Prazne ambulante EMANUEL PAVČIČ, upokojenec iz KS Bežigrad: »Participacija, soudeležba po slovensko, je za našo socialistično državo nesoci-alna. Če bi delegti na to dejstvo nekoliko pomislili ne bi nikoli izglasovali te odločitve. Posledice: čedalje bolj prazne ambulante. Namesto zdravih ali ozdravljenih občanov bomo imeli čedalje več za delo nesposobnih invalidov. Z bolehno ali bolno delovno silo si naše gospodarstvo, kljub predvidenim reformnim ukrepom, ne bo opomoglo. Upokojenci si ne morejo privoščiti zdravniških pregle-dov, zdravil, kaj pa šele bolnišnice. To se ne sklada s socializmom, s humanostjo. Ob vseh teh žalostnih dejstvih pa je več kot sramota, da je treba za na košču papirja napisan recept plačati 4.400 din. Ob nadaljnjem odločanju o teh zadevah v našem zdravstvu naj odgovorni, med katere sodijo tudi delegati, dobro razmislijo kam pripeljejo nepremišljene in prenagle odločitve« Prim. dr. Ustar: »Prvi pogoj seveda je, da v zdravstvu res izpeljemo gospodarno ravnanje, vendar to ne more iti v nedogled. Zdravstveni delavec mora biti za svoje delo primerno plačan. Bolni človek ne more biti prepuščen slabi ali dobri volji zdravnika in sestre. Gotovo pa je, da s takimi finančnimi sredstvi, v taki agoniji, v socialnem nemiru. se ne da mirno delati in zdraviti Ijudi, ki jih je treba velikokrat tudi pomiriti s pravilno besedo. Zato mislim, da ne moremo reči, da bela halja potrebuje manj denarja kot modra.« Koliko besed pa Imajo samoupravne interesne skupnosti pri obliko-vanju zdravstvene politike? Jože Novak: »Skoraj nič, saj nam vse predpisuje interventna zakono-daja; znotraj teh omejitev in ukrepov je treba spraviti vse stroške. Kljub temu, da smo stiskah, zmanjševali, poskušali ukinjati nekatere pravice, so stroški veliko hitreje naraščali kot pa so bile naše možnosti. Znotraj omejitvenih ukrepov torej lahko ie vpiivamo le pri osebnih dohodkih.« V Ljubljanl se tudi pogovarjamo o ukinitvi občinskih sisov in ustano-vitvi enega samega s posameznega področja za vse mesto. Rado Žitnik: »Mislim, da je za Ljubljano dovolj, če imamo za eno interesno področje samo eno interesno skupnost, z enim žiro računom in z večjo maso denarja, kar bo omogočalo boljše gospodarjenje. V Ljub-Ijani imamo vendarle že zdaj enotno prispevno stopnjo in politiko raz-voja. Mislim, da je predlog, ki je zdaj v obravnavi, pozitiven« Kaj pomenl|o zdajšnje razmere za razvoj zdravstva? Kaj torej lahko pričakujemo prihodnje leto? Prim. dr. Ustar: »Brez denarja, dobre organizacije zdravstvene službe in brez strokovne kontrole dela ne bo mogoče dobco opraviti. Prav tako pa bi bilo treba iztrošeno opremo nadomeščati z novo, mi pa imamo vse manj denarja« Rado Žitnik: »Z novo zakonodajo so se materialni stroški in osebni dohodki vendarle nekoliko sprostili; to nam prinaša 19 milijard in 200 milijonov dinarjev, zato tudi predlog mestnega izvršnega seta za korek-turo prispevne stopnje še v tem mesecu. Če bi hoteli obdržati to raven zdravstvenega varstva v Ljubljani, bi morala prispevna stopnja znašati 9,4 odstotka. Ta denar bo stanje le nekoliko ublažil, ni pa pnčakovati. da bi v samoupravnih interesnih skupnosti zaključili pozitivno« Pogled v prihodnost ni ohrabrujoč. Vse kaže, da bodo izgube v zdrav-stvu, četudi se ne bo nič posebnega zgodilo, naraščale. Zaostrovali se bodo promblemi pri zdravljenju pacientov, takih, kot je nastal z ukini-tvijo ginekoloških ambulant na Polikliniki, In tudi drugačnih, vrste v čakalnicah ne bodo nič krajše, saj ni dovoljeno na novi zaposlovati zdravnlkov. Skrb za zdravje postaja tako človekova prva dolžnost Vsakdo bo moral sam storitf vse, da ne zboli. "T" '