ra KOPITAfiJSVA liJUabJftlTA 218 (1308) glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. X. gr. Lavoratori F Ascoltate questa sera alle ore 20.50 il Panorama sindacale di B. Petronio, che viene trasmesso dalla Radio Trieste - zona jugoslava tutti i mercoledi sulla lunghezza d'onda di metri 240. TRST sreda 14. septembra 1949 Cena 15 lir * 2.50 din Monnbiroievci in sindikati ':ii razbijaškega '^ih inlodelovanja tr- Z mblV01evcev Umreti* najniočnejša množii-^ £iw • 0raaniz^eija proleta-j, j !’ sindikati, ki so na-^rZ- 9. enotnosti, revo- ^*dtva f 0r.gllnizacije tržaškega butične hJuasa.oborožen* proti- ^ po ® vstaje, so ves ^ rMreriLl &redstm?Rle v razredni ud0mJ ntični perspektivi re- Po tZ* . * za oblast foto tnforrnbiroja so se ‘ vidaliij-1!1 sindikatov po la-i-« Vc\ In izključili iz ^bene £ Poštene, dosledne in vstva Jdstavnike tržaškega borbi pr'l?rzene revolucionar-Pniirh dnik sindikatov je . kar • ’10 Zaleti sovražnik J?fe*ga n! re'°cHucionamo na-d tedaj se je začela v^ota 7 Ozred-nb - borbenega !J°’ sp tH.Zno buržoazno teo-'»tafi „ Zdivja ne sme vme- , J,*?*«-. _ . tT”0' SO Zn-a^ati 2a politično TSova« 1 v 7130 uvajati ta-r,^rjde rj-,? ekonomistično lini-? Estetul0na- Zato so obsodili tj' biZ/i *lndikalno Unijo, češ dPočna in škodljiva ŽMtC gibanju- Torej nič ZKZL* Slndikatih, temveč t^iike v ,° borbo za majhne okviru kapitalistične- "^}oT!kate. da se sindikati . spremeniti torej i*1*1. nekakšno izključno S?**«, 'V/ * I u51 ^nJ[aanizacijo delavcev, k hba- organizacije raz• £ ^ Pa Jn Proletariata. (Koli-£ n°šnje informbirojev-;.,!jaie , enotnih sindikatov Rk, rtn^noms^e zahteve de- tn*° videU Poznem- i -nojj “ut razbili sindikalno 1-.H ni-^o B, češ da so tam-5 izdajalski, zato j3llotsindikalni odbor cone j/ntte; prejeti njihove likvi-Protirazredne linije. £&s£ll\te P0- Predstavlja VnS!I alnem polju prvo in. ■tešijo italijanski na- dikciji, pred katero J^ra,t «grehe» pretek- '■ti se razrednemu tistih in «neomade-ti pred njo. Toč- '■"/or k, ‘‘^fc^oje^fnalo tudi današnje1 J*0 vodstvo Enotnih f^1io,. sv se odpovedali ‘ Zmenili stike z raz-| KMti*1 cor>e B terUkvi- \ % ir., tov so ponudili ■ju bila bo- De- 7* Z^razredm ^nača? ^ t)P\ 0V’ so ponudil iVski zbornici. Tak ?■<. '*« n! enotnost ni UU Vi razrednega ^ rkZ^0n£notno:d s člani '\VitlCe. ai ■ | 'A ,. Pltula 4^0sr, Vs ■E; S z'° icije pred bur- t '°0rnir e> ampak enotnost > ,raPit\ • Sr^ . edn % “notnih %u*ooali razJVom- enotnost z .V1*1 tr«. , e9u sovražnika v na škodo članov -t sindikatov in itr 'U!:ah iCe■ Namesto da bi ''"'V' kot y°dstvo Delavske v fflbkata razrednega V* ^kih vrstah, kot p ^hvsi Vsiie enotnosti, pa kakor da je mo-\ ^tdss■ 5t v razrednem Si 11)1 sovražnikom. iifeto ^ ni bda ponujena JC^ine,,, Konoesij buržoaziji V%r„ e,,t »oyu> ona vsebuje (j .,!«čne koncesije. uš!assne, biia Delavska X^e !"0?'3ena 0d strasti Mn£lonal ‘ šovinistične vV^ifetlsso07"- dn * polnočjo Nj^ttčn; f.'00 gibanja na r.r 'i* ;r'~,n-e »aoiona-'^‘ r£ir°iovc^a ej lini^ 30 lbVfcPOjiA;! ^ ZTLašli \ ^ijo osnovno po S^kct^ke Vi,, °levri 3 ]l 7 SfCUP,!0 t, rp„s, . ^alijanslco na- < V® iB Mto ^ t^lneni sni. enotnosti tudi ',N> «eu^l3U' lini- SN ^ splošnemu is5«4Sj“^ SS^»"S“ ■ u Pai-ni ’ koliko je ts-eba S ^ VortČ ko iz 3h,di- %% uik«te j,7]* sme vme' %% k£?k,°r ie sploh ker Lkjer koli se ona iuSftiUa( [0 Poro!„ real:- fezm/^e S > »M Poistit ‘?t0y je do. E^1 ™f°rrnbiro-Ns^V ie dp t°ftnih ^ka. *isiw. *Pu»a ba’ da ^not-5 tlwNrrij iuenš Iniciativo RR C! področju De-6 ira drufli e delavstva ne zmenijo, da delodajalci nemoteno vršijo ofenzivo' na vsej črti proti delavstvu, ki doživlja vsak dan nove poraze. Tlazpuščeni so bili tovarniški komiteji, ki so predstavljali močno orožje v rokah delavstva v borbi za svoje vsakodnevne ekonomske zahteve. Odpusti delavstva so na dnevnem redu, ne da bi se sindikat kadar koli resno boril proti temu. Podpisujejo se razne kolektivne pogodbe, ki v glavnem sankcionirajo zahteve in koristi delodajalcev, obstoječe, že podpisane se kršijo na škodo delavstva itd itd. Poraz za porazom doživlja tržaški proletariat tudi na sindikalnem polju, odkar so informbirojevci prevzeli vodstvo Enotnih sindikatov. Nobene resne borbe za ekonomske interese delavstva. Najbolj izrazit primer takšne situacije dokazuje sporazum, ki je bil pred časom sklenjen po kratki stavki z delodajalci, ko so eni in drugi sindikati pristali no odpuste delavstva, vrhu tega pa še na to, da bodo zaposleni delavci delali prostovoljno po nekaj ur za odpuščene delavce. Kje se je kdaj v zgodovini razrednega sindikalnega gibanja zgodil primer, da bi sindikati pristali na odpustitev delavcev, povrh tega pa še, da bi delavci vzdrževali kapitalistom rezervno delovno silo, To predstavlja odkrito izdajstvo interesov proletariata. Potem je popolnoma razumljivo, če je delavstvo nad svojim i sindikati razočarano in da je postalo apatično, da veliko število delavstva sploh ne obnavlja svojega članstva v sindikatih itd. Potem ti pa pride Destradi in reče: ((Delovanje Enotnih sindikatov v zadnjem letu je bilo odločilno, ker je vrnilo delavcem zaupanje v sindikat in kot posledica tega tudi v partijo». Večjega roganja V obraz proletariatu pač ni mogoče zahtevati. Tako dela lahko^samo tisti, ki nima nič več skupnega z interesi proletariata. BRANKO BABIC DANES - OSMI DAN PROCESA PROTI »PRIMORSKEMU UMIMII BILO IH Preds. Bayliss dovolil za danes soočenje prič obrambe s pričami obtožbe, toda... pod pogoji: obramba mora 18 ur prej predložiti pismeno imena prič in pismena vprašanja, ki pa jih predsednik lahko črta. Za vprašanja pa seveda ne bo zvedel nihče razen njega Včeraj, to je sedmi dan razprave proti našemu odgovornemu u-redniku, je bil še vedno posvečen pričam obtožbe. Pričala sta še dva Človeka, ki sta bila več ali manj na liniji pričanja vseh ostalih prič obtožbe, to je, da sta se dobro spominjala, da takrat ni bil nihče tepen, da pa _e drugih dogodkov nista hotela ali mogla spomniti. V tem bi bila glavna težnja včerajšnje dopoldanske razprave (popoldan se ni vršila), kakor je bila to težnja razprave, ki se je vršila predvčerajšnjim, t j. 12. t. m., katere poročilo smo objavili včeraj v. našem časopisu. Obtožba hoče na vsak način in za vsako ceno dokazati, da je bila vest, objavljena v «Primorskem dnevnikuss o pretepanju šoferjev, neresnična. Obenem seveda tudi, da so šoferji, ki so pričali o tem pretepanju na razpravi proti našemu odgovornemu uredniku ali bolje proti edinemu slovenskemu dnevniku na Tržaškem ozemlju, govorili neresnico. Zato tudi vojaški tožilec kap. Dye, to je razumljivo, ker je tožilec, postavlja vso teio svojih vprašanj na to, če je kdo od prič videl, da je bil kdo od šoferjev klofutan. boksan, brcan, uv če je kdo od prič videl, da. je imel kdo od šoferjev. (Sauli, Goa tin da Zupančič) oteklo lice, črno oko ali kako drugo poškodbo. Priče, bodisi da so to angleški naredniki ali vojaki, bodisi da so tolmači ali pa civilisti (od civjlistcv s.o za obtožbo pričali samo inšpektor Lugnani, Badovini in včerajšnja priča Gulli), so seveda vse dejale, da niso nikogar, videle, da bi bil klofutan itd. ali da bi imel oteklo lice itd. O drugih dogodkm pa se tc priče, kakor smo žc pisali in omenili, ne mo rejo ali nočejo spomniti. Poleg lega pa ie bilo nekaj prič, ki so prihajale v očitna protislovja (glej Badovini!). Da je bilo tako tudi včeraj dopoldne, bomo videli v teku razprave. V Čudovito rešilno vpadanje neznanca Najprej je včeraj dopoldne pričal Gullj Franceseo, mizar, ki je bencin kupoval t.j. tisti mož, kr je bil 25.VI1I. t.l. soočen v uradih SIB z osumljenimi šoferji. Gulil Franceseo je prileten mož z očali. Tudi on je bil malo gotov svojih besed in je tu pa tam prihajal v protislovja ali pa se lovil. Na vprašanja, ki mu jih je stavil vojaški tožilec, je prijsovedoval, da je bil 25.VIII. proti večeru na SIB v palači Dante soočen z ostalimi šoferji. Povedal je, da takrat ni slišal, da bi mu inšpektor Lugnani dejal, da mu bo i-azbil očala, če ne bo spoznal šoferjev, ki naj bi mu nosili prodajat ukradeni bencin. Dalje je izjavil, da takrat pri soočenju ni videl Goati-ha, da bi imel oteklo lice, podplutbo pri očesu itd.. Dalje da pozna tudi Sauiija in da tudi na njem ni opazil nič nenormalnega. Ko so ga vprašali, kdaj je od takrat zopet videl Sauiija ali Goa-tina, je odgovoril, da ju je videl Včeraj ali predvčerajšnjim (ter je bila razprava včeraj, bi bilo to v nedeljo ali ponedeljek 11. ali 12. 1. m.) na sodišču. Izjavil je tudi, da mu je Sauli nekaj govoril, da pa se ne spominja kaj. Na ponovno vprašanje, kaj mu je Sauli govoril, je dejal, da neke bedarije, da pa se ne spominja kaj. Ko so ga vprašali, če mu je Sauli povedal, kaj naj govorj pri pričanju, je odgovoril zanikalno. Nato je začei priči Gulliju Fran-cescu stavljati vprašanja branilec odv. Baša. Pri vprašanjih odvetnika Baše pa se je priči začelo malo zapletati. BASA: «Kdaj ste po 25.VIII. t.l. zopet govorili s Saulijema? GULLI: «Z njim sem zopet govoril na sodišču 2-3 dni tega«. BASA: «Danes je torek, torej kdaja? PRIČA: «V soboto sem govoril z njim, vendar pa se ne spominjam dobro«. BASA: «V soboto ali ne«? PRIČA: «Da, zadnjo soboto okrog 18-18,30, in to na Foro Ul-piano«. Kakor so tudi bralci verjetno ugotovili, je priča kar naenkrat govoril s Saulijem na Foro Ul-piano, malo prej pa je trdil, da je z njim govoril na sodišču. To velja tudi za Goatina. BASA: «Prej pa ste rekli na sodišču«. PRIČA: «Prišlo mi je tako na misel. Govoril sem dve al; tri besede v zadnji sobi v palači Dante na SIB To sem mislij za Foro Ul- Istrski Hrvatje slavijo petdesetletnico pazinske gimnazije Predsednik ylade LR Hrvatske Bakarič poudarja, da simbolizira la proslava hkrati 50-lelnico borbe istrskih Hrvatov za pravico uporabe materinega jezika BEOGRAD, 13. — Ob 50-letnici pazinske gimnazije in obletnici ljudske vstaje v Istri je včeraj govoril predsednik vlade LR Hrvat-ske Vladimir Bakarič. Poudaril je, da 50-letnica te gimnazije simbolizira hkrati 50-letnico borbe istrskih Hrvatov za pravico posluževati se materinega jezika. Istrski Hrvatje so v tej borbi za svoj jezik in za svoje šole videli velik del svoje bistvene naloge. Pohvaliti jih je treba, je dejal Bakarič, da so skušali doseči priznanje osnovnih človeških pravic in da niso te borbe spremenili v šovinistično borbo md Hrvati in Italijani in v borbo med hrvaškim in italijanskim ljudstvom. Zavedajoč se da se srečna bodočnost lahko gradi samo na bratstvu, so se Hrvatje zavedali tudi, da bodo edino na ta način lahko računali na pomoč italijanskih demokratov. V zvezi s 6. obletnico ljudske vstaje v Istri je predsednik Baka-poudaril, da je v tej borbi istrsko prebivalstvo utrpelo velike žrtve ter podpiralo enotnost hrvat-skega in italijanskega ljudstva v Istri. Toda v tej borbi proti nemškemu in italijanskemu fašizmu in za svojo osvoboditev je istrsko prebivalstvo prestalo in