Poilnliia plačana v gotovIiL
Leto XXII., št. 137
LJubljana, četrtek 12. junija 1941XIX
Cena Din 2 — cent. 60
Upravmštvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25. 31-26.
Inseratni oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. — Tel. 34-92 ln 33-92.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 17.749
•ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije in inozemstva ima
Unione Pubblicita Italiana S.A* • Mfiiano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din. Za inozemstvo 50.— Din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-26, 31-26.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza Italiana ed estera:
Unione Pnbblicita Italiana S. A-, Milano
Velik sever v Rimu
Duce je v svojem zgodovinskem govoru potrdil
neizbežnost zmage Osi
V borbi med zlatom in krvio ie Bog izbral: Zmagali bomo!
Rim, 11. junija (Štefani) Snočnja seja Fašistične m korporacijske zbornice, ki se je sestala ob prvi obletnici vstopa Italije v vojno, je dobila naravnost zgodovinski značaj spričo velikega govora, ki ga je na njej im^I Duce, Vodja Fašizma. Ustanovitelj Imperija in Predsednik vlade. Seja je bila napovedana za 17. uro, toda že mnogo prej so bile vse klopi v dvorani zasedene in po vseh galerijah je bii'o polno odličnih osebnosti. V dvorski tribuni so se zbrali vojni ranjenci, ki jim je bila loža dana na razpolago od Kralja in Cesarja. Seji so prisostvovala mnogoštevilna zastopstva vojske, mornarice, letalstva, milice, Fašistični stranke, fašističnih vse učil i ški h skupin, invalidov, družin padlih in drugih nacionalnih organizacij. Prisostvoval so člani Velikega fašističnega sveta, ministri, državni podtajniki, Fašistični nacionalni direktorij, pokrajinski zvezni tajniki in vsi ostali čla-
ni Fašističnega nacionalnega sveta in člani korporacij. Seji je predsedeva' Dino Gran-
di.
Viharne ovacije Duceju ob vstopu v zbornico
Seja se je pričela točno ob 17. Tajnik Scarfiottj je prečital zapisnik zadnje seje z dne 23. aprila, ki je b*! odobren. Prav tedaj je vstopil v dvorano Duce. Vsa Zbornica se je dvignila in prav tako tudi vse občinstvo v ložah ter priredila Duceju dofl-ge, viharne ovacije. Vedno znova je ponavljala njegovo ime: Ducel Ducel Na predsednikov poziv: Pozdrav Duceju! je vsa dvorana gremko odgovorila: Nam! Manifestacije vdanosti in zvestobe, ki so se jim pridružili tudi vsi ljudje po ložah in tribunah, so traiale več minut in so vedno bolj naraščale. Duce se je zahvalil z rimskim pozdravom.
Zskoi; o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine
sprejet z aklamacijo
Na dnevnem redu je bUa uzakonitev Kraljevskega zakonskega dekreta št. 452 z dne 18. maja 1941-XIX o ureditvi dalmatinskih teritorijev, ki so pripadli Kraljevini Italiji ter Kraljevskega zakonskega dekreta štev. 291 z dne 3. maja 1941-XIX o ustanovitvi Ljubljanske pokr' ;ine. Predsednik je Zbornico pozval, naj prične razpravo o obeh zakonskih načrtih. Vsa Zbornica se je tedaj znova dvignila in obnovila
viharne ovacije Duceju. Predsednik je nato pozval Zbornico, naj z aklamacijo odobri oba zakonska predloga, ki sta ob prvi obletnici vojne napovedi potrdila vrednost Oboroženih Sil in ki pričata o povečanju ozemlja domovine. Zbornica se je odzvala z novimi dolgimi aklamacijami Duceju. Predsednik je na to proglasil, da sta bila oba zakonska načrta z vzklikom sprejeta.
Trenutek nato je predsednik vzkliknil: Duce govori! Duce je tedaj stopil na govorniško tribuno in Zbornica je znova odmevala od silnih ovacij, ki so trajale vse dotlej, dokler ni Duce dal znamenje, da bo govoril. Tedaj je nastala v zbornici pobožna tišina.
Tovariši! Spomina vred en in svečan je današnji dan: dovršilo se je leto dni, odkar smo stopili v vojno Leto dni, polno dogodkov in silnega zgodovinskega razvoja, leto dni, v katerem >o se vojaki Italije na mnogih gorskih in puščavskih frontah Evrope in Afrike na kopnem, na morju in v
zraku junaško borili proti angleškemu imperiju. (Navdušeno dolgo aplavdiranje).
V svojem govoru Hierarhom X. legije sem že opozoril na vedno bolj odločilen značaj, na vedno obsežnejši pomen, ki ga bo usodno zavzela sedanja vojna. Vi se spominjate mojih govorov 18. novembra in 23: februarja. Obnoviti vse dogodke teh prvih 12 mesecev vojne, bi se morda smatralo za odveč: vsakdo izmed nas jih je osebno in kolektivno doživljal. Toda želim predociti vam od blizu posamezne faze vojne, ki so se razvijale od februarja dalje na albanskih in na afriških frontah.
Obračun z Grčijo
Spričo neovrženih in objavljenih dokumentov nihče več ne dvomi, da je moralo priti med Italijo in Grčijo dc> obračuna. Atenski listi končno že pričenjajo odkrivati kriminalno ozadje grške politike. Od avgusta 1940 dalje sem imel v rokah dokaze, da Grčija ni niti navidez več skušala ohraniti svojo nevtralnost. Prav v tem mesecu je nastala doba napetusti. ki ji ie za nekaj tednov sledil relativen mir. V oktobru se je položaj znova poslabšal Prepričal sem se. da je Grč';a dejansko predstavljala ključno postojanko Anglije v srednjem in vzhodnem Sredozemskem morju in da je tudi Jugoslavija zavzela nadvse dvoumno stališče. Da se izrazim kak't kemiki, je bilo treba ta jugcs'cversko-grški položaj izločiti da b' se preprečila iznenadenja. ki ne bi bila zaželjena Dejanja — prav; odločilni element za presojo zgodovinskega razvoja — so v po'ni mer- potrdila, da je bilo moje stališče pravilno
Tako je bilo 15 oktobra soglasno sklenjeno prekiniti odlašanje in proti koncu meseca stopiti na bojno polje.
Vremenske neprilike v Albaniji
Okoliščina, da se je morala kampanja pričeti konec oktobra, je zahtevala silen napor, ker so se čete podajale nasproti vremenskim neprilikam. V mesecih novembru. decembru, januarju in februarju so bile te neprilike dejansko izredne in italijanske čete so jih prestale z disciplino, ki bi se lahko označila za stoično Kljub tem negativnim elementom ob pričetku zime so imele operacije v svojem začetku vendarle dve prednosti: dolge noči. ki so omogočile konvojem njhovo pot in jih ščitile ter varnost pred malarijo. Tej pravi nadlogi albanske obale zares ne bi bili ušli, če bi bili morali pričeti borbo šele v pozni pomladi.
Strateški načrt generala Visconta Prasca
Vrhovni poveljnik Sil v Albaniji general Visconti Prasca, ki je prevzel poveljstvo teh čet že 5. junija, ie bil mnenja da se bodo operacije v Epiru ugodno in naglo razvizale. Njegov načrt, ki so ga odobrili generalni štabi v Rimu in jaz, je bil logi-
čen in prepričevalen: predstavljal je manever v obliki klešč na vzhodu z »Julio«, ki bi bila morala doseči prelaz Mecovo za hrbtom Janine, in na zapadu z rednimi pehotnimi divizijami, ki bi bile prekoračile Kalamas in prodrle proti Arti mimo Janine, tako da bi bil njen padec izsiljen. Centralna kolona pa naj bi biia nastopila v smeri proti Kalibakiju in prisilila sovražnika, da bi razkril močne obrambne postojanke na Metaxasovi črti.
Vrhovno poveljstvo Oboroženih Sil v Albaniji, ki je razpolagalo v avgustu le s petmi divizijami, je imelo 28. oktobra na razpolago naslednje edinice: planinsko divizijo »Julio«, oklopno divizijo »Centauro«. divizije »Ferraro«. »Sieno«. »Piemonte«, »Venezio«, »Arezzo« in »Parmo«, polk Grenadirjev in tri konjeniške polke Divizije so bile dvozložne in nekaterim sta bila dodeljena po dva albanska bataljona Pohod »Julie« po pobočjih Pinda je bil izredno težaven. Motorizirana kolona v centru je bila paralizirana spričo deževja in blata ter ni mogla preko Kalibakija. Vode Kalamasa so narasle in za pet dni ustavile »Sieno«. 6. novembra je poveljstvo »Julia« odredilo, naj se umakne do Konice. »Julia«, ki je bila le še za eno etapo oddaljena od Mecova. se ie do svoji poti vrnila in si je morala izvojevati prost prehod z izredno hudimi in krvavimi borbami.
Razvoj operacij
Z umikom »Julije«, se je pričela proti-ofenziva Grkov, ki so v novembru dosegli Korčo in v decembru Argirokastron. Razdobje grške iniciative se lahko smatra za zaključeno z zavzetjem Kllsure in tako zvane črte Malijev, od Klisure do Spadari-ta. Od tistega trenutka dalje so naši s skalnatim odporom štrli vsak grški napor, da se bi dosegli pravi strateški cilji: Elba-san, Berat, Valona in pred vsem Valona, kakor so to hoteli Angleži (viharno pritrjevanje). Napravil se je »zid«, zid spričo poguma in odločnosti naših vojakov, ki ga ni bilo mogoče več izvojevati. Dejansko se je bitka zaustavila na sektorju v dolini Sušici, na neposredni dostopni poti k Valo-ni in se je končala konec decembra s sijajnimi protinapadi drugega planinskega
polka na področju pri Boleni in 7. pehotnega polka na področju pri Vraništu. Na odseku Vojuše so čete 25. armijskega zbora prešle v napad v smeri proti Klisuri, da bi zmanjšala pritisk na fronti pri Beratu in tako prispevale k zadržanju Grkov, ki so bili v ofenzivi na šalesih v smeri proti Beratu. Sodelovali so tam planinci polkov »Cismon« in »Bolzano«, smučarji polka »Cervino« in 2. bersaljerski polk.
Zlom grške vojske
V tednu od 9. do 16. marca, ki je pomenil obnovo italijanske iniciative, je grška vojska praktično prenehala biti sila, ld bi bila še sposobna za borbo. To je pozneje sama priznala grška vlada. Matematično absolutno je, da bi bila italijanska vojska v aprilu, tudi če bi se ne bilo nič zgodilo, kar bi spremenilo položaj na Balkanu, pregazila
Lastne izgube
Od 26. oktobra do 31. maja sta na kopnem v vojni proti Grčiji padla 13.502 vojaka. (Predsednik, ministri, nacionalni svetniki in občinstvo v ložah so se tedaj dvignili in za nekaj trenutkov obstali v spoštljivi zbranosti). Imena teh slavnih borcev, ki so žrtvovali svoja življenja domo*
I
Vojaki ljubljanske garnizije in prebivalstvo poslušajo na Kongresnem trgu govor Duceja
in nničila grško vojsko. (Zbornica se je vini, so bila mesečno objavljena, kakor je dvignila in viharno vzklikala Duce! Duce!) to naš običaj. Ta številka pa se ne more Treba je priznati, da se je mnogo grških smatrati za dokončno, dokler ne bo znana
23. februarja je nasprotnik pričel z ofenzivo proti Tepeleniju in je napadel naše vrste na šindeliju. Napadala je specialna divizija s Krete, ki so jo pešci divizije »Sforzesca« in Črne srajce Galbiatijeve skupine skoraj dobesedno uničile. (Viharni aplavzi). Pešci divizij »Legnano« In »Fer-rare« ter planinci so tudi preprečili poskus sovražnika, da bi se z Golice spustil v dolino Vojuše. V dolini Desnice so Grki, ki so prešli tam v napad proti Beratu, 12. januarja dosegli Klisuro in prodrli do Spada-rita, toda tam so jih planinci »Julije«, pešci »Pinerola« in Črne srajce »Leonesse« definitivno zaustavili. V dolini Devolija je bil Tomori vezni člen med 9. in 11. armijo.
V	tretjem razdobju januarja je bil izvršen ofenzivni sunek v dolini Tomorici in planinci polkov »Intra« in »Susa«, pešci divizije »Parma« ter 1. in 2. bataljon finančnih stražnikov so zavzeli postojanke na Bregu, Saliutu in Dobreiu, da bi tako oja-čile ta delikatni vezni člen.
V	dolini škumbe je sovražnik v tretjem desetdnevju novembra, ko je bil izveden umik iz Korče, skušal doseči vozel Elba-san, da bi prekoračil škumbo. Te poskuse so definitivno odbile divizije »Arezzo« in »Piemonte« ter 4. bersaljerski polk, ki so branile temeljne postojanke na Kalasu. Na odseku pri Podgradcu (Ohrid) sta divizija »Arezzo« in prvi bersaljerski polk dokončno v decembru onemogočila sleherno sovražno prodiranje.
Ko sem se prve dni marca podal v Albanijo, sem čutil v zraku dih zmage. Spričo neutrudnega dela generala Cavallera, ki je prevzel poveljstvo vojnih sil dne 3. decembra, se je vojska v Albaniji organizirala, ojačila, pripravila na ofenzivo. (Dolgo živahno aplavdiranje). Morala čet je bila sijajna, red v zaledju popoln. Obema armadama, 9. in 11., sta poveljevala general Geloso in Pirzio Biroli, ki sta imela velike izkušnje in železno voljo. Poveljniki armijskih zborov so bili nad vse sposobni generali Messe, Rossi, Gambara, Mercalli. Nasci in Arisio. Vsi divizionarji so bili do-rastli svoji nalogi: od Piazzonia do Gloria do Girotta, Santovita, Zanninija. Pizzolata. Berardija, Oleara, Maglia, Ferrera, Deste-fanisa in — navesti bi hotel vse. ker bi vsi to zaslužili. (Nadvse živahni aplavzi) Vojska v Albaniji je štela v aprilu naslednje divizije: Julia, Pusteria, Tridentina. Cuneense (planinske), Centauro (motorizirana), Arezzo, Cagliari, Modena, Pinero-lo, Piemonte, Siena, Bari, Taro, Ferrara, Firenze, Casale, Messina, Legnano, Sfor-zesca, Cuneo, Forli, Lupi di Toscana, Cac-ciatori delle Alpi, Puglie, Brennero, Acqui. Tem silam je treba prišteti tri konjeniške polke: Milano, Aosta, Guide, štiri bersa-ljerske, en grenadh-ski in skupino bataljonov Črnih srajc. Bil je to dejansko inpo-zanten kompleks sil.
" je bil moj obisk nagrada za čete v Albaniji, so jo v polni meri zaslužile. Moja srečanja z vojaki so značila manifestacije zvestobe, ki jih ne bom nikoli pozabil. Isto moram reči o 30.000 delavcih, ki so delali na cestah čestokrat sredi sovražnega ognja. Bataljoni Julije so že v kali zatrli poslednji obupni poskus ofenzive na Vojuši. Naslednji teden se je pričela akcija 8. armijskega zbora, v kateri so sodelovale štiri divizije Pinerolo, Cagliari, Pu-crlie in Bari. Sovražne obrambne naprave v prvi fazi bitke niso bile prekoračene, toda kakor so sami Grki priznali, so bile izgube, ki so jim jih prizadejali naše topništvo (okrog 400 topov in naše letalski sile (okrog 400 aparatov) strašne.
oddelkov pogumno borilo. Treba je še enkrat dodati, da je na to močno vplivalo razširjeno in globoko sovraštvo, ki so ga oficirji stalno netili in ki je bilo napotek vsem vojakom. Grški primer dokazuje, da ocenjevanje vojnih sil ni nespremenljivo in da so iznenadenja, čeprav ne pogostokrat, vendar mogoča. Lahko se nadalje trdi, da grška vojska ne bi bila vzdržala 6 mesecev brez angleške pomoči. Angleži so prehranjevali grško vojsko, jo opremljali in obo-roževali. Vse letalstvo je bilo angleško, tako tudi protiletalsko topništvo. Nič manj kakor 60.000 je bilo Angežev raznih strok in vrst orožja, ki so se postavili ob stran grški vojski. Skromna pa je bila materialna pomoč s turške strani. Njena vrednost ne dosega 2 milijona turških lir.
In sedaj nekaj številk, ki podajajo ono, kar je Italija storila v tej prekomorski vojni. Te številke je treba pozorno proučiti in nanje se opira pohvala, ki gre glavnim štabom in ministrstvom oboroženih sil.
Zasluge mornarice
Tu dokumentirano delo Kr. mornarice, ki je organizirala in ščitila promet med lukama Bari in Brindisi ter lukami Valona, Drač in Sv. Ivan Medovanski. Ladje so dovršile 1360 prevozov. Naše lažje vojne ladje, ki so jih ščitile, so 1.070krat preplule te poti. Prepeljanih je bilo 560.603 oficirjev in vojakov, 15.951 motornih vozil, 83.072 živali, 407.150 ton blaga. Da so čete v Albaniji lahko živele in se borile, je bilo treba razen orožja in streliva izkrcati dnevno povprečno po 4300 ton. Admiral Sportiello z ene in general Scuero z druge strani sta sijajno dovršila to težko nalogo. (Zbornica se je znova dvignila in obrnjena k loži vojske, živahno aklamirala).
Da smo bili dejansko dolgo skoraj ne-ovržni gospodarji Jadrana, dokazujejo skromne številke o naših izgubah: Sovražnik je potopil 17 naših ladij s skupno 67 tisoč tonami, poškodoval 5 parnikov s skupno 20 000 tonami, poškodoval 6 torpi-ljark s skupno 5000 tonami. Mrtvih in pogrešanih je bilo 295 vojakov in mornarjev ali 0.05 odst. skupnega števila prepeljanih ljudi. Mornarica si je zaslužila občudovanje italijanskega naroda s tem, kar je storila na južnem Jadranu, in s svojim bistvenim prispevkom k zmagi. (Splošno vzkli-kanje: živela mornarica! Zbornica se je dvignila in dolgo časa vzklikala, obrnjena k mornariški loži.)
Uspehi letalstva
Nič manj vredno občudovanja je Kr. letalstvo spričo delovanja, ki ga je razvilo v vojni proti Grčiji: prevozi in borbe. Italijanska letala so prepeljala v 7.102 urah poletov v Albanijo 30.815 ljudi in 3016 ton potrebščin. Nemška transportna letala so v 13.312 urah poletov prepeljala v Albanijo 39.816 ljudi in 2937 ton potrebščin. Pri vseh teh poletih je le enkrat prišlo do nesreče in to o priliki starta z nekega letališča v Pugliji, ko je bilo ubitih 20 ljudi. 4. eskadra italijanskih letalskih sil, razmeščenih v Albaniji, je v vojnih operacijah dovršila 35.079 ur poletov, odvrgla 4829 ton bomb, oddala 700.000 strelov, sestrelila 261 sovražnih letal in poškodovala nadaljnih 118. Naše izgube so znašale 97 sestreljenih letal, 71 poškodovanih, 233 padlih in pogrešanih letalcev, 128 pa ranjenih. (Ponovni vzkliki: 2ivelo letalstvo! Zbornica se je dvignila in je vzklikala, obrnjena k letalski loži.)
usoda onih, ki so bili označeni za pogrešane, in ujetnikov. Ranjenih je bilo 38.768, kakor Izhaja iz 7 seznamov, ki so bili do-slej objavljeni. Ta številka se lahko še spremeni na osnovi naknadnih podatkov. Ozeblih prve stopnje, ki so po kratkem zdravljenju ozdraveli, je bilo 4.564, ozeblih druge stopnje, ki so prav tako popolnoma ozdraveli, je bilo 8592. Ozeblih tretje stopnje je bilo 4391. Večinoma so bili rešeni. Med padlimi je 1528 Črnih srajc, med ra« njenimi jih je 3296. Izgube albanskih od-, delkov so znašale 59 padlih in 68 ranjenih. Grških izgub ne poznamo natanko, toda vse kaže, da so bile daleč večje od naših.
Propad Jugoslavije
Med tem, ko so se italijanske čete pripravljale, da napravijo konec z grško vojsko, je Jugoslavija z »državnim prevratom« razkrila, kakšne so bile njene prave misli. Vojna osi proti Jugoslaviji je postala spričo tega neizbežna. Spričo tega so vojne sile osi nastopile z bliskovito naglico. Med tem ko je 2. armija v pospešenih pohodih, ki so pokazali izdržlji-vost naših vojakov, prodirala z Alp vzdolž dalmatinske obale, so se Grki pričeli umikati — borile so se le še njihove zadnje straže — ter so nazadnje poskusile s prevaro avtentičnega odisejskega stila zaustaviti nas na albanski meji, tako da so Nemcem, ne Pa nam ponudili premirje. Toda energično sem iih priklical k pameti in nazadnje so se brezpogojno vdali. (Vsa zbornica se je spet dvignila in navdušeno klicala: Duce! Duce'
Kar se Jugoslavije tiče. je skoraj na mah pokazala svojo kratkotrajnost. Spričo napačne državne organizacije in kot tretja mozaiška država, ki so jo umetno ustjvarili izključno v Versaillesu z izključno protiitalijansko nalogo, je padla ob prvem sunku in se razdrobila. Jugoslovanska vojska, