8,15:9, 7:15, 15:13). DANES: J. Koreja - Italija, Kitajska - ZRJ, Japonska - Nizozemska. ODBOJKA / MLADINKE IN MLADINCI NA TRŽAŠKEM MLADINSKA KOŠARKA / MLADINCI _ Slogašice gladko premagale Bor Koimpexovi fantje po 1. delu na vrhu Konec tedna jih čaka verjetno že odločilna tekma proti Triestini - Sloga B v derbiju z Bregom do prvih točk - Prvič uspešne tudi Kontovelke MLADINKE Skupina A Breg - Sloga B 0:3 (3:15, 5:15, 9:15) BREG: Criti, Carboni, Sancin, Rodella, Terčon, Žerjal, Bet, Mingot, Slavec, Cossutta, Kalc. SLOGA B: Sossi, Ferluga, Canziani, Stranj, Žagar, Gregori, KovaciC, Hrovatin, Dagostini Kete. V dolinski telovadnici je bil v nedeljo derbi med domačim Bregom in Slogo B (na sliki foto Kroma). Brežanke so na igrišče stopile odločne, čeprav so se zavedale, da ne bodo kos nasprotni ekipi. Slogašice so pokazale dobro igro in veliko zbranost. Le v tretjem setu so imele Brežanke nekaj upanja na uspeh, toda nato so nerazumljivo popustile, kar so seveda izkoristile nasprotnice in zmagale. Ostali izid 3. kola: Altura -SanVAndrea 0:3. Vrstni red: Computer Discount 6, Altura 4, Sloga B 2, Breg 0. Skupina B Bor - Koimpex 0:3 (5:15, 7:15, 5:15) BOR: Flego 5 tock+10 menjav, J. Mihčevic 2+8, Rogelja 0+0, Boz 1+2, Sadlovvski 1+2, Bogateč 1+0, Stemad 0+0, Virgi-glio 0+1, Macho, Z. Miličevič 0+0. KOIMPEK: Sossi 4+1, Mamil-lo 4+5, Cociancich 1+0, Furlan 5+2, Molassi 5+4, Kalc 2+5, Ba-budri, Obad, Kralj, Cauter, Ko-bau. Servis (tocke/napake): Bor 4/13, Koimpex 9/3. Trajanje setov: 17,18 in 14 minut. V prvi letošnji tekmi so slogašice povsem zasluženo premagale borovke, ki so nastopile brez poškodovane Machove. Domačinke tokrat niso igrale sproščeno in zato s prikazano igro niso zadovoljile svojih navijačev, ki so se v precej velikem številu zbrali na Stadionu 1. maja. Branile niso slabo, naredile pa so preveč naivnih in nepotrebnih napak, predvsem v servisu in napadu ter tako nasprotnicam podarile veliko število točk (kar 24). Razlika med ekipama je bila prav v teh dveh elementih, saj je Koimpex serviral ostreje in uspešneje, v napadu pa je zapravil manj žog. Koim-pexov trener Peterlin je tekmo začel in tudi končal z običajno postavo: Sossi in Cociancich po-dajaCa, Furlan in Molassi centra, Mamillo in Kalc krili. Borov trener Kalc pa je nasprotno ekipo poskusil zaustaviti z različnimi postavami, a brez uspeha. Borovke so zaCele s postavo Sadlovvski, Rogelja kot podajača, Flego in Jana Miličevič centra, na krilih pa sta zaigrali Bogatce-va in Božova. Slogašice so takoj prevzele vajeti igre v svoje roke, borovke pa so večkrat prišle do servisa, a so z napakami zapravile možnost za točke. Najbolj zgovoren podatek je dejstvo, da se do trinajstice slogašicam ni bilo treba truditi, da so prišle do menjave servisa, saj so jim menjave podarile borovke same. V drugem setu se razmere na igrišču, klub nekaterim menjavam, niso spremenile. V tretjem setu je Kalc poskusil spremeniti potek srečanja s sistemom 5:1. V je bila Jana Mihcevic. Toda slogašice so z ostrim servisom Ma-millove takoj povedle s 5:0 in prednost do konca seta in hrati tudi tekme še povečale. V tem nizu je pri plavih predvsem pešal sprejem. Slogašice so v vseh treh setih igrale zelo zanesljivo (nasprotnicam so podarile samo 7 točk), predvajale pa so hibejšo igro kot borovke, saj so poskušale tudi s hitrimi napadi preko cenba, ki so jim večkrat dobro uspevali. Trener Kalc z igro svojih varovank seveda ni bil zadovoljen: »Naredili smo preveč napak na servisu in v napadu ter tako močno olajšali delo razpoloženim nasprotnicam. Proti nasprotniku kot je Sloga, si take igre res ne moremo dovoliti.« Slogin bener Peterlin pa je dejal: »Tekma ni bila na visoki ravni. Borovke so bile zelo napete, verjetno je psihološko na njih negativno vplivala odsotnost Machove. Mi smo tako ogromno točk dobili na račun njihovih fu, ko bodo tekme pomembnejše, saj sem prepričan, da se bomo oboji uvrshh v nadaljnjo fazo.« (T. G.) Kontovel - Virtus 3:0 (15:4, 15:13,15:3) KONTOVEL: Sossa, Švara, Stoka, J. in N. Milic, Bukavec, Gollia, Batigelli. Kontovelke so z dobro igro, in to še posebej v napadu, premagale Virtus, ki sicer sodi med slabše šesterke v letošnjem prvenstvu. Tudi servis je bil precej učinkovit, tako da zmaga ni bila niti za trenutek vprašljiva. Tesen rezultat v drugem nizu je nekoliko varljiv, saj je Kontovel že povedel s 13:2, ko je v prepričanju, da je že vsega konec popustil. Virtus je to izkoristil in celo izenačil na 13:13, toda Tjaša Švara je nato z dvema točakama iz servisa odločila tudi drugi set. Nadaljevanje pa je bilo zgolj formalnost. Koimpex - Volley 93 3:0 (15:3,15:1,15:4) KOIMPEX: Babudri, Cauter, Furlan, Kalc, Kobal, Kocjančič, Mamillo, Mauro, Molassi, Obad, Sosič. V Četrtek so igralke Koimpexa odigrale tekmo predzadnjega kola, tekma pa ni zalegla niti za dober bening. Volley 93 je bil namreč daleč slabši nasprotnik, kot kažejo dovolj jasno že delni izidi v setih. Pozitivno je bilo vsekako to, da so na igrišče stopile vse razpoložljive igralke in se tako uigravale med seboj. (Inka) Ostali izid 5. kola: Virtus -Volley 93 3:2. Vrstni red: Koim- pex 8, Bor 6, Volley 93, Kontovel in Virtus 2. MLADINCI Volley 80 - Koimpex 0:3 (5:15, 3:15,1:15) KOIMPEX: Stopar 2+0, Sava-rin 7+2, JanCar 2+2, Grilanc 1+2, Pipan 0+0, Milic 3+0, Mikolj 1+2, Mauri 1+0, Peterlin 1+0, DrasiC 8+3. Servis (točke/napake) 14/8 V zadnji tekmi prvega dela je Koimpex popolnoma nadigral zadnjeuvršCeni Volley 80, o Cem pričajo tudi izidi posameznih setov. Mlajši nasprotniki tako fizično kot tehnično krepko zaostajajo za našimi fanti. Čeprav je prvenstvo letos precej kratko - nastopa le pet ekip -pa je zelo izenačeno. Kar tri ekipe imajo na vrhu lestvice enako število točk. Naslov pokrajinskega prvaka pa si bo zagotovilo moštvo, ki bo povratni del zaključilo s polnim izkupičkom točk. Kot kaže, imata največ možnosti Koimpex in Triestina Volley. Prav pri Triestini bo združena ekipa gostovala to nedeljo. V prvem srečanju so Dra-sicevi fantje slavili s 3:1. Slo pa se je za izredno izenačeno tekmo, kjer bi lahko utrpeli tudi poraz, zato so napovedi za izid nedeljskega srečanja zelo negotove. Zmagala bo ekipa, ki bo pokazala večjo zagrizenost in voljo do zmage. (T.D.) Ostali izidi: Virtus - Volley Club 3:0, Triestina - Virtus 3:0. Vrstni red: Triestina Volley, Kimpex in Virtus 6, Volley club in Volley 80 0. Jadranovci spet uspešni Bor Radenska nadigrala skromni Superbasket Brežani doživeli še en prepričljiv poraz - Jodronovi kadeti proti Biccinicu prebili led in prvič zmagali MLADINCI Libertas - Jadran 80:90 (42:44) JADRAN: Brazzani 16, Senica, Požar 8, Velinsky 30, Slavec 16, Umek 4, Franko 6, Starc 10; bener Čehovin TRI TOČKE: Požar 2. PON: Ve-linsky v 39. min. Proti ekipi, ki je bila doslej še neporažena, so jadranovci dosegli svojo peto zaporedno zmago in ohranili drugo mesto na lestvici. Zmaga pa ni bila lahka, saj so naši zaceli izredno nezbrano in domačini so si takoj priigrali nekaj točk prednosti, ki so jih naši nadoknadili šele v zadnjih minutah polčasa. V drugem delu je bilo pričakovati boljšo igro jadranovcev, kar se ni zgodilo, tako da sta se ekipi še vedno izmenjavali v vodstvu. V poslednjih minutah pa so se jadranovci le zbrali in z natančnim izvajanjem prostih metov osvojili novi točki. Velike zasluge za zmago ima Alberto Velinsky, ki je dal 30 točk in polovil veliko število odbitih žog. (B.S.) Bor - Superbasket 71:47 (35:26) BOR: Bressan nv, Spadoni (-, 0:2, 0:1), Milkovič 2 (-, 1:1, -), Jogan 8 (-, 4:9, 0:4), KovaC 2 (-, 1:2, -), Sancin 9 (3:5, 3:6, -), UršiC 25 (4:8, 9:11,1:4), Caser 13 83:6, 5:9, -), Stokelj 2 (-, 1:2, 0:1), Vidali 4 (0:2, 2:8, -), Lapelj 6 (-, 3:8, -). TRENER: Canciani; PM: 10:21; MET ZA 2 TOČKI: 29:58; MET ZA 3 TOČKE: 1:10; SON: 20; 3 TOČKE: UršiC 1. Bor je v šestem kolu prvenstva mladincev visoko zmagal nad zadnjeuvrščenim Superbakse-tom. Igra je potekala na zelo nizkem tehničnem novoju, saj so domačini igrali daleč pod svojimi sposobnostmi, gostujoča ekipa pa ima v glavnem začetnike in košarkarje, ki niso prišli v poštev za nobeno drugo ekipo v prvenstvu. Po izenačenem prvem delu so Cancianijevi varovanci spravili rezulat na varno že v prvih minutah drugega polčasa. Tekma pa se je do konca vlekla le v pričakovanju odhoda v slačilnice in tople kopeli. Borovci bodo imeli Ze v prihodnjem kolu proti Bregu možnost, da zaigrajo kot znajo. (Niko Stokelj) Breg KljuC. Miot - Stella Az-zurra 55:89 (19:49) BREG: Žerjal 2, Baldi 9, KocjanCiC 5, Lakovič 14, Taucer 13, Jakomin 4, Santi 8; trener. Klabjan. PON: KocjanCiC in Santi. TRI TOČKE: Lakovič 2. Tudi proti Stelli Azzurri so Brežani izgubili in tudi tokrat precej prepričljivo. Toda povedati je beba, da so bili naši fantje predvsem v drugem polčasu p0^' sem enakovredni gostom (36:401-Seveda tudi to ni bilo dovolj za prvi prvenstveni par točk. KADETI Jadran - Bicinicco 78:7 8:38) JADRAN: Bosari 7 (1:1 pm, 3;4 et za 2, 0:0 met za 3), Ghersc uštin 7 (1:2, 3:8, -), Hrovatin / :5, 1:2, 1:2), PaoletiC 18 (5:7-9, 1:1), Pussini 2 (-, 1:1. 0;^’ nilovich 13 (8:10, 1:8, 1:1). ^te nčic 13 (3:4, 5:9, -), Valente D :4, 4:6, 0:1), Voltumo. Jadranovi kadeti so si po bor mi tewkmi zagotovili prvo zrna i v letošnjem prvenstvu. Zmaga bila lahko bolj prepričljiva, saj > vodili ves cas, v prvem poRe i pa je njihova prednost znašat idi 15 točk (34:19). Toda v na-aljevanju so popustili in Bm ico se je močno približal, PreS®_ ečenje pa so jadranovci pr redili z zadnjo akcijo in koše i bi točke. Tokrat za dobro s insko igro zasluži pohvalo vs dpa. (d.g.b.) mC OSTALI IZIDI: Libertas - U£> 1:77, Camia - Arte Go 85:78, sigma - Don Bosco 94:115, e ignano - Staranzano 90:75. VRSTNI RED: Don Bosco o, enertel, Arte in UBC 6, Star mo in Camia 4, Jadran, bertas 0. PRIHODNJE KOLO: UBC -Ja- dran NAMIZNI TENIS / V 2ENSKI Al LIGI PLAVANJE / ZAČETEK SEZONE ZA BOROVO TEKMOVALNO SKUPINO Kras Generali bo skušal že v naslednjem kolu spet zasesti drugo stopnico V ženski B ligi Kras Corium v polnem boju za napredovanje - Odločilen bo boj s Trominerjem Ženska Al liga S predvidenim pora-z°rn na gostovanju pri absolutnem državnem Prvaku Castellani je Kras Generali izgubil bitko nikakor pa ne vojne. Osvojitev naslova ni v načrtu, niti dometu (sa-nro proti Castellani) sicer čvrste Krasove postave na čelu s Kitajko ^ang, Ano Bersan in Vanjo Milic. Bolj za Salo kot zares je bilo rečeno, da se bo Kras o tem pogovarjal leta 2000, a do tja manjka Se celo olimpijsko obdobje... Bolj realen plan je, da Kras Generali ohrani mesto podprvaka, ali pa da dose-že mesto, ki mu bo dovoljevalo nastop na evropskem pokalu. V Predzadnjem kolu prvega dela prvenstva 7. decembra bo Kras Genera-11 že poravnaval račune ža trenutno izgubljeno drugo pozicijo s Coca-gliom. Izidi 5. kroga: Castel-tana - Kras Generali 5:0, klanima Al.Ar. Messina ' kiamma Gesso Milazzo Fiamma Archimede Tišina - Lal Cocaglio p. ’ Regaldi Novara - S. tacomo Siracusa 5:4. Vrstni red: Castella-pa’ Castelgofredo in Lal bocaglio 10, Kras Gene-rau 8, San Giacomo Si-racusa in Regaldi Nova-i'® 4, Fiamma Al.Ar. idessina in Fiamma Ar-cnimede Messina 2, Fi-aniina Milazzo 0. ženska B liga Cocaglio - Kras Cori- nin0:5 Dini - Katja Milič 0:2 H2:2l, 13:21), Montalto ' Ivana Stubelj 0:2 115:21, 20:22), Di- ni/Montalto - Milic/Stu- belj 0:2 (17:21, 14:21), Montalto - Katja Milič 0:2 (9:21, 9:21), Dini -Ivana Stubelj 1:2 (14:21, 21:18, 17:21). V petem krogu ženske B lige je Kras Corium gostoval pri Cocagliu in in prepričljivo zmagal. Katja Milič in Ivana Stubelj sta presenetili z dobro igro predvsem proti stebru Cocaglia Analisi Dini, s katero sta se s Katjo v lanski sezoni srečali na tekmah prvoligaškega prvenstva. Ivana pozna Montaltovo iz tekmovanj tretje kategorije, kjer je Brescianka tudi ostala, Stubljeva pa je krepko napredovala do druge in slavila na gostovanju enkratno zmago proti Dinijevi, ki jo po jakosti presega za 43 mest. Krasovki sta se dobro znašli še v igri dvojic. Ekipa si je zmago želela, vendar tako visokega rezultata nismo pričakovali. Dekleta se zavedajo, da jim en sam poraz lahko prepreči načrt za prestop v višjo ligo. Najhujši rival je bocenski Tramin, s katerim se bo Kras Corium srečal v prihodnjem kolu 7. decembra in s katerim si še zmeraj deli vrh prvenstvene lestvice. Druga zgoniška ekipa Kras Activa je na četrtem mestu po domači zmagi nad San Marcom Verona 3:2. Ostala izida petega kroga: Villadoro Mode-na-Sport Verein Tramin 1:4, Primavera Buttapie-tra-Etruria Arezzo 0:5. Vrstni red: Šport Verein Tramin in Kras A Corium 10, Etruria Arezzo in Kras B Activa 6, Lal Cocaglio 4, Villadoro Modena in San Marco Verona 2, Primavera Buttapietra 0. Zenska Gl liga Adriatica Libertas AP - Kras 4:1 Greganti - Kralj 0:2 (11:21, 21:23), Tina Santini - Barbara Santi-ni 2:0 (21:T2, 21:6), San-tini/Del Rosso - Kralj/K. Stubelj 2:1 (21:19, 20:22, 21:11), T. Santini - Kralj 2:0 (21:14, 21:16), Greganti - B. Santini 2:1 (21:18, 14:21, 21:17) Po dveh zmagah so mlade Krasove igralke na napornem in dolgem gostovanju v Ascoli Pi-cenu pri Adriatici Libertas doživele svoj prvi poraz. Točko je osvojila Jasmin Kralj v prvi tekmi, v nadaljevanju pa se je pokazalo, da je Adriatica močnejša ekipa, saj ima v svoji sredi drugokategornico Tino Santini. Krasove igralke bi lahko še dvakrat posegle po točkah. Najprej v igri dvojic v postavi Jasmin Kralj, Kristina Stubelj in še Barbara Santini proti isti nasprotnici, s katero je zmagala že Kraljeva, vendar jim športna sreča ni bila naklonjena. Adriatica sedaj vodi med šestimi ekipami skupine D, Kras pa si deli drugo do četrto mesto. Ostala izida tretjega kroga: Cus Udine - 91 Este Padova 5:0, Libertas Latisana - Chiadino 1:4. Vrstni red: Adriatica Libertas 6, Chiadino, Cus in Kras 4, Libertas Latisana in 91 Este Padova 0. (J.J.) A. Menegatli: »Letos še bolj ambiciozni načrti« Lanska sezona izjemno uspešna - Matfeo Feruglio mora na DP popraviti uvrstitve - Ostali za uveljavitev v deželi Pretekli konec tedna se je za člane tekmovalne skupine Plavalnega kluba Bor z nastopom na mednarodnem mitingu v Tržiču uradno začela letošnja sezona. »S pripravami smo začeli v polovici septembra. Tekmovalna ekipa šteje letos Štirinajst članov. To je nekoliko manj kot lani, vendar smo se letos odločili, da vpišemo samo tiste, ki redno trenirajo,« je v uvodu pogovora povedala »duša« našega edinega plavalnega kluba Andreina Menegatti, ki nas je obiskala v uredništvu. Skupaj z njo za pripravo mladih Borovih plavalcev tudi letos skrbi Izolan Vedran Žagar. Kateri so vaši letošnji cilji? »Lanska sezona je bila za nas izjemno uspešna. Zadali smo si cilj, da prvič plasiramo enega našega tekmovalca na državno prvenstvo. To je Matteu Feru-gliu tudi uspelo, še prej pa je bil tudi deželni prvak. Letos mora biti njegov cilj ta, da na državnem prvenstvu čimbolj izboljša svojo lansko uvrstitev. To verjetno pomeni, da se bo moral odpovedati naskakovanju naslova deželnega prvaka. Lanska sezona je namreč pokazala, da dveh ciljev ni moge zasledovati istočasno. Feruglio je bil lani deželni prvak, potem pa je na državnem prvenstvu plaval veliko slabše, kot zmore. Letos mora biti obratno. Recimo, da mora biti njegov cilj na državnem prvenstvu uvrstitev med prvih deset. Ko skoči v vodo, Feruglio zmeraj da vse od sebe. Dosti bo torej odvisno od tega, ali bomo znali trenerji pravilno programirati njegovo delo in ali bo društvo finančno v stanju, da ga podpre, kar je za zdaj vprašljivo.« Kaj pa lahko pričakujemo od osta-lih?. »Miloš Kalc, Daniel Pettirosso in Biserka Cesar lahko resno računajo s kakšno medaljo z deželnih prvenstev.« Kolikokrat na teden trenirajo člani tekmovalne skupine? »Bazen imajo na razpolago vsak dan. Nekateri to redno izkoristijo.« Omenila si finančne težave... »Klub se ta čas preživlja izključno s članarinami. SZ Bor je v finančni krizi in nam ne more več pomagati. Za pomoč najboljšim tekmovalcem nujno potrebujemo pomoč kakega sponsorja.« (ak) Prvi letošnji nastop prinesel štiri kolajne Letošnji nastop na mednarodni plavalni »Trofeji hitrost« v Tržiču je Plavalnemu klubu Bor prinesel štiri medalje in nekaj uvrstitev v finale. Na zmagovalni oder je trikrat stopil Matteo Feruglio, enkrat pa Biserka Cesar (oba na sliki z medaljami). Feruglio je bil na 100 m prsno drugi, na 50 m prsno in hrbtno pa je osvojil bron, Cesarjeva pa je osvojila bron na 50 m prosto v času svojega osebnega rekorda. Več borovcev je doseglo uvrstitev v finale, posebej pa zasluži pohvalo Daniel Pettirosso za odličen nastop v kvalifikacijskih preizkušnjah na 50 in 100 m prsno s časoma 39, 7 oziroma 1:26, 5. Uvrstitve Borovih finalistov - 100 m dečki: 5. Miloš Kalc 1:02, 4; 100 m prsno začetniki: 5. Daniel Pettiros- so 1:27, 8; 100 m prsno dečki: 2. Matteo Feruglio 1:13, 9; 100 m hrbtno začetniki: 6. Luka Peric 1:24, 5; 50 m prosto začetniki: 7. Martin Lissiach 36, 4; 50 m prosto dečki: 7. Miloš Kalc 29, 0; 50 m prosto deklice: 3. Biserka Cesar 29, 8; 50 m prosto člani: 7. Nicoletta Corossez 30, 7; 50 m prsno začetniki: 6. Daniel Pettirosso 40, 3; 50 m prsno dečki: 3. Matteo Feruglio 34, 0; 50 m hrbtno začetniki: 7. Luka Peric 39, 9; 50 m prsno dečki: 8. VValter Bullo 36, 5; 50 m hrbtno deklice: 4. Biserka Cesar 35, 6; 50 m hrbtno dečki: 3. Matteo Feruglio 30, 3. Tekmovanje je premočno osvojilo društvo Legnoflex Plaviš iz Trevisa, pred PK Primorje, UN Friuli, PK Bor pa se j,e med trinajstimi društvi uvrstil na 11. mesto. MLADINSKI NOGOMET / OBE TRŽAŠKI ZDRU2EN1 EKIPI V DOBRI FORMI Obvestila Naraščajniki Zarje in najmlajši Gaje rešetajo mreže Mladost igrala neodločeno s Pro Romansom - Poraz začetnikov Primorja po vodstvu z 2:0 v prvem delu naraščajniki NA TRŽAŠKEM Domio-Zarja 0:9 (0:3) STRELO: Manzin (3), Ostrouška (2), Kariš, Lon-8°’ Primosi. ZARJA: Babuder, Jan Gregori, Betti (Zomada), °Hgo, Manzin, Berce (Primosi), Kariš, S kri, shouska, Spazzapan, Jaš Gregori. Ko zaigraš v popolni postavi in nimaš problemov niti na klopi, je stvar veliko lažja. Končni izidi ■O v korist naše združene vrste Zarje je zgovoren Q°kaz o moči naše ekipe, ki je tokrat popolnoma nadigrala domačine, ki tudi upravičeno zasedajo j? lestvice! Igralo se je samo na eni polovici gošča, saj so se domačini samo v začetku srečanja stTp?6^3^0 uPiraH’ potem pa so se predali. Naši ,ci80 se razigrali, kar velja še posebje za Manzi-a. m do vrha napolnili mrežo domačih, (d.gr.) IZIDI 7. KOLA: Ponziana - Esperia 1:0, Domio -arja 0:9, Costalunga - Chiarbola 1:2, Zaule - M. UonBosco 4:1, CCS - Opicina0:4. IS rL?TNI RED: Opicina, Ponziana 19, Olimpia i ’ Ouarbola 13, Mont. Don Bosco, Zarja 9, Costa-dd ^aule 7> CCS 4, Domio 1, Esperia 0. RraHODNJE KOLO: Zarja - Costalunga NA GORIŠKEM F™ Romans - Mladost 0:0 , MLADOST: Devetak, Mauri, Rossano (Figel), p^j^^g^CKadinja, Assi, Bagon, Piras (Todde), zpI^j26^0 razmočenem igrišču je Mladost zaigrala nnoti x ro' Ob® ekipi sta imeli nekaj lepih prilož-da A. koliko bolj nevaren je bil Pro Romans, to-ved t' -^tri Devetak je zelo dobro branil. Po-zelot Vv^a’ da )e bilo zaradi razmočenega igrišča težko kontrolirati žogo. Mladost je bila nevar- na predvsem iz prostih strelov. Doberdobci so v zadnjih minutah napeli vse moči, da bi dosegli zmagoviti zadetek, toda utrujenost je bila prevelika. Pohvalo zasluži vsa ekipa posebej pa vratar Devetak. (Pavšič Aljoša) NAJMLAJSI NA TRŽAŠKEM Gaja - Alt Muggia 8:0 (5:0) STRELCI: Martini (3), Pavletič (2), Strajn (2), Cemjava (11-metrovka). GAJA: Furlan, (Zomada), Kapun, Škabar, I. Križ-mancič, Pilat, Merlak, Švara, Pavletič (Martini), Cemjava, Giraldi, Strajn (Tul), Cauter. Gaja je v nedeljo dosegla še eno visoko zmago. Čeprav je bil nasprotnik slab, pa končni izid 8:0 priča o kakovosti naše združene ekipe. Tokrat so gajevci prikazali daleč najlepšo igro in prav vsi, ki so stopili na grišče so se razigrali. Že po desetih minutah tekme je Gaja vodila s tremi goli razlike, ob odmom pa je bil izid že 5:0! In tudi po odmora, ko je trener Zeželj zamenjal vrsto nogometašev, je bilo takoj razvidno, da se Alturi Muggi ne bo nič boljše godilo, in Martini je dosegel še tri zadetke. Naj omenimo, da je naša združena ekipa s to zmago spet sama na vrhu lestvice, kjer naj bi tudi ostala, saj ne vidimo resnejšega konkurenta, ki bi ji lahko prekrižal račune, (d.gr.) IZIDI: Ponziana - Esperia 1:4, Mont. D. Bosco -Zaule 6:2, San Luigi - Costalunga 1:1, Gaja - Altura Muggia 8:0. VRSTNI RED: Gaja 15, Mont. D. Bosco 13, Esperia, Chiarbola 12, Costalunga 11, San Luigi 7, Ponziana, Zaule 6, Altura Muggia, CGS 0. PRIHODNJE KOLO: Costalunga - Gaja ZAČETNIKI NA TRŽAŠKEM Primorje - Esperia A 2:4 (0:2) STrelec za Primorje: A. Milič 2 PRIMORJE: Bemetič, Ota (Cecchi), Franco, Gregori, J. Milič, lozza (Matjačič), Pipan, Kante, Stoka (Husu), Strain, A. Milič. Po zelo dobrem prvem polčasu, ko so z dvema zadetkoma Aljaža Miliča Prosečani povedli z 2:0, so v nadaljevanju popustili in Esperia je zasluženo slavila, čeprav je končni izid nekoliko previsok v korist gostov. NA GORIŠKEM Sovodnje - Piedimonte neodigrano Zaradi zelo razmočenega igrišča tekme niso igrali. DEŽELNO MLADINSKO PRVENSTVO IZIDI 9. KOLA: Staranzano - Aquileia 1:3, Gra-dese - Capriva 4:1, Itala - San Luigi 1:3, Juventina -Primorje prekinjena, Mossa - Ponziana odložena, Ronchi - San Sergio 3:1, San Canzian - Muggia 1:0. VRSTNI RED: Ronchi 27, Itala 18, San Canzian 16, San Sergio 15, Aquileia 14, Gradese 13, Ponziana, Primorje, San Luigi 11, Staranzano 7, Capriva, Mossa 6, Muggia, Juventina 4. PRIHODNJE KOLO: Juventina - San Canzian, Primorje - Staranzano. POKRAJINSKO MLADINSKO PRVENSTVO IZIDI 9. KOLA: Pieris - Mont. D. Bosco 2:1, Opicina - Edile 3:0, Monfalcone - Costalunga prekinjena, Chiarbola - Lastte Carso 2:1, Olimpia - Vesna prekinjena, SanfAndrea - Domio 1:2, Portuale -Turriaco 7:1. VRSTNI RED: Domio 27, Opicina 21, Latte Carso 18, sanfAndrea 17, Monfalcone, Portuale 16, Edile 15, Chiarbola 13, Olimpia 9, Pieris 7, Costalunga 6, Mont. Don Bosco 5, Turriaco 4, Vesna 2. PRIHODNJE KOLO: Vesna - SanfAndrea ŠD MLADINA - smučarski odsek prireja od 22. decembra do 1. januarja 1997 zimovanje v Mariboru (pohorska smučišCa). Podrobnejše informacije in pojasnila dobite na sedežu društva v Domu Alberta Sirka vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo tudi odborniki društva ali na tel. št. (040) 213518. SK BRDINA sporoča zainteresiranim, da je treba položiti akontacijo za zimovanje v Mariboru najkasneje do ponedeljka, 2. decembra na sedežu kluba v Proseški ulici 131 od 19. do 20.30. SK DEVIN obvešča, da je še nekaj prostih mest za novoletno zimovanje v smučarskem centru Falcade (BL) od 26. decembra do 1. januarja 1997 ter od 1. do 6. januarja 1997. Javite se Cimprej! SK DEVIN obvešča zamudnike, da lahko dvignejo smučarsko izkaznico FISI ob torkih na sedežu v Cerovljah. Tajništvo deluje od 20.30 dalje, tel. št. 2916004. JK CUPA vabi elane na društveno večerjo, ki bo v soboto, 23. t.m., ob 20. uri v restavraciji Sardoč v Prečniku. Prijave sprejemajo do petka, 22. t.m., na sedežu društva in pri optiki Malalan na Opčinah. 18 NAPOVEDI PRIREDITEV GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TBST SSG - Kulturni dom Predpremiera krstne uprizoritve komedije »Afrika ali Na svoji zemlji« bo danes, 20. km., ob 16.00 (red H) in ob 20.30 (red D) in jutri, 21. km., ob 20.30 (red E). Premiera bo v petek, 22.t.m., ob 20.30 (red.A). Avtor in režija Boris Kobal. SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 V petek, 22. t. m., ob 20.30 (red A) - in v nedeljo, 24. km., ob 18.00 (red B) - koncert sopranistke S. Patchell, orkester in zbor gledališča Verdi. Vodi K. Martin. Pri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku prodaja vstopnic za vse koncerte.Urnik blagajne Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2. decembra. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 20. km., ob 20.30 - G. Feydeau »L’al-bergo del libero scambio«. Režija Mario Mis-siroli. Nastopajo Geppy Glejeses in Daniela Poggi, Carlo Croccolo. V abonmaju- predstava št. 6 Jrumen) (red premiere). Od 26. t.m. do 1. decembra - ERT-CTB »Pesta d’anime«, tekst in režija Cesare Lievi. V abonmaju - predstava št. 12 (modri) Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo- La Contrada Danes, 20. t. m., ob 20.30 predstava: Moss Hart in George Kaufman »Quel signore che venne a pranzo«. Režija Ennio Coltorti, nastopata Oreste Lionello in Ivana Monti. Vstopnice dobite pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063-638311) in v gledališču Cristallo (tel. 390613-948471). KOROŠKA CELOVEC Slomškov dom: Danes, 20. t.m., ob 16.30 -Kako približati otroku knjigo? - srečanje z bibliotekarko in sociologinjo M.Logar iz mari-bora. Tischlerjeva dvorana Mohorjeve: Jutri, 21. t.m., ob 19.00 - podelitev Eispielerjeve nagrade krškemu škofu dr.E.Kapellariju. TINJE Dom prosvete Sodalitas: Danes, 20. t.m., ob 19.30 - Predavanja prof. M.Ferenc »KoCev-ska-izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev« in prof.G.Zupana »Značilnosti sakralne umetnosti na Koševskem«.. V petek, 22. t.m., ob 15.00 - Začetek seminarja »Gradbeni kamni osebnosti« - predava Thomas Feichtinger (do nedelje ob 17.00). ŠNETJAKOB V ROŽU Višja Sola v Senpetru: V petek, 22. t.m., ob 8.30 - Dan odprtih vrat. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: v petek, 22. t. m., ob 20. uri koncert s skupino »Trio in flagranti«. TRST Kinodvorana Madonna del Mare (Trg Ro-smini - Ul. Sturzo 4): ciklus filmov »Da bi razumeli odvisnost«, ki ga prireja združenje Hyperion v sodelovanju s Cappello Under-ground: Jutri, 21. t.m., ob 20.00 -»Amarsi« (When a Man Loves a Woman) USA 1994- Luisa Mandokija. Igrata Andy Garcia in Meg Rayan. Ob 19.30 razprava -»II fuoco dentro«. Vstop prost. GORICA Kulturni dom Danes, 20. t.m., ob 20.30 - predstavitev knjige »Zaznave in odtenki« (Percezioni e sfumature) Alda Rupla, prireditelj ZSKD - Gorica. Mala dvorana: Jutri, 21. t.m., ob 18.00 -Srečanja z avtorji :Tone Pavček - Predstavitev najnovejše zbirke poezij »Temna zarja«. Pesnika bo predstavil slov. književnik dr. C.Zlobec. TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 V torek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Tartini iz Ljubljane. Na sporedu skladbe Tartinija, Mozarta in Schuberta. Prodaja in dvig abonmajev vsak dan na Glasbeni matici. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 25. t.m., ob 20.30 - koncert Čelista Davida Geringasa in pianistke Tatjane Geringas. Na sporedu H. Wolf, G.Ligeti, A. Schnittke in J. Brahms. OPČINE Prosvetni dom SKD Tabor - Openska glasbena srečanja: 1. koncert novega niza bo v nedeljo, 24. t.m., ob 17. uri. Nastopa dno Tamara Tretjak (flav- ta) in Claudia Sedmak (klavir) s sporedom skladb 20. stoletja TRŽIČ Občinsko gledališče Nocoj ob 20.30 - Koncert ameriškega pianista Stephena Hougha. Na programu Čajkovski, Schubert in Chopin. GORICA Kulturni center L. Bratuž Koncertna sezona 1996/1997': V sredo, 27. t.n., ob 20.30 - koncert pianista Mirana Devetaka. na sporedu Haydn, Rachmaninov, Bartok, Prokofjev. Kulturni dom V petek, 29. t.m., ob 20.30 - »September songs - La mušica di Kurt Weil« - Goricaki-nema - film, ki ga prireja Konoatelje. TRST Miramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praski zaklad«. Urnik: 9-18. Miramar - Skulptura v parku: v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cava-liere, C. Ciussi, B. Munari. M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassa-nese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Piera Ninfe z naslovom »LTiniVerso del tango« Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Galerija Torbandena: Na ogled je razstava slikarja Cveta MarsiCa z naslovom »Fertili-dades». Gostilna »Stalletta« (Sv. Jakob): do 30. t. m. bo na ogled skupinska razstava tržaških slikarjev z naslovom »Sapori d’autunno», ki ga organizira Književni krožek Furlanije-Ju-hjske krajine. Galerija Minerva (Ul. S. Michele 5): še danes, 20. t. m. razstavlja Graziella de Comelli Tretjak. Galerija Isis (Ul. Corti 3/A): do 23. t. m. je na ogled razstava »La Madonna della salute nel cuore di Trieste«. GORICA Kulturni dom: še danes, 20. t. m. je odprta fotografska razstava Zdravka Rijavca »Čarobni svet Vipavske doline«. V sredo, 27. t.m., ob 18.30 otvoritev skupinske razstave goriskih slikarjev ob 15. obletnici otvoritve Kulturnega doma. Kulturni center Lojze Bratuž: do 30. t. m. je na ogled razstava zamejskih likovnih ustvarjalcev. Urnik: od 17. do 19. ure vsak dan. razen ob sobotah in nedeljah. Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Arriga Tonuttija. PASSARIANO Villa Manin: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. KOROŠKA CELOVEC Generalni konzulat RS - Na ogled je razstava slik in stekel Jožeta Horvata-Jakija. Bau Holding Kunstforum: Od 21. t.m. do 18. decembra bo na ogled razstava del Farida Sabha. Deželna galerija: Do 24. t.m. je*na ogled razstava koroškega umetnika F. Stenkellnerja. Kunsthalle Ritter: do 22. decembra je na ogled razstava Lavvrence VVeiner »Slipping and sliding«. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«. TINJE Galerija Tinje: Do 7. decembra bo na ogled razstava »Kočevska - izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev«. LIBUČE Galerija Falke: na ogled razstava »Pehodi/ubergan-ge« R. Benetika in akad.slikarja B. Borčiča. VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.09 (D) Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (1.14) (IC) iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (2324), Portogmaro (6.04) (0.07), Ttič (0.50). 5.41 6.02 (IR) (IC) Tržič (6.03), Portogruaro (6.43),Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. (1.50) (6.30) (IR) (R) Benete j23.50), Mestre (23.59), Portogmaro (0.44), Portogmaro (5.13), Tržič (6.07). 6.51 (R) Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja. (7.02) (D) Portogmaro (5.49), Tržič (6.38). 7.17 (E) Tržič (7.39), Portogmaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke (7.41) (D) Portogmaro (6.35), Tržič (7.16). 8.04 (IC) (9.15). (7.58) (E) iz Rima, Mestre (6.06), Portogmaro (6.46), Tržič (7.33). Tržič (8.26), Portogruaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom). (8.45) (E) iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič 9.01 (IR) Trač |9j23J Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Be- (9.13) (10.05 (R) (E) Portogmaro (7.52), Tržič (8.44). iz Lecceja, Benete (8.12), Mestre (8.22), Portogmaro 11.01 (IR) Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Be- (9.00), Tržič (9.42). 12.04 (IC) netke (12.59). Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z dodatkom). (10.55 (IR) Benete (8.55), Mestre (9.05), Portogmaro (9.49), Tržič (10.32). (11.55 (E) Brtiete ^(9.55), Mestre (10.05), Portogmaro (10.49), 12.39 13.00 (R) (D) Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Be- (13.55 (IR) Benetke ^1.55), Mestre (12.05), Portogmaro (12.49), 14.01 (IR) netke (15.02). Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.49), Be- (14.55 (IR) Tržič (14 ^2) S5)’ Mestre t13-05)’ Portogmaro (13.49), netke (15.59). (15.31 (R) Portogmaro (14.11), Tržič (15.04). 14.08 (R) Tržič (14.36), Portogruaro (15.34) - občasna vožnja. (15.48 (IC) iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogmaro (14.48), Tržič 14.55 (IC) Tržič (15.17), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levarte (vozovnica z dodatkom). (16.23 (D) (1524). Benetke ^1424), Mestre (1433), Portogmaro (15.17), 15.17 (D) Tržič (15.39), Portogruaro (16.20), Mestre (17.06), Benetke (17.15). (16.56 (IC) iz Zuricha, Mestre (15.19), Portogmaro (15.56), Tržič (16 33) 16.01 (IR) Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59). (17.55 (IR) Benete ^5.55), Mestre (16.05), Portogmaro (16.49), 17.17 (E) Tržič (17.39), Portogruaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11). (18.48 (R) Benete £16.23), Mestre (16.32), Portogmaro (17.26), 17.29 (R) Tržič (17.57), Portogmaro (19.10), Mestre (20.05), Be- (18.55 (D) Benetke (16.55), Portogmaro (17.05), Tržič (18.32). 18.01 (IR) netke (20.17). Tržič (18.23), Portogmaro (19.04), Mestre (19.42), Be- (19.11 (R) Benete H 6.55), Mestre (17.05), Portogmaro (17.49), netke (19.59). (19.55 (IR) Benete (17.55), Portogmaro (18.49), Tržič (19.32). 19.01 (E) Tržič (19.23), Portogmaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce. (20.44 (D) Benete £18.30), Mestre (18.40), Portogmaro (19.24), 19.31 (R) Tržič (19.59), Portogmaro (20.53) - občasna vožnja. (20.55 (IR) Benete ££8.55), Mestre (19.05), Portogruaro (19.49), iz Milana, Mestre (19.49), Portogmaro (20.24), Tržič 20.04 (IR) Tržič (20.26, Portogmaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03). (21.24 (IC) 20.32 (E) Tržič (20.55), Portogmaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo. (22.03) (IC) (21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogmaro (21.03), 22.20 (E) Tržič (22.44), Portogmaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (23.00 Tržič (21.39). (8.00). (R) Benete £20.46), Mestre (20.55), Portogmaro (21.53), (23.55) (E) Benete £21.55), Mestre (22.05), Portogmaro (22.49), Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER (5.15) (R) občasna-vožnja, Tržič (5.40). Gorica (6.05), Videm (6.39). (6.44) (R) občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),. (5.51) (R) občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20). (729) (R) občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02). (6.18) (D) občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34). (7.51) (D) občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28). (6.43) (R) občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07. (8.25) (R) občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57). (7.23) (IR) Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28). (8.32) (D) občasna vožnja. (8.15) (R) občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38). (8.39) (R) občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10). (8.23) (D) občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Vkiem (9.39). (9.20) (R) občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52). (9.23) (IR) Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28). (9-53) (IR) Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30). (10.15) (R) občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41). (10.34) (D) občasna vožnja, Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08). (11.23) (IR) Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28) (11.41) (R) občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13). (11.40) (R) občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08). (12.29) (IR) Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06). (12.09) (R) občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37). (13.41) (R) občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13). (12.23) (D) občasna vožnja, Tržič (12.48),Corica (13.10), Videm (13.38). (13.45) (D) občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17). (13.23) (IR) Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28). (14.29) (IR) Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06), (13.40) (R) občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08). (15.05) (R) občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37). (14.15) (R) občasna vožnja, Tržit (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41). (15.43) (RD) občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14). (14.23) (D) občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39). (16.29) (IR) Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06). (14.44) (R) občasna vožnja. Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14). (17.41) (R) občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13). (15.23) (IR) Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28). (17.43) (D) občasna vožnja, Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17). (16.15) (R) občasna vožnja, Tržič (16.43). Gorica (17.07), Videm (17.43). (18.23) (R) občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56). (16.23) (D) občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39). (18.29) (IR) Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06). (16.56) (R) občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21), (19.21) (R) občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52). (17.23) (IR) Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28). (19.44) (D) občasna vožnja, Vdem (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18). (17.36) (R) občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04). (20.23) (R) totem (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56). (17.48) (D) občasna vožnja. (20.29) (IR) Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06). (18.09) (R) občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35). (21.44) (D) občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18) (18.23) (D) občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39). (22.29) (IR) Videm (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06) (18.46) (R) občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14). (0.48) (IR) Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21) (19.23) (IR) Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28). (20.11) (D) občasna vožnja, Tržič (20.37). Gorica (20.59), Videm (21.28). (21.23) (IR) Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28). (23.14) (R) Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA i VRSTA SMER URA VRSTA smer" 0.15 (E) nadaljuje v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte 9.08 (E) nadaljuje v Zagreb 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.16 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.01 (E) prihaja iz Budimpešte 18.16 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Zagreba IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 28:30 Kotiček: Gustav TV dnevnik © RAI 1 6.30 10.00 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.00 15.45 16.10 '8.00 18.10 '8.50 '9,35 20.30 20.35 20.45 20.50 22.30 23.00 23.05 0.00 0.30 1.00 Dnevnik. 