še prestaja težke preizkušnje. Borba za priključitev Istre k jugoslovanski domovini, t.j. borba za pravico Istre do samoobločbe ni bila lahka. Po kapitulaciji Italije, ko je vsakdo mislil, da je bil glavni sovražnik pravice do svobodnega razpolaganja istrskega ljudstva premagan, da je fašizem zginil s površja zemlje, se zavedamo, da vprašanje združitve Istre s Hrvatsko, njeno domovino, ni bilo lahko. Obstajale so sile, ki niso želele take rešitve; obstajajo država, ki ne želijo uveljavitve načela, ki se priznava vsakemu narodu, pravice, da sani odloča o svoji usodi in da se deli naroda pridružijo k materi domovini. Ta borba, je nadaljeval Bakarič, r.i danes še zaključena, vodi se ne samo za del lirvatskaga ljudstva v Istri, pač pa tudi za jugoslovanske meje glede Slovenske Koroške tcr$ glede Slovencev, ki živijo v Italiji. Pri tem smo računali na pomoč Sovjetske zveze, toda v zadnjem času je nimamo več, bila nam je odklonjena. Oni upoštevali naše zakonite zahteve edinole kot sredstvo za dosego drugih namenov, ki nimajo nič skupnega s pravico naroda, da odloča o samem sebi. Ne bomo prenehali z našo borbo, pač pa lieio SZ proti sprejemu name o ozn LAKE SUCCESS, 13. — Sovjetska zveza je postavila veto proti sprejemu v OZN Italije, Avstrije, Finske, Portugalske, Transjordani-je, Cejlona in Irske. Pri glasovanju je bil izid vsakikrat 9 glasov proti 2 (ZSSR in Ukrajine). jo bomo nadaljevali do uresničitve te pravice, dokler nam ne bo ta del našega ozemlja vrnjen. Dr. Bakarič je zaključil z izjavo, da bodo ljudske oblasti Jugoslavije podprle v vsakem oziru kulturni in gospodarski razvoj Istre. Kongres gralihot Ufi! v Ljubljani LJUBLJANA, 13. - Danes se je začel v Ljubljani II. kongres jugoslovanske zveze delavcev in u-radnikov grafične industrije. V zvezi je včlanjenih nad 20.000 delavcev in uradnikov, dočim jih je bilo 1945 leta 12.800. Vsa grafična podjetja Jugoslavije so danes v državnih rokah. Z uspehom so izvršila svoje naloge. Tajnik Zveze Jovanovič je v zvezi s kritiko Informbiroja o tako Imenovanem odklonu Jugoslavije v imperialistični tabor izjavil, da te klevete med drugim zanikuje ob-javaJel o marksizmu-leninizmu v Jugdftaviji. Samo v . preteklem letu so v Jugoslaviji natiskali 4 milijone 670.000 izvodov del o marksizmu-leninizmu. Od leta 1945 do 1948 so V Jugoslaviji objavili sedem izdaj ((Zgodovine boljševiške partije ZSSR.« Minister za delo zvezne vlade Arsov je poudaril na kongresu, da so vsa jugoslovanska grafična podjetja po nacionalizacij; znatno dvignila svojo zmogljivost. Lansko leto so v Jugoslaviji natiskali 3412 knjig m brošur, dočim so jih leta 1938 natiskali 1057. Minister Arsov ie končno poudaril, da pritijugo-siovanska kampanja Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije če bolj podžiga delovne ljudi Jugoslavije, da izpolnjujejo naloge, določene y načrtu in utrjujejo gospodarsko moč države, ker vedo, da se ne borijo samo za graditev socializma v Jugoslaviji, pač pa tudi za pravične odnose med socialističnimi državam; Jugosiov. delegacija v OZN prispela v Pariz PARIZ, 13. — Na poti v Ne\v York je včeraj prispela v Pariz delegacija FLRJ, ki jo vodita podpredsednik vlade Kardelj in minister Djilas. Delegacija bo zastopala FLRJ na IV. rednem zasedanju glavne skupščine OZN. Delegacijo so v Parizu pozdravili veleposlanik FLRJ v Franciji Ristič in predstavniki jugoslovanskih organizacij v Franciji. Skupščina Mednarodne banke in Mednarodnega denarnega fonda Južna Afrika zahteva zvišanje cene zlata ZDA se pr o ti vi j o temu povišanju Pogajanja s ČSR in FLRJ za posojilo vizijo Marshallovega načrta in dejal, da bi morala biti pomoč ECA čim bolj definitivna za ves čas programa, tako da bo državam članicam zajamčeno, da njihov delež ne bo znižan. Dalje smatra potrebno odpraviti omejitve glede uporabe dolarjev ECA. Končno je Black izjavil, da morajo ZDA znižati svoje carinske tarife in revidirati svojo politiko v okviru njihovega položaja velike države upnice. Govoril je nato še predsednik denarnega fonda Camille Gutt in nato je južno-afriški guverner denarnega fonda zahteval čim večjo svobodo za trgovanje z- zlatom. Zahteval je, naj Mednarodni fond pooblasti države proizvodnice zlata, da lahko prodajo 50 odst. zlata nove proizvodnje na prostem trgu, ostala polovica pa naj bi se prodala po ceni, ki jo je leta 1944 dplncul denarni fond, t. j.'35 dolarjev za unčo za čisto zlato. Poudaril je, da je dosedanja1 cena ostala nespfe' \VASHINGTON, 13. — Danes sc je začela letna skupščina Mednarodne banke za obnovo in Mednarodnega denarnega fonda. Predsednik odbora guvernerjev denarnega fonda Mendez France je podal kratko izjavo, v kateri je zatrjeval, da se je produkcijska raven zvišala in da je to pripisati učinkom Marshallovega načrta. Dejal je, da bi bilo treba pospešiti proizvodnjo in mednarodno trgovino, da se izogne nevarnim posledicam gospodarskega in političnega značaja. Govoril je nato predsednik Mednarodne banke Eugene Black, ki je obrazložil ukrepe, ki jih smatra za potrebne za gospodarski dvig Evrope. Dejal je med drugim, da je potrebno določiti bolj realne tečaje za izmenjavo, s tem da se raz-vrednostijo one valute, katerih tečaj ne odgovarja realnosti. Dalje je dejal, da bi bilo treba dati mednarodni banki bolj medna, rodni značaj in v večji meri izko- riščati tudi druge vire razen dolar- j menjena od leta 1944, dočim so se ja, t. j. devize osemnajstih držav----------------------- ;---------------------- članic. Black je nato predlagal re-1 (Nadaljevanje na 2. strani), Proces v Novem Sad« proti madžarskim vohunom BEOGRAD, 13. — V Novem Sadu se je začel danes proces proti skupini vohunov v službi madžarske informativne službe, ki. so večkrat po nalogu omenjene informativne službe prešli tajno v Jugoslavijo in širili material proti državi. Razen tega so obtoženci imeli nalogo prepeljati na Madžarsko nekatere jugoslovanske državljane. Od devetih obtožencev je šest delalo neposredno v madžarski informativni službi, ostal; trije pa so .delali v Jugoslaviji in pomagali omenjenim madžarskim agentom. Na prvi razpravi so prečitali obtožnico, ki obtožuje obtožence zločinov proti državnemu in socialnemu redu v Jugoslaviji. Poudarja se, da so bili obtoženci aktivni člani madžarske fašistične vojske in so se borili na vzhodni fronti do zadnjega dne vojne. Bavili so se s tihotapstvom in s črno borzo, lajno so prehajali preko meje in stopili v stik z nekaterimi jugoslovanskimi državljani ter zbirali informacije. Obtoženec Sandor Su-doveki je lansko leto tajno prišel preko meje in so ga aretirali, ko se je skušal vrniti na Madžarsko z informacijami glede rudnika Trepča Danes se je začelo zasliševanje obtožencev, k; sp priznali svoje vohunsko delovanje in protidržavno propagando v Jugoslaviji, ki so jo vršili po nalogu madžarske informativne službe. Še nič gotovega o sestanku zunaniih ministrov LONDON, 13. — Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da do sedaj niso še nič posebnega odredili za morebitni sestanek Sveta zunanjih ministrov ob priliki zasedanja OZN v Lake Success. Omenjeni predstavnik je prečital odstavek poročila Sveta zunanjih ministrov, ki ga je izdal na koncu zadnjega zasedanja v Parizu, v katerem je rečeno, da se bodo štiri vlade posvetovale po svojih delegatih v OZN o dnevu prihodnjega sestanka. Pripomnil* je, da za sedaj nima nič pripomniti k temu poročilu. Izjavil je tudi. da ni bilo nobenega novega posvetovanja glede mirovne pogodbe z Avstrijo. Iz \Vashingtona javljajo, da je sovjetski zunanji minister Višinski zaprosil ameriško poslaništvo v Moskvi vizum za potovanje v New York na zasedanje glavne skupščine OZN. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da niso še dobili nobenega sovjetskega odgovora na ameriški predlog, naj bi se namestniki zunanjih ministrov sestali v New Yorku 22. t. m. za nadaljevanje proučevanja mirovne pogodbe z Avstrijo. piano. Takrat me je zopet poklical SIB. Ko sem govoril .s Saulijem, je bil navzoč Lucpi. Ne spominjam se dobro, kdo so bili že tam. Mislim da GoatRf in Crealii. Ostalih se ne spominjam«. Čudno se nam zdi, da se je priča tako dobro spominjala stvari, ki so se dogajale kakih 20 dni tega, točno 25.VIII. t.l., kar naenkrat pa se ne spominja več- stvari, ki naj bi se dogajale 3-4 r-,i; tega. PRIČA je nadaljeval-' «Takrat sem tam sedel. Z menoj šoferji niso hoteli dosti gov.oriti. Mislim, da sta Goatin in Sauli govorila 7. menoj samo nekaj besed. Skoraj n,ič. Vprašal sem, kako je kaj, in dobil odgoyor — ah, tako. Oni so med seboj govorili tiho na drugem koncu sobe, zato sem moral zelo močno dvigniti glas, da so me slišali«. BASA: «Alj so bili takrat že aretirani?« PRIČA: «Takrat še niso bili aretirani, aretirali so jih v nedeljo«. Na te besede priče Gullija Fran-cesca se je dvignil branilec odv. Berton rekoč«; «Hotel bi dat< sodišču y dokaz dejstvo, da so bili šoferji aretirani v petek zvečer okrog 24». Predsednik sodišča mr. Bayliss kakor tudi vojaški tožilec in z njim vsi skupaj so bili zelo presenečeni, ko so videli, v kako veliko protislovje je prišla priča Gulli Franceseo. Nenadoma pa je v tem vstal v dvorani neki človek, ki je sedel poleg narednika Spencerja, in v angleščini povedal, da so bili šoferji pripeljani na SIB v soboto popoldne. Ne vemo, če je običaj pred angleškimi sodišči, da se nekdo iz dvorane kar naenkrat dvigne in daje pojasnila sodišču. Tudi smo prezrli, če je morda predsednik sodišča mr. Bayliss temu človeku, ki ga ne poznamo, smo ga pa vse dni razprave videli prisotnega, dovolil, da je spregovoril in dal pojasnila sodišču. Na vsak način, kakor smo že omenili, ne vemo, če je to dovoljeno pred angleškimi sodišči, mislimo pa, da po kazenskem poslopniku, ki je v veljavi tukaj, to ni mogoče. Po tem dogodku, ki nas je vse zelo začudil, je stavil priči še nekaj vprašanj predsednik sodišča mr. Bayliss, nakar je to pričo odslovil. Pojavil se je končno tudi Bill Na mesto, ki je določeno za priče, je stopila zadnja priče obtožbe, mož, o katerem smo veš čas razprave v teh dneh slišali, da so ga omenjali, tako šoferji kot ostale priče, mož, ki je bil tako rekoč zavit v neko skrivnost. Ta človek, ki so ga vsi imenovali, da ga poznajo poj imenom Bill in da je tolmač, človek, ki je bil do sedaj za nas ((fantazma«, se nam je končno predstavil s kostmi in kožo. Piše se Weil William ali tako nekako, in je tolmač pri 93. četi SIB. Kakor je .sam izjavil, je bil včasih navzoč pri zaslišanjih šoferjev. Tako je bil navzoč tudi 25.VIII.. vendar pa se zaslišanj ni udeležil. Tisti dan, pravi, je bil navzoč ves čas pri zaslišanju vseh šoferjev, zaslišanja pa se ni udeležil aktivno. Spominja se le Goatina, ostalih pa ne. Izjavil je tudi, da je Goatina zasliševal Lugnani, da je za en trenutek prišel v sobo tudi Spencer in da so bila vrata odprta. V sobo da je prihajalo in odhajalo več ljudi. Dalje je dejal tolmač Bill, da je Spencer tisti čas, ko je bil v sobi, stal poleg Goatina, sam pa da je sedel pri drugi mizi in pisal. Z Goatinom ni govoril in tudi ni šel k njemu. Seveda tudi on, kakor vse ostale priče obtožbe, ni videl da bi bil Goatin klofutan. brcan itd. Spominja pa se nekega šuma. Ta šum, da je povzročil Goatin, ko je naenkrat protestiral, da se bo obrnil na višje oblasti. Tudi ni pozabil I povedati, da Spencer ni atina i klofutal, boksal ali brcal ter je tudi osebi dal enako izjavo. Dalje je priča Bill povedal, da prav za prav ni bil ves čas v omenjeni sobi in da je bil tisto popoldne, ko so zasliševali Sauiija v sobi Spencerja, Hateleja in drugih, navzoč pri zaslišanju, vendar samo za nekaj časa, okrog 10-15 minut, ter da Sauiija seveda ni nobeden tepel. Tudi pri zaslišanju Zupančiča 24.Vlil. t. 1. je bil navzoč, tudi ne' ves čas in tudi ta dan ni videl nobenega, da b; tepel Zupančiča ter da ga tud; on ni. Pričo Billa je pričel spraševati branilec odv. Berton. Ce se je prej marsikaj priča zelo dobro spominjal, je tu kar naenkrat marsikaj pozabil in se ni več spomnil. Kako, bomo takoj videli. BERTON: «Prej je priča dejal, da je bil v sobi nekako od 16 do 17 in da je pisal. Naj pove priča, kje je bila?