St. 46.
V  Gorici, dne  13. novembra 1S9&
Tečsy XXVI
I
»Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo „Giipi4irskl Lit vred pa poŠti prejemana ali v Gorici na dom požiljana:
v.«e loto.....gld. +40,
pol leta.....i •»»,
Četrt leta       .....1 10
Za  tuje   Uežele toliko  vei",  kolik"!   je ve.",a poštnina Delavcem   m   tirnim   tnanj   piuiio/nitn   noum   naroOniku Ditrornino   znižamo     ako m> o„Sise pit upi mušliu
„fri«lrec"  izli.t/i   \?jkili  U   dni;   \-ak   druj.-i  ton k  m velja za celo leto SO kr |         »Gospodarski List" uhij.i m -c |nilarM \- tk m-sec v oli-
BCfu 16 stranij Kulir je* petek praznik i/.de'a h-.U že v  Četrtek.
SOČA
(Izdaja za deželo).
Oznanila
in .POSUIICE" planejo se za pelstopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 kri;i,
Večkrat — po pogodbi.  —  Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo so v lol.akanuli v Nunski ulici in v šolski ulici, v Trstu ,.ri Lavrcnčieu nasnroli velike vojašnice in pri Pipam, v ulici Ponle della Kalna po 8 kr.
»opisi poJiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravuištvu .Soče". — Neplačanih pisem uredulSlvo ne sprjjfina.   ~-   Itukopisi  se  no vračajo.
Uredništvo in upravuisivo je v Uosposki ulici 9.
I
izdajatelj in odgovorni uredniii Dragotin Strucelj.
—   „Bogf in narod!"
Tiska In zalaga „Gor. Tiskarna" A. Gabrscak (migov. J. Kruipolič).
Po volitvi!
Bilo je po 7. uri zvečer znamenitega dm'  10. liov. lSiHi,   letu po" rojstvu
C  »SpodoVOm.
V (losjiosko ulico v (iorifi jo prikorakala v luških uniformah »ustna godba, ognjeuasci so nosili savtiljke^ a za njimi se je vlekla sicer ne posebno \eliku množica ziiaiifjfii goriškega mdha , ki ima skoro gotovo na vesti prezgodnjo smrt kneza Kgoiia Holieu-lohe; vmes so igrali glavno vlogo 11^»i-tatorji in plačani mamehtki zlatega t. leta.
<iodba jt> piiMicliala iti po zraku z.airijo m« pivštevili.i klici: Vivva Mara iii! Vivva  fJorizia iialiana!       Rodi.
ako  lisi-jil   10   Veseli!
Ali čuj, kaj je to V Da, zopet se ;rlas«'': Fora i sčuvi! Ahasso iščavi! M    da    ščavi!           A!m>mi    OimiIImm!
tliavto (Vrvi^uaiio!!
'l'ako se je slavila žalostna izvolitev dr, M a rauija za naslednika onemu možu, ki je moral čuti na predvečer svoji- smrti, kako žalostni so v (Joriei sadovi one avite colture--, katero je vedno slikal v najživcjšili kru-iiih iiur-vali, ti je prvi svetovalce krone dobil o njej na svoje oči in ušesa vse dni-,".ii'iii) podobo, ko je prvič •¦-topil na o/endje goriškega mestu.
Tako se je slavila /mugu borne večine 71 glasov, katere •.;.» nakupili ne večini med iiozavodnimi, bolje med okvarjenimi Slovenci, katere je i/vestna klika tekom let že povsem navadila na .-krajno nemoralno korupcijo pri volitvah.
Tako so vredno sklenili dan žalostnega spomina, ki je na sramoto v.ifin poštenim življem našega mesta. Dr. M ara ni je bil tu rej izvoljen! Toda odkloniti bi moral izvolitev, ako lioče, da ga bodo spoštovali resni ljudje vsaj kot doslednega možu. Zakaj'
Dr. Marani je izjavil, da z vso odločnostjo odklanja slovensko {.'lasu ve!
Ali talca izjava ni bila potrebna, kajli odkloniti je mogoče le kako potni j en o reč; tod,s Slov en,i niso r.ikilar pomij a 1 i dr. Marani- . svojih glasov, ni jih torej m-'g.-t o lkloniti. V žalostnem nasprotju s taktni i/.-javljaljem dr. Maranija pa je delovanji uji-gove stranke, njenih agitatorjev!
Poljski čuvaji v Startgori so lovili slovenske voHlro in jih skušali nagnati k nekomu mestnemu st.irašini, ki je ''••lil donar: Sturogom-m na čast bodi .povedano, da velika večina se ni udala v t-;ko sramotilo kupčijo. Tast jim! ^ai si \ond;.r zapomnijo i-nkrat za v><-lej, da Skivi-su-i nimamo nič dobrega pričakovati od takih Ijudij, ki nas pi-'¦-}¦' z divjaki in z neumno živino!
('uvaj na novem pokopališču je invisvo! delokrog v (irčiid; na p.--.;:ioč *o mu le.dili še drugi. In ros je ujel uckijj nezavednih in neukih Slovencev iz onega zapušči-nega kraja. Toda ve-«~šini njih je vendar pokazala, tla so že zavoda in da utegne priti kmalu čas, ko bodo vsi naši volilci na Orčiiu y.iirun> le pod častno slovensko zastavo. ,.Nekaj pomilovanja vrednih slovenskih .jvolili-ev j);1 jL, j„-i|)0ij;li f.ilVuj v žanli-'"niJLTi do mestu« hiše. AH jo to naloga javnega služabnika V!
1-nako t:0 njpji agitatorji za dober dfuar nekaj slovenskih voliloev pri Jbirki. Pa tudi v (Joriei so nagovarjali za Maranija ceU> tako Slovence, da so kTir Čudimo siloviti predrznosti plačanih m prostovoljnih agitatorjev. & Z mirno vestjo toroj trdimo, ,La dr. Marani jo dobil neznatno Večino s 40-CO kupljenimi ali še ;z ostudnišimi sredstvi pridobljenimi slovenskimi glasovi.
Ako bi bili mi vedeli le dan poprej,
da bo na laški   strani  toliko   figa-mož,
bili bi gotovo otoli tudi-*fM*lasovo tako
lahko zgubljajoči!) so  slovenskih  ovčie
in zmagal bi bil Ibijutti nkljtib vsem
nečiiveiiim »uporom Manuujeve stranko.
Mi   smo   hladnokrvno  računili   po
poročilih   od   v (.Ji   stranij,   da   lSujatti
mofii dobiti 900 glasov, zato so Slovonoi
v (lorici nismo vrgli z vo silo v volilno
borbo. .Krovci    so  zatrjevali,  da so
i sicer proglasili načelno   asi o 11 s i.-.•> e ,
; :tli da pojdejo  vsejedno  na   volišče,  in
j sicer večina  za   IJujuitiju.   Nt>  dan  vo-
" litve se je pa pokazalo, da so se v/dr-
•   /ali volitve le tisli, ki bi volili Hujnttija; ; drugi pa in teh je večina v peščici . , Krovih ; pristašev ! so šli na volišče i in volili Maranija, onega moža, ki je v i družbi s protestantom 1,'itterjem gla-I <oval proti »vodenju   kaioliškegu   ve-
•   ronauka ua deželnih kmetijskih šolah, j 1'rordttli Na »nI se je celo kaj zavestno ; postavljal v volilni dvorani! Podtu-! ronci so bili po večini do predvečeru i volitve proti Maraniju; drugi dan so i vsi zanj glasovali. O o. kr. uradnikih I se j« mi:.lilo in pričakovalo, da ne bodo j volili   Mara 11 i j ti,   a prišli so od vseh
možnih vetrov in volili toga moža v 1 di.'.avni zbor - »a Dnu a ju. O ; upokojenih e. kr. uradnikih se jo govo-! rilo v dobro poučenih krogih, da ; Maranija nikakor »e marajo. Ali major ' v p. Catinelli je pri njih tako zelo v 1 čislih kot avstrijski patrijot, da so šli : za njim, ko jim je priporočal tudi dr. j Maraniju!
j            In   Jako  je  dobil  Mujatti   v <Joriei
I le 12« glasov, med temi ho le kakih pel laških,  do-'-im  miio jih po malem priča« : kovali od dol)     .'!!!0.
Pa tudi Kormin se je sl-.ibo spo-
nesel. Nad 100 volilcev jo ostalo doma:
od došlih je dobil Hujatti le i»7, Marani
pu ij.*). -    Ako bi !>il Kormin le nekoliko
i bolje rešil svojo nalogo, bi bil H. izvo-
' Ijen »kljub vsem /aros velikanskim na-
. porom Maranijeve stranke.
'           O drugih neredih in nezakonitostih
govorimo   na  drugem mestu.   Tu le še
dostavljamo,   da   ukljnb vsem  tem pro-
\aram   v (Sorici  in v Korminu.   ukljub
velikan-komu prizadevanju vsega magi-
stratnega osel»j;t bi bil Martini propadel,
da  ga   niso rešili  kupljeni   slo-
, venski  glasovi.
Kvo, gospod Maran', tako sto bili izvoljeni!   Ali obdržite tak mandat'''!
Zdi m«, tla ga obdržite, kajti dali st>> se že sla-viti kot državni poslanec. Toda vedite, da ste bili izvo-1 j e 11 i s s 1 o v e 11 > k i m i glasovi, i 11 sicer s kupljenimi ali drugače pri-, dobljenimi, d oči m j e dobi 1 H u jat. t, i le prostovoljne glasov o svobodni h slovenskih mož! To si dobro zapomnite, da boste vedno imeli pred očmi, kako ste prišli v poslansko zbornic*) na Dunaju! Naznanimo vam tudi, da smatramo vašo izvolitev iz raznih razlogov za nezakonito, vsled česar podamo proti njej na državni zbor protest.
Dr. Marani velja kot. poosebljeno nasprotstvo do Slovencev, torej do dveh tretjin prebivalstva v deželi. In res je ta človek že tako krvavo žalil vos slovenski narod, da jo ž njim izmirjonje nemogočo.
Ali prav ta okoliščina mu jo pridobila mandat! Maranijevi volilei so napovedali Slovencem boj do poslednjega noža. - Mi Slovenci se toj igri lahko od srca smojomo, kajti naša škoda no bo, ako vos slovenski narod na (Jo-riškom slopi na noge, da strese za ošabna ušesa četo domišljavih in nad vse mere dr/.nih zagrizencev. Marani utegno s svojim «gran talcnto* iti s Še bolj slovečim ^belP ingegno* res dovesti
do tako krasnih razmer, - no nam Slovencem no v škodo. Z:i konečni vspeh ho ne bojimo! Zategadol nuj si »ikdo no domišljnjo. da »a« je morda strah jednega Martiiiija, kakor so bhiz-noli lahonski iisti,
Zanimiva za mn je le okoliščina, dii vse c. kr. uradništvo jo volilo Maranija; domača vlada jo bila na njegovi strani. ¦ - Koovcr m> tudi prinesli dar-ček glasov »a žrtvi nik domovine, katero bo odslej varoval Marani proti tem pretiranim slovenskim narodnjakom !
Ta dejstva si Slovenci dobro zapomnimo v pouk in ravnanje za prihodnje čase. (''oz sodom let vse prav pride! Ko bodo Kcovci potrebovali prihodnje leto v Kurlaniji lislih IS slovenskih glasov, porečemo Midi mi: Volilei, ostauile doma, oba kandidata sta nam tuja!
Krščanski socijalisli pa Slovenci!
(Izv. .lop.)
III.
Velika lunini je med krajinskimi Hiri-jitlisli m .SchciinTerjiiiici, ki škilijo Cof, nieju. Nemški nunjiuialri so mlako v sredi, .tli pa rrriiiin, ilu su nekoliko Imlj .skrili in ne jm-kužejo porsuil svoje velike Boreimosli do 1'rtisijc. Ne siiiemu i/puslili i/.preil urij resnice, da je »¦»rotiina večina učileljstva v Scli^iiercrjcveiu in iiadji>»alii< m lahorju. Mej krimskimi socijalisli iu> vidniiti ucmfikili učiteljev. l'ri mestnih volitvah n.i Dunaju so tičilclji igrali Jako žalostno pa vitžno vlo^o ; le z veliko silo se je posrečilo krSC. sorijahii shutiki, vzdrževali tlisciplino. Prav ta okoliščina tla veliko opraviti krsS. sucijalni stranki. Itus je, tla so KcliutioriTJanc.i i»ri zdaj vrtečih se volitvah v dež. zbor iiogo-1'l-1i, toda to »as ne sni«; varati ; stranka se ne ho piialila tako hitro /utrdi, kakor bi kdo mislil, kajti nemško u C i t e I j s t v o je velik i 11 važen e i n i t e 1 j, s kojim »nora vsaka s»rauka računati. Da ž njim res račimijn krščanski socijnlisti, vidi se pti shodih, pri kojih se vedno in neprestano poudarja oni božji „ilcutscli". Še celo l)i-p.uilijcva slr.tnka v zadnjem času pristavlja pri svojih izjavah oni blaženi ,deiilsch", tako, da ni stranke mej avstrijskimi Nemci, ki hi log.i ne delala. I/. vsiya lo^a je razvidno, tU mi Slovenci iu sploh Jugoslovani niiiiatiio ničesar pričakovati od nemških strank; treba ho le na svojo pest račimiti in v složnem postopanju je i:,kali rešitve ju-HOnlovanskih lezenj. Dukl.f imamo Jti^osk;-slovani narodno vpraSatije » sieimu pr«> friatnn, ni mislili ua kak° /\i./.< r. Nemci katerekoli stranke. Nemški i r^č "-ski ¦ s. tja-lisli bodo pridno jilcdali aa Jugoslovane; čim bolj bodo »asi zaslo])iiiki podpirali l!a-denija, lini helj hodo prvi odiniktili svojo pomoč. K večjemu proti primorskemu židov-slvit hi Se dobili pomoči pri njih, drugod pa ne. Najnovejši dogodki v dižavueiu zboru in pisava znanih krščansko - soeijaluili listov itain to potrjujejo.