6.45 aktualna oddaja poletna Unomat-tina (vodita M. Teresa Ruta, Ludovico Di Meo), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Citty Citty Bang Bang (kom., ZDA ’68, i. D. Van Dyke, S. Ann Hovves, L. Jeffries) Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta -Portret (i. J. Seymour) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Dok.: Kvarkov svet'- Na preži v savanah in puščavah (vodi Piero Angela) Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualna odd.: Italia sera (vodi Luca Giurato) Variete: Luna Park I Vreme in dnevnik Športne vesti Aktualne teme v oddaji II fatto (vodi E. Biagi) Variete: La Zingara TV film: Una vita per vincere (dram., Nem. ’95, i. C. Paul, H. Ferch) Dosje: Zenske na razpotju Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, noCni razgovori in vremenska napoved Aktualno: Media/Mente Sottovoce - Potihoma -Nočni pogovori RAI 2 6.40 7.00 8.20 10.00 10.50 11.00 11.30 13.00 14.00 14.50 16.15 16.05 18.10 18.30 18.45 19.55 20.30 20.50 22.40 23.20 0.00 0.10 Glasba: Scanzonatissima Variete za najmlajše Film: Samurai cow boy (vestern, ZDA ’93) Nanizanka Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg2 33.11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Nan.: Schwarzvaldska klinika Nad.: Quando si ama, 15.15 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Šport in dnevnik Sereno variabile - Nasveti za izlete in potovanja Nan.: Un caso per due -Primer za dva Variete: Go-Cart, risanke VeCemi dnevnik Film: Mamma, mi si e depresso il papš (It. ’95, i. A. Roncato, E. Giorgi) Glasba: Poezija in glasba Dnevnik in vreme, knjige Danes v parlamentu Šport ^ RAI 3 6.00 9.00 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 15.10 15.30 17.00 18.20 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.55 0.30 Jutranji dnevnik. Drobci Film: Šansone e il tesoro degli Incas (pust, It. ’64) Videosapere: Vstop prost, Domača telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Filozofija, Živali, itd. Dnevnik • Nan.: ENG - V živo Aktualno; Kljub vsemu, moja Italija Deželne vesti, dnevnik, 14.50 Znanstveni dnevnik, 15.00 Eurozoom Nan.: Blue Jeans Športno popoldne Oddaja o znanosti in naravi: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole (i. Ida Di Benedetto) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano Dnevnik, deželne vesti Dok.: Mixer Nan.: Neverjetne zgodbe Dnevnik, pregled tiska ® RETE 4 ITALIA 1 {r Slovenija 1 Slovenija 2 6.40 9.00 9.50 10.00 12.30 13.30 14.00 14.15 15.35 17.45 18.55 19.25 20.40 23.00 TV film: Barcellona - Pri-gioniera di una vendetta Nad.: Kassandra Aktualno: Peste e coma Nad.: Zingara, 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Cuore selvaggio, vmes (11.30) dnevnik Kviz: La mota della for-tuna - Kolo sreCe Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri - Steze Film: Belle ma povere (kom.. It. ’57) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi L Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Suspect - La vbce del silenzio (krim., ZDA ’87, i. Cher, D. Quaid) Film: Ti amero... fino ad ammazzarti (kom., ZDA ’90, i. K. Kline, T. Ull-man), 1.15 Night Line @ CANALE5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.45 14.10 15.30 16.00 17.30 18.00 18.45 20.00 20.20 22.30 22.45 23.15 1.30 Na prvi strani, vremenska napoved Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualna odd.: Forum -SodišCe (vodita Rita Dal-la Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, J. McCook) Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Sisters "(i. Sela VVard, Svrosie Kurtz) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky (i. Dock Christie) Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodi C. Parodi) Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Nogomet: Manchester United - Juventus (Cham-pions League) Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Otroški variete, vmes Videostrani Tedenski izbor: Poslovna Ciao ciao mattina Karaoke, razvedrilna od- borza Nan.:Highlander, 10.20 daja TV Koper-Capodi- V žarišču Baywatch, 11.30 Street stria Sodni dan, ponovitev fil- Justice Otroški program: Jekleni ma Aktualno: Planet jezdeci, 7. del avstralske Tihomorsko poslanstvo, Odprti studio, Fatti e mi- nanizanke ponovitev angleškega sfatti, 12.50 Šport studio Tedenski izbor: Roka barvnega filma, 1956 Otroški variete Ciao Ciao rocka Elementi etnografskih Parade, risanke National geographic, 18. posebnosti z naravnimi Varieteja: Niente panico, del ameriške dokumen- lepotami tihomorskih 14.30 Colpo di fulmine tarne oddaje otokov predstavljejo sim- Nan.: Willy, princ iz Bel Slovenski ljudski plesi patičen okvir za nepro- Aira (i. Will Smith), Poročila blematično gladkotekočo 15.30 Sweet Valley High Kolo sreče, ponovitev zgodbo glavnega junaka, (i. C. Danie. R.J. Bittle) Videostrani ki je moral reševati in Variete: Planet Tedenski izbor: Dlan v upravljati lokalne pro- Nan.: Cinque in famiglia, dlani bleme 17.30 Renegade TV Konferenca Homo turisticus, oddaja Odprti studio in vreme, Slovenski utrinki, oddaja o turizmu 18.55 Šport studio Madžarske TV Sova: Splošne poizvedbe, Nan.: VValker Texas Ran- Ljudje in zemlja; ponovi- 12. del francoske nani- ger (i. Chuck Norris), tev zanke 20.00 Willy, princ iz Bel TV Dnevnik 1 Tenis, finale ATP tur- Aira (i. W. Smith) Otroški program: Pod nirjev, prenos Film: Eward mani di for- klobukom Umor 1. stopnje, ponovi- biče - Edvvard Scis- Po Sloveniji tev 4. dela ameriške na- sorhands (fant., ZDA ’90, Umetniki za svet daljevanke i. J. Depp, D. Wiest) Risanka Castlovi, 20. del angleške Nogomet: Porto - Milan Kolo sreCe, tv igrica nadaljevanke (Champions League) TV Dnevnik 2 Šolska TV, Sofokles, po- Aktualno: Fatti e misfatti Šport snetek predstave SLG Italija 1 šport V žarišču Celje Aktualno: Planet Film tedna: Samota, Maribor: košarka za Ko- Nan.: Paiadise Club španski film racev pokal, Satex - Pra- TV Dnevnik 3, vreme ga, prenos Šport Tenis, finale ATP tur- # TELE 4 Sova: Kvantni skok, 25. nirjev, posnetek iz Han- del ameriške nanizanke novra Čarobne v velemestu, po- Barcelona: Evropska liga v novitev 4. dela angleške košarki, Barcelona - Smelt 16.45, 19.30, 23.00 Do- nanizanke Olimpija, prenos godki in odmevi TV jutri, videostrani Nogomet: Liga prvakov, Košarka lige A2: Basket Porto - Milan, posnetek Rimini- Pall. Gorizia Euronevvs Verde a Nord-Est Oddaja o živalih Zoom Il supplemento Nogomet: Pontedera - Triestina Zoom IB Koper Filmske novosti ® MONTECARLO 13.00 11.00 14.00 17.00 19.55 20.30 22.45 20.00, 22.30, 1.30 Dnevnik, 13.30 Šport Nad.: Acapulco Bay Nan.: Charlie’s Angels Variete: Ko bi bil Sherlock Holmes Nan.: A. Hichcock Variete: 11 grande gioco del Mercante in fiera Film: Monkey Shines 15.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 19.50 20.20 22.20 23.35 Tenis - Hannover, svetovno prvenstvo ATP - direktni prenos Pogovorimo se o.... Alpe Jadran Vesolje je.... Program v slovenskem jeziku: Problemi mladih Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Huckleberry Finn - risanke Mediteran Nogomet. Liga prvakov, Porto - Milan, direktni prenos Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Košarka - Evropska liga, Barcellona - Smelt Olimpija, posredni prenos Slovenija 1 5'00,6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, l2-00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21 '00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otro-ci; 7'50 Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-19'45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni uttp; 21.