« BILL: «V sobi tolmačev, kjer je zasliševal Lugnani«. BERTON; «Koliko časa?« BILL: «Se ne spominjam«. BERTON: ((Kolikokrat ste šli iz sobe?« BILL: «Se ne spominjam. V sobi Lugnanija sem bil dalj časa kot v drugih«. BERTON: ((Koliko zasliševanj je bilo pred vašimi očmi?« BILL: «Se ne spominjam«. BERTON: «Torej ne veste, kako so se vršila zasliševanja?« BILL: «Ne». Tolmač Bill, ki se je prej gotovih dogodkov tako dobro spomnil, jji se drugih tudi že naprej ni sporni/* njal. Pa poglejmo. BERTON: ((Opišite osebe, ki sq bile takrat v sobi?« BILL: «Lugnani, ki je spraševal vse, ki so bili takrat zaslišanj, Ostalih se ne morem točno spom« niti«. BERTON: «Ko je bil en civilist zaslišan, ali je odšel iz sobe?« PRIČA: «Se ne spominjam, ker je bilo preveč oseb«. Najzanimivejši del Billovega za-, sliševanja pa je bil vsekakor tisti o jjolomljenjem naslanjaču in o priči obtožbe Badoviniju na njem: BASA: «Opisite nam predmete in pohištvo v tisti sobi«. BILL: ((Soba je večja od polovite te sobe (pokaže na sodno dvorano), štiri pisalne mize; tistega dne je bilo več bencinskih, posod, les, lesene lestve in drugi zaplenjeni predmeti«. BASA: «Razen tega niste opazili nič drugega?« BILL: «Polico za knjige«. PREDS.: ((Koliko je bilo stolov in kakšne vrste?« BILL: «Sest ali sedem stolov, dva naslanjača, od katerih eden polomljen brez naslonov za roke«. PREDS.: ((Vprašal sem, kolike! stolov in kakšne vrste?« BILL: «Sest do sedem stolov, dva naslanjača, od katerih eden polomljen«. BASA: «Kje sta bila ta dva naslanjača tistega dne — ali se spominjate?« BILI,: «Nemogoče je. da bi se spomnil, ker jih je vsako toliko eden ali drugi premikal«. PREDS.: »Niste nikogar videli, ki bi sedel ves popoldan na enem feb dveh naslonjačev?« BILL: »Ne spominjam se, da bi videl.« «Deusa ex machina«, t. j. Antona Badovinija, ki je predvčerajšnjim zatrjeval, da je ves čas zasliševanja 25. avgusta sedel na polomljenem naslanjaču, kamor ga ie posadil insp. Lugnani in videl, da niso nikogar pretepli, Bill torej, ki trdi, da je bil tudi on ves čas zasliševanja v sobi — enostavno ni videl, oziroma se ne spominja, da bi ga videl. Polomljeni naslanjač potemtakem obstaja, nenehno so ga premikali, le na njem nikogar ni bilo opaziti. In če na naslanjaču ni bilo nikogar, tudi Badovinija ni bilo na njem, ki bi videl, da niso tistega dne v tisti sobi Goatina pretepli. Tud; se Bill ne spominja besed, ki jih je dejal Lucci o tem, da naj bi podpisal svojo smrtno obsodbo ali kakor je izjavil Badovini o testamentu, ki naj bi ga podpisal na svoji krsti. (Nadaljevanje na 2. strani) IL PARTITO e le organizzazioni di massa FRANKFURT, 13. - Med predstavniki berlinske emisijske banke se bodo začela v Frankfurtu pogajanja za sklenitev plačilnega sporazuma med sovjetskim in zahodnimi področji Nemčije. Gre za to, da se postavijo temelji za obnovitev trgovinskih izmenjavanj med vzhodno in zahodno Nemčijo. Pogajanja bodo verjetno trajala okoli deset dni. 1 L’atteggiamento liquidatore dei cominformisti nei riguardi del part it o porta nccessariamcnte alla scissione ed alla liguidazione di tutte le organizzazioni delle mas-se popolari che si trovano sbtto la direzione del partito. Ed an che di cio possono artdar fieri i coni inf ormisti triestini. D.opo la scissione provocata, nel partito, essi si sono gettati alVopera per scindere e liquidare le organizzazioni di massa. In principio essi provoca-rono la scissione nellc direzioni unitarie; in, seguito passarono alla effettiva liquidaziohe dal basso delle organizzazioni. Essi conser-varono d’altronde le proprie direzioni che di tanto in tanto pubbli-cano qualche dichiarazione, tntta-via esse no n. rappresentano affat-to direzioni politiche ed organiz-zative dirette dalle largbe masse popolari Questo compito, diccmo i cominformisti, e stato assunto dal loro ((partito«, essendosi in tal modo differenziato dalle organizzazioni di massa. Che c osa essi in-tendono con cio, ved rento subito. Vediamo c osa dice Destradi cir-ca tale guestione nella sua rela- a, PARIZ, 13. — Francoska nogometna reprezentanca se priprav-’ Ija na tekmo med B’rancijo in Jugoslavijo, ki bo 9. oktobra v Beogradu, če bo Jugoslavija premagala Izrael. Francoska nogometna zveza je izbrala 30 igralcev, iz katerih bo dokončno sestavila državno moštvo. Francoska reprezentanca bo 29. septembra igrala v Parizu z italijansko selekcijo. BEOGRAD, 13. (Tanjug) — 15. t. m. se bo začel na Dunaju mednarodni teniški turnir s sodelovanjem avstrijskih, švicarskih, italijanskih in jugoslovanskih tenistov. V jugoslovanski reprezentanci bodo Mitič, Palada in Milojkovič. 23. septembra ob priliki zagrebškega velesejma bo teniška tekma, na kateri bodo sodelovali avstrijski tenisti Redi, Hartvic in Huber. zione letta alb riunione del loro »C. C.». »Le organizzazioni di massa non sono riuscite in generale a diffe-renziarsi l’una dall’altra e tutte in-sieme dal partito per cid che ri-guarda il programma, la costitu-zione e Viniziativa. Di fatto esse non rispondono ancora ai loro compiti ed alla difesa degli inte-ressi de; ceti che essi rappresentano o che dovrebbero rappresenta-re. Benche’ la loro organizzazione sia diventata piu elastica, e benche’ il loro apparato sia stato ri-dotto ed alleggerita la loro atti-uitd, esse sono considerate dai mem.bri del partito e dall’opinione pubblica pur sempre come organizzazioni comuniste, cio che nuo-ce al loro allargamento ed all'al-larganu-nto del partito«. E ancora.. «11 partito non pud e non vuo-le sottovalutare le organizzazioni di massa, come pensano aleuni, ma esige dai suoi membri che essi lavorino attivamente nelle loro file e che le aiutino a creare con-dizioni migliori per la loro attivi-ta...» «L’UAIS che nel passaio era stala rltenuta a torto il noslro fronte popolare, perche’ se da una parte essa inciude pl; sloveni de-mocraticl, uniti nelVOF — unica forma possibile di fronte popolare tra gli sloveni — tra gli italianv essa inciudeva soltafnto i comum-sti e buonl simpatizzanti del. partito... Noi siamo del parere che la adesione alVUAlS debba essere assolutamente volontaria unche per i membri del partito...«. «... Le ass.ociazioni, come Vasso ciazione partigiani, perseguitati, invalidi ecc., hanno, ollre alla le-ro attivita assisten2iaie, il compi-tc di uvro-e i combattenti delVille-galitd e della lotta di liberazione nazionale e festeggiare gli anni-versari gloriosi. DaU’altra parte esse non devono sviluppare un’in-tensa attivita, interna e pubblica e Mn av.ere un’organizzazione severa come se dovessero svolgere le funziom dei partiti. Circa la loro costituzione, a loro bastg il comi-tato direttivo...« Quando parla del-Forganizzazione di massa delle donne, raceomanda alle stesse «di dedicare tutta la loro attivita al campo femminile«. Circa Vorgdr nizzazione della gioventu, ebnstata che nel campo della gioventu il settarismo era molto piu forte che altrove; che negli ultimi tempi c’ stata ricostituita la Federazione della Gioventu Comunista con ca-ratteristiche molto ampie, e che bisogna fare'tutti gli sforzi per il suo allargamento. Circa VUGA — l’organizzazione di massa della. gioventu — manca ogni accenno. Inoltre egli constata che il Comi-lato preparatorio (vidaliano) per la difesa della cultura popolare slov. en a sta svolgendo una lodcvo-le attivita e che la cultura slove-na (vidaliana) marcia sulla via dei successi ancora maggiori. In queste formulaziont vi e' d altronie ancora poca cliiarezza e molta confusione, tuttavia l’inte-) a argomentazione e permeata dallo spirito liguidatore. Ecco un esempio classico della liquidazione del movimento rivoluzionario di massa. Che cosa comporta effetti-cemente Vafferma zione, secondo cui le organizzazioni di massa non sono ancora riuscite a differen-ziarsi Vuna dalValtra c tutte in-sieme dal partito; che esse non rispondono ancora ai compiti, cioe' alla difesa degli interessi dei ceti che esse rappresentano; che esse non dovrebbero svolgere unHnten-sa attivita interna e pubblica e che esse jion dovrebbero a, v ere un organizzazione severa, m. Jutri, četrtek 15. septemM Marija 7. žalosti, Svogo. SLl)l/Iil\!SKU IMKOIJNU tiLBUlMSC za Tržaško uzutflji® V okviru predgeMf>ebo vensko narodno gledališč* zorilo na ii stadionu „1. * (igrišče za košari« j (ul. Guardiella 7) sledečo , predstav na prostem: JUTRI 15.IX. ob 2»J| CARLO GOLDONI: Miramlolin*1 (La locandlera) SOBOTO !7.IX. ob J* MI PUCOVA' ne! Ogenj in p*P , V NEDELJO 18.IX. ob »J, A. D’USSEAU in J- Globoko so kof®* V SOBOTO 24. IX. ob j** N. V. GOGOLJ: Ženitev V NEDELJO 25.1 X. cb J. GAESWORTHY- j Srebrna t oblit'11'® vsa! Prodaja vstopnic od 9 do 18.30 v ul. S. ' j sco 20-1. Na dan P«®1' (t odpre blagajna ob 19 Jf) dionu »L maj* (via 0 la 7). Pošta opot ,arj* vse Uprava PTT opozarja #, ki prejemajo pisma in .»(ii* respondenco brez prodne j*>-kature, na določilo Čl l0jtor ka o poštah, da je taks*” kazniv. III! I RADIO JUG. CONA (Oddaja na srednjih aij 1250 kri val®** SREDA 14.9.19®9'.. 6.30: Jutranja glasba, "' j#, čila (v ital. in slov.)- 7,i ' . glasba. 12.00: Opoldan***^ Dvorak: Slovanska rap n Glazunov: Stjenka Zabavna glasba. 12.45: F JA ital. in slov.). 13.15: N m naj. in siuv.). yu. harmoniki. 13.30: QPer?li (vJ; 13.45: Gospodarski tfi 17.45: Pester popoldansV 18.15: Iz Smetanovih sk j.) Radijski obzornik , ,pc?p Igra tamburaški orkester stvom Matica Sjakovica. .k , ročila (v ital. in slov.)-«#^ virske skladbe. 20.0D'-A AD E X - IZV E T t) I ' TO P \ v POSTOJNO Vpisovanje do 17. septembra. 16 OKTOBRA v LJUBLJANO Vpisovanje do 25. septembra. Vsa potrebna pojasnila za oba izleta kakor tudi vpisovanje pri «ADBIA-EXPBESS», ul. F. Severo št. S-b, Telefon 29-243. — r— . oj vprašanja. 20.10: Glasb*i 20.30: Igra (v ital.). ida^J1« J 2ivljenje jugosl. narod® »j:», ---------------- - - -iVT. b ti bavni orkester radia L)^#. vodstvom Bojana Ad*® 22.20: Večerni koncert- jjj ((' ritmi. 23.00: Zadnje ve„ve-in slov.). 23.15: Uspava** TRST II- J 7.15: Poročila. 7.30: ,. Jutranja glasba. 8.1®: jj.(L 11.30: Za vsakega nek®)- jjt, dobna Anglija. 12.10: r , stični spored. 12.45: P®r,. 5L1CU1 ič.to. * -,r. Glasba po željah. 13-? medigra. 14.00: Dnevni ska. 14.28: PopoldanS«. * 17.30: Plesna glasba. *%, tj pripoveduje. 18.15: Gla',,te-ne pihalne instrurn** , -Zdravniški vedež. i,J- hia-arije in dueti. 19.45: P° jgjjO: Glasba raznih narodoy- jii< v svet. 20.45: Priljubi! 21.00: Razgovori pred v . p 21.15: Berezowski: Ko1 ujtP h fo in orkester. 21.35: L' ejt j 22.15: Pester večerni k. j Nekaj Ellingtonovih f Poročila. 23.35: Polno« KINO „ / KINO OB MORJU. 18.30: vprašanje«, sovjetski ROSSETTi. 16.00: «Kism' ^ M. Dietrich. EXCELSIOR, 16.30: «*c £. Beli hiši«, D. DurbiO’ in Don Taylor. PENICE. 16.30: «U°Lj,n^ Tihem morju« Ron ^ ,(jl FILODRAMMATICO. ^^ ITALIA. 16: «ZapelJivay0niiLjf Maureen 0’Hara, R- P IMPEHO. 16: «Sin stre* j Donall. rllj J* J ALABAHDA. 16.30: «C1U f\ Erol Flynn. l\ VIALE. 16: «Vohun - t res Del Rio, G. Sand* GARIBALDI. 15.30, ngue*» / 21.15: «Pot ni list za ,,»>J .HSSIMO 16: »n«1 ,„nn t kov« Maria Mont** ARMONIA. Zaprt. NOVO CINE. I8.30^:;v,h. ^. Antonu«. Film v ba[z(jaj SAVONA. 15.30: »Ne pog/ noj« Greta Garbo, W- pfer- . .(Sporeo ODEON. 16: Lamour. u »- u IDEALE. 16.00: »Beg« «1 Bacal. .roste"1 ji MARCONI. 16.00, na Pnj(.,#. c,|> «Frak in bela °vra,nciar,-i <1 RADIO. »Prešustricain Roldano Lupi, car’ / Da.v. „ „flos< ^ AUSONIA. 21.30: ^ ■" ^ Smith«, C. Lomo-- j,t-j KINO V LJUDSKEM 5*^1 «Ponos Alberson’ J. Cotten. ,„«1 9KOLJET. • na Pr°.„ SKOLJEr. • na r tf,. ., «Pod rimskim ei : iti« «Vzgoja čustev« r-- p,n« g KINO NA OPČINAH- tjjfi garda«, I. del tri II, deL 1 primorski dnevnik s — W. mpigabra ISTRSKI DNEVNIK !!2£Ružnica uredništva primorskega dnevnika v KOPRU - ULIC A C. BATTISTI 301/« PRITL. - TEL. 70 Poziv okrožnega komiteja KPSTO za Istrsko okrožje ,/kIeDa izvršilnega II krm. KPSTO, da preloži na *"9"10' oktobra podane p ° komite za Istro vse stvn j, J m vs® delovno ljud- t05bhHUIrcn marksizem-leninizem, fcl,plT 5e v to znanost, ki 2Usti10 naJsiInejše orožje. Koiiiinfn nu*no danes po resoluciji kiV irt^a m "jenih posledicah, 'avskp.!0 ^'i0 raednarodnega de-i»m k„„(S ia vnaša revizioni- >» iždajstvare«.°,Ucionarna stališ£a bstan.t, Sireinimo za tem, da kjk0 m " ,d?bri komunisti, ideo- fc homn ni 'n trt,ni’ ker samo la’ neomajni čuvarji vseh med množicami tek- movalni duh predvsem za uresničenje gospodarskega programa. Dvigajmo zavest delovnih ljudi, da danes gradijo zase in da jim je zato porok ljudska oblast pod vodstvom delavskega razreda s KP na čelu. Utrjujmo našo Partijo s pritegnitvijo novih poštenih in predanih ljudi ter očistimo Partijo oportunistov. Utrjujmo zvezo med delavci in kmeti, med Italijani, Slovenci in Hrvati. Za čas, ko nas loči od kongresa, nadaljujmo z delom z istim duhom in še z večjim poletom, kot do danes. NAJ ŽIVI II. KONGRES KP STO! OKROŽNI KOMITE ZA ISTRSKO OKROŽJE [|a mater otrok (ere ovali v Jugoslaviji BUH .Wrofc, ki so letovali v so poslale glav* Sr^io rlJ*rn za Slovenijo in •Poi^O zahvalo: rtna SSioane Žene in matere t* pi' ° 8°5(olii,v sestale in razpravljale HeiJU’ ki so ga bili naši %i v *tni v počitniških, kolo->lja2°,laviii- * klocal. da s0 naši otroci, ki i. *** Srh(jjU kolonijah po Sloveni-2«t0 ^ v najboljši oskr- tiejjj e najdemo besed, da bi .>nsklJ™Wi predvsem jugo-fVo,n ton ienam’ ki pod vod-r^nainL lta in KP Jugoslavije 111 in iti l'Se’ 'a aim večji du-,„2«o DoJ,$ni razvoj naših otrok. eSše n *iam° Vsem naše nai' m 61 «sn.7raue ter vam želimo, S s ?at zaključili petletni &?in i terxm ustvarjate sociali-m boljšo bodočnost za %i Z1 ROVARIŠ TITO!,) 30 »odpisom. b?i?H?°vai|i borc* f, Vs 0 ' Osvobodilne borbe Jr‘šev iJr^ašamo drugi seznam H* *^ed8Ub°rcev NOV’ ki so pre->vec t J0Tz? hrabrost:« b S vrJi . ef» borec; Jančič I. ?C! Wy«^lk: Kjuder E. Stane, Ai A !Wna J- Vido, borec; Kla-». 'iž, borec; Kocjančič P. Aiitifie®: Kobal J. Ivan, borec; bWviP; Ciril, borec; Kaštelc »te,; % borec, Koblar S. Franc, >ifc 3®telič j. Anton, mlajši CiHv^arabe=oviž E- Danilo- liM ’ Krnc J- Ferdinand, Hit’ 2ilia evalin M. Martin, poroč-- ; ’• r. J- Vinko, starejši vod-hjk V. Renato, borec; -1 ^anJan, mlajši vodnik; taijA borec; Kaluža I. stariSl Vod.'?' Leban I. Marijan, b0r. 1*1 vm! ’ Ličen, V. Edmund, ckn,°‘ Leban M. Oskar, A Si L Stanko, borec; Ma-koAfi bo^nko’ borec: Mevla A-kij .Mr,Ac: Mohorič F. Jožef, ta 'Aloi, 2. Janez, borec; Mar-Lh ,f9feio’ “0rec; Mlakar A. An-b^l, kj Vodnik; Marančin A. \C' Meiafc’ Mazatti F. Anton, '.a A R, * K. Karlo, borec, No-:■ Antnko\mlajši vodnik; No-n. borec; Pegan A. Jož-^K?biič' T geI F. Franc, vod-**(•« 5 bn Lado, borec; Prelog ^ h°ženel p : Puljo L Milan' bo-$ » ^arel' starejši vod- ign«. Franc, starejši vod-hi,^ G. ,T„jCo P- Danilo, borec; Jož, °°rec e, borec, Pahor K. p'J.C’. Fersolja J, Danilo, F. A- Gabr., borec; borec; Rutar A. K ri, MUan Lj Vodn!?!-’ Renar I. Franc, debet i, Rauber A. Albin, Al0= 9 p j, F. Aleksander, borec; bn ’ slarej.a^°. borec; Rojc J. 1 V-\_, AlUJk, O- S^iši , ?odnik: Rožič F. An- IfAS> ls£9* s/; V0' če.Sc) ,an._desetarjStanič R. Jši v _ XVVJ^,IC .t / StUrm °.cinik; Rakija I. Ivan, v k Fram • Rudolf, borec; Slo- Sc: S rn rec: Starin L Vin-S. K,.lg°j S. Cvetko, borec; Sušn..',.“a“lua a. oianKo, Jilt «?rger b i, A- Antor>, borec; , . -> UOJCiai, oiauic JV. ršm’ ,®aksida A. Stanko, Franjo, mlajši vod- A, desetar; Tomle J. K b robec * Tanko I. Josip, bo* Milan, vodnik; Stem- Alojz, borec; Ur*'Č Jidav R’ Bor‘3.’ •it;« Vovv - Marijan, starejši t, Vec M T,Franc. mlajii vod-V I, 1 Jožef, desetar; Zlnore Bc; Zupan J. Janko, Sv. Anton Zadružni dom in novi kamnolom Odkar smo položili temeljni kamen za zadružni dom, je navdušenje za delo zelo naraslo. Vsak dan dela 25 do 30 prostovoljnih delavcev. V petek 9. t. m. pa jih je bilo celo 40, ker so prišle na delo tudi žene. Gradnje ne ovira prav nič niti pomanjkanje vode, ki jo nosimo od daleč. Ob takem navdušenju bodo kmalu pričeli rasti iz tal zidovi, da bo naše prostovoljno delo vidno. To nas bo še bolj vzpodbujalo, da bomo nadaljevali delo in da bo čim-prej zaplapalala na strehi našega novega zadružnega doma tista zastava, katero smo za časa borbe tolikrat zasadili na zavzete naci-fašistične bunkerje in druge postojanke .Da, treba je bilo za ceno mnogih življenj razrušiti te, da danes lahko gradimo nove, mogočne trdnjave kulture in napredka. Se nekaj novega imamo. Prav te dni je pričel z obratovanjem novi kamnolom. Za začetek je zaposlil 15 delavcev. Kamenje, ki se bo tu dobilo, bo služilo za gradnjo novih stavb, ki bodo služile vsemu ljudstvu v okrožju. Z velikim zadoščenjem so ljudje sprejeli to novo industrijo. Ne bo jim treba več iskati dela drugje in prodajati svoje delovne sile tujcu. Slovenska gimnazija v Kopru Ravnateljstvo slovenske gimnazije v Kopru javlja, da se bodo vršili popravni izpiti 15. septembra t.l. od 8. ure dalje. Razpored izpitov na oglasni deski zavoda. Vpisovanje bo 25. septembra t.l. Pričetek pouka bo 1. oktobra 1949. Nagrade za prvenstvene nogometne tekme v letu 1948-49 ZDVT v Kopru sporoča, da bo v nedeljo 18. t. m. v Brtonigli podelila nagrade zmagovalcem nogometnih tekem za prvenstvo Istrskega okrožja. Prj tej priliki bodo prejeli posebne «značke za disciplino« tisti klubi, ki so se v tekmah za prvensfvo okrožja in I. skupine izkazali kot posebno disciplinirani. Isti dan ob 15.30 bosta moštvi Brtonigle in Partizana odigrali prijateljsko tekmo. Zvečer pa bo ljudsko rajanje in ples, Razglas o sprejemu otrok v gluhonemnico v Portorožu Ob pričetku šolskega leta 1949-50 se bodo na prošnjo staršev ali njihovih namestnikov sprejemali v gluhonemnico v Portorožu gluhonemi otroci novinci. Pogoji za sprejem so sledeči: a) gluhonemnost otroka ali tolika stopnja gluhqte, da se ta ne more šolati v ljudski šoli in ne s sluhom naučiti govora; b) izpolnjeno šesto leto starosti; c) primerna telesna in duševna sposobnost in zmožnost za izobrazi bo. Od sprejema so izključeni neozdravljivo bolni in oni, ki imajo hude telesne hibe. Prošnje je treba nasloviti na ravnateljstvo gluhonemnice v Portorožu. Vsa nadaljnja navodila prejmejo starši pri upravi zavoda ustno ali pismeno. Ravnateljstvo gluhonemnice v Portorožu Lačni in strgani otroci, hi so letovali v Imperiji na pobudo župnika Maluse iz Pirana Svoječasno smo že poročali o Župniku Malusi iz Pirana, kako je hotel ob procesiji sv. Rešnjega telesa na vsak način izzvati incident. V svoji jezuitski nakani je zasledoval samo to, da bi prebivalstvu v Piranu prikazal, češ da pod ljudsko oblastjo ni verske svobode. To postopanje se vključuje v akcijo mednarodne politike Vatikana, ki se poslužuje vseh sredstev proti temu, kar je demokratično in ljudsko Zadnja akcija x tem vrstnem redu je izobčitev iz katoliške cerkve, ki naj bi po zamislj visokih cerkvenih krogov zadala smrtni u-darcc svetovnemu demokratičnemu gibanju. Kar dela v svetu Vatikan, je župnik Malusa hotel izvesti y malem obsegu v Piranu. Toda obe metodi sta od vsega začetka propadli, Hkratu so načini le propagande dosegli ravno nasprotno, ker so pokazali, kakšnih sredstev vse se poslužujejo nekateri duhovniki, samo da bi dosegli nad prebivalstvom vpliv in oblast. Potrdili so nadalje, da nekateri duhovniki niso prav nič spremenili svoje nekdanje miselnosti in taktike, ki je od časov nekdanjega inkvizitorja Torquemade še vedno ista. Zato je prav, da na tem mestu obvestimo naše ljudstvo, kaj je župnik Malusa zopet nedavno pod-vzei, samo da bi škodoval koristim delavstva. Pri tem ie delal v sporazumu z nekaterimi svojimi duhovnimi tovariši iz našega o-krožja in Italije. Pred nekaj meseci je namreč župnik Malusa pozval nekatere matere v Piranu, naj pošljejo svoje otroke v poseben zavod y mesto Imperia. Pri tem jim je zagotovil, da bodo njihovi otroci uživali tamkaj izredno nego in vzgojo. Sest mater je slepo verjelo besedam župnika Maluse in ko jim ie ta izročil priporočilno pismo, naslovljeno na glavni urad demo-kristjanske stranke v Trstu, go te žene izročile svoje otroke duhovnikom imenovanega zavoda v Imperiji. Sprva so prihajala iz Imperije pisma, v katerih so zagotavljali o-troci svoje starše, da jim gre v zavodu dobro in da jim ničesar ne manjka. Toda nekega dne je Pec-chiar Marija iz Pirana obiskala svojo hčer, ki dela v Savom. Ko se je vračala domov, se je ustavila v bližnji Imperiji, da obišče tamkaj otroke iz Pirana. Na prvi pogled je Pecchiari Marija ugotovila, da hvalisanje o tem, kako dobro gre tem otrokom v zavodu v Imperiji, ni resnično. Iz pripovedovanja otrok pa je zvedela take stvari, da ni mogla verjeti lastnim ušesom, kar je slišala. Pecchiarijeva je sama videla zanemarjenost otrok, kako so oblečeni v raztrgane oblekce in nepopisno umazani. 2e na zunaj so tudi telesno izgledali zelo slabo. Najpre-je so vprašali Pecchiarijevo, če ima kaj. kruha, pri čemer so povedali, da so vedno lačni, da jim duhovniki v zavodu dajo vedno premalo jesti in da jih pošiljajo h kmetom, naj gredo tja delat, češ da bodo na ta način dobili tamkaj tudi hrano. Se večja žalost in presenečenje sta zadela otroke iz Pirana, ko jim je Pecchiarijeva povedala, da jim ni prinesla ničesar za pod zob, ker so ona in njihovi starši glede na pisma, ki so jih pošiljali in v katerih so vedno zagotavljali, da jim gre dobro in da imaio vsega dovolj, smatrali, da so siti. Otroci iz P rana so pričelj jokali in jeli pripovedovati Pecchiarijevi, kako si želijo vrniti se domov in da so vsak dan ure in ure gledali razglednice s Piranom ter iskali način, kako bi sporočili staršen pra vo stanje y zavodu. Zaradi cenzu-re pa, ki jo izvajajo vodilni du hovniki; v zavodu, je namreč nemogoče opisati pogoje, po o katerimi živijo, temveč da so r«i«protilo morali na ukaz poročati domov, da urn gre zelo dobro in da , rajo /sega v izobilju. Pripominjamo, da ;e vteh otr k iz Istrskega okrožja, ki *o nastanjeni v Imperiji, 22, od katerih je « iz Pirana, 2 iz Izole, 1 iz Sičol 1 iz Padne, 1 iz Kopra, itd. Pecchiarijeva je morala otrokom obljubiti, da bo o vsem, kar je slišala in videla obvestila njiho/e starše, kar je tudi storila. Oblju biti jim je še morala, da bodo do- ma storili vse, da se bodo čim preje vrnili k svojim staršem. Lahko si mislimo, kakšen vtis je napravila ta novica na ljudi v Piranu, zlasti pa na starše prizadetih otrok, ko so zvedeli zg položaj svojih otrok in ko so uvideli, da so nasedli obljubam župnika Maluse. Nekateri starši se že odpravljajo v Imperijo po svoje otroke, in se ne strašijo dolge poti. Upamo, da bo ta dogodek odprl oči vsem tistim, ki zaupajo župniku Malusi, in da bodo drugič zaupali in poslali svoje otroke raje v kolonije, ki jih je tako skrbno organizirala ljudska oblast. Na župnika Maluso pa pade vsekakor vsa odgovornost za posledice, ki so nastopile na škodo teh otrok. Saj je iz golega nasprotovanja proti ljudski oblasti in da doseže gotove politične cilje izročil navedene otroke v brezvestne roke svojih duhovnih tovarišev v Imperiji ter po- vzročil, da so tamkaj trpeli več mesecev. Župnik Malusa gotovo misli, da za yse to postopanje ni nikomur odgovoren, kot nekdaj v tistih časih, ko je bilo duhovništvo vsemogočno. Na dogodek se bomo še povrnili! Slovenska nižja gimnazija v Portorožu Razpored izpitov v jesenskem roku: 1) Razredni izpiti: od 21. do 22. septembra. 2) Popravni izpiti: od 23. do 24. septembra. 3) Sprejemni izpiti: 26. septembra. 4) Nižji tečajni izpit: od 27. do 28. septembra. Prošnje za pripustitev k izpitom se sprejemajo do 20.9.1949. Ravnateljstvo zor iz vojaške bolnišnice v Portorožu za naše ljudstvo Ze ponovno smo na tem mestu poročali, kako je JA prežeta z duhom požrtvovalnosti za dobrobit našega ljudstva. Kjer koli je nastanjena — v vaseh ali mestih Istrskega okrožja — ondi čutimo njeno udejstvovanje tudi izven okvira njenega vojaško — tehničnega vežbanja. Kulturno, športno in nič manj prostovoljno — ročno delo Za dvig gospodarske in socialne ravni cone, ki ga doprinaša JA je povsod in ob vsaki priliki vidno. Pri neštetih prosvetnih in športnih prireditvah so sodelovali njeni člani, se udeležili' raznih tekem in skoro ni večjega javnega dela, ali dela v raznih podjetjih in zadrugah, da ne bi bili pomagali za dosego čim večjega uspeha tudi njeni vojaki in častniki. Toda ne samo to; Večkrat smo Že tudi pisali, da vrši JA med našim ljudstvom enako izdatno in intenzivno zdravstveno delo a pomočjo svojih bolnišnic in zdravnikov, čeprav so ti že s svojim poklicnim delom v vojaških edinicah jn bolnišnicah dovolj zaposleni. To delo je tiho in nevidno, vendar za skupnost nadvse važno, zlasti pri današnjem velikem pomanjkanju zdravnikov. Tako je samo vojaška bolnišnica v Portorožu v dobi od marca 1948 do avgusta 1949 v korist prebivalstva cone B izvršila 2317 ambulantnih pregledov in 125 hišnih obiskov. Na razpolago je dala tudi svoj ambulatorij, instrumentarij aparate, zlasti roentgenske, Glede na to so vojaški zdravniki izvedli še roentgenske preglede, in sicer 601 radioskopij in 27 slik. Laboratorij je napravil 922 pregledov krvi, 697 pregledov urina, 193 želodčnega soka, 80 stolice, 67 izpljunkov in 7 stemalnih punktat. Ni treba biti noben strokovnjak, da ne bi vsakdo spoznal, da je JA s svojimi zdravniki že s tem izvršila ogromno človekoljubno delo, ki ga ne znajo ceniti samo prizadeti in njihovi ožji sorodniki, temveč vse občestvo Istrskega okrožja. Poleg tega je sprejemala vojaška bolnišnica v Portorožu tudi takšne bolnike, ki so bili potrebni kirur-gične operacije. In tako je bilo izvedenih nič manj kot 69 operativnih posegov, 17 umetnih pnevmoto- raksov, 32 repozicij in mavčenj ter 217 zavojev ali obvez. Pri vseh teh delih so sodelovali tov. dr. Bervar Marijan in dr. Sad- . nikar Niko kot zdravnika ter Kuštrin Zorka kot instrumentarka. Razume se, da so prejeli naši ljudje navedeno zdravniško pomoč popolnoma brezplačno, kar je bila zanje velika gospodarska olajšava. V pravkar naštetih številčnih podatkih pa niso všteti pregledi, operacije itd dijakov pomorskega teh-nikuma, gimnazije, osnovne šole in gluhonemnice v Piranu, odnosno v Portorožu. Tudi to delo raste v stotine in tisoče prostovoljnih de-lovnih ur, ki jih zdravstveno osebje JA doprinaša rade volje v korist prebivalstva Istrskega okrožja. Jasno je, da izvira to žrtvovanje iz neomajne privrženosti načelu in ideji, da je izšla naša vojska iz ljudstva, da sta oba ta kolektiva nerazdružno povezana in da je ni žrtve, ki je naše ljudstvo ne bi bilo vredno. Hkrati pa kažejo ti podatki vzajemno sodelovanje VUJA iste rasti in soke in ki zasledujeta in naših ljudskih oblasti, ki imata iste cilje: Dobrobit skupnosti. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 PROCES PROTI BIRTIČU V VIDMU NESREČO m HOTELI Izkoristiti za sovi ni stično gonj« Za nenameravani uboj je bil Birtič obsojen na šest let in tri mesece zapora Po kongresu Beneških Slovencev v Čedadu, v začetku maja letos, je strašno vznemirilo vse italijanske šovinistične liste. Kot olje na ogenj njihovega besnega zaletavanja jim je prišel žalostni dogodek, ki se je pripetil v nekj beneški vasi že nekaj dni po tem kongresu. Sicer brezpomembni spor, ki jq nastal nekega ponedeljkovega jutra, se je končal s smrtjo ene izmed oseb, ki sta se sprli. Med prerivanjem je namreč eden od obeh, Birtič, sunil drugega, Cubano da je padel, Mogoče bj to še ni bilo nič takega, če bi se zgodilo na travi, a tam je bil cementni tlak in padec je bil usoden. Zaradi tega dogodka se je moral Birtič, ki je bil takoj takrat aretiran, včeraj zagovarjati pred porotnim sodiščem. Birtič je že takoj, čim je njegov nasprotnik obležal, pritekel na orožniško postajo in povedal službujočemu o-rožniku, da še boji, da ni mogoče nekoga ubil Včeraj je pred porotniki opisal dogodek brez olep-šavanja. Res je, da je bilo med njim in njegovim nasprotnikom nekaj, kar ju je ločilo, res je, da je prišlo do razračunavanja v dejanju po izzivanju, res je tudi, da je imel Birtičev nasprotnik, ki je bil nekoliko vinjen, v rokah sekirico, ki jo je na Birtičev poziv, ali pa, ker ga je Birtič primoral, odvrgel, res pa je tudi, da Birtič' ni mislil, da se bo njegov sunek končal s smrtnim padcem. Birtičevega zagovora tudi pričevanje številnih prič ni bistveno spremenilo. Skoraj smešno pa je učinkovala nepomenbnost pričevanja oseb, ki naj bi pričale proti Birtiču. Medtem ko je med izpraševanjem Birtiča in prič predsednik porote le tu in tam previdno vprašal po političnih oasprotstvih, ki bi lahko do neke mere vplivala na razmerje med Birtičem in Cubano, pa sta zastopnik civilne stranke in državni tožilec hotela da tj procesu popolnoma drugačen značaj. Po mnenju prvega je namreč do onega žalostnega dogodka moralo priti, kajti Birtič bi po njegovem zatrjevanju prej a'i slej napravil isto, če ne s Cubano Pa s kako drugo osebo. K temu in ta kemu sovjemu fantaziranju je dodajal še druge enako utemeljene trditve, ki jim je pa hotel dati več veljave s tem, da je privlekel na dan fraze iz šovinistične žurnah stike o «difesa dell’italianita» m podobne cvetke. Birtič je bil namreč po njegovih teorijah edini v tistih krajih, ki se je protivil «italijanstvu te cone« in ker pač JSičan Ml; ^ Je^rf z, narrli, Janez?» ^*tr,Pe oči ul°nii in usmeril c* so ,n.v Borisov obraz. bnmi it n,av*0or m jo n* ‘em So . ** orla. «Ne!» Je u* .Je SL^opil z*a°\° »krenil. Bo-9 5 v tile zn \,n, ter miz ^ tujcem lrbet- dregnil ga .Meri 5e '< ? Je Z,?Unk0»ito obrnil. “ (ti Je rt lko j J* o st* uuruu. Ba 0 v Borisove oči, So e ča r, Prebodel s pogle-hiinJMše!, j, ai zinil, je nato % 13 }e Zmignil h* ^ktti b bk S tj^rat naglo A * Jo k-, je dufgntl rbko, Položiti na prsi, -v J(> kot,,, ■ o Ja . j w* •»»» |'io‘i el... “elo, da mu jih «Dekleta! Fantje gredo danes prvič v predoru. «Vsi?» «Skoraj». vAli gre naš Lojze?« »Menda«. «Pa iz naše vasi? Gredo gotovo vsi, kajne?« «Vsi... To se pravi... Eden mislim ,ne gre’, se sliši oklevajoč glas. «Kdo?» vpraša ena glasno. «Janez». Tu nastane kratek premor, kakor bi ponehal dei, nato pa se nenadoma usuje in še huje pere vseh strani. «Kaj praviš? Da ne gre? Pa ne, da bi se bal?« «No, veš kaj«, je končno prišel na površje javkajoč glas. In tako) se je v tem glasu zaslišalo Povelje: uTakoj pojdemo nadenj!« «On edini ne bo delal sramote naši vasi. T.o pa ne!» so udar- jale zadnje kaplje, medtem ko se je naliv oddaljeval in se približal baraki. Tam pa se je usulo znova: ajanez! Janez!« »Kam je neki šel? Mogoče se je skril«. vjanez!« Ko je Janez čul, da ga kličejo, ga je obšlo neprijetno občutje. Se teže pa mu je bilo, ko je slišal, da ga kličejo dekleta iz njegove vasi. Ker je bil že mrak in v baraki še niso prižgali luči, ga niso opazile. Sam pa se ni odzval. «Ga bomo že našle!« Ce pa misli tako začeti, potem pa naj gre rajši takoj domov!« je slišal, kako je ena vneto govorila. eJaz sem vam že pravila, da je tak, dobro ga poznam«, je hitela hči Janezovega soseda. Skoraj na vsakem koncu stavka pa je pristavljala: «Vidite, zdaj pa imate. Mene bi poslušale«. «Kaj pa če ni CUka vmes?« je čez nekaj časa široko zinila starejša dekle in se pri tem tako modro zadržala, kot bi odkrila nov svet. Nekaj jih je pri tem z njo odprlo usta, kar je še pomenilo, da soglašajo a ni°- Janezu pa je bilo takrat v kotu tako, kot bi bile sklenile, da ga pošljejo na ta novi neobljudeni svet. Ni hotel čuti niti besedice več.. Po kratkem poudarku se je Izgnal skozi zadnje okno in zavil v breg, ki se je dvigal takoj za barako. Više v bregu je sedel in pogledal na taborišče. Povsod je bil večer. Tudi v taborišču. Tam je večer še celo svojevrsten. Taborišče je ležalo ne daleč od predora. Nekaj korakov proč je tekla Bosna. Pred predorom je brnel motor, ki je poganjal zrak v predor. Brnel je noč in dan in ni prenehal. Nevede se je Janez zopet dvignil in šel dalje. V glavi so se mu prepletale besede, ki jih je slišal od deklet. Ena je pobijala drugo. Bilo mu je, kot da je padel v tem dnevu globoko v blato in da hodi sedaj ves blaten okoli. Nato je premišljeval, kako je sploh zašel vanj. Zaradi predora? Skoraj vsi so javili, slabotnejšim seveda niso dovolili. Njega pa so še posebej povabili, ker je bil dober delavec. Pa je odklonil. In sedaj vsi mislijo, da se boji. To ga najbolj boli. .(Nadaljevanje sledi)] ni mogel uspeti s tem, da bi ljudi pridobil, jih je pač hotel prepričati s pretepanjem. Pozneje je odvetnik, ki je zastopal Birtiča, lepo dokazal, da je bilo vse sovraštvo, ki je vladalo v kraju proti Birtiču, lq izmišljotina šovinističnega časopisja. Se dalje se je spustil v svojem govoru državni tožilec, tako da ie imel človek od časa do časa vtis, da prisostvuje kakemu shodu neke določene stranke. Po njegovem namreč pri tem procesu nj šlo za nič manj kot «biti ali ne biti Italijani« Potem je omenjal, da se je nekaj dni pred tragičnim dogodkom vršil v Čedadu kongres (ni točno povedal kakšen, ker mu pač ni ljubo te stvari niti omenjati), ki je vse «italianissime» doline v Benečiji ogorčil zaradi ne-zasiišanih zahtev, ki jih je orne njeni kongres postavil. Poudarjal je ((sentimenti itaKanissimi« umrlega, saj je bil ta osem let prostovoljec v Afriki. Birtiču je zameril, da ni šel kot partizan k ozo-povcem, temveč k IX. korpusu; in pri tem seveda ni opustil pri like, da ne bi vrgel kamen na slovenske partizane, oziroma na IX korpus. Nadalje je bil po njegovem Birtič »consueto provocato-re», a za Cubano je takoj našel opravičilo, če je grozil s sekirico v rokah, kajti v njem se je preta kal «sangue italiano«. Svoj goyor je zaključil z zahtevo po strogi kazni, t.j. zaporom 12 let. Odvetnik Gardi, ki je zastopal obrambo, jq takoj V začetku dejal, da bp on govoril o dejstvih, in ne bo gradil na verzih (pri če mer je mislil na tožilca), in ne na fantaziranju kot zastopnik civilne stranke. V dolgem govoru, v katerem je tako rekoč- podal krasno juridično lekcijo, zraven pa tudi podal vsekakor sprejemljivo koncepcijo glede vprašanj, s katerimi so hoteli napraviti iz tega procesa (ipoiitikums. Omenjal je, kak venec laži so spletli šovinistični časopisi okrog nesrečnega dogodka. Hoteli so vplivati, da bi porotni ki sodili po določenih interesih in ne po zakonih. Pozval je porotnike, naj se zavedajo, da je najiepši nacionalizem, izvajanje zakona. Popolnoma je razblinil vse tisto besedičenje predgovornikov o kongresu, v Čedadu, o «italiariita» in podobnih stvareh ter ipozoril na škodljivost šovinizma. Poudaril je, da se ta proces vrši zaradi Birti-ea in ne zaradi Birtičevega dejanja. Ta trditev je izzvala nekoliko razburjenja pri tožilcu in zastopniku civilne stranke. Ko je končno še enkrat pobil stališče državnega tožilca o Birti-čevi krivdi, je predlagal porotnemu sodišču oprostitev svojega klienta. Sodišče se je umaknilo na po svetovanje, ki je trajalo kake tri-četrt ure. Ko so porotniki zopet zasedli svoja mest«, jg predsednik razglasil sodbo. Birtič bo moral odsedeti v zaporu šest let in tri mesece. IZ SLOVENSKE BENEČIJE Stanovanjske kriza v Čedadu V zadnjem desetletju je število prebivalstva v Čedadu, prestolnici Beneške Slovenije, precej naraslo in zato se je povečala tudi stanovanjska kriza, kj jo danes marsikdo občuti. Vzrok temu ni samo porast prebivalstva, temveč v prvi vrsti novozačrtana italijansko-jugo-slovanska meja, ki poteka nedaleč od tega kraja in se je zaradi nje sem naselilo mnogo tujcev -javnih organov. Čedad, staro lo-gobardsko mesto, ima še polno starinskih stavb. Novih hiš tu sploh ne gradijo in tudi starih ne popravljajo. Tu in tam vidimo mnogo starih hiš, ki nam dajo vtis, da se bodo vsak trenutek razsule, in v teh preperelih bajtah stanuje mnogo ljudi. Stanovanjska kriza je -v Čedadu dosegla že tak višek, da lastniki hiš morajo oddati tudi podzemeljske prostore, ki so zelo neprimerna za človeška bivališča. Pred kratkim smo obiskali nekega našega tovariša, ki biva v sredini mesta. Tovariš nas je povabil na svoj dom, in ne malo smo se začudili, ko smo vstopili za njim v podstrešni prostor, katerega je imel za stanovanje. Povedal nam je, da ni mogel najti stanovanja, in da se je morala njegova petčlanska družina zadovoljiti z izbo v podstrešju. Troje malih otrok mora tu prebiti dan za dnem, ker nima namreč tista stavba niti dvorišča, kjer naj bi se poigrali ob lepem vremenu. Poleti pripeka na strešno opeko sonce in ponoči ni mogoče spati v tem prostoru zaradi prevelike vročine, pozimi pa piha ostra burja, ki prihaja iz hribov Nadiške doline in sq vrinja skozi vse špranje in špranjice. Seveda teh šPranj je v takih starih pretresenih stavbah nešteto in otroci trepečejo od mraza. A to še ni vse. V podstrešju gnezdijo tudi velike podgane, in mati mora neštetokrat bdeti, da bi te živali ne lazile po spečih otrocih. To je le en ‘imer, ki smo ga navedli, a takih m5teto. Posebno hudo je za prt . delavce, ki ne zmorejo plačati visoke najemnine, ki jo lastniki boljših hiš zahtevajo za njihova stanovanja. Mnogo primerov je, ko se družine delavcev in brezposelnih, ki štejejo po pet ali šest članov, stiskajo ponekod skupno z drugimi družinami v enem podzemeljskem ali podstrešnem prostoru. Nihče, tudi občinska uprava, se ni nikdar zanimal za ta tako pereči problem. Ce bi kdo to potrebo pred-očil oblastem, bi te morda le uvidele, da je stanje res kritično in dale nekaj fondov, da bi se zgradilo nekaj ljudskih hiš, kj jih y Čedadu še sploh niso nikdar imeli, in bi tako preskrbeli mnogim delavcem stanovanje, ki bi bilo dostojno za kulturnega človeka. Lah. ko bi tudi popravili mnogo starih hiš in tako rešili najpotrebnejše iz skrajno nehigienskih prostorov. Tega bi se lahko lotili tudi sami lastniki hiš. Le malo več dobre volje je treba Cedadcem; gospodarji hiš naj ne bodo tako starokopitni, kakor je njihovo mesto. SPEKULACIJE Z BEDO BREZPOSELNIH Delavska zbornica sporoča: Vsak dan bi morali ure in ure zamujati in polniti stolpce časopisnih strani, če bi hoteli preučiti in javnosti javiti vse pritožbe, ki nam jih dnevno pošiljajo brezposelni zaradi nesramnih špekulacij, s katerimi nekateri demokristijani izkoriščajo že tako bedne delavce brez zaposlitve. Poročali smo že, kako so si raz-kolnišfci sindikati pridrževali preko poštnih uradov delež pokojnin brez vsakega dovoljenja upokojencev, Tak primer smo imeli pred kratkim tudi v Padeani pri Bellunu. Tam sta namreč pri poštni blagajni nameščeni dve silno vestni de-mokristjanki, ki sta po naročilu ((svobodnih sindikatov« pri izplačevanju pokojnin prigovarjali upokojence, naj jim dajo od njihove že tako pičle pokojnine 30 lir za nekak zdravstveni sklad, ki naj bi jih oskrbel z zdravnikom in zdravili do konca njihovega življenja. Ko so upokojenci to vsoto plačali, pa so jim na dom poslali namesto zdravnika izkaznico ((svobodnih« sindikatov. V Gorici so se pa ti najboljši učenci jezuitskih šol, ob pomoči vseh župnij in Marshallovih zavojev za izžemanje bednih domislili Pa nekaj povsem novega. Dne 15. julija t. 1. so namreč odposlali vsem goriškem industrijcem in trgovcem okrožnico, s katero so jih prosili naj prispevajo v denarju ali blagu k akciji njihovega odbora brezposelnih, ki si je nadel nalogo, da pomaga iz stiske 800 brezposelnim družinskim . glavar-jem. Zadnji odstavek te okrožnice Se je glasil takole: «S tem prispevkom se boste obenem oddolžili prostovoljnemu prispevku za zimsko pomoč brezposelnim«. S tem odstavkom so v bistvu povedali to; mi, «svobodni sindikati«, ki smo prav vladar Italije, vas oproščamo prispevka Za zimsko pomoč. Tako so «svobodni» odredili za brezposelne, ki so prejeli doslej vsi, na glede nato, če so bili včlanjeni ali ne v kakšno sindikalno organizaci-jo, prejeli zimsko pomoč, ki ni bila nikaka poniževalna miloščina, temveč le dokaz solidarnosti zaposlenih bratov, da bodo odslej podporo prejeli samo, če si bodo najprej nabavili člansko izkaznico «svobodnih» in tako oropali sami sebe. To dejanje je bilo tako nesramno, da je sam prefekt pozval »svobodne« naj prekličejo to okrožnico. Toda «svobodni» so se trdno držali svojega stališča in so jo tako zavili, da so se dne 27. julija sporazumeli z g. prefektom in poslali goriškim trgovcem in industrijcem novo okrožnico, pri kateri so spremenili obliko, a ne bistva. Mi se vprašamo, kako je mogel g. prefekt dovoliti, da kdor koli prevzame tako akcijo za celo kategorijo delavstva? In na podlagi kakšnega jamstva in nadzorstva? Na Goriškem obstajajo trije odbori za pomoč brezposelnim, in sicer, stari odbor, ki je bil izvoljen na zborovanju z dne 31. januarja 1949, potem «svobodni» in kot zadnji še ((apolitični«. Posledica teh zadnjih dejstev je, da se tudi stari odbor nahaja v istem položaju kot ostala dva in temu naravno sledi, da v Gorici nj v resnici nobenega odbora. Zato se mi vprašamo, s kakšnim čutom odgovornosti je prišel g. prefekt do sporazuma s ((svobodnimi«. Ce bi si m; od Delavske zbornice v prihodnji zimi dovolili sami zbi. rati prispevke za zimsko pomoč, kako bi se potem počutil? Nihče nam ne bo mogel ubraniti sodelovanja pri pokrajinskem odboru za razdeljevanje zimske pomoči in nihče tudi ne bo mogel ubraniti, da ne bi delavcj člani Delavske zbornice dali svoj prispevek našemu odboru, ki bo nabrano pomoč lahko razdelil po svojj uvidevnosti. Iz svobodnih krajev Tudi Ozeljan ima svojo zadrugo Pošteni in napredni kmetje v Ozeljanu, ki je ena izmed prvih vasi ono stran meje, so sklenili, da se združijo v obdelovalno zadrugo. Ustanovitev obdelovalne zadruge v Ozeljanu ima že svoj kos zgo- dovine za seboj. Nekateri ozeljanski kmetje so namreč že leta 1946 hoteli Ustanoviti zadrugo, toda nekateri nazadnjaški elementi, ki so bili vajeni velikih dobičkov, so se temu uprli. Toda napredni kmetje, ki so razumeli, da bo zadružno življenje vsem le v korist, niso odnehali, Vztrajno in požrtvovalno so nadaljevali svoje delo med delovnimi kmeti, dokler niso dosegli svojega cilja. Zadrugo bo ustanovilo 10 kmetov, ki imajo skupaj 33 ha zemlje, 16 goved jn 5 konj, Ta zadruga bo imela najugodnejše pogoje za prašičerejo, za katero je Ozeljan znan po vsej Primorski. V Ozeljanu so naši kmetje najraje kupovali mlade prašiče za rejo, ker so bili od tu najboljše pasme. Zadruga v Ozeljanu ima najboljše pogoje za gotov in nagel razvoj. Kmetje — zadružniki pričakujejo, da bodo ostali vaščani, ki so bili proti ustanovitvi zadruge, kaj kmalu uvideli, da se v zadrugi lahko dosežejo večji uspeh v vseh panogah kmetijstva