Zakaj pa vse lo? Ako so res krščanski socijalisli, -..Hirali hi biti pravimi ludi Slovanom, kaj ne-" ltes, krščanstvo zahteva jednakopravnosli in ne pusti, da močnejši zatira šibkejšega, toda to je le v teoriji, v praksi je vse drugače. Krščanski socijalisli so ludi ljudje in kot laki podvrženi slabostim. V svojem programu imajo sicer pravico in resnico, ali >ar«idi razmer morajo včasih popustili in 7. volkovi tulili. Dasi tako krepko pobijajo Jozefmizem iu se potegujejo za proslost sv. revkve, vendar drži se jih še misel Jožefa II., da Nemci morajo vladali v Avstriji, da je naše cesarstvo nemško in da Slovani so ljudje druge vrsle. S kratka, vse nt-mške stranke so v tem jedine: Nemce vladaj Avstrijo, njemu pripada vodstvo, Slovani naj le mirno služijo. Odtod oni .deutsch" pri vseh shodili in v vseh javnih zaslopih. Žalostno, ali resnično!
Krščanski socijalisli vodno pravijo, da 1 je treba pustiti narodna vprašanja na strani,
in le socijalno vprašanje potiskati naprej. Nemški in laški konservativci pa trdijo, da je vera na prvem mcslii iu ne narodnost. Zadnjo se sliši ludi pri nekaterih na Slovenskem. Vs<; je prav iu dobro. Samo škoda, da oni, ki tako govorijo, sami poprej ne pokažejo 7. lepim izgledom. Pri nemških kršč. socijalislili, kakor ludi pri laških, je včasih nevede in nehote narodnost na prvem mestu, in potem še le vera in socijalno vprašanje, ker drugače hi pomagali sotilal-iieiiiu vprašanju iu veri en korak naprej, ako hi slovanski narodnosti 110 nasprotovali. Kolikor konservativci, toliko krščanski soeiju-jisli piav dobro vedo iu v svojih glasilih jočejo, ktiko narodni prepiri zavirajo resilev soi-ijalnegii vprašanja, kako katoliška stvar Upi zaradi r.aroduosli. Islo delajo (udi laški konservativci in laški krščanski socijalisli. Ziikaj torej »e pomagiijo, da se reši narodno vprašanj« 'r1 Zakaj lega prepira 110 odpravijo /. dnevnega roda, da hi se poleni lehko lotili Koiijnliicir.il vprašanja j1 Prosimo odgovoril na to. Ali pa hočete, da vam mi povemo naravnost V Zalo nočete pomagali, rešiti pri Slovanih narodnega vprašanja, ker vam je nemška in laška narod nos! več. kakor vera ali pa socijiilno vprašanje, Ali no P Ako hi N e m c e m i » h a h u m n e h i I a n a -»• o d n o s t v e č k 11 k o r vera in« o c i-! n I u o v p r 11 Sanj e, hi r u m i v dr ž. z ho ru in v dež. zborih za to delali, d a hi SI o v 11 n i prišli d o u a r o d n i h p r 11 v i c. K e r p u leg a n o del 11 j o, il ii c. e I o, p r o ti naši m n a r o d u i m p r a v i c a 111 očitno n a s t o p u j o, k t e m pokažejo, da jim je na rod nun t v e č kakor v e r a in krščanski s 0-c i j a 1 i z « 111.
pa, poreče marsikateri božji volk na Slovenskem, mi Slovenci ne smemo gledati na druge narode in njih slabosti posnemati. Vsekakor bodi vera na prvem mestu iu poleni še le narodnost.
Kdor tako govori, pokaže, da ne pozna ali pa noče poznati, kako velikansko vlogo je igrala in še igra narodnost v zgodovini človeštva. Zadošča samo omenili, kako sv. cerkev narodnost upošteva, Dasi je en b*og, en Kristus, en krsl, ena vera katoliških kristijanov, vendar ima vzhodna iu zahodna cerkev nizličnih ohredmkov v nizličnih jezikih pri službi božji. Zakaj vse to V Ali ne zaradi narodnosti? Ko hi bila narodnost tako malenkostna stvar pri narodih, bi rimska cerkev kar meni nič tebi nič zapo-vcdala eu sani jezik iu en sam obrednik pri vseh katoliških narodih, iu ne pustila različnim narodom svoje posebne lilurgije. Še celo v različnih škofijah se loči obred od ovadil, in vse lo zaradi same in gole narodnosti, ako jo vzamemo v najširjem pomenu. Naj poskusi Hitu vpeljali rimski obrednik, oziroma latinski jezik pri katoličanih vzhodnih cerkva, kmalu bo v:dd čudne posledice. Rini vse lo dobro ve, zato pa je sedanji slavnovladajoči sv. Oče pred par Idi z najstrožjimi cerkvenimi kaznimi za-žtigal duhovnikom in misijonarjem pri vzhodnih katoličanih, da ne smejo nili pikice prena-rediti pri obrednikih in sploh kaj spremenili glede jezika pri službi božji. Pri vsaki priliki Rini zabičuje vzhodnim narodom, da jim vse pusti pri miru, jezik, šege in navade, samo da se zjedinijo. Zakaj vse to? Ali ne zaradi narodnosti? — Zgodovina misijonov v daljnih deželah nam pove, kako je bil ves trud laških misijonarjev brezuspešen samo /aradi tega, ker so hoteli drugi jezik in druge navade vpeljati, ker niso vpošlevali narodnosti. Pred sv. Cirilom in Mdodom so ludi prihajali nemški misijonarji iz Sol-nograda na Slovensko ler oznanjevali sv. vero. Ztikaj niso imeli vspeha? Zalo, ker niso spošlovali slovenske narodnosti, ker so se držali načela: vera — potem narodnost. Pred leli je celo ,R. K." pisal, koliko hudega so laški misijonarji zakrivili na Bolgarskem, in sploh pri razkolnikih, ker so svoje laške navade in svoj laški ali latinski jezik vsiljevali. Kaj je narodnost, pove nam 11. stoletje za vlade poljskega kralja Kazimira I.
Ker je bil ta kralj šo le otrok, ko mu je oče umrl, je vladala mati Riksn, po rodu Nemkinjit.Tn kraljica je negovala lo Noinco, le tem je oddajala ntijimenitnifid službo, Okoli sebe je lineln lo nemške svetovalce; prizodovtil.1 si je, da hi v kraljestvu obvoljnlo le nemške šege in nemški jezik. Poljaki so se naveličali Inkcgn vladanju in so nemško zagrizenko i/, dežele spodili, K o r n i bilo zdnj v deželi nruvegn goapo« d 11 r j 11, z n č e I o j e p o I) o ž n o živ* Ijen je propad al i in m ar ni k j o bo začeli z o po l post 11 vi jat i ollorjo m 111 i k o m. No, kaj ju bilo dejanski na prvem nieslu : vera — ali narodnosti* —
Oihilelji naj blagovolijo oprostili, da hino no nekoliko oddaljili od glavnega prod« inelii, Slučajno so nuni Ii dogodki šinili v glavo, ne da bi pri zatolkli nn »je mislili, Sicer pit ne ho od škode, kor lo vodno inmnio ljudi mi Slovenskem, ki očllujo pretirano »arodnoHl, duši mim Slovenci nnjvccji reveži v narodnem ozirn, in v kij tih vsemu lenni poudarjajo »orodno vpralnnje, Slovenci pu, zatirani mi vso strnili h te/, pravic In hro« moči, nko poudarjajo v svoji provollkl skromnosti Iu pa lani bolj narodnost nogo vero, sn žo prištevajo liberalcem iu liram« vcrrcm, Ni dosti, da nas Lahi In Nomei zatirajo in nam prelluuiost očitajo, lo dolnjo (udi nekateri katoličani. Ako ho katoliška politika »11 Slovenskem lako tnnlo upoltovnlit slovensko narodnost, nuj se »e čudi, ako buli v verskem ozira se ne guuonio z mestu. ('!tis bi bil, da hi naši katoličani nekoliko nižje stopili in ne preveč, IVleli v previsoki višini idejulov, saj smo vsi le ljudje in lep-' lamo od Slvnrnikii prekleto zemljo. Zgodovina uči, d« jezik je najmočnejši voz, ki veže narode skupaj. Goslokrat se jo pokazalo, d a je narodnost bila močnejša od vere. Rog daj, da hi stranko na Slovenskem začele uvidevali moč narodnosti ter začele na lo delali, da bi bili vsi zastopniki enega jezika združeni v državnem zboru. Kakor danes slvari sloje, od krščanskih socijahslov drugih narodnoslij ne smemo pričakovali' nikake pomoč. Združeni Slovenci in llrvalje kaj dosežejo — razdvojeni pa ničesar.                              (Konec prihodnjič).
Mini shod v Gcrknom.
Ko je govornik dr. A. Gregorčič še omenil, kaj iu kako so slovenski deželni poslanci delovali, da'bi se prcinenila obstoječa posluva o domovin pravici, ki uzročuje, du plačujejo kmečke občine tako veliko bolniške troške, da bi se pospešila napravit potrebnih vodovodov in napajališč; dn bi goriška dežela dohilela, kar je zamudila v zdravstvenem oziru ler glede na bolnišnice in hiralnice ; prestopil je. na svoje in tovariša grofa Alfreda Goronini-ja delovanje v državnem zboru.
Ko sla priSlu na novo izvoljena poslanca na Dunaj leta 1891,, bila sla tega mnenja, da jima Ireba pridružiti se kateri večji stranki, da bi ž njen j pomočjo in v njeni sredi lože in uspešnejše delovala za svoje volilce. Pridružili sta se torej drugim slovenskim in hrvuSkiiu poslancem ter sla vstopila s temi vred kot jugoslovanska zveza v Hohcnvvarlov klub pod določenimi pogoji, zadevajočimi narodne pravice Slovencev, katere jo klub soglasno sprejel.
Za časa bivanja v tem klubu se jima ni posrečilo, da bi bila z vidnim uspehom poudarjala koristi onih, ki so jih volili. V tej dobi so se storili marsikateri sklepi, na katere zbornica ne more hiti ponosna. Dovolile so se obilne podpore parobrodnima društvoma v Trstu (Llovdu) in na Dunaju, ki sla slabo gospodarili; sklenila se je trgovinska pogodba z Nomčijo in nekaterimi drugimi državami na 12 Id, ki je vinorodnim krajem, posebno Dalmaciji, v škodo; uvedla se je zlata valuta, ki h sreči je še na papirju. IIo-hemvarlov klub je bil vedno na razpolago vladi; zahtevam raznih njegovih oddelkov pa ni znal pridobili veljave in upoštevanja.
Ko je Taaffe padel, prav takrat, ko je imel sriiino misel, da je spravil v zbornico volilno preosnovo za državni zbor, in se je ustanovila tako avana koalicija v vladi in med večjimi strankami, ki so bile v svojih načelih in zadnjih ciljih needine* a edine samo v prepričanju o svoji neobhodni potrebi za državo, in v želji, ohraniti si svoje dragoceno življenje, zapustila sta goriška po-s.anca % .aekaterimi drugimi slovenskimi in hrvaškimi poslanci Hohemvartov klub ter so stvarili med seboj nov slovensko-hrvaški klub.
V dragi polovici sedanje dobe državnega zbora so se sklenili nekateri zakoni, ki bodo blagodejno vplivali na kmetijstvo in . kmečko prebivalstvo; a drugi taki zakoni so še v delu. Na podlagi posebnega zakona se bo pregledoval kataster za zemljiški davek. Pri tej priliki se vzemajo v pošlev vse stalne premembe v obdelovanja zemljišč (premembe kulture); poravnajo se očitne nerazmernosti med tarifami tistega prinaša za posamezne rnzvratilno okraje in za posamezne vrste kultur v mejah istih okrajev; popravijo se pomoto in (Jubolo napako glede uvrSčeuja ob-ctoluno zemlje v dobrotne razrede in vzame so v poŠte v. kar se je stalno na boljše ali na slabSe premenilo na 'zemljiščih, in »iror glede na posamezno parcelo ali glede na cele okraje nit pa večje zemljiške obsege, ki imajo enakovrstna tla. Zdaj je dami posestnikom priložnost, da naznanijo vse take premembe ali pomote, ki uplivajo na vsoto čistega letnega prinosa. To se opravi (ludi po županstvih) pri okrajnem gl varstvu, ali pri deželni komisiji za pregledovanje katastra zemljiškega davka, ali pri njenem članu, deželnemu poslancu g. Janezu Lipanjn, zemljemsrcu v Kobaridu. V istem zakonu, ki določuje, kako se ima vršiti pregledovanje zemljiškega kata tra, je tudi rečeno, dn skupni znesek vsega zemljiškega davka se ima znižati za dva in pol milijona, tako,.da naprej bo znašal ves zemljiški davek le 35 milijonov goldinarjev.