(X) Medigra; 21.05 Boris Bazurov iz Kusije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5-00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dr>evnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pre-9ted; 8.50 Koledar prireditev; 9.15 Malčki o; .35 Popevki tedna; 9.45 Kje vas čevelj žu- 111.00 Moped show; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, Verne; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Modne novosti;!7.30 Obvestilal; 18.00 Vroči stol; 9-30 Glasb, večer z J. VVebrom. rock, folk. Slovenija 3 ®o0°. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb, revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov in koncertov; 20.00 Radio-teka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.40 Power play; 10.45 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbav-no glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 18.45 Maschere nude (L. Pirandello); 19.30 Šport. Radio Trst A 8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Slike iz življenja igralke; 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Revija ZCPZ: MGS z Opčin; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15,30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trieste Prima 1996; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Slov glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-9.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Osrednji koncert SPZ: Glej vrh Obirja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT tl.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061 -345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. posmi predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM- Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 07.10 in zašlo ob 16.31. Dan bo dolg 9 ur in 24 minut. Luna bo vzšla ob 14.06 in zašla ob 1.37. Danes: ob 5.53 najvišje 42 cm, ob 12.44 najnižje -31 cm, ob 18.32 najvišje. Tutri: ob 0.03 najnižje -26 cm, ob 6.36 najvišje 47 cm, ob 13.24 najnižje -42 cm, ob 19.27 najvišje 21 cm. BIOPROGNOZA Sprva bo vremenski vpliv močno obremenilen, sredi dneva in popoldne pa bo njegova jakost postopoma slabela. TEMPERATURE REK X- POSTAJA stC POSTAJA stC Mura Gornja Radgona 8,7 Iška Iška 7,8 Sava Radovljica 8,0 Savinja Veliko Sirje 8,2 Sava Hrastnik 9,7 Paka Šoštanj - Sora Suha 10,0 Soča Solkan 9,5 Ljubljanica Moste 10,7 Idrijca Podreteja 9,5 Gradaščica Dvor v 9,1 Vipava Dolenje 9,8 B# TEMPERATURE V GORAH °c 500 m........................................ 9 1000 m....................................... 7 1500 m............-........................... 3 2000 m....................................... 2 2500 m........................................ -2 2864 m........................................ -4 J OVIDEM 9/5 fcN. GORICA GORICA ^ 9/3 O LJUBLJANA 5/5 N. MESTO POSTOJNA O 5/3 KOČEVJE 6/4 O ZAGREB 7/4 O Slovenija: Spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami-V petek pa bo večinoma suho. Hladneje bo. SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE GAZ : . - Njegov »opekarski« podvig v Guinnessovi knjigi rekordov V londonskem živalskem vrtu si je John Evans iz Derbyshira postavil na glavo kar sto opek, tako da ga bodo vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov za leto 1997 (AR) Francija uvedla »merilec« nasilja, ki se pojavi med oddajami na TV PARIZ - Na francoskih televizijskih ekranih se med nekaterimi oddajami in filmi v desnem kotu pojavljajo geometrski liki (krog. trikotnik ali kvadrat), ki gledalce opozarjajo na stopnjo nasilja, ki ju vsebuje oddaja. Za ta sistem simboliziranega opozarjanja se je odločila francoska Komisija za avdiovizuelno nadzorstvo (CSA). Njeno pobudo so podprle vse glavne javne in zasebne televizijske mreže, vsaka pa je samostojna, da po lastni presoji odloči, katere so primerne in katere neprimerne oddaje. Na javnih televizijskih mrežah (FR-2 in FR-3) in na zasebnih TF1 in M6 zeleni krogec v desnem spodnjem kotu ekrana opozarja, da je priporočljivo privoljenje starSev, če hočejo otroci gledati tak program; oranžni trikotnik zahteva privoljenje staršev, ker te oddaje niso primerne za otroke izpod 12. leta starosti; rdeči kvadrat pa opozarja, da je ta program namenjen izključno odraslim. Ta sistem ne predvideva simbolov za pornografijo in skrajno nasilje, ker te televizijske mreže takih oddaj ne predvajajo. Poglavje zase je Canal plus, televizijska mreža s kodiranim televizijskim signalom, ki pa že dalj časa opozarjana »skrajnostne« oddaje. Sistem naj bi zavaroval otroke pred valom nasilja, ki vsak dan prihaja s televizijskih ekranov v filmih, nanizankah, nadaljevankah in celo v risankah iz uvoza. Xa-vier Couture, generalni direktor TF1, je pohvalil ta sistem, ki za razliko od vsiljene cenzure le opozarja na nevarnost in tako jamči medijsko svobodo. V bistvu je to podobno znaku »nevarni ovinki« na gorskih cestah, ki avtomobiliste opozarjajo, naj pazijo pri vožnji. CSA se je torej odločila za mehkejši pristop k temu problemu. Nemci so uvedli cenzuro, s katero prepovedujejo vse oddaje, ki podpirajo rasno mržnjo in sovraštvo. V ZDA že napovedujejo poseben mikročip, s katerim bi zatemnili vse nasilne in pornografske prizore. Seveda pa bo treba še preveriti smotrnost francoskega sistema. Vzgojitelji in izvedenci opozarjajo, da ta sistem zahteva prisotnost staršev. Ker pa marsikateri starši uporabljajo televizijo kot ceneno elektronsko varuško, pred katero otroci precepijo ure in ure, je zelo nevarno, da bi otroke barvani krogci, trikotniki in kvadrati privabljali, tako da bi iskali prav take »prepovedane« programe, ki jim lahko dajo gotove emocije. Francoski TV sporedi Televizijske mreže iz Franciji so uvedle nov način opozarjanja staršev na televizijske oddaje, ki niso primerne za otroke. Simbol se pojavi v Simbol se pojavi samo ob začetku omaje. ; Simbol ostane na ekranu do konca oddaje. Potrebno je privoljenje staršev. Oddaja ni primerna za otroke izpod 12 let. Di Simbol ostane na ekranu do konca oddaje. Oddaja za odrasle; ni primerna za otroke izpod 16 let starosti. AP/T. Tso