in živinoreje, ter so tudi oni pristopili k njim. V Nočna telefonska služba v Čedadu Zveza čedadskih trgovcev je že večkrat zaprosila direkcijo telefona, da bi se vršila telefonska služba tudi ponoči, kar bi bilo za to mesto, kjer trgovina precej cvete, nujno potrebno. Prošnja je bila prav v teh dneh ugodno rešena in v kratkem se bo uvedla nočna telefonska služba v Čedadu, Zaprosili so tudi, da bi se izboljšala brzojavna služba in sicer tako, da bi se podaljšal čas za sprejemanje brzojavk. To prošnjo pa so na žalost oblasti zavrnile, češ da je nemogoče uvesti nočno telegrafsko službo v Čedadu. Neprijeten padec Včeraj zjutraj je šla 77-leina gospodinja Perko Terezija iz Tržaške ceste št. 99 na trg. Ko se je vračala domov po ul. Mazzini, je nerodno stopila in zdrsnila na pločnik. Pri padcu si je zlomila desno roko v zapestju. Mimoidoči so ji nudili prvo pomoč in poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki jo je odpeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia. ooo Včeraj je goriška policija aretirala na podlagi tir.alice, ki jo je izdala sodnija, 70-letnega Giovanni-nija Benedikta iz ul. Tunisi št. 27. Giovannini je bil pred kratkim ngmreč obsojen na 1 mesec zapora in 4000 lir globe zaradi tatvine, ooo Včeraj pozno ponoči je neki javni organ našel prislonjeno k zidu v ul. Ascoli staro moško kolo v zelo slabem stanju. Kolo je očitno nekdo tam pozabil. Sedaj se nahaja na kvesturi, kjer čaka gospodarja. Poziv brezposelnim Občinski urad za namestitev v Čedadu poziva vse delavce, ki so sedaj brez zaposlitve, naj se javijo na tem uradu zaradi pregleda njihovih delavskih knjižic. Urad posluje od 9. do 12. ure. Delavci naj se javijo v omenjenem uradu po sledečem abecednem redu; v sredo 14. septembra od črke A do črke C; v četrtek 15. septembra od črke D do I; v petek 16. septembra od črke L do in v soboto 17. septembra od črke P do Z. Po zgoraj navedenem abecednčm redu naj se javijo tisti delavci, ki se niso prijavili k pregledu v mesecu avgustu. Opozarja se, da bodo vsi tisti, ki se ne javijo v določenih dneh, izbrisani iz seznama brezposelnih, s čimer izgube pravico do kakršne koli podpore, ki bi jim sicer pripadala. Konferenca predsednika anotne krščanske sindikalne struje v Gorici Prihodnjo soboto pride v Gorico Federico Rossi, član izvršilnega odbora Italijanske konfederacije delavcev, državni voditelj enotr.e krščanske sindikalne struje. Zvečer bo imel javni govor, v katerem bo pojasnil, zakaj večina demokršč.anskih delavcev ni sledila svojim bivšim voditeljem na razkol-niški poti, ne da bi s tem omajali svoja krščanska čustva. Vstop je dovoljen vsemu občinstvu, ki bo lahko postavljalo vprašanja in tudi ugovarjalo govorniku. KINO VERDI. 17; «Maščevanje nevidnega človeka«, J. Hall. VITTORIA. 17: »Sodite me«, R. Lupi. CENTRALE. 17: ((Zapuščena«, D. del Rio. MODERNO. 17: «Cyrano de Ber-gerac«, C. Dauphin. EDEN. 17: ((Dolina izobčencev za-kona«, R. Corriggn, PRIMORSKI DNEVNIK ~ * — 14. septejnbra 1 IL PARTITO e le organizzazioni di massa (Continuazione dalla l.a pagina) sti sono conseguenti e chiari al .presenta un mascherato punto di vi sta detla reazione, rispettivamen-te la capitolazione di fronte alta sua pressione, guando tacgia era di distruzione del la cultura slovena i maggiori «me-riti* spettano alla cima dei cominformisti sloveni — il Bidovec, Sulla linea dellg, reazione nazional sciovinistica italiana e dei suoi lac-chi vidaliani, egli dd una mano per distruggere tutto cio che Sa di sloveno. specialmente cio che e po-liticamentr e culturalmente progressivo e collegato con la lotta di liberazione nazionale e con 1’edifi cazionc del socialismo che viene oggi costruito in potrla dal popolo sloveno. Tale compito spetta al co-sidetto Comitato premratorio cominformista per la cultura popola re. di cui sta a capo il Bidocec n cio si estrinseca 1’att’rita (dede-vole» di guesto Comitato Tale e la linea dei cornin/ormfsf triestini nei riguardi delle organizzazioni di massa, linea che e conseguenza necessaria della lorc liouidaz'One di ogni partito comu nista d’avanguardig, rivoluzionario e combattivo. Il congresso di Vidal porta a ragione il nome di CON-GHESSO LlQUlDATORE. BRANKO BABIC Ustanovljeno je v okviru ZDTV prvo telovadno društvo Lonjer - Katinara Namen društva je posvečati posebno pozornost vzgoji telovadcev in telovadk ter naraščaja TELOVADCI IN TELOVADKE PRI SKUPNIH VAJAH V Lonjerju-Katinari še ni bilo telovadnega društva. Po letošnjem občnem zboru ZDTV pa je glavni odbor sklenil, da naj bi tudi Lonjerci imeli samostojno društvo, kar so tamkajšnji športniki z veseljem pozdravili. Zanimivo je, da je prav v Lonjerju-Katinari ustanovljeno sedaj prvo telovadno društvo in sicer na ustanovnem občnem zboru dne 9. t.m. na sedežu ZOTV v Lonjerju. Na občnem zboru so bili prisotni športniki in telovadci iz Lonjerja in Katinare in vsi ljubitelji športa, kot zastopnik ZDTV glavnega odbora pa tov. Miloš. Občni zbor je vodil domačin tov. zele Josip, ki je po uvodnem pozdravu dal besedo delegatu ZDTV. Delegat je pozdravil iniciativo Lonjercev in Katinar-cev, ki so se že pri telovadni manifestaciji 1. maja in 3. julija letos odlikovali in bili po številu najmočneje zastopani. To svojo vnemo so prav sedaj z ustanovitvijo lastnega društva najbolj živo podkrepili. Delegat je tudi izročil pozdrave glavnega odbora ZDTV z željo, da bi urpešno pričeli z društvenim delovanjem. Na dnevnem redu je bilo vnanje pravil, izvolitev društvenega odbora in slučajnosti. Pravila, ki so bila dobro sestavljena, so navzoči soglasno odobrili. Pri volitvah za novi odbor so bili izbrani sledeči: GLAVNI ODBOR - predsednik Pečar Sergij, podpredsednik Maver Vergilij, tajnik Močnik Dušan, načelnik zele Josip, načelnica Cač Karla, blagajnik in ekonom Cok Ljubo, referent za propagando in statistiko Škrinjar Josip. NADZORNI ODBOR -Batič Vilko, Pečar Anton in Cok Tončka. RAZSODIŠČE - Kalan Ana, Pečar Helena in Spetič Cvetko. V zadnji točki dnevnega reda se je razvila živahna debata, ki je bila izraz navdušenja in trdne volje, da bo novo društvo čim uspešneje nadaljevalo. Vsi navzoči so sprejeli sklep, da naj se začne takoj z vpisovanjem novih članov in dece, kateri se bo posvetila še posebna pozornost. V petek ho redni občni zbor Športnega društva „ilagdalena“ Športno društvo «Magoalena» javlja, da bo v petek 16 t.m. v društvenih prostorih redni občni zbor. Prvo sklicanje je ob 20, v primeru slabe udeležbe pa bo brezpogojno pol ure kasneje. , Poleg volitev se bo razpravljalo tudi ° društvenih problemih in drugih aktualnostih. Vabljeni ste vsi člani in prijatelji. PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA Kvarner(Reka):Aurora(Koper)1:O(1:0) V nedeljo je bil v gosteh pri istrskem nogometnem prvaku in letošnjem prvaku Tržaškega o-zemlja Aurori iz Kopra reški prvak Kvarner. Gostje so prišlj v postavi: Nikolič, Legan, Kivela, Sinosič, Ljubavec, Kurtanjek, Pahič, Suast, Pavletič, Canuga in Križman, Manjkal je samo mladi a nadobudni srednji napadalec Ossojanak. Tekmo, ki se je pričela ob 16,30 je sodil Schiavon iz Kopra. Au-rora je že takoj v začetku pričela z napadom in tu je Zago izgubil dragoceno priliko, ko bi lahko poslal žogo v mrežo. Ta zalet Koprčanov pa je bil takoj potlačen, ker so Rečani prešli y protinapad. Tu je bil izredno dober Panič, ki ,pa je tudi zagrešil v 12 minuti gol, ker je streljal previsoko. Seveda se je Rečanom kljub temu v 28. minuti nasmeh- nila sreča, ko je Križman podal žogo Pavletiču, ki je odločil izid tekme X korist Kvarnerja. V drugi polovici ni bila igra več Inko zanimiva. Koprčani so popustili kljub temu, da so imeli sodnika na svoji strani, kateri je neprestano žvižgal in videl napake, ki jih gledalci niso opazili. Rečani so pokazali zelo lepo igro in so se odlikovali v hitrem podajanju žoge. Najboljši so bili: vratar Nikolič, Pavletič, Kurtanjek in Križman. Od Koprčanov pa Skrk in Zago. Telovadci, obiskujte red mi telovadne vaje! Opozarjamo vse telovadce in telovadke, da so vsak dan od IS. ure dalje na stadionu pri Sv. Ivanu redne telovadne vaje. Naj ne manjka nihče, ki je nastopal Šlaceteli uofjmnvtiuh t(>ln>tn 2tt (iVcvd/itcf czvui/fu •.V.V.V.V. .V.V.V.V.V.V.V.V.V.’.VV.V.V.V.V.V.V.VAV.V.V.V.V.V.V.V.V.SVSW.'.V.V.*. Na seji ZDTV 11. t.m. na kateri so prisostvovali glavni tajnik Ludovisi, tajnik nogomelne ■ekcije Skerlavaj in tehnični komisar Premoli, je bilo sklenjeno, da se bodo nogometne tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja za leto 1949-1950 pričele 25. septembra. Vpisovanje klubov se zaključi 25. t.m. Rok za vpisovanje je bil podaljšan z namenom, da se da možnost vpisa tudi drugim društvom, ki niso bila navzoča na občnem zboru. Finančna sredstva bosta poskrbeli tajništvi ZDTV iz Trsta in Kopra. Prav tako prevzameta obe tajništvi v breme prevozne stroške igralcev. Tekmovalna društva so po svojih zastopnikih prejela nove članske izkaznice. Veslaške tekme v Lecco (Italija) Dve zmagi Jugoslovanov Na mednaiodnih veslaških tekmah v Leco so sodelovali tud, Jugoslovani, ki so v četverici s Lahkoatletske mladinske tekme u Bujah Ob zaključku tedna hrvatske kulture je ZDTV iz Kopra organizirala M Bujah mladinske lahkoatletske tekme, kjer je nastopalo 150 mladih Istranov. Skoda, da sd še tekme vršile na nič kaj primernem prostoru in da nekateri športniki niso biip dobro pripravljeni. Sicer pa ni bil ta dan tako važen zaradi kakšnih posebnih rezultatov, temveč v manifestaciji množičnega športa v Bujah. Kljub temu pa bomo pri-nesij nekaj izidov: Tek na 100 m: 1) Vascotto Gio-vanni (Buje), 2) Kozlovič (Ma-terada) itd.; tek na 80 m ženske: 1) Mian Marcoia (Kastanja), 2) Belli Bianca (Buje) itd.; tek na 400 m: 1) Vidal Eufrasio (Buje), Kozlovič (Materada) itd.: tek na 800 m: 1) Sain Gino (Dajla). 2) Piiastro Vittorio (Dajla) itd.; met diska: 1) Potleka Urbano (Buje), 2) Sabac Klemente (Buje) itd.: met kladiva: 1) Tomažič Anton (Seget), 2) Agar in is Mario (Buje itd.; skok v daljavo: 1) Vascotto Ivan (Buje), 2) Ravasini Franc (Buje) itd.; skok v višino: l) Carchotti Sergio (Umag), 2) Ravasini Mario (Buje) itd. Tekmovanje letalskih modelov v Ljubljani PiiKtavljciiH stu bila dva jugoslovanska mkurda Slovenski letalski modelarji iz Ljubljane, Maribora, Celja tn Jesenic ter iz Kranja in Doblar-jev so imelj prejšnji teden tridnevno tekmovanje. Nastopili so hidromodeli. heliokopterji. leteče rakete in hitrostni modeli. Na tekmovanju je b-Io tudi nekaj uspelih lastnih konstrukcij. Tekmovanje pokazalo precej- letom. Eden najzanimivejših modelov je bil model Perhavca, katerega je sam . sestavil in.. čigar posebnost je v tem. da ima motor z eliso na potisk, priti-jen pod krili" in poleg tega vse-vrline dobrega termičnega modela. Brzinski model Sobana s startom z zemlje na 20 m dolgi žici je dosegel nov jugoslovanski rekord s povprečno brzino 90 km na uro. Prav tako je postavil jugoslovanski rekord Petkovšek s svojim heliokopterjem, ki je estal v zraku 1 minuto in 58 sekund ter s tem izboljšal prejšnji rekord za 33 sekund. IVIuv svetovni rekord v metu kladiva Madžarski, metalec kladiva in olimpijski zmagovalec iz leta 1948 Jmre Nemetz je v Katovicah postavil nov svetovni rekord v metu kladiva. Vrgel je 59.57 m daleč in s tem izboljšal svoj prejšnji rekord 59.02 m. Avtomobilske in moturni: dirke /.o jugoslovansko državno prvenstvo v Opatiji V soboto in nedeljo je bilo na krožni progi V Opatiji državno avto-moto prvenstvo, kjer sta bila dosežena dva nova jugoslovanska rekorda. Dirkač Cabraja (Partizan) je v kategoriji športnih motorjev 350 ccm dosegel povprečno hitrost 107.67 km na uro in prevozil progo 120 km v času 1.29’38" ter s tem postavil nov državni rekord. Drugj rekord je dosegel Nalovit (Partizan), ki je z motorjem s trikolico prevozil 60 km v 38’44”6 in postavil nov rekord. išOGOMETNO MOŠTVO IZ PIRANA, KI ZE PRIDNO TRENIRA ZA NOVO PRVENSTVENO TEKMOVANJE krmarjem (veslaški klub Mornar iz Splita) za.edli prvo m e‘to pred Italijani, Francozi in Avstrijci. Prav tako so bili prvi v csmorici z krmarjem (veslaški klub Mladost iz Zagreba). Tržačani so zmagali y dvojici s krmarjem pred Italijani. V tej tekmi so bili Jugoslovani na tretjem mestu pred Avstrijci. Tržačani pa so zmagali tudi v četvorici brez krmarja. Tu so bili na drugem mestu Avstrijci, na tretjem Jugoslovani. seda je dala besedo prepir in pretep, da poseči vmes policija. Tako so lju: bitelji športa zamenjali področje nastal je, je morala iz nogometa so preskočili na bokse. Gotovo vas bo sedaj zanimalo, koliko jih je to pot v prvem kolu igranja obogatelo. 12 točk so uganili samo trije, ki bodo. oz. so že dvignili vsak po 17 milijonov lir. 11 točk pa je uganilo 109 srečnikov, ki prejmejo po 474.300 lir. Predno objavimo rezultate iger pretekle nedelje bi radi še povedali, da nam US Triestina še ni poslala na naše uredništvo, kakor je pač navada, permanentno legitimacijo za vstop k tekmam. Ce legitimacije ne bomo prejeli, ne bomo v bodoče več pisali o tekmah za italijansko državno nogometno prvenstvo. Rezultati nogometnih tekem v prvi ligi so bili sledeči: Bari-Ge-nova 2:0, Atalanta-Bologna 6:2, Como-Palermo 1:0, Inter-Padova 1:1, Lucchese-Lazio 2:2, Triestina-Novara 2:1. Roma-Pro Patria 2:0, Milan-Sampdoria 3:1, Torino-Ve-nezia 1:0, Juventus-Fiorentina 5:2. m & 1. maja in 1. junija letos dionu «Prvi maj». , , Vaje so važne zarad ki so predvidena času. Kratke iz usega sneta Pri konjskih dirkah na bodo sodelovali tudi juS0; • ? ski konji in sicer V teku galopu. O Nogometne tekme za si;ctt^ prvenstvo. Revanš.na tekma Jugoslavijo in Izraelom ®° t.m. v Tel Avivu. o Lahkoatletski dvoboj Jugoslavija bo 17. in l®- • -Zagrebu. ° , tel Mednarodna nogometna Danska-Norveškg oc*'8iananai Oslu se je končala z zm.®g04(||!{š ske z 2:0.Gledalcev je bu° J O Na kolesarski kriterijski ■ v Bazlu v dolžini 104 km )e g, „ —. -- »jjj gal Holandec Schulte janom Sciarisom Stettlerjem. O !( Tekme v. odbojki za evrOT. V P* in svetovno prvenstvo. ■ ^ sta bili odigrani to iieue 1°,^ tekmi in sicer je v za evropsko prvenstvo 2U'“,± 3:0; v ■■ CSR proti Franciji z " J mi za svetovno prvenstvo ^ ških pa: Poljska-HolandiJ j in Bol garij a-I talija 3:1-O Španski boksarski Ul V šji teži je postal Cristobal y 12 rundah premagal 7 it skega prvaka Mura, bila odigrana Teku’* v Barcel°ni- V tekmah za jugo^^. državno prvenstvo b katere so bile na Bledu, y,ijt sedlo pryo mesto moštvp ^ •z 93 točkami, drugo ®es . jjj, štvo Hrvatske z 88 točkan11 Teniški prvak v igri posamezni*"- ^ Na prvenstvenih tenišk*^^. mah v ZDA je v igri P°: i nikov v finalu premagal j.j, les Teda 6:2 in 6:4. Shroderja s liuvui na srečo ali italijanske državne nogometne tekine Nogometne tekme za italijansko državno prvenstvo za leto 1949-1950 so se v nedeljo pričele. V vseh državah so nogometne tekme za državno prvenstvo posebno zanimiv športni dogodek. Izredna zanimivost vsega "port-nega in nešportnega občinstva za tovrstne tekme v Italiji pa daleč prekaša ostale države in to samo zaradi tega. ker so pri vsakone-deljskem nogometnem športu za tekme v I. ligi visoke milijonske nagrade. V vrsti srečnih dobitnikov je namreč tisti, ki ugane izid vseh 12 tekem. Zadostuje samo, da se izpolni obrazec, kjer je naznačeno katero moštvo bo igro dobilo ali pa če bo izid neodločen. Poleg srečnikov, ki uganejo vseh 12 tekem, kar 'je zelo redko. čeprav je izpolnjenih na milijone obrazcev, dobijo nagrade tudi oni, k; so uganil; 11 tekem. , Da pravilno uganeš vse tekme pa ni potreba, da si strokovnjak v- športu. Dogodili so se namreč primeri, da so ljudje, ki se sploh ne razumejo na nogomet in ki v življenju še niso videli nobene tekme, kar na slepo srečo napisali nekaj številk in dobili nagrado. Primeril pa se je tudi primer, da je dal stari oče vnukinji 50 lir za obrazec, katera ni mogla preprositi s.voie matere, češ kaj boš zapravljala denar in da je ta deklica bila drugi dan lastnica 8 milijonov, kar jc rodilo nato spor v družini. Stari oče je zahteval polovico denarja zase, ker jc on dal tistih borih 50 lir, mati pa ni hotela nič o tem slišati, češ da je hči njena. Bc- Mednarodna feolesarsft# dirka v Zagrebu In v Beograj? V nedeljo teden je bila v Zagrebu mednarodna kolesarska (kriterijska) dirka, na kateri so sodelovali vsi vozači, ki so se udeležili dirke po Hrvatski in Sloveniji. Vozači so prevozili 800 m dolgo krožno progo stokrat, kar znese skupno 83 km-Zmagal je Zuccotti (Italija) 17 točk, 2) Deutsch (Avstrija) 15, 3) Zolja (Trst) 15, 4) Malabroc-ca (Italija) 15, 5) Poredski (Jugoslavija) 15, 6) Boney (Francija) 15, i*) Cok (Trst) 11, 3) Štrain (Jugoslavija) 10 točk hd. To nedeljo pa j.e bila v prisotnosti tisoč gledalcev podobna dirka okrog Kalimegdana v Beogradu. Proga je bila dolga 2.400 m ter so jo tekmovalci morali prevoziti 30 krat (72 km). Dirkačev je bilo 39, med njimi 24 Jugoslovanov, 2 Avstrijca, 4 Francozi, 3 Italijani in 5 iz Trsta. Zmagal je Francoz Rouffeteau, ki je prišel v času 2.36T4”, drugi in tretji sta bila Fontanot in Colja iz Trsta, Četrti in peti Zuccotti (Italija) in Boney (Francija). Sele za prišla jugoslovanska Bosek in Poredski. tesfi k«!( Nov odbor Spod društva „Meduza“ * V torek 6- t- m. je bil redni občni zbor spor štva «Meduza». V na jle^ glasju je bil izvoljen bor: J Predsednik: Ponis Rani^Jj* predsednik Giovannini 10 tajnik Gerin Ferruccio, p nik Satti Carlo, ekonč111 Luciano, odborniki pa s0' pa® p. Kij Vi t« Favento, Zucconi, BrandoUn in Bussani rini Nino. PRI KOLESARSKI DIRKI PO HRVATSKI IN SLOVENIJI JE MOŠTVO STO PREJELO ZA SVOJO ZMAGO KRASEN POKAL Odhod parnikov u motorne iadrnice izpred pomota ribarnic® veljaven od 29. avgusta do 30. septembra 1949 VOZNI RED OB NEDELJAH; OB Iz Trsta: Iz Sv. Nikolaja; Iz Trsta: 8.00* 12.45* 10.00* 9.30 18.30» 11.00* 11.00* 19.00 12.05» 13.00 -'.00 13.45 14.00* 15.00* )ZNI RED delavnik®1-' Iz SV- Nijf 12.30* 17.45* 19.00 Gornji red voženj velja v celoti ob lepem vremenu (Sy potreb i, medtem ko velja urnik, kem vremenu. označen z zvezdico *. Redna avtobusna proga IRS1 Sv. NIKOLAJ OB NEDELJAH IN DELAVNIKIH: Iz Trsta: ob 8.30 in 13.30, šen uspeh v primeri s prejšnjim ininm,minil, "imun n I?. Sv. Nikolaja ob 12*10 M llllllll1111 DANILO KORENIKOV Rako sem bil dvakrat «am er i kan s ki padale c» da se v gozdu ne prehladiva ter da naju spravijo čimprej na varno k sebi, da nama preskrbijo brezplačni pogreb)), sem v «ame-rikanščini* dejal Francu. «Slišlš mama, kako gladko in hitro goyori amerilflfcko ta veliki gospod? Jaz sem^oj uganil, da sta se gošpoda^toalašč preoblekla v te namenoma raztrgane obleke, da se maskirata ter tako laže vohunita. Mislim, da ima drugi gospod v žepu majhno radio postajo, saj se vidi, kako je prekomerno natrpana. Tako jc pojasnjeval desetletni dečko svoji objokani in razku-strani mami. (Ilustrira li H lav uty) «0 gospod«, je druga hitela prositi, «ne bojte sc, mi vemo, da ste amerikanski padalec, saj se sliši po govorici, da ste tujce ;n ako vam je drago, da pridete v Montoro do vaših edinic, ne da vas vidijo Nemci, vas rade volje spremim, samo da nas bra. nite in da poveste vašim, da smo vam napravile uslugo. Poznam vsako !4€zo in bi tudi rada prišla v Montoro k sorodnikom. Neka sovaščanka je bila včeraj tam; pravi, da so tam Amerikan-ci, a se ni upala zraven, ker smo večkrat preje čitali, da ako bodo kdaj prišli Amerikanci ali Angleži v Italijo, bodo napadli ženske in pobijali otroke». «Prismoda! Kdo te bo napadal? Kaj misliš, da se zavezniki res prav nič ne bojijo uši?», je zagodrnjal po «amerikansko» Franc, ki je slišal, kaj mi hiti ženska pripovedovati. «Ne ostane drugega, kakor da poskusimo priti z njimi v Montoro. Saj vidiš, da se nama ne bo mogoče rešiti teh žensk in otrok, ki bi, ako zaidejo Nemcem v roke, takoj pripovedovali, da so videli dva ameriška padalca. Potem si lahko predstavljaš, kako bodo Nemci skrbeli, V Poslušno so se razvrstili v gosji red, in sicer takoj za mano bolj korajžna ženska, za njo Franc, druga ženska in otroci, ki še danes ne vem, koliko jih je bilo, najbržc dva kompletna vzorca ((delta bella famiglia italiana, fedele al duceo. «Naj bo po tvoje«, je nejevoljno mrmral Franc, naj nama kažejo pot in upam, da me bo ta coprnica pustila par korakov od sebe, sicer ne jamčim, da me namesto Nemcev ne bodo uničile fašistične uši». ((Bodite brez skrbi, drage ženske in otroci«, sem dejal zvesto poslušajočim, ((zajamčim vam življenje, svobodo in nagrado, ako pridemo srečno k zaveznikom. Torej kar na pot in čim bolj mogoče v tišini«. Poslušno so se razvrstili v gosji red, in sicer takoj za mano bolj korajžna ženska, za njo Franc, druga ženska in otroci, ki še danes ne vem, koliko jih je bilo;-najbrže dva kompletna »bella famiglia italiana fedele al Duce«. Ne bom se zgubljal v dolgo opisovanje potovanja v Monto-ro, le to naj omenim, da smo ob streljanju in treskanju res srečno dospeli in so bile ženske in otroci talčo srečni in vzhičeni, ko so zagledali znance in ko so dognali, da ni več Nemcev, da so v veli-kejn veselju in zmedi celo spregledali, da sva jo s Francem po- pihala iz njih bližine ma mahnila na glavn0 .ež,w da kar lasje so se >"1 . v® je izza ovinka pribr|ie kamion proti nama. «Nemci», je siknil TPri> Frafc gledal, kam bi sc u""v,il steni trenutku pa .SG"' hvaležen italijanskim ijj in časnikarjem, ki ^jopi5’*1 rf preje v ilustriranih e*)- -(—ne .ffi kali zavezniške . se tcJ pajo kot muhe, kada' pia ^ z mogočno «ala laSC|f slikah je bila naiiimč bro vidna zavezniška^; na to sem sedaj opazil ^ jc " mionu. Res težak ka'1 0t -j ma je odval.il od s'g je ugotovitvi. Kamion P mimo. pifnV.)i % ((Orkafiks, kako ^‘"jpov šil«. mi jc pozneje m |i .5U1! p svojo obrambo d°daj^ rja’^fr' ,ave. strele imele ravno loke in kratke kamion pa skoro P ŠkemU" 'Nadalje^' OGLASI* 0«