Pod sedanjo Radcnijevo vlado se je dovršila preosnova obrtnega in dohodninskega davka s tem, da se je uvedel osebni dohodninski davek, ki zadene take dohodke, ki so dandanes le malo obdačeni ali pa so celo davka prosti. Vlada upa, da ta davek jej bo donašul obilnih prihodkov. Zato je dovolila, da od dohodkov novega davka se razdelijo 3 milijoni, in pozneje, če bo več dohodkov, tudi več med posamezne dežele v razmeri zemljiškega in hišnega davka, ki ga plačujejo. Vrhu tega s'; zniža zemljiški davek, ko" se uvede novi osebnodohodui davek, za 10 do 15 od sto, hišni davek za 10 do 12% od sto ter pridobninski davek (patente) za 20 do 25 od sto. Ako bo vlada pobirala novo davščino tako, kakor obečuje, bodo davkoplačevalci obvarovani marsikaterih sit-nobiij in v naših krajih menda ne bo posestnika, ki ne bi imel večjega znižanja na sedanjih davkih nego bo novi davek, ki ga bo plačeval. Osebnodohodninski davek bodo pia-čtivali le tisti, ki imajo nad 600 gld. čistega dohodka na leto. Posestniki, katerih čisti ka-tastralni prinos ne presega 300 gld., ne bodo niti fasij pokladali radi novega davka. Z ozi-rom na vse to sme ss pričakovati v bližnjem času precejšnje znižanje sedanjih direktnih davkov.
V kratkem se sklenejo še zadnji zakoni, ki zadevajo preosnovo civilnega prav-danja. Brezkončno pisarenje se močno omeji in razprave bodo ustne, kakor pri kazenskih obravnavah. Le škoda, da bo treba v mnogih slučajih odvetnika,. ker posamezniki bi si drugače ne znali pomagati, in da bo treba mnogo petij k okrožnim sodiščem. Kjer imajo železne ceste, ne prizadeva to velikega truda in zgube časa; a drugače je pri nas, ki smo še precej ločeni od sveta.
¦ Prav zdaj se razpravlja v državnem zboru načrt zakona, po katerem se prenie-nijo dosedanje določbe o načinu, kako se dobi kje domovna pravica. Če bo ta zakon sprejet (je že. Uredn.), tedaj bo imel vsakdo, ki biva deset let zaporedom v katerem kraju in ni potreboval ubožne podpore, pravico tirjati, naj ga dotična občina sprejme med svojce, in občina bo dolžna sprejeti ga. Pa tudi domaČa občina bo imela pravico tirjati od tujih občin, v katerih se nahajajo njeni člani vsaj 10 let, da jih sprejmejo med svoje. Desetletna doba nepretrž-nega bivanja se začne šteti od leta 1891. naprej. Ta zakon pripomore, da se kmečke občine znebijo po malem ogromnih stroškov, katere morajo plačevati zdaj raznim bolnišnicam za ljudi, katerih očetje ali praočetje so bili v njih rojeni.
Državni zbor ima še dva druga vladna predloga v razpravi, ki bosta velike koristi za kmeta in obrtnika, ako se sprejmeta, namreč načrta zakonov o kmečkih in obrtnih zartrugal, (obrtna novela). Liberalizem je koval take zakone, ki dajejo prostost in moč posameznikom, oziroma bogatinom in kapitalistom, kajti ubogemu ne koristi prostost (obrta, podjetja, kretanja) nič, ker nima gmotnih sredstev, da bi prostost obrnil sebi v korist. Razni zakoni, ki so se izdali kot zahtevani po duhu svobode in napredka, so po-
stali verige, ki uklepajo malega in ubogega, j mneta in obrtnika v jarem bogastva ter brezvestnega, brezsrčnega in nečloveškega kapitala. Denarnim velikanom, posameznikom aH društvom se ubogi posameznik ne more ustavljati, ker nima dovolj moči; zato se morajo mali zbirati in združevati v zadruge, da se morejo ubraniti kapitalizmu, ki jih žuga pogoltniti. V tem oziru hočeta pomagati omenjena vladna predloga. O tej zadevi se je obširno in temeljito govorilo na ljudskem shodu dne 8. septembri! v Cerknem, kjer so se sprejele tudi primerno resolucije. Radi tega se govornik ni spuščal v daljšo razpravo tega predmeta, marveč je navzoče le vnema), naj bi brez odlašanja ustanovili kmečko zadrugo, o kateri se že posvetujejo.                    i
Boj proti kapitalizmu so začeli socijalni | demokrati, pa na način, ki se ne ujema z nauki krščanske resnice. Srečnejši v tem ozinr so krščanski socijalisti, ki so vzeli krščansko resnico za podlago svojemu delu; zato imajo pa tudi uspehe, kakeršnih bi človek ne bil pričakoval pred nekaterimi leti. Krščanski so-cijalisti se potegujejo za to, da naj se branijo mali in ubogi pred velikimi mogočnjnki, ki male žro. V to svrho priporočajo v prvi vrsti zadruge in razna združi, ija. Slovenski poslanci pozdravljajo že dlje časa z vesoljem gospodarski program krščanskih socijalistov ter vzdržujejo precej prijazne odnošaje ž njimi.
V poJiličnem oziru zahtevajo krščanski socijalisti splošno, enako in neposredno volilno pravico. Grofu Hadeniju se je posrečilo pridobili državno zbornico za to, da je glasovala za razširjenje volilne pravice, ka-koršnega nista mogla doseči ne Taaffe, ne koalicijski* vlada. Že pri prihodnjih volitvah v državni zbor stopi na pozoriSče nova volilna skupina, tako zvana peta kurija, ki bo volila v naši deželi enega državnega poslanca. Tudi naša goriška poslanca sta glasovala za to razširjenje volilne pravice. V peti kuriji bo smel voliti vsak avstrijski državljan, ki je dovršil 21. leto življenja, ki jo bival vsaj šest mesecev na istem mestu in ki ni radi obsodbe ali kako drugače izključen od volilne pravice. To ni vse, kar zahtevajo krščanski socijalisti; a gotovo je, da sedanja volilna preosnova ni zadnja, marveč da prej nli slej bo sledila še katera.
G. poslanec je razpravljal vso to točko veliko obširnejše nego so tukaj opisano, in še marsikatero drugo misel vpletel vmes; ali to naj zadostuje in naj služi kot nekak zapisnik volilnega shoda dne 18. oktobra 18% v Cerknem in kot spominska knjiga, ki bo pričala prihodnjim rouovom, kako so se pri tfT shodu lepo ujemali poslanci in njih volilci.
Ko je govornik končal svoje poročilo, sledilo je burno odobravanje od strani vo-lilcev, ki so vkljub tešnjavi, v kateri so se nahajali, pazljivo poslušali vsako besedo svojega poslanca.
Ko je g. državni poslanec končal svoj govor, dvigne se g. predsednik Ravnikar in v prelepih besedah in izbranimi izrazi zahvali g. državnega poslar.ca za dolro in točno poročilo. Gosp. dr".avnemu poslancu je beseda gladka in brez vsakega truda govori" po ceb ure. Na poziv g. predsednika zaoril je po dvorani krepak živio na državne in deželne poslance-. Na to prebere sejni zapisnik, v katerem je cerkljansko strarašinstvo imenovalo častnimi občani gg. drž. poslanca dr. Gregorčiča, Alfr. grofa Coroninija. g. o. kr. glavarja grofa Marenzija in dež. odbornika dr. H. Turna.
Na to je g. Ravnikar odložil predsed-nišlvo I. Tušarju, da bi cerkljanskega okraja težave potožil g. državnim in deželnim poslancem. Do zdaj, pravi, za cerkljanski okraj se ni nihče brigal. Oddaljeni in ločeni smo od ostalega sveta. Nimamo železnic niti dobrih cest. Cesta vrh Ujce do Cerkna je Bog pomagaj. Ceste iz Cerkna do bližnjih občin so silno v žalostnem stanu. Povsod se podpore delijo, samo cerkljanskemu okraju se to ne godi. Vodnih sil imamo veliko, ali kaj hočemo ž njimi, ker ni železnic? Že toliko let je cerkljanski vodovod na dnevnem redu, a še zdaj je tak, kakorsen je bil. Potrebno bi bilo, da vlada seže vmes, drugače vodovoda ne doživimo. Glede vojaštva se oglašajo različne pritožbe. Naše uboge mladeniče pri vojakih psujejo in zmerjajo, da je groza. Jedini sinovi, neobhodno potrebni pri kmetijstvu, morajo k vojakom in orožnim vajam. Ako pojde tako naprej, kmetije bodo v kratkih letih po tleh. Ckoli Cerkna je svet močvirnat; potrebno bi bilo, da bi se z vladno podporo napravili jarki za odtekanje vode, vsled česar je mogoče, da bi se nekoliko zmanjšala vlaga v Cerknem, ki jako neugodno upliva na zdravje Cerkljanov. — Tudi v občini Plužnje pri Otaležih in drugih občinah na Cerkljanskem ni potrebnih vodovodov, vsled česar ne more tudi živinoreja uspevati.
Konečno pravi, moramo tudi mi Cerkljani se izjaviti in svojo povedati glede splošnega poli-
tičnega polo-žaja. Mi tu danes slo vesno izjavljamo, da gojimo neomejeno, zaupanje do naših državnih poslancev, ter želimo, da bi na to delala, da se Cim preje osnuje jugoslovanski klub s krščansko - s o c i j ti I n i m prog r a m o rn.
Pri teh besedah so državni poslanci in vsi zboroval« mogočno vsklikrtili »živio* in govorniku g. Ravnikarja čestitali.
Za g. Ravnikarjem se je oglasil g. učitelj z Gornje Trebiiše, ki pravi, da l»i b;Io bolje, ako bi se gradila cesta »e čez Špe-hovo, nego čez .llernjulk", — blizo Trnovskega goitd« v Gorico. S i«> ee-ito bi .se pomagalo ubogemu in zapuščenemu kr.i;ii. Gozdni erar bi šel v tem slučaju na roko. Cerkljanskemu okraju bi biL tudi <* tem ustreženo, ker bi imeli skrajšano pot v Gorico za več kilometrov.
Podžup.in iz Jagersč pravi, kako krivično je, du se mora davek plačevati od stanovanj, kjer stanujejo gostje. Zaradi tega davka morajo gospodarji pritiskali n» itak revne goste, ki ne morejo |lačevati najemnine.
G. državni poslanec poj;.snnj<* obema gospodoma in iiasveiuje marsikaj, kako n.ij hi se  '-Kilo.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se g. državni poslanec zahvali /a obilno udeležbo in splošno zanimanje. Na to g. predsednik zaključi zborovanje.
Volilni shod v \ .crknem je bil vseskozi sijajen; Cekljaiii so _ pokazali, kako znajo cenili ljudske zastopnike, ki neumorno delujejo in se trudijo za blagor svojih volileev. Volilci dobro vedo, da pri sedanjih razmerah naši poslanci ne morejo veliko doseči, toda to, da se potrudijo poslanci v tako daljne kraje, je za nje veliko zadoščenje, (le poslanci druzega ne morejo pokazati, saj to, da pokažejo svoje sočutje s kmečkimi težavami, je volileeni vsaj v tolažbo, da utegnejo vendar kdaj nastopiti boljši časi.      (Konec).
Shod pri Rebku na Coričici.
Na poročilo o tem shodu v predzadnji Številki smo prejeli ta-Ie dopis:
Ou-diti gospod urednik!
Na podlagi $ 10. tiskovne postave prosim, blagovolite popraviti izjavo gospoda dr. Tume, sprejeto v prilogi št, 44. 'Soeo>, zadevajoči) obravnavo vprašanja krajevno vipavsko železnice v deželnem odboru, in to kakor sledi:
Ni res, da poročevalec dr. vitez Pajer je poziv vis.ministerstva sprejel skoro zanikovnlno, tako, da bi se stvar po njegovem predlogu prav znatno zavlekla in da bila sta zopet državna poslanca, lcatora sta posredovala pri N j. pre vz v. Francu grofu C o r o n i n i j u, da se je poziv vis. ministerstva sprejel tako, kakor bi se moral sprejeti na korist cele deželo takoj in brez posredovanja. Ni res, da dr. Turna v dež. odboru je stavil predlog, naj bi deželni odbor vzel sam stvar v svoje roke in da zastopnika italijanske stranke, dr. vit. Pajer in dr. Verzegnassi, sta se temu predlogu protivila in zastopnik kraških občin, dr. Abram, se je njih mnenju pridružil, tako, da je dr. Turna s svojo dobro voljo ostal sam.
Nasprotno pa je res, da sem v včerajšnji seji deželnega odbora, v soglasju s predsednikom in odbornikom dr. Abramom in dr. Verzegnassi j eni neresnico gornjih trditev <z akti v r o k a h s konštatoval ter g. dr. T u m i predočil.
V Gorici, 5. novembra 1896. Pajer,
deželni odbornik.
Ta <popravek» je značilen! Se značilnejša je pa okolnost, da ta popravek' je priobčil «Corriere- že v soboto v doslovnem prevodu, in to v članku, ki kar mrgoli tendenrijozuih zavijanj. Kako je prišel ta pre* od popravka ¦> v one roke ?! Prosimo odgovora !
Ta popravek* v cC.? je čital g. dr. T u m a na Dunaju, kjer proučuje na merodajnih mestih celo dolgoletno vprašanje o vipavski železnici. Dr. Turna je povsod znan, da ni preobilen v besedah; predno kaj reče, premisli prej dobro, ker tak mož se ne bo pustil javno postavljati v zasmeh niti po najbolj zvitem lisjaku, toliko manj po g. dr. Pajerju. Zategadel nam je poslal ta-lo odgovor:
Na opazke v «Corriere di Gorizia« od 7. npvemb- 1896., Št. 134., naprošam slavno ¦uredn.Uvo, da prijavi sledeče:
«Res je, da je dr. vit. Pajer razpis vis. c. kr. ministerstva, s katerim se je deželni odbor pozival, naj skrbi, da se izvede podrobni načrt o vipavski železnici, rešil skoraj zanikovalno
in  tako,  da bi so  stvar lahko prav znatno zavlekla ;»
elies je, da sta naša neutrudljiva državna poslanca'dr. Gregorčič in Alfred grof Coronini vsled tega posredovala pri Nj. prevzv. Francu grofu Ooroniniju;•¦>
»Res je, da se je po tem posredovanju rozpis vis, c. kr. ministerstva rešil tako, kakor bi se imel že prvotno rešiti; ¦*
eRes je, da sem v deželnem odboru pri drugi seji, t. j. po posredovanju gg. drž. poslancev, v kateri se je zopet, posvetovalo o rešitvi navedenega razpisa, predlagal, naj deželni odbor vzame stvar v svoje roke in naj se občine pozo vejo po okrožnici, da se udeleže nabiranja osnovne glavnice, in res je, da so se temu proti vili po vrsti dr. vit. Pajeiv dr. Verzegnassi in dr. Abram;
Res je pa tudi, da je bil moj predlog iste oblike, kakor so oni gg. dr. vit. Pajerja, <1:\ Verzegnassija in dr. Abram a, po katerih gg. sem se sploh formalno   ravnal       do danes;
Ni rew, da je dr. vit. Pajer v seji dne 4. novembra IHJtfJ. dognal neresničnost mojih trditev in da so mu pritrjevali gg. prisedniki;
-Res je sicer, da se je dr. vitez Pajer v isti seji trudit, očitati mi govor pri Rebku, držeč v lokah neki spis, kojega nisem čital ne pri tej seji ne poprej,kojegn vsebino pa poznam dobro, ker ga je Xj. prevzv. dež. glavar v prvi seji po razpisu vis. e. kr. ministerstva prečita! na glas v odsotnosti dr. viteza Pajerja, a v prisotnosti dr. Abrama, dr. Verzegmissija in meno;-
Ni pa res, da je preč. g. dr. vit. Pajer s tem spisom kaj dokazal, ker ž njim proti mojim trditvam pri Rebku sploh ni mogel ničesar dokazati;-
Kes je, da sem pri tej seji svoje trditve popolnoma vzdrževal in je danes na tak način prisiljen zopet ponavljam v eelem obsegu.,
Ker je konečni dodatek «('orriere-jovim« negacijam kar v enem tiru z istimi, dovoljujem si dodajati, da sem pri celi konstataeiji obdržal hladno kri, nisem odtegnil ni ene besedi* svoj'h trditev in da na gotov«* opazke preč. «r. dr. vit. Pajnia nisem reagoval i/, ozira na mesto, katero zavzema, in je smatram še danes le izrazom preobjle razburjenosti.
Dne 10. novembra 189«.
l>r.  Henrik Turna,
il.ž.'l!li |.0.|ill!«l-   ii;   «.JI.-1.niik.
Dodatek uredništva. — Za nas je ta reč rešena; menimo, da za naše čttatelje tudi. Kaj bo nadalje pisaril ('.., za to se Slovenci ne bomo čisto in g«do nič več brigali. To ;javo naj blagovoli sprejeti na znanje tudi veleč. gosp. dr. vitez Pajer.
DOPISI.
Iz Vipavske doline, 9. nov. (Odgovor n a d o p i-, i z Vipavske doli n e 7. d u e i! S. o k t. ,N e k a j o vipavski železnici*, v zadnji štev. cen j. „Soče".j — Čudno j t- ihrni! ta dopis več vipavskih občin in nerazumljivo je, kako da se buče iz nameravane vipavske zrl-.-ziiice napravili p o d č a v e tiska To je tem bolj čudno, ker do zdaj je bila vsa Vipavska kolikor toliko zadovoljna s .sedanjim uairtnm. V vseh prošnjah in na .-hodih, ki so .-e za to vršili, ?e je odobravala ta proga. Niti 2">. oktob. t. I. na Goričici pri shodu ni nikdo proti njej na-topil javno. Pač pa se je gg. poslancem priporočalo, naj zastavijo svojo moč, da se čim prej ovire premagajo in i. gradnjo skoro začne! A zdaj pride gospod dopisnik s takimi novimi načrti, na dan! --Čemu begati gg. po-lance in delati zmešnjave, ki bodo brzi izvršitvi in dobri stvari k- v škodol? G. dopisnik meni morda, da se železnica lice le občin; Lokauv. >krit,,i». Što-maž, Kamnit-, Vrtovin. (io;a«V. (občim* M.i-lovse ni), Crniče s .Sclom in I5.ituj.iini, a ne vem, s kakim dovoheu.fin obrino Sv. Križ sem pritakne! Na nasprotno stran Vfpav.-ke (iolilie ne vr?.e očes.i! ,\;> ve, da .-e visele fa*l«**uii-e tudi občina li;he:nber^ Z Mrj.iiui, inaiV, Uabrie. Sv. Kr=/. m če l».»V tudi t*.-t.!e n.i Kr..ti|-keni oh meji »er z-.e -edanji načrt Za zeieznieo. O. dopisnik neiV ledett. tWi te obiit.e o*tarir,o tod: >ed.m.enm načrtu od Žrle/tli. e h olj o d d a ! .; e „ .. m-o pud-čavenske. kaj pa šele pu'0111 Vt Niče vedeli, da le obfiiie štejejo huv (M a \eč pn b:-vai.-tv.i m^o trori n i^tete p.>ih\.vi-tis.ie; neče vedeti, da te občino, /lasti kar s-* vinarstva in sadjeteje tiče. daleč preko-o omenjene podčaveiiske; dalje m-če vedeti. d.\ ludi tfo-nilna m.ič reke ima prihodnost in da smo, proseči železnico, vedno se tudi na to naslanjali! No sedaj pa naj bi železnico po trden Cavnu povlekli. Vseh dobrot ne smejo tudi Podčiivenci vžiti; ozirali se je tudi do svojega bližnjega. Saj podčaveiiske občine imajo tako že lepo državno cesto. Z.i nabiranje onih 50 000 jrld. je treba pa le nekaj dobre volje. Sv. Kriz in Rihember^ z Brjatni sta obljubila vsak po 3 (tri) tisoč pld. v namen, da se "radi železnica po sedanji črti, a mnoge ali pa sploh vse podčaveiiske občine bi imele (jledč koristi od železnice razmeroma islo tako storiti.
Kar se tiče notice med „Gori3kiini n0. vicatni »Vipavska železnica* v zadnj. štev. cenjt „Soče", je pa v istini že žalostno. Kaj takega bi pač človek ne pričakoval sedaj, ko ni se. pnst! Da je v Vipavi ozračje prek vode nezdravo, to je novo! Seveda ob G-avnu je bolj bistro, ker večkrat 'te5k<» vozove prevrača! -'- Da poVodnji poplavljajo svet, koder je namenjena po načrtu železnica, to je tudi novo! Zato molčimo. Resnično je, da kdor išče, najde ludi v jajcu dlako. i           Dostavek  u red u ist va. — Videli
t smo,   da   bo  zopet   križ  s   temi dopisi; s;ij j smo že večkrat  omenjali   prepire za   , želez-l niške   postaje pred vsako hišo".   Vsled   te^,i . smo   skušali   zadnji   dopis    odložiti.,   tudi   •,¦ ) p o s 1 a n o    vestico   med   „Goriskimi      »•',. r caini*   nismo bili   zadovoljni, a na  por„.iio ! dreganje smo oboje priobčili.   »Vse prebi-j valstvo   tako   želi* se nam   je  reklo. i Zdaj pa tak odgovor!  Ako bi dosli inženirji ¦ iz   nebes, ne bi bilo brez prepira ;   Slovenci smo   že   taki!   —  Ali vse to naj bi že bilo, da bi le pri takih   domačih   prepirih za postranske   koristi ne zanemarjali   —  glavne-.'t in   prvejra   vpra-sanja,   katero   treba   najprej rešiti!
Iz   Jtcnč:          (V k r a d e n a   ž e u a,
ali?) J/med mnogih mestnih i/letnikov, ki dohajajo k nam, se *.'otovo nikdo ne inon-pritožili, da so <.ra tukajsu,; ohčinarji žali.:, ako «:¦» je le ,lo-lojuo vedel, ker mi spoštujemo istega, ki nas spoštuje. Preteklo nedeljo popoludm* se je pa pripeljala trojica (J iimžka in ženska), semkaj ter se u-lavila v gostilni P. Pahor-ja, kjer si je dal.* podreti y. jedjo in pijačo (morda Se preveč). Zvečer se odpeljejo proti Gorici; a dobre pol itn pozneje se vrneta samo možka v heuče, ustavila se na trgu, in eden začne na divji način razgrajali in krilati, zahtevajoč župan i in otnžuike. Ko pristopi župan, na/liani mu omenjeni, da so ga Hukovčanje na i esti napadli, mu ukradli Ženo ['i) z voza in denar. l'pil je pa taki; divje, kakor razdražen lev, da siivi vsi v slr.iliu pritekli na trg gledal, kaj se je zgodilo, Sliiale so se le znane laški kletvine in vedno upitje:
BMi ga raba l.i moglie, porchi di sciavi. brig.uiti,   iis-asini,   in   cpiesti  pa«*si e peggi«. flie   in   Siiilia- itd. itd.        Da bi se v 1 ist -kovici   soproge (i')   kradle,   bilo   hi  že mali •¦ preveč.   Lah   sam   je   zagotavljal, da je hi!i> nad IIU Uukovcev, ki so ga napadli. No prepričali   smo   se   hoteli,   kaj je   na   tem re>-niie;   zato   so   nekateri   pohiteli v liuknviio poizvedet,   kaj  je   bilo.   Do/.nali   so, da on. trojica  se je zvrnila v H u kovici v cestni   jarek  ter si oudi hladila vroča čelu: vw. je ležal ua njih, d-.i si iikn mogli piim.,-gati. K sreči je hi op.i/ala bližnja krčin.irie.i, pokheal.i V ki Mni navzoče \ lllik ivce (m  I.' :iO*   ter  sla ž nitmi, da ko spravili spel v ¦¦ na noge. Kaj je bilo v zahvalo? Laski jiiti.n« je  prav   po-leiio   cestni   enega   pntnagačev ; bičem   po   glavi.   Stopili so zo že sn bili sp. t  v jarku. Potem spravili spel na noge, se je k ohrnil   proti   ItenCam. da je -ospa   soproga (r). iiadia  Z  V ua   cedi.   Kt»malica   jo  je močila jo ler ji kuhala čaja. soprog (?)   pa   ni   vedel,   kje n... obtičala: priletel je v Renče in raz. .,,..., kor že povedano.  Junak je moral potem n.. tukajšnje   županstvo,   kjer  se  je   izkazal .m Ettore C.orelti in je baje tiritelj jahanja v Gorici.   Vprašam:   Kaj   zasluži tak plujee. ki pride psovat in zasramovat mirne in poste:i>* Slovence na dom? Vendar se temu Goretli <; ni pri nas nič hudega zgodilo, za kar se v.u.\ zahvalili tuk.   krčmnrju   Pahor-ju,   kajti   l!a-koveani, ko so zvedeli, kako jih po nedolžuen obrekuje. so pn-li za njim v Renče in lirj.»: zadostitev;   —   mogoče, da   bi   tudi polipa! Gorelti-jeve   kosti,   ;»ko  bi bil sam. O ukra-ilenem denarju ;e pa molčal, ker je -am vedel, da ga ni prinesel seboj.
Tukaj*n;e županstvu je vložilo proti Gu-retti-ju ovadbo radi r.izžaljeiija č.i-ti iu n.i> tenja javnega miru.
Goriške novice.
Zahvalil.     Podpi.-ana se presif rs" zahvaljujeva vsem slovenskim volileem. ki so pri dopolnilni volilvi dne 10. t. m. oddali svoje glasove od naše strani priporočenemu kandidatu. S svojim post -panjem   ste pokazali,   da  niste fuii.itr skemu ljudstvu neprijazni, kakor bi Vas hoteli nekateri krogi razupiti. ter da >'•¦ v tej volilni skupini činitelj, s kalen:.1; j se bo moralo tudi v prihodnje računa!;. ; V (Jorici,  1-2. novembra IS90.       D". A. (Jregorčič. Alfred grof Coronini. Vipavska železnica. — Od vseh stan,, Vip.vv-ke do!aie   prihay.;0  razdraženi  dup -. d;. A utone II i m   Dreossi   nimata dobiti  gradnje,   ker   se   domači   podjetniki   tu ra,:peI..go, ki imaio več denarja   nego A.   i;i l>. Ta   d\\i   nameravata   uporabljati   del t vi e iz   Italije,   dočim   bi   domačini   gledali   .skiv. prste. — Slovenci se nismo vtikali v pradiij'' furlanske  železnice, če tudi bi se bili lahke: zato naj  Italijani   puste   zdaj   n.is   na   milila sami zgradimo   svojo   železnico. — Tu.i: . onih oO.OOU gld. zložimo  sami,   laškega   di" '   narja ne   potrebujemo;   zalo   je   novi   ke;i-! sorčij   tudi   odklonil   Muličevih   10.000   ^.f-i Aniouelli   in   Dreossi sta že podala   prošr11 ' za koncesijo. Nadejamo   se. da   minislerstv bo slttšalo glas prebivalstva cele dolino in-njega nasprotnikov.
Beseda o volitvah, — Številke o raz-
¦ merju glasov smo   podali v prilogi   za«'njep'
I  ..Primorca11, zato jih tu ne  bomo ponavlja!:-
j           V Gorici je dobil Bujatti le liti glasu:
ti   so   bili   skoro   vsi   slovenski.   —   Zan^
' marsikdo   je   ostal   doma,   ko   bi   vsekakor
moral iti volit!  Imeli so obzire do teh "'
onih 1 a s k i h   odjemnikov.  Kako  pa to.  ^
se nič ne   boje   —   Slovencev!  Le  poglejte
91
Valentintttzija, Gasseirja, Lorcnzuttija v Go- \ sposkl uHd, ki žive1 največ od Slovencev, pa ' so Sli brez strahu  volit! To je  niožko! — Seveda potem vemo  tudi   mi  Slovenci,  kaj moramo tudi mi  storili, da bo zopet — po možko.
Demonstracije v lorek večer proti Slovencem in Gradiščanom so bile tolike, da «u je le čuditi hladni krvi slovenskega prebivalstva ; lahko bi bi nastal pretep in poboj, kakorsnega Gorica Se ni videla. Kol glavni razsajati so naznanjeni policiji neizogibni Resen. bivši dacar Codorrini, županov sin in nekaj drugih. Radovedni srno, kaj stori slavna oblaslnija proti žalilcem slovenske narodnosti !
O dopolnilni volitvi na Goriškem nam poročajo iz Sežane: Tudi pri nas smo imeli stranko za Maraitija. Ta stranka je sestala iz celih treh mož. a vodil jo je c. kr. notar B a 11 a b e ti, ki za dober denar /deluje razne spise slovenskim kmetom. Vsled lega j* menda. menil g. c. kr. noiar, tla mu je dolžnost agltovali za najh:i|Aega nasprotnika Slovencev. Za njim sta marsiral,
l'.r
mu  dr.  Jaschi i
t Nemec, hile-
A u« t. To je torej Marauijeva strank; vSeiani. Si te zapomnimo to'. Najbolj pa zamerimo notarju Baliabenu. Vsakdo ima lahko svoje prepričanje; ali menimo vendar, da od onega, ki živi od sloven-kega 'judstva, iti zahteval že najn;iva.ttit-j>i (akt, da se izogni« taki demonstraciji proti sp!o*:ienm meiiotijit. Doma naj bi bil ostal, pa bi bilo dobro. Dnega Nemca pa le ohžalujuio od »rea.                                                  — '
I/ AJd«v5rltie. — „Pii nas je ujel Mar.nu dva glasova. Njega sta volila lokar-ničar Kubi a n i in davkar B r u m a 11 i. Vsakdo sme voliti po svoj volji; ali tudi nam je prosto, da tak čin tolmačimo za žaljenje naroda, med kateri.11 ziula. Zategadelj se bomo tudi znali nasproti njun,' j rimerno ve>li\
Martini — Hrvat. Z .doji .1'rimo-nr:w se je pošalil, če*, da Mirani je — Hrvat! —¦ No, lire« slovanske krvi ni. Njegov oče je bil rodom iz Gradila. Kot odvetnik ;;u Vol os k* m so je poročil s Hrvatico Angelo Pcrsič, ki je povila nadobudnega Kiamreka. Oče se je pozneje preselil v Gorico iti tako imamo zdaj tukaj tega ¦¦¦¦ ,<io-ličana star.' koienim*'. ki je že cesto žigosal 11-te Slov eni e, ,rhr ci fal.no gin dalle moli-tagne per seican-i . . . ." — Jedilu hči Do-iiires se je poročila z baronom Lapeni; sin (iiu je pa na gimua/iju v Kopru, ker tam *e laAfina učni jezik. Nima torej nI rok v šolah sosednje„v. kraljestva.
.lai Sentlnella   del   FrlulP   je  nov
IM po ti/oren   »pulj-kega osliča*;   iidnja po
dvakrat na tedrn v Seil/.evi  tiskarni,   (»dgo-
v«iim urednik je neki slivee Andrej   Knr-ič:
pravi urednik pa mestni  živittozdravmk Ko«
iiermic; prvi sotruduiki so ilr. Pinarfič, dr.
¦'" "  '              ¦¦¦ii>»» "i-aziadi pippe e cappe!
lirkt.          »Setiti-
je podala   v S,et
i U d i n je zaktical
aranija sko/i okno
ka Gorica.     ¦ Ve-
.k'l k   ikofu  pro-
u.   — Ali resnica je, da
,0.110..    1* priobčila grdo laž; v-ded lega
je vložil dr. Stanič že očer.ij tožbo radi   ži-
jenj.i časti.
Veiudi naj pa raje itiiprej primerno posveti njemu podložnemu Resni: in celo nadobudnemu sinku, proti katerima je naznanjena kazenska ovadba radi demonstracij islfga večera.
Take so razmere v Gorici. Kako zavijajo! -   „<Iomere"   pripoveduje, da  dobimo   prht-dnje   h-to   Slovenci od države za   ceste   71.501/ gl t., Italijani pa !e fiOOO  gld.,   in   uo-l.ulja:   „«*vo,   kako   m*
Iz Sv. Križa Vipavskega. — Naše . .bralno društvo" je nameravalo, prirediti zopet veselico in je bil v ta namen določen že dan, t. j.' 15. t. m. Srojega namena pa ne more izvesti, ker najeta dvorana se ni popravila, kakor je bilo določeno. Dokler se ne dobi primerne dvorane, mora veselica izostati. To naj izvole vzeli v znanje društve-niki ter bližnji sosedje, kateri so že slišali glas o nameravani veselici.
¦V Gabrljnh pri Ajdovščini je umrla splošno znana gospa Marija Peg mi, roj. Repič. Bila je dobrotnica reveže v ! N, p. v m.!
Iz Rikemberga. — ,NaSe obe. sta-rašinstvo je glasovalo 3000 gld. za prihodnjo železnico, ako ostane stari načrt: toda tudi od te proge bomo vsaj tako oddaljeni, Kakor tisti Podčavenci, ki se pritožujejo.
Vino gre še precej od rok. Cena je od 17 gld. naprej. Ker ljudstvo zdaj denar potrebuje, je kupčija za kupce najugodnejša.
S Tolminskega. V seji 3. t. m. je tolminski cestni odbor sklenil predlagati cesto po" Raci in'pa iz Spehovega Brda do T6-rovic (nad Kočami), da se sprejmeti med skhidovne. Dolgoletna želja prebivalcev se je s tem izpolnila. Opravičeno je povsem, da bo tudi idrijska dolina s šenlv iškogorsko planoto vred deležna dobrot cestnih naklad, rpamo, da deželni poslanci ne bodo temu "ugovarjali.                           —•*-»
Goriško veteransko društvo bo dalo služti slavnostno sv. maso t'.». t. m. na god nafte cesarice ob 10. uri predpoldne v cerkvi sv. Ignacija. Pri maši bodo peli bogoslovri iz  osiedu.ega semenišča.
Miidjou v Cerknem.      Dne 15. t. m, začne v Cerknem sv. misijo ilnij.   Vodili   ^.i Ljubljane,
" Z11 h vula: I mi
ici v iU'J/.o\i z.it.-r,
pa
Trajal bo o bodo   čč.   gg.   Lazaristi
Spoštovani g. G. Likar, blagoi/. volil podariti Iuk. soli mnogo knjižic, /a kar se podpisani v imenu Sol. mladine iskreno zahvaljuje. V Desk I a h,  II. novembra 1K%.
Pr. S ter g ar učitelj. Žrebanje velike Inomostske 50 kra-earslie loterije se je uepreklic.i'" ua 20. dan f"l>ruvarja 1KU7. preložilo in se pri tej iot.nji glavni dobitek 75.000 kron izplača v gotovini z -2()"a   odlegljeja.
* Hrosiirlcii o žldlli. - Ponatisnili smo iz „Soče" m/pravico ,./ i d o v s k o 1. ra v os lov je v Tahuuilu" Knjižica obsega -20 sir. nie. Genu 10 kr. s poštnino vred. Kdor jih u.u.iči MM) i/.tisov jih dobi za gld. -', r>i) pa za gld. I«511, 20 za gld. 1" ¦ . Kdor more, naj si jo naroči! Slučajni čisti prebitek porabimo za pridobitev in natis novih spisov o židovstvu.
„Materino delo m Boga lu domovino", katero je i/dala naša tiskarna, ima ta-le obseg:
Irntpiv.ir k X k<Uy., ikiijui 1. linenitiiiis'. <Mu-•j.;.ivi' \«j;ii,i. ^ilnli; i>. Materin nj>liv ua .iteriiu \y.i\w,:,>n xh> olrol. II. pivlavje: . .1.1.. z.i IJ-va; tf, Skela .IniAiii;« /fle.l l,i Uio'1 ml,i.li!u>: a) Hodi iiol.iiAiia. 1.) ) »tlkiilo^Ciia, .1; .siaiiio^iva, e) delavna. i:iv,;e t. Maloril!« .telo z,l doiiiiiviim ; 1. iovio-k.i ijalirzeii; V,. Žeto- k> ilil'.!. o.lli-.:n..ljul.jii; 1. H».l..|..il.iii- Slovnnke; a. Na-Ija  doi.re im:i!hv; (i  O.lpa.lnik
hknf. S|niiaiii
Ul. I-
1. ,...
1  \>l>.
IV. po
'.avjo.
O.lllll
K"J"
i.c ve, da peščica Furlauije ima ?•> v^ gi-'e ceste r Aii one (,^K ki >-• grad.- in se 1 ¦n.io se gr.tdde v r> i^;is hnh h. niso največ Gorici v koi't>l'r! ¦ - Vemo. da .tlui-fii-rmi* jairoui niso tako iH-ba^!:. kakor se delajo, .'•¦lir takih opa/.k niti i;e > ni ¦»¦ no re>no.
V Kormlnu jr- biia \uU\m lur,U.i prav huda. Da je ostalo donn u.td !<«> vol Irev, •<!¦ za.iaga agit.dor ev iz laške klerikalni* stranke. In tako so klerikalci d«:.ui 11.1 v»o shuč za — Maranija.
Zaradi volitve sta se sprla na ulici zdravnik dr. Pabbro vit-h in g. Grin«-ver, ki sla a- prav pošteno prt-tepla z zaušnicami in s palico. —
Ciivaj n» pokopališču. — Giustppe Otiparo - je bil strašno priden agitator. kakor vsi majslratovi plačanci. Podpisoral ,''¦ glasovnice, ne da bi volilu v to privolili. - Po končani volitvi je bil s lito hud n 1 g. Pavlina, ker je on naie več glasovnic poprav.l za Ruj..lti;a. Vrhumc svoje ie« je razodel /. z u u Anic o. radi katere bo imel čast govoriti s kazenskim sodnikom.
Revnimi  fn obup.         S.ovenski   vi-
sukosoici na \>etiči!iš«u 11.1 Dunaju. Gradcu in v velikikih mestih sploh se morajo p«-* ve-čit.s boriti za vsakdan,« kruh. Ali z**lo hud. »isotld je preganjala slov*-nekega tehnika G. K. iz goriške okol.ee: od doma ni imel nič pomoči, "»odpore pa nobene, da je navadno le gladoval. Vk!,ub lemn je bil reden in uzoreu v svojih naukih. — Zadnje dni ga je revščina pahnila v obup. ^1 je skočil v Donavo; toda rešili so ga in prenesli v bo!-••^'•'co. kjer polagoma okreva. Dunajski ¦ iagh>atl* je prejel ad usmiljenih ljudij sanj že nad ."iO gld. \ Gorici so darovali li-le: P. I gld, — Iv. Dekleva -J gld. — A. Je-retič 1 gld. _ prof. Plohi 1 gld. — Prof. Sanlel 1 gld. - J. Krmpotič 50 kr. — A- Koren 1 gld. -- Jakob Sterlt 1 gld. 50 kr. — Fran HkiCa 1 gld. — Al. Mašera 1 g«J. — J. Drufovka 1 gld. — Iv. Kaučič 1 P»\- — C 3 gld. -~ »Goriška tiskarna* A. Gabrscek 2 gld.
Bog; povrni! Daljne darove sprejema na3e uredništvo.
I. Mali lusili sama r.»i')ija|ika: -J, Itoiiioljulij«! ohlanjaj ;o i-.-.i v.f.i; :'.. TViak tr. b;i zpuhi z.i<'eli; 4. Mati uči ¦itl-ezf'!' d» iuniilin'g.i jezika; a. l.Ci s.|ii)/.ti;n;iii tlo-li.nia..; rt. rj.iii-al)ij.ij i.'|>c zgled«; 7. Kako j..* tn-ha ;nt»)Vt.!'»ia!i; 8. Uporabljaj nuroilin; obiraj.; ; 9. Ujio-rabl.aj li'|«e narodne j>«'*iui: lo. 1'fKirabljaj noroJm.« '•¦.nintnikc.       Sklvj). - - N.U(uliia imena.
Knjiga stane 70 kr. s poštnino vred.
Razgled po svetu.
Avstrija. — h klubi nemške levice je t/st-jpiio 2l> pi.slancvv. mej n;inii je 2\ nemških i/ t.'c-ke, tl\d i/. Mot.ivskc iu dva iz Štajerske. Ta k rak sv sijih tovarišev so obžalovali v klubu preostdi člani.         Pti dieiajskih, oziroma ni/c-
avstfi;skih dc/e!ito/b>rski!i volitvah v mestnih skupi-Kih so izvoljeni največ prutiseintti. Liberalci so zabili 2.»pet nekoliku sede/ev. Dr. Luc^cr je i/v oljen dvakrat V veleposestvu je bilo pa izvt.ljeeUi 12 liberalcev in 4 konseivativci, i;i sicer vsi.d spera/ama so^l.isnu.         Vlada pii-
pravlit načrt /:ik. :ia, s katerim se ra/.Mija ne-kel-ko tiskovna svoboda in se ureja č.ssniški h !ck po obsegu !i-tov in številu naročnikov. Na ta načrt so zcio radovedni časnikarji, (iotovo b.» zopet kuka krparija! — Zatrjuje se, d.i •».¦»ttrto odstopi dosedanji domobranski minister \Velsersheimh. — Vodstvo češke šole «Ko-rnen*ky» na Danaju je dobilo obvestilo, da obišče' ce^ar v kratkem to šolo. -- Radikalnejši m'i.ii!-jčeški državni puslatiec <lr. Šil je odložil svoj mand.d, baje rali tega. ker ni odobraval izkijučenje dr. Vašate^i iz klub.i tnladočeških poslancev. V moravskem deželnem M-.iru bo iezi."ec na vagi vrednja stranka, katera bo odločevala mej nemškimi in češkimi poslanci. Ta stra::ka je aekako bolj vladna in se bo ravnila got.i.-o tako, kakor bo želel 1 vi ida. - Predsednik naivKemu soiišču dr. Stremaver je slavil 50-letnico svojega službovanja. — Povodom glav 11 e g a zbor o v a n j a rezervnih č a s t-nikov v Pragj dne 6. t. mv je neki polkovnik gerier.dr.e^a štaba na^ovoiil zbar v imenu vojnega ministra in izjavil, da gojenje narodnih čutov v zasebnem življenju nikakor ni v nasprotju z vojaškimi dolžnostmi.
t Vojvoda Viljem WuMi*mbers:. -Iz Meran» je doSla lozna vest, da je pro-minol tam jeden najzaslužnejih generalov avsliijskih, poduiar^al vojv. V. Wurltemberg, v fiy. letu vsled srčne kapi. Kol polkovnik i?, pespolka odlikoval se je v letu 185'J. L. 1878. je sodeloval pri okupaciji bosne-Hercegovine U-r je po vzetji postal prvi civilni in vnjiiski upravitelj teh dežel. Omenili moramo tudi, da so se v Rosni borili naši slovenski vojaki pod njegovim znpovediiisivoin ter 5. avgusta 1878. pobili ustase pri Ro-gelju, 7, istega meseca pa popolnoma pre-mngali v hudi bitki pri Jajcu. V jeseni ir"9.
je zadela vojv$uki& naloga, da. obsede-Nc pazar, kar se mu je tudi posrečilo. Tud? je mnogo potoval v naučne namene, prehodil vso Evropo, vzhodne kraje, severno Afriko in Ameriko. Blag mu spomin!
Ogcrska. — Prosli teden sta se dvobo-jevala poslanca Fr. Kossuth in Ugron. Prvi je bil precej težko ranjen. ¦- Povodom volitev je govoril poslanec Ugron v Szentesu in se izrekel tako-le o bivšem zboru in vladnem sistemu na Ogerske.ni: »Minister predsednik je pretvoril svojo palačo v Budimu v b o r d e 1 za volilne posle. Parlament, stoji danes na višini inteligen-cije kmetov in suženski je, kajti oni, ki je bil izvoljen pomočjo vladnega denarja, ne more bili neodvisen. OnUi 279 poslancev vladne stranke vodi BaniTv na uzdi kakor lovec svoje pse. Ta zbornica ni zakonita, ker ni zbornica, ampak le kerdelo krotkih in divjih živali. Največ! del mandatov je vreden le toliko, kolikor biljeta javne ne čist niče. — Priporočivši še svojega kandidata Si m o, je rekel Ugron, da je si!a izdala geslo: Ta človek je nevaren, k e r ni lopov..
Ostale države. — Prosli teden se je zbrala v Atenah grška narodna skupščina v izredno posvetovanje. Temu posvetovanju so se pripisovali važni uzroki posebno z ozirom na razvoj balkanskih razmer. — TurSka vlada je zahtevala, naj odplujejo iz Pospora v pristanišču vsidicuc ladje. To zahtevo so odklonili veleposlaniki. - Ker B i s m a r k Se vedno razkriva nekatere diplomatične tajnosti, pisal mu je baje cesar Viljem osti o pismo iu grozil s sodnijskim postopanjem, al:o ne preneha razkritja. — Nemška ptosvvta v Aliiki napreduje. AtVikanski popotovalec dr. Peter.s, kateri je podnamcNhiik v Kongo-državi, je ptišel v preiskavo, ker je zlorabljal svoj položaj 7. mučenjem ljudij in oskrtinjevanjem deklet. Tako je poročila heroliiiska »National Zeitung». — Italija v Aliiki ne more naprej in tudi na/a j ne. Zapletena je tako, da se no ve, kakšen bo i/id. Zahteva častno pogi dbo ukljub temu, da je bila sramotno pobita. Časopisi pišejo namreč, ako se ne more doseči, kar se želi, da se bo morala zopet nadaljevati vojna. Napuljski »Mat ti 110» naznanja, da je vlada poslala v Aliiko (>0,000 pušk, katere pa ne veljaj o n i č, ker so zelo zadržljive. •¦- Francoski /id A rt on prosi za pciiinvljeuje obravnave proti njegovi osebi, Isto tako zahteva tudi zagovornik obsojenega stotnika l)t evtussa,  naj se ponovi ra/piava,  ker je
baje Drevlitss nedolžen, .....Po izvolitvi prvotnih
mož za volitev predsednika Zjcdinjeiiih držav ameiikauskili so začela delovanje zopet razna podjetja, katera so bila ustavljena več mesecev radi agitacije. Sedaj se dela povsod, Mac K i n i c y sicer ni še izvoljen predsednikom, a ga že smattajo takim, ker so v večini njegovi piistaši zastopani po volilnih možeh. Položaj u a Kreti je postal zopet jako o/hileti, ker se sultan toliko časa obotavlja, in nore odrediti, da bi uveli že dovoljene preosnove.
Ostala Slovenija.
Trst. - • Umrl je ravnatelj rednrslva Tschernko. .Kdiuost" piše, da je bil pravičen .Slovencem v narodnem pogledu, kajti še-ie pod njim je začelo dopisovati ravnateljstvo slovenski s slovenskimi društvi. N. p. v. m.! Ker mesliiemu magistratu smrdi Ustanova c. kr. okr. glavarstva, kolero prosijo ukoličanski Slovenci, hodijo po okolici njegovi sluge in nabii-ajo podpise proli ustanovi takega glavarstva. Ker izvabljujejo podpise na zvijačen način, so marsikateri okoličani preklicali svoje podpise. — Sporočili smo, d.i kranjska obrtna družba, katera dela svoje plavže v Skednju pri Trstu, jo najela veliko delavcev iz Italije. Ti ljudje delajo tako po ceni, da so se zameriii vsem drugim delavcem in vsled lega je prišlo neko nedeljo do prelepa mej domačini in Italijani, oziroma tudi mej samo poslednjimi. Pomnoženo redarstvo je moralo posredovali iu je zaprlo celo vrsto vročekrvnih Italijanov. Mej temi je bil tudi eden, kateri je ščuval na upor in slednjič razgalil našega cesarja. In take ljudje podpira z delom So kranjska obrtna družba, dočim morajo stradati domači delavci! -- V nedeljo se je vršil v L o 11 je tu dobro obiskani javni narodni shod .Edinosti*. Tudi pri tem se je sprejela soglasno resolucija o ustanovi okrajnega glavarstva za tržaško okolico. -- Isto društvo sklicuje za nedeljo lo. t. m. zopel dva shoda in sicer v Bazovici ob 11. uri predpoludne in na O p čin i ob 1. uri pop. -V Skednju sta se zgodila poslednjih dnij dva uboja, katerih zrlev je bil tudi vrl naroden mladenič Ivan Sancin-Gap. Ta jo namreč karal svojega tovariša, zakaj da se druži z narodnimi nasprotniki in radi tega sta se sprla — posledica pa je bila njegova prezgodnja smrt z nožem. Itodoljubni Škedetijci so* mu priredili sijajen pogreb. -~ Pred tržaškim sodiščem je bil obsojen na leto dnij ječe neki knjigovodja Nikola Udiue iz Milj, ker so našli pri njem« petardo 17. avgusta zvečer. — 3*1 reklamacij so vložili Slovenci proti volilnim listom za predstoječe volilne listo. Uloge so bile seveda slovenske; ker jih magistrat ni hotel sprejeti, je moralo posredovali nameslniSlvo. — Znani magistratov komisar V i d u s s o na Proseku je v nedeljo napadel nekega mladeniča s slolico in ga zrušil na Ha. Slučaj je znan orožnikom. In laki ljudje so še krajni glavarji (capovilhi)!
Istra. — Politično druSlvo »Edinost" priredi javen narodni shod na Pomjanščini, in sicer v Morezigah, v nedeljo dne 15. t. m. Razgovarjalo se bo o predsloječih občinskih volitvah.
'-"Kranjska. — V^edeljek j-TKE šlo-' ?elno otvorjena višja dekliška gola v Ljub-IjanJ^Pri slavnostni otvoritvi so bili navzoči skdro vsi stanovi razun zastopnikov deželnega predsednika in knezoškof-i. Po slavnostnem nagovoru župana Hribarja in odgovoru ravnatelja Požara, je izroči! župan novi zavod vodstvu šole. Prostori so zmeš-čeni le začasno v Cojzovi hiši na Bregu. •— Na korist družbe sv. Cirila in Metoda priredi »Glasbena Matica" dva koncerta v soboto 14. in nedeljo 15. t. m. Sodelovale bodo najboljše moči. Lepa prilika se ponuja rodoljubom ?, deželo, da se udeleže vsaj onega koncerta. — V PI a n i n i je umrl tamošnji zdravnik Julij Maver. Bil je splošno znan in Čislan. N. p. v m.!"
Štajerska. — Mestni celjski magistrat je prepovedal celjskemu Sokolu rabo zaslave. Ker Sokol še sploh nima zaslave, ampak si jo šc-le omisli, je ta prepoved res čudna in vredna spomina! —- Celjski župan Stiger, kateri se je kazal nepristranskega baje tudi Slovencem, je pokazal svoje nepristransko pri zadnjih deželnozborskih volitvah ugiluju za nemčurskega kandidata Slallncrja. S »akim ne-prislriinslvom so odlikujejo sploh nafti nasprotniki!
Koroška. Notarjem v Uožeku j» imenovan Ivan Habitseh, dosedaj nottirski kandidat v Celovcu. Ni nam znano, ako zna slovenski.
po slovanskem svetu.
Hrvaška. — Dosedaj je ogerska vlada v državnem zboru mnogokrat potrebovala hrvaških glasov, zato se je morala na Hrvate nekoliko ozirali. Pri zadnjih volitvah je pa ogerska vlada dobila tako večino, da ji podporo hrvaških glasov ni več treba. Kot posledice lega dejstva sodijo hrvaški listi, da bode Ogerska le gledala, da bolje podjarmi Hrvaško. Hrvatje ne ji ne bodo mogli »sliivljnll, ker bodo njih poslanci v dež, zboru smlaj peto kolo. Posebno v liiiaiičnih m prometnih ozirih bodo Madjari proli Hrvatom še brez,-oluiriieji, kakor m bili doslej. - - linii lle-dervniy se je vrnil v. dopusta na svoje mesto, česar niso ni vladni ni opozicijski krogi pričakovali. Menili so gotovo, <ln mu hode konec vladanju, zalo si povrnitev razno tolmačijo; nekateri lede, da mu ne morejo nnjli naslednika, drugi zopet, da hi bilo sposobnih naslednikov celo  toliko,  da ne  vedo,  koga
naj bi postavili, ..... Nu H o k i se jo sešel o,
I. m. odbor stranke prava; pri tem shodu so bili tudi prisotni državni poslanci: Jlinn-kini, Spinčič in Lnginjn. Hazpravljali so o postopanju stranke v notranjih in vnanjih poslih, zlusli pa o stališču proli drugim strankam pri bodočih voli:vali v Hrvaški, llečane je »počasiil" tudi njih poslanec grof lhilly.my s"svojim dohodom, da položi račun o svojem poslanskem delovanju na ogerskein drž. zboru. Govori) je niadjiirski ter javno izrekel željo, du se Heka popolnoma priklopi Madjarski. - - »Nar. No v i ne" naštevajo imena hrvaških iz.ložnikov na mile-nijski razstavi, ki so bili odlikovani z zlatimi in srebrnimi svetinjami; med drugimi je dobilo srebrno svetinjo »Ilrv. pedagoško in književno društvo v Zagrebu".
Dalmacija. — Piše se iz Spleta: Postopanje neke gospode in vladnih služabnikov pri volitvah drugega razreda v Makarski je napravilo tukaj najžaloslneji utis. Več narodnih mož — poštenjakov, izrazilo se je zlaJi v čitalnici najostreje o teh volitvenih nepoštenostih. Kes, bi! hi že čas, da bi so dobila kaka ubrana, kak zakon, proli jeduakcnm nezakonitemu postopanju. — Nadomestna volitev jednega poslanca za deželr' zbor dal-matinski, v volilnem okraju zunanjih zader-skih občin, je odrejena mi H. decembra. V tem okraju je bil izvoljen poleg kneza P»o-relli-ja tudi dr. Trumhič, ki se je pa odrekel mandatu.
OeSka. — Dunajska poslanska zbornica je odbila nujnost Pacakovega predloga glede uradnega jezika v Češki, Moravski in Šleziji. Seveda, s tem ni zavržen predlog, vender ne bodo prišel isli tako kmalu na dnevni red; zlasti ker ima zbornica v primerno kratkem času rešili ogromno število razprav. — V soji proračunskega odbora posl. zbornice, dno 7. t. m., izrekel je posl. KaizI prošnjo, da se osnuje za Moravsko češko vseučilišče in da se na tehniki v Brnu uvede jednako-pravnosi. Naučni minister Gaulsch je obljubil, da se osnuje prošeno vseučilišče, čeprav no lakoj, vendar gotovo o času. ko bode to mogoče; minister priznava tudi veliki znanstveni napredek Čehov, odkar imajo svoje vseučilišče v Pragi. Tudi zahtevo o jedna-kopravnosli tehnične šole v Brnu smatra minister za opravičeno, zdi se mu priprav-noje, da bi se odprl nov zavod s češkim učnim jezikom. — Češko šolsko društvo .Kotnenskcga" je vložilo prošnjo na nižje-avslrijski deželni Šolski svet za pravico javnost češke šole na Dunaji. Minister za "lik je že obljubil, da bode v slučaju, ako dež. šol. svet lo stvar ugodno reši, tudi dal dovoljenje.
Slovaška. — »Narodne Novinv" se pritožujejo, da se od nekaj časa sem po sili razširjajo med narod madjarski listi, v katere največ pišejo tamošnji uradniki, mnogi izmed poslednjih pa tako strašno lomijo madjarščino, da bi se Peton gotovo obrnil v grobu, ko bi jih Cul. Pri vsem tem, da ti poFpešilelji madjarske kulture, govore isti jeziK s čisto slovanskim naglasom, torej da so sami Slovaki, zasmehujejo svoj rod in jezik v listih na tak nesramen način, kakoršen je le Madjarom lasten.
Bosna-Hercegovlna. — Prigodom za-tvoritve milenijske razstave je dobil vlad. svet. K. H o r m a n n v znak priznanja za zasluge,  ki  si jih je stekel vsled  udeležbe
Bosne-Hercegovine pri razstavi, najvišje priznanje; več drugih visokih uradnikov bosenske uprave je bilo odlikovanih z raznimi redovi. — Kakor čitamo v »Bošnjaku", umrl je 13. p. m. v Livnu, Ferd.. Bonettn, učitelj tamošnje trg. šole, Mož je bil jako izobražen, govoril je. več jezikov, bil priznan glasbenik, risar in vesten učitelj; znano pa je tudi njegovo ime mej hrvaškimi književniki. — 0. Amold, glasoviti učenjak, in nemški književnik, ki je iz protestanske vere prestopil v katoliško in vstopil v jezuitski red, prišel je v Sarajevo ter bode odslej tam imel redne propovedi, — Te dni utekla sta dva turška vojaka iz Plevlja v Bosno. Ko so ju ustavili, izjavila sla, da sta rad; tega ušla, ker že 18 mesecev nista dobila nikakc plače niti obleke, ter da si hočeta v Bosni poiskati kak bolji obstanek, čudne razmere! — Častnik V. Adamec vstrelil je dve uri od Višegrada staro medvedko, ki je že delj časa trgala drobnico in govedo ubogih seljakov okoli Suhegore. Pravijo, da je tudi v okolici Volovice, Babine goro in Lješke še več medvedov, ki napravljajo mnogo škode v dotičnih krajih, — Turški sultan je pridelil deželnemu glavarju generalu bar, Appclu veliki kordon (trak) osinunskoga reda, podnuiršalu L. Gtislasu, divizijskemu poveljniku v Surujovu, veliki kordon inodai-dijskega reda in polkovniku A, Win>oru veliko ode. stopinjo med?., reda,
ČriMRom. — Novinar pl, Radon jo bil nedavno pred poroko knoginjo Jelono nn Celinju. V pogovoru z knezom, vprašal jo novinar istega, kuj misli o avstrijskem cesarju. »Avstrijski vladur jo moj prijutolj", odgovori kno/.; »v moji sobi lahko vidilo sliki uy»lrh>kogn in ruskega cnrjo. Prvi jo najveledušnojl, u drugI nnjmogočnojl vladar, Obadvn pa sin iu oslmioln moja uzura*.
Srbija. — Med skrajnimi in zmernim! radikalni je prišlo to dni do razponi. To se je pokazalo nu zboru lo stranko v Kruaovcu, kjer so bili pozdravljeni samo skrajni rudi« kalci kol vodjo, Predsednikom so izbrali Pa-fiič.i, Ker pa ta slrnnka ni priljubljena pri dvoru, jo pripravljena nu boj, cnttull proli kralju samemu, Liberalci na so približujejo dvoru, zalo so sploftuo niMi, da dospd oni do vladanja. — V neki vasi v Srbiji so ujeli te dni pognanega razbojnika Hrklea, na čigar glavo jo bila razpisana velika hvoIii. Pri preiskavi jo prizmil vsa zIočIiihIvu, kojih ga dolžc, ter ovadil več, svojih no/.ločlmmv, mej katerimi so imlinju celo bivši iiglmlni radikalni zastopnik 2, Miilnropnc. -• pjftn se, da je srbski general P, Pululk nomuluiuii vpokojeii, Ta veni tolmači ho nu rtiKiv načine, ker j« znano, da jo bil tu general pri vojakih sln,'lji)ii In jo radi svojih /uslug Imll na dvoru "žival zaupanje. — Kralj Aleksander je odpotoval 7, t, m. ua vočdnnvno bivanje v Niš. ¦— »Trgov. ul.iHiiik" v Uelgrutlu javlja, da že več mesecev hodijo ljudje, ki imajo dobili denar na po.-uno nakaznico, Ziimiiii na pošlo, Denarja no dobe, kor so blagajne prnur.i*. Trgovci iu obrtniki ho čedalje bolj v stiski; ni pa upanja, da hi bo te okoluosli skoro prciuoiiilo,
Bolgarija. — Knez Pordinaml in soproga poslala sla v dar uadvojvodinji Mariji Doroteji, povodom * njeno poroko s princem orleanskim krasno lilijo iz dijumunlov in rubinov in srebrno toaletno mizico v stilu Lju-devita XV. — Bolgarski diplomatski poslanec v Carigradu izposloval je pri porli imenovanje dveh bolgarskih podguvernerjov za okraje, kjer bivajo Bolgari v večjem številu, Oba imenovanca sla pravu Bulgara iz kneževine, jedcu je bil prej obč. predstojnik v Soliji. -- V Bolgarsko je prišlo do 11.500 armenskih begunov, a ne ve se, bodo li tu za vedno ostali. Vlada namerava jim podelili zemljišča v Dobruči, ker je cula, da je med njimi veliko poljedelcev.
lluslja. — Iz Polrograda so javlja, da je 8. t. m. v Pelerhofu se nahajajoča liv-nica železa do temelja zgorela. Škoda je velika. --- Carski par in velika vojvodinju Olga, dospeli so 2. t, m. v Gačin; tutn hočejo počakali carico-muter ter polom odpotovali v Carskoje selo. — 6. t. m. umrl jo v Gačinu vrhovni nadzornik carice-vdovo knez Galicin. — Na nzovskeni morju razsajal je zadnjo dni strašen vihar lor raadjtil ali pa poškodoval mnogo ladij. Tudi nekaj ljudi jo poginilo. — Znameniti ruski glazbcuik in glasb, kritik J. K a r 1 o v i č A mol d, ki ima sedaj 811 let, slavil bode 13. t. m. 60-lelnico svojega delovanja. Glavno njega delo so trije zvezki »Spominov", v katerih opisuje umetniško življenje v Rusiji od 1820. I. do današnje dobe. — Car je ukazal, da se poiščejo iz arhiva vsa pisma in spisi, ki se tičejo tajnih pogodeb, ki so baje obstajale med Rusijo in Nemčijo. Iz tega je razvidno, da smemo iz Rusije same pričakovali odgovor na ra/kritja Bismarkova. — Iz Pelro-grada poroča se, da je 27. p. m. moral dvorni vlak, v katerem se je vozila carica-vdova s svojim spremstvom med postajami Sumbatovo in Milinjlovo na odprti progi obstati nenadoma, ker je strojevodja zapazil, da so bili vsi zatvon na lokomotivi odpuščeni ter bi mogel vlak vsak hip skočiti s tira. Carica morala je iti peš do prve postaje, od tod pa" se je odpeljal vlak z novo lokomotivo dalje. Zaprli so več sumljivih oseb, kor se misli na pripravljen atentat, — Ruska vlada je podarila Turčiji pol milijona rubljev, k-itcro svoto je zahtevala za odškodovanje vojne .škode. V Carigradu so sploh v finančnem ozii-u v taki slisk:, da bi itak ne mogli plačali te odškodnine; da bi pa Rusija s «ilp to izlirjnla, bilo bi ji samo križ čez račun ker bi s lem pospešila propast Turčije, za kar pa še ni čas po njeni politiki.
Pouk v ruščini t Borollnu. - Na herojskem vseučilišču, in sicer v oddelek %n oriientulne jezike, javilo se je toliko slušateljev ruskega jezika, da je bilo treba olvorili Ireljo paralelko za pouk ruščin«. In mi v Avsln-i, zlasti mi Slovenci? Mladina*, uči se lomu jeziku sijajne prihodnosti
Seiden-Damaste 65 Kr.
bis fl. 1465 p. Met. — sowie sdnvarzt, \veisse und frrhfee Henneberg-Salde vnn 35 kr. bis fl. 1*65 p. Met. — friatc, geslreift, karriert, pemustert, DnmasLc clc. (ca. 240 verscb. Q.Jal. urni 2000 versch. F.irben, Dessins ctc), porto- mul »tenerfrei ins liana. Musler umgebend. Doppslle Briefporto nach der Schureiz. Seidea-Fabrlkeu a. Henneberg [k- n. k. HoR.] ZCRICH.                                      (¦*>)
llHtilii .Pri petelina"
ulica Ghegažt.7.- V Trstu > Maj.Mitom
Podpisani naznnnja si. občinstvu, da jft uredil svojo tfoslilniskn prostore tako. da more priti v njo }«<>spod in priprnst kmet. Postreže se vsakega z dobrim jeiltli in izbm-nim frnim aH bolim naravnim vinom, in sicer po toki ceni, da se ne boj! tekmovanja.
Gostiln-t je vedno preskrbljena z domačo poau-lono in i-ve?^ pre^evino. pristnim s.ilamom, klobasami, nannSkim ovfjim in di-ujiim Miom.
rrlpornF.i znselmikom in kraimrjiin SVQjO ve«
llfco zalogo drnega in belega vipavskega vina toliko iz znlop, v Prvačini km v Trstu.
Prodaja h« na drobilo in debi-lo in razpošilja po zsi-lilnvi n.i vse utrnili nlreSknv prosto.
Vina 80 teh-le Vrst: modra frankinja, bir-znmln, burnuiiiliT, izabda, mlandee sturi in novi, belo Hlaid in novo, ilzlinu nl»ri in novi itd.
Speclialitetna vina hm in brfa izl iso-j.,
lH!i:iTlKil^in WVh v Hlekl.-ni.ab od I lilr.i «1 kr, pol litin 40 kr. Jlnmafi lropino\,!<- mi dolu tudi po naročilu v vsaki meri,
ilosliln« jo odprta od 7. ure zjutraj .. 'nimfi. -- PriporoJnjc se svojim rojakom v Trstu .<a de-dcli, da k» p<""a»lu s svojim obiskom pri vs. :.i priliki, držo s» gesln .Svoji k svojim", beleži udani
Anton Vodopivec.
(,'O.slilnifar.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem dal napraviti v svojih prostorih na Oorišfeku popolnoma
novo zimsko kegljišče.
Priporočajo so za obilno udeležbo svojim Borojakom v Gorici, beleži udani
FRAN VANEK, 198                    pivovav nn (JoriSčoku.
191-2
Samo *e do ponedeljka v Gorici!
Kurja oeesa
odstrani podpisani korenito brez izrezovanja, rabe noža ali kake bole-fine, Ordinuje od 9. ure zjutraj do S* pop, v hotelu pri »Streh kronah*' v //. nadstr* vr* št* 2. Pride tudi v stanovanja* Govori tudi slovenski* —• Spoštovanjem beleži finton Hit z z zJanaja.                                            ;%
Vsled analize naših izvedencev, je at-a               kisela voda              ac-u
KRONDORFER
med naravnimi kiselicami prva
V vrsti. — Zalogo v Gorici ima
ANGELO FORNIZZL
Proda se
tal z
v Ajdovščini.
Zravon je lepo stanovanje.   Prostor
je pripraven tudi za prodajalnico  z
mešanim blagom.
Stacutia  ima   lepo   prihodnost, ko se /gradi
vipavskii železnica.
Več pove: Ant. Bonne v Ajdovščini.
.    Josip Črnigoj
edini  sla venski  stolar v Gorici v ulici (M
Bosco, priporoča se rojakom v   Gorici   in   v
okolici. I/deduje vsakovrstne nove in popravlja
stare stolice. Ne boji se tekmovanja.
Pražko hišno mazilo
iz lekarno            -• l'- -6-,s
B. FRAGNER-JA v PRAGI
je •staro, najprej v Prafji uporabljevnno hišno zdravilo, katero vzdižujc fiste rane in jib tudi obvaruje   nci"istobe   Ur  uM.iiu.ofc  deluje na
vro-ino in bolerine-
V obrokih po :K in 25 kr. S pošto IS kr. vef.
Un-vno razpošiljanje po poŠti.
Wi d-li zibojii imajo zraven
Klavni talogi: B.FraOHSr lekarna pri,,»"ritem orlu"
l    Anton Potatzky    J
+         v Raitelju siv. 7 v Gorici         t
|  prodajalniea drobnega  S
l  in ntlrnberškega blaga  fc
1                     h» drobna  in mi delu lo.                     "\
*--------------------------------------  L
t                            JfdlllO                 7,-!«-j.-»   3
J   in najcenejšo  kupovali&V.   t
« ---------~~------------------------------------------------------   »¦
J                   Posebna zaloga                   %
*    za ktipovalrc in r.r/piod.ijalcc na deželi.   *L
*                    xa kro^tijarji1 in ninjarjc.                 L }                   Največja zaloga                   L l   eevh\.r.skili,   kn.jaSkili.   pUarskil., ,...,,..-   Z
*           lovalmli in Uliliiih poln-bsoin.        'L J                  Zimska obuvala.                  L «     Vo/iCki in stoli nn kolesih /.a i.droki'.     ^ «                 Strune za godala.                 *. *"  1'oscluiosl: SeiiKiiia za zelenjavo in trave.    ¦* J           Prosim dobro pazili na naslov:           ^J
J  Na sredi Raštelja štv. 7. ;|
*!                                                                                     t.
lahko zaslii/.iio i-h
e|)<
100 do 300 ghl. mesečno
sla nov in v vs«h krajih s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in sref-k, a da ni potrebna glavnica in ni nik.ika nevarnosl. — Ponudbe jiod ,Ieleh<er Venllciist" na Iluduir Mosp, Wien.                         I«)7 K)    I
Na hrano in stanovanje
vsprejme slovenska rodbina «Hiiostojnejm frosptj-ia aH ilijaka. VeC v naši tiskarni.
Na de?., jubil. razstavi odlikni Ka lvov>ki razstavi s prvo «(
In-. diž.s'
IjtljO
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. VINDTŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smicliov) Vinobradska ulite i%lo SI«, se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejovanju
sokolskili in šolskih telovadnic
po najnovejši!] pripoznanib in prakli'nib .-.(plavili.
V ta dokaz je na razpolago miioso piipoiofu-
orili sprifal domarib i!
Zagotavlja jedno leto. Cone zelo se pa na mesečne obroku po volji in
u\ plafiije
jVavadae priprave so vedno y zalogi.
j              Ceniki,   prorafuni  in  nafrli  za  popolne   trlo-
vadnire   pošilja   na   za!:!>-v.   brezplafno   in   po^!ii.ni-I prohto.                                                              |;i, r.-J    if,
I              Poprove izvrSuj? r» m-.jiii/jili teuali.
Ig
*G>ijcc^Me?* |*»* ^,»?c::
si stroji m poljedelstvo in vinarstvo,
SteT"* Cene zopet znižane. *"Wal
Stiskalnice za grozdje diferencijalne sestave.
Ta sestava stiskalnic «'ma vcfo slirikajočo moč,  nepo sestava  vseli
drugih sti-katnic. Stiskalnice za olje, hidraulične stisValn-ce, Škropilnice proti peronospori Vermorolove sestave. Te mojo fkmpilnice so ztiane kot najboljše in najcenejše: avtomatične škropilnice, mastilnice s ronkacem, stiskalnice za seno, Irijerje i. t. d. izdeluje po najboljšem proizvodu
n. Heller na Dunaju
U/a Praterstrasse, 49.
Cenike in spričevala razpošilja zastonj.  Išče zastopnike Varovati se je ponarejanj.             3S, 11   ->.i
Zastop iivoEEoles ,Swifi< iz orožarnevS1eyru t
imata podpisana                                    .<»}.
v Gorici, na cesti Fran Josipa (Corso) ?*
St. 4 (nasproti glediščne kavarne).                              -*
Lastna izdelovalnica dvokoles ,Uiria% Žičnih blazin (Drnilimtitraizen), popravljal-nica dvokoles, šivalnih strojev, pušk iui.
©¦F** Nunska ulica 14. -TH|§ Prodajalnico šivalnih strojev, pušk, stre-
Ijiva in druzega orodja ya imata
SAUNIG & DLKLEVA
v Nunski ulici št. 16.                H .,„
^
Edvard Truschnitz
V GcriGl               is* :i  :t
na Kornju št. (I in za Mesnicami
(via M.»n?lli) št.  11. ima v zalogi marčno in izvozno pivo   iz   senožeSbe   tovarne   v
sodili po ';«. '.,, l'i iit  l  liekNiItUT itt v
.sh-kltMiiraii p» ;r» litra. Tovarna \v unjena pi> iiajiiovrj-šili napravah tir izili'Iujik jsiko i'I<»1m'0 pivi). Piiporora to dohro in ceno pivo a**r. krčmaij«'in in ostalemu oliri^stvn v (nn-it-i in na  fležoli. Postrežba  je   turna.
Velika Inomostska 50 kr, loterija Ižrebanje 20. ¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦^¦¦^¦¦¦¦¦¦¦Ircbpuapja 1897.
^rSotovinf11 75.000 kron po llfcltkf7l*' Srečke po 50 kr. priporočata A. V. Jona in Michlsfadfer & G. v Gorici.
lekarne
frgovoG z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vri na uli... H       G O
pristna bala       J±
In črna vina     '""t\
i*               /?i vipavskih,
|io;'avl,.i m ib.i.-i
iurlansliihi, ,
briških in i
islarskih    t
vinogradov. |
»..na:!..-.-   v   ¦ i,.W.i   od  .' liapiej. Na zahl.vo poS.lj.i t-.d: i zo.e.-. Cena zmerne. Postreih- poštena.
Cristofoletti
jj                       *r    w^-      >cr^                   v Gorici.
mi &*- Ts pristni eU je izbirno sredstvi proti prsnim boleznim in proti splošni tfanemcglosti'
M Vama .»f:u':i..i'.n: »n-kl.-nii-i n.ir.r.M.- vi-ii- rnif-ii«*   70 kr.. l«-h-   1  -^'l. »I
\\ Čudovite kapljice sv. Antona Padovanskega lu^sfe; i >¦*&*
mi ,".,.' »i ;¦•'.: z'".'.--, ;..;-.•';.'. /:.¦¦¦ i:!-.'..«...:..-.-. Li-u.'.,^..'/ ni'.'.-,:i. .'i...z-'i':. \irW^5Š    **
|j{ ki...       Ena steklenica slane 30 kr.           ,-„!,>., t ¦¦,¦ s v. ii ;:.-.!.,h  M,.,-   ^jKtrp^W/      |{
« Cristsfolcttijev eliksiriz kine-žefeza, ^jL?VlZ$fcl l\
ZZ                                                      pomanjkanju krvi.                                        !-w    l  |J
wi                         Cena steklenici 80 kr.                          n
»Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici
pripcr^Ga cl. obc;ir.ctvii
te-le v iijoni zalogi izšlo knjigo:
^Slovanska knjižnica"
[>o:.lrj je izMo M- br.ri.aliili MiopnVv.
Prodajna cona za snopič jo 18 kr.           Cnlolotna naroi:-
nina za 12 snopičev jo 1 f^lcl. 80 kr.
•9
IG
S)
eV
I©
^Knjižnica za mladino"
Prodajna cfina 7^ nnopii": jo 2f, kr,          Co!o!ctn,t  naroč-
nina 7.'i ta inouircv jo 2 f;Vi. 41  kr.
Materi.0.0 delo ah I loj jo in ilomovrma.
Za Slovenke priredil [>o hrvaškem izvirniku Simon Cregcrčič ml.       Velj? 70 kr.       Knjiga je pohvaljena od devetih juMoslounskih škofov.
Josip Pagliaruzzi-Krilannvi*
POEZIJE.
Dva dela. — C o n a vsak e m it d e 1 n 50 kr.
Josip Pagliaruz/i-Krilatiovi
Spisi v prozi.
Trije snopiči J« štiri slike. Skupna cena (10 kr.
*)Co?edair za ^mfto na&sttoJ\\o za tiava&tvo teto \Wl. "^iRjtej
III. letnik. —   Z bogato koledarsko lit leposlovno- vsebino. — Vi-Ija po posti 45 kr.
Simon Gregorčič:
Zbirka pesiriij,
Cena lični izdaji 30 kr.
Anton JFuntek:
Izbrane pesmi
Cena lični izdaji 50 kr.
m I©
©
i i I ©
Kažipot za Goriško in Gradišcansko.
Monsignor Andrej Marušič:
Epizoda iz kulturne zgodovine goriške.
Cena  10 kr.
Anton Klodlč-Sabladoski:
Jaterin blagoslov', igra v 3 dejanjih.
Cena   iS  kr.
"^ Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. $&* „0L0H0IIEIII".
Spisal Anton  Rudež.     -  350 str velike osmine s 25 slik.        Znižana cena gU. i-30.
Ž      jvsko
nravoslovjc v f almudu.
Cena tO kr., 25 Um. 1 (-Id, r.O trl.i. K.O. iiM) i.1.1. •_>¦:»).

dcžclnoga zbora goriškega.
Mlaje že kiijUsi:   W  „VCuCG   SlOVaitskih.   pOVOStij".  -WJ     ti« str. veltke »•.
Črtice iz niski»::i, poljsk^jra. roiki'jr;i. .-!nvAik»>-M in .-ri.rtirv.-.ik.-.M žii;;«--!i:n. <U'tM s poslano 55 kr.
Antona Martina Slomeka:
Spisi, zbrani za mladino.
5 snopicev.
Vsaki snopič slano !ž."i kr.
V kratkem izide knjiga: ~3*&
Prof. S. Rutir:
Zgodovinske črtice
iz pokneženo grofije goriška in gradiške.
Andrej  Praprotnik:
2 snopiča.
snopi;-« staneta »0 kr.
»Salonska knjižnica".   Prihodnje izdanje:   »popotnikov koledar".
©
©
© J®
0 I®
I®
I©
I® ©
J®
I®
J®
r0 1©
i i i
i
©
!©