Sv. Lovienc na Pchcrju. V sredo dne 15. februarja je mrtvaški zvon naznanil vest, da je zatisnil svoje trudne oči posestnik Arl Pavel. Pred 7 leti ga je zadel mrtvoud in od takrat ni več povse ozdravel. Popolnomapriklenjen na bolniško posteljo je bil pol leta. Zapušča ženo in štiri odrasle otroke. Če pogledamo nekoliko v življenje pokojnika, vidimo, da je bil eden tistih mož, ki mu je bilo geslo: delaj in moli! Ustvaril si je primerno gospodarstvo in s paštenim delom svojih rok preživljal svojo družino. Blagopokojni je bil vzoren družinski oče. Otroke je vzgajal strogo po kršeanskih načelih, ni jim dovoljeval iti na veselice in plese, temvcč v cerkev in službo božjo in v krščansko društvo, kjer se deli prava izobrazba. Rajni je bil tudi soustanovitelj tuk. kmečke hranilnice in posojilnice l. 1908. Od začetka pa do leta 1931 je bil član nadzorstva. Zadnji č_s mu bolezen seveda ni pripuščala več izpolnjevati te dolžnosti. Pogreb se je vršil dne 17. februarja ob devetih predpoldne od hiše žalosti. Domači cerkveni pevski zbor se je.poslovil od rajnega z dvema žalostinkama. Pokojnemu svetila večna luč, ostalim naše globoko sožalje! Iz Slovsnskih goric. Žalostno sliko jo nudil del Slovenskih goric po usodepolni nevihti dne 16. avgusta 1932. Pridelki vsled toee pomandrani, sadje okleščeno, drevje križem polomljeno, hiše deloma odkrite, ljudje pa v straliu, s čim se bodo preživljali. Vsled suše se tudi živinske krme ni dosti pridelalo. Zlasti hudo so bili prizadeti občani obein Zgornji in Spodnji Jakob.ki dol ter Vukovski dol. Tam mnogi niti fižola nimajo za seme, še manj pa za jed. Banska uprava je nakazala 20.000 Din podpore za 17 občin. Gg. župani so po nalogu podporo razdelili rned najpotrebnejše. Mnogi, ki šo sprejeli sicer malenkost kot podporo, so hvaležni. Drugi, tudi še potrcbni, pa se jezijo, zakaj se njim nič ni dalo. .arenina, Vprašanje glede združitve občin je na dnevnem redu. Splošno po zakonu naj bi bodoče občine imele najmanj 3000 prebivalcev. Iz mnogih krajev so se oglasili že raxsodni ljudje, ki predlagajo, naj bo meja župmje, oziroma šolskega okoliša ludi meja bodoče velike občine. V jareninski župniji, ki šieje nekaj nad 3000 duš, pa naj bi veljala neka posebna izjema. Gotovi ljudje namreč hočejo na vsak način, naj bi se celo Jelenče, del Gačnika, priklopile bodoči občini Pesnica, Pe3nički dvor k Sv. Marjeti, Kaniža pa v Št. Ilj. Kaj pa potem Jarenina? Združila naj bi se s Poličko vasjo, Vukovskim dolom ter delom Gačnika. Štela bi po taki ureditvi kveč.temu 2000 duš. Imela bi pa v svojem okolišu prav mnogo slabih občinskih cest, veliko število takih revežev, ki j'h občina mora podpirati, dohodkov pa razen doklad na direktne davke skoraj nobenih. Vukovski dol ruma, nobene goatilne, Polička vas nobene, Gačnik nnbcne, Jareivna dve, pa še od teh je ena brez večjega pomena. Kje naj bodoča ob.ina išče dohodkov za kritje cparata, ki se ji bo z nameravano združitvijo naprtil? S čim se naj plača občinski tajnik, ob&inski sluga, nagrada za potnine, eventuelna nagrada županu, žolski prispevek, podpora revežem, občiuske ceste in mostovi itd.? Za bodoči občinski urad stara občinska hiša tudi od daleč ne odgovarja. Treba jo bo od tal temeljito preurediti. Če pa se združi cela fara v eno ob-ino, bi šlo tem lažje. Pridobili bi M dobroido.e in tri raanjše gostilne in s tem precejžnje dohodke na trošarini. Zato odločno zahtevamo: meja župnije naj bo tudi meja bodoče občine. V tem smislu se je že dovolj jasno povdarjalo v dopisih in predlogih g. sreskemu načelniku; treba je, da se ti prediogi upoštevajo. Mi zahtevamo samo to, kar je pravilno, namreč da _odi župnijska meja tudi občinska meja. Sv. Marjeta ob Pesnici. Redki so jubileji, ki bi jih obhajali s tako slovesnostjo, kakor smo to doživeli v četrtek dne 16. februarja, pri Sv. Marjeti. G. Valentan, kmet in bivši župan v Dragučovi, je s svojo ljubeznivo g. soprogo obhajal SOletnico svoje poroke. Vsa družina Valentanova je prišla ta dan k sv. maši, katero je odslužil g. svetnik Jernej Frangež in darovala Vsemogočnemu v zahvalo sv. obhajilo. Da, najlepši trenutek je bil oni, ko sta oče in mati v krogu svojih otrok pristopila k mizi Gospodovi ter tako skupno molili in prosili: »Pridi k nam, o Gospod, pri nas ostani in blagoslovi nas!« Omenim naj, da je med sv. ma.o domači cerkveni pevski zbor pod Vodstvom g. organista Janka Rakuša, krasno prepeval in je celo med sv. obhajilom primerno pesem jubilantoma zapel moški zbor. Nič čudnega to, da so se pevci potrudili ob tej priliki, saj je pri Valentanovih dom petja in veselja in dom treh cerkvenih pevk. Da se pa taka obletnica hitro ne pozabi, je g. Valentan povabil svoje sosede in prijatelje ter pripravil pojedino. V daljšem govoru se je g. svetnik Frangež spominjal jubilantovega delovanja na katoliško-političnem poprišču, zlasti pa kot vzor-gospodarja v prijazni dolihi dragučovski. Pevski zbor je zabaval družbo _ raznimi šaljivimi prizori in z lepo ubrano slovensko pesmijo. Želimo vsi, ki vaju poznamo, da bi še tako zdrava in čila učakala v krogu svoje vzorne družine zlato poroko. Bog vaju živi in Cuvaj in daj našl župniji vee takih družin, ki bi si upale odločno stati na braniku narodno-katoli.ke prosvete, kakor si to upa kljub tolikim oviram, družina g. Valentana v Dragučovi. Muretinci pri Sv. Marjeti. Izbrala sta si nov s1 i vrli mladenič Ivan Tomažič, kmečki sin Iz Muretinc v starosti 28 let, in zgled- Z-idnja v tem pustu je obljubila zakonsko zvestobo nevesta Julika Fras iz Žio ženiinu Francu Gaisler iz Spodnjega Gasteraja. Nevesta je bila več let cerkvena pevka, izvrstna sopranistinja, zato jo bo zbor občutno pogrešal. Bilo srečno! Sv. Trojica v Slov. goricah. Dolgo časa se je pojavljala v okolic* Sv. Antona, Cogetin-' na mladenka Marija Arnuš iz občine Podvinci. Dne 10. februarja sta bila v župniji sv. Petra in Pavla v Ptuju poročena. Bog daj novemu zakonskemu paru obilo sreče in blagoslova! Sv. Jarij v Slov. goricah. Ker se povsod pozna kriza, zato ni čuda, da jo je precej občutil tudi letošnji predpust. Malo parčkov si je nadelo ta predpust zakonski jarem. Morda tiči kaj vzroka tudii v tem, da se letos samo bolj pridni ženijo, ne pa lepi, kakor je v dolgih predpustih baje navada, kakor se je izrazil zadnji dopisnikar iz Partinja. In res. Ravno v partinski občini so se samo pridni oženili, a lepi so pa ostali. Zato bodo morali tudi oni pridni postati, odnosno ostati, pa bo jih morda že drugi pust povabil med svoje izvoljene. cih neodkrita vlomilska tolpa, katera se ni ozirala, kakšen naj bo plen. Ljudje so bili povsod v straheh pred njimi. Dne 5. februarja je bilo vlomljeno pri Sv. Antonu na treh mestih, ukradeno je bilo raznovrstnih reči, kakor: slanina, meso, perilo, žganje, vino in obleka, v vrednosti nad 6000 Din. Takoj po izvršenem vlomu so bili obveščeni orožniki iz Sv. Trojice glede te vlomne tatvine, kateri so z vsem trudom noč in dan zasledovali krivce in se jim je posrečilo priti na pravo sled. Ljudje so že dolgo časa sumili, da so domaei vlomilci, ali dokazati se ni moglo. Leskovec-Mala Varulcs. Na gostiji Jožefa in Mari.je Kozel so zavedni gostje namesto godbe ziožili za dijaško semenišče 300 Din. Tako je prav! Bog plačaj! Spodnji Leskovec. Dne 16. februarja smo pokopali uglednega posestnika Filipa Kozel. Bil je dober oče, skrben gospodar in kolarski mojster. Zeni in otrokom naše sožalje! Letos je smrt zagospodarila v naši fari. Imamo že 10 mrličev, pa komaj 8 rojencev. Majšperg. Dne 22. februarja se je poro.il v celjski opatijski cerkvi g. Plevčak Josip, pek, posestnik in gostilničar v Majšpergu, z gdč. Ciliko Ferme, katera izhaja iz spoštovane in strogo krščanske hiše pri Sv. Štefanu pri Šmarju. Pri tej prilikii se je namesto poročnega daru darovalo za celjske brezposelne 50 Din in za celjsko Vincencijevo konferenco 50 Din. Novoporočencema želimo mnogo sreče v zakonskem življenju! Sv. Aadraž v Halozah. »Veselje in žalost tovar'ša si sta!« V torek dne 7. februarja, je v Veliki Varnici pri podiranju bukve ponesrečil oče-iinvalid Martin Kmetec. Na poti v bolnico je pri cerkvi v nezavesti prejel sv. odvezo in maziljenje. Črez pol ure je na vozu umvl in eo ga zapeljali domov. Ubogi ženi in malim sirotam naše sožalje! — Dne 13. februarja smo 'imeli tri poroke. Med temi ženin nečak g. evetnika Franca Bratušeka Jožef Kozel, ki si je vzel za družico življenja hčerko cerkvenega ključarja Jakoba Kozla. Miciki, ki jo vse spoštuje, ki je pridno pomagala na koru, pri agrah in ki je bila Marijinim otrokom najlepši zgled, iz srca želimo obilo sreče v zakonu. Popoldne ob štirih je umrla mati ženina Katarina, rojena Bratušek. Bila je neozdravljivo bolna. Iz bolnice so jo poslali domov. V soboto je bila še ponovno sprevidena. Ni še hotela umreti. Hotela je še dočakati poroko svojega sina Jožeka. Ena se tebi je želja spolnila, doživela si poroko svojega sina. Naj se dzpolni še druga, da bi se na nebeški ženitnini vekomaj veselila! Pogreb je vodil brat g. duhovni svetnik Bratušek v spremstvu še drugih duhovnikov. Večna luč naj sveti dobri materi! Sv. Urban pri Ptuju. Žalostno so zapeli zvonovi dne 11. februarja in nam naznanjali pretužno vest, da je umrla dobra mati in žena Tereziija Poterč v Ločiču, v starosti 79 let. Izmed njenih otrok, katere je vzgojila v zakonu, še živi starejši sin kot gospodar na njenem posestvu. Sin Janez je padel v svetovni vojni na ruskem bojišču in hči Marija je tudi umrla nenadne smrti leta 1924. Torej je rajna imela življenje, napolnjeno z bridkostmi. Pokojna mati je bila miroljubnega srca do vsakega, jposebno do svojih sosedov; sovraštva an slabih naklepov ni poznala in radi (ega njo je tudi ivsakdo spoštoval. Bolezen je prenašala z veliko potrpežljivostjo, dokler je ni Bog rešil trpljenja. Udarec je bil še tem občutnejši za to hišo, ker je takoj drug.i dan nagle smrti umrl Franc Pravdie v Svetincih, oče hčere Terezije, ki je omožena v Poterčevi hiši v Ločiču. Sta bila torej mati Franca Poterč Sn oče Poterčove žene, vsak v svoji hiši, oba istočasno na mrtvaškem odru. Je to slučaj, ki je res pretresljiv. Rajni Pravdič je tudi v svoji 721etn.i Btarosti bil dobre volje, dobei- sosed, ki je vsakemu rad pomagal, dokler je mogel. Pred nepričakovano smrtjo še mu je Bog dopusti!, 'da jo piejel tolažila sv. vere. Težko je ob 1akih ločitvah, toda božja pota niso naša pota. Koliko spo.lovanja in priljubljenosti sta polcojna uživala med svojci, je poka.ala velika •udeležba pri pogrebu. Naj v miru po.ivata na Urbanskem gričku do vesoljnega vstajeBjn! Preostalim naše sožalje! Sv. Trojica v Halozah. Dne 17. februarja je za vedno zatiisnila svoje oči od vseh ljubljeno 'dekle Kristina Sakelšek iz Podlehnika. Rajna je bila vzor kršfanskih deklet, vzor gojenk go;;iodinjskega lečaja ptujske »Mladike« tcr vzgled Marijini družbi ptii Sv. Trojici. Umrla je v najlepši dobi svojega življenja, stara komaj 19 let, ter odšla v večnost za dragimi stariši, bratom in sestrico. Kako je bila priljubljena ne io med Podlehničani in domačimi farani, ampak tudi med drugimi, so pokazali številni obiski prejšnjih dni in množice, ki so jo hodile kropit ter spremljale na zadn.i poti k Sv. Trojici, kamor je zdrava tako rada hodila, med boleznijo pa tako srčno želela. Najlepša hvala vsem za sožalje ter udeležbo, posebno g. župniku in g. katehetu, čč. šš. sestrama iz Ptuja, g. organistu in pevcem, domači Marijini družbi, ki so rajno tovarišico belo oblečene nosile, podarile krasen venec s trakovi, nadalje vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Šikolc pri Pragersk.m. Na Sve.nico due 2. februarja se je po starem običaju zbralo v Gasilnem domu v Šikolah vse članstvo gasilnega društva Šikole, da napravi svoj letni delovni obračun ter da ai v skupnem posvetovanju zasnuje načrte za delo v bodočnosti. Občni zbor je vodil tovariš načelnik Brglez Ivan iz šikol. Iz tajniškega poročila posnemamo, da ima društvo 30 rednih in še 4 ustanovne člane. V preteklem l.tu je imelo 9 teoretiičnih in praktienih vaj, pri požarih je delovalo šestkrat, povsod uspešno v korist trpečim. Povočilo blagajnika je bilo zadovoljivo. Izvoljen je bil stari odbor, le stari načelnik je odklonil izvolitev. Za naeelnika si je članstvo izbralo Janeza Čelan iz Šikol, ki je obljubil ter spodbujal, da bo z njimi delal za prospeh gasilnega društva, kolikor mu bodo dopuščale razmere in mo5i. Proslavljali bomo meseca avgusta t. 1. 401etnico društvenega obstoja, na to že sedaj opozarjamo. — Kriza, ki jo menda vsak že preveč pozna, se je tudi v Šikole vtihotapila. Glavna produkta, krompir in živina, nirnata cene ter se vnovčujela tako, da kmet dobi le eno četrtino za pridelek, drugo pa moramo podariti. Našiin nevestam je kriza nekoliko prizanesla, ker se ženini pogosto oglašajo. Tako se je poročila mladenka Marija Solatnik z mladeničem Antonom Pahič dne 20. februarja. Sv.. Vid pri Grobelnein. šentvidčani srao se razveselili prihoda novega g. župnika, saj smo tako potrebni dobrega dušnega pastirja. Sedaj lahko spoznamo, da ni bila preslaba naša molitev. — Monsignor Vreže iz Maribora je ob pogrebu rajnega g. župnika Peniča v pridigi omenil: »Kakšna bo naša molitev, takšna bo žetev. Prosite Gospbda žetve!« Posebno tisti, kateri imamo otroke za šolo, smo novega gospoda veseli, ker nara jih bo pomagal vzgojevati v krščanskem duhu. Vojnik. Pred kratkim je praznovala meščanska šola desetletnico svojega obstoja. V proslavo tega jubileja nas je razveselila z lepo akademijo, ki nas je vse očarala. Me.čanska šola pri nas pač vr.i vnžno kuiturno delo. — Veseli predpust rum ni prinesel posebnega veselja. Ženitev je bilo bolj malo, se pač pozna kriza. Mogoče bo pa drugo leto boljšc. Svetinje. V predpustu nas je zapustil vrli niladeniG Škrjanec Ivan, _l:in našega prosvetncga društva ter prvovrstna igralska moč. Izbral si je zakonsko družico, nakar se je podal mladi par na nevestin dom v Braslovče v Savinjski dolini. Želimo obilo srefe in božjega blagoslova! Sv. JuriJ ob južni žel. Skoraj neopaženo bi nam bil potekel dvojni .fu]>:lej našega obtepriljubljenega oiganistn g. Valentina Ea7.(.očnika. Dne li. februarja, to je na Valenlimvo, Je obhajal svojo 601etnico. Potefe mu pa <udi že 40 let, kar vr.i to službo. 28 let že bo od tega, kar je prišel v naJo župnijo. V sedanjeni času jih pač malo najdemo, ki bi se s toliko ljubeznijo posvetili temu poklicu, kot naš jubilant. Vso svojo skrb je vedno obračal za povzdigo ccrkvenega petja. Vsakdo, ki mu je znano naše cerkveno petje, bo priznal njegovo delavnost. Svoj pevski zbor pa ni vadil samo v petju, nego ga tudi kakor dober oče vodil po pravi poti. Marsikdo, ki je bil v njegovem zboru, bi ne bil danes to, kar je, če bi se ne bil tam navzel poštenih, krščanskih ddej. Z enako vestnostjo opravlja ves čas ludi važno cerkovniško službo.Obilne so tudi njegove zasluge na polju naših katoližltib prosvetnih organizaoij. S svojim zborom je dostikrat priredil koncerte in razne spevoigre. Zato je bil tudi imenovan častnim članom našega prosvetnega društva. Kakor v mladih letih, še sedaj z enako vnemo opravlja svoj poklic. Na predvečer njegove 601etnice mu je cerkveni pevski zbor, ki šteje 24 članov, napravil pod vodstvom njegovega sina ljubko podoknico, ki se je razvila v pravi družinski praznik. Čestitkara pevskega zbora se pridružimo tudi mi z željo, naj ga Bog ohrani še mnogo let in mu da dočakati še več jubilejev. Pišece. Novic poln koš! In ker smo radodarni ljudje, jih pi.voš.imo tudi drugim. Evo jih: Naš Karlek, ki je bil na orožnih vajah, jo je primahal nepričakovano, marsikomu v presenečenje, domov na klobase in na krape. Dobrega komanclanta je baje imel in pisano družbo tovarišev. Saj pa so bili zbrani sami veseli in navihani ljudje. In veselega človeka še Bog ima rad. Ediino, kar mu je bilo težko, da ni smel eksercirati na orgljah. Pa zato to sedaj v polni mei-i stori. — G. urednik! Pred nedavnim smo imeli priliko videti pri nas Amaconke. Kar na lepem so se znašle na trgu pred cerkvijo in otvorile ostre vaje. Baje jo je od ene skupil nek možanec. Smeha in krohola je bilo za predpust dovolj. Amaconke so srdite in korajžne, zato ne pravoščimo nikomur, da bi jim prišel v pest! — »B.ži fant, dekle gre!« Ta rek se čedalje bolj uveljavlja. Saj smo prišli celo tako daleč, da niatere hčerkam za hrbtom očetov dajejo celo denar za darila, namenjena fantom. Ilm, hm! Kdaj se bodo povrnili zopet časi, ko bo znova veljalo: »Beži dekle, fant gre!«? — Kdor je vi* del igro »Guzaj«, ki so jo člani našega katoliškega prosvetnega društva kar dvakrat dali na deske, ta se je moral prepričati, da naša gledali.ka družlna prosvetnega društva dela in napreduje. Sv. Vld nad Valdekom. Umiia je dobra in pobožna gospodinja Alojzija Jakop, po dom Tomaž, v 27. letu starosti. Na porodni poatelji se ji je piidružila pljučnica, kateri je podlegla. Pred enim letom se je poro.ila in letos ravno na dan obletnice dne 1. februarja je bila pokopana. Zapušca malega otroka in mladega, tudi nevai-no bolanega moža, ki se pogreba svoje Ijubljene žene vsled bolezni ni mogel udele/.iti. — Dne 20. feBVuarja zvečer ob 9. uri je gorelo pri posestniku Soviču, po domače Črepinšek. Hiša je pogorela do tal. Vzrok požara je do zdaj neznan. — V župm cerkvi je bi!a iz krstnega kanicna ukradena sv. krizma s posodico. — Snega je padlo v dneh 20., 21, in 22. februarja skorn en meter. Odrezani =mo od svetovnega prnmola. Pošta izostaja. Braslovče. V nedeljo 'dne 12. februarja je ijne!a braslovša cerkev obisk v osel>: poklicnega tatu. Vlomi! je v vs? tri nabinilnike ia (o tnko spi-etno, chi je bil v 10 minutah gotov Opazila pa sta gn, ko je šel v cerkev, gospod župnik \n orgaiiist. Ker je bil lepo oblečen, nista sumila nič slabega o njem. Čutil se je pa tako varnega, da je kar v Gor.ab popival in prennfil. Oi'GŽnik.1 s(a ga dobiln, ko se jfl pdpravil naprej. Ugotovili so, da so dobili ne iVarnega tata, ki je prejšnji teden vlomil na itreh k.ajih, v Ljubljani, v Domžalah in na iVranskem. Št. Uj pod Turjakoni.Zalos.no so peli zvojiovi dne 13. februarja, naznanjajoč, da srao spremljali k zadnjemu počitku miadeni_a JaIša Miroslava, sina tuk. župana. Komaj 29 let star, se je nioral nenadoma ločiti od svojih jiragih. Zvečer je še bil pri skupni večerji domaoih, a čez noč že lnrlič, zadela ga je srčna kap. Kljub takojšnji zdravniški pomoči ni bilo več rešitve.: Toliko je še bil pri življenju, da mu je g. župnik podelil poslednje olje, nakar je izdihnil svojo blago dušo. Kako p.iIjubljen je bil rajni Mirko pri ljudeh, je pokazal njegov pogreb. Udeležila se ga je skoro cela župnija, a še od sosednih župnij so prihiteli njegovi znanci in prijatelji, da ga sprcinijo na njegovi zadnji poti. Vsi smo upali, itako stariši kakor drugi farani, imeti enkrat v itebi, Mirko, dobrega, odločnega katoliškega moža v svoji sredini, pa ljubi Bog te je v ;cvetju mladosti poklical k sebi. Počivaj v miru, nepozabni Mirko. Vsej daleč na okoli spoStovani rodbini Jaševi pa naše s.žalje! Z letalom preko najvišje gore, preko Mont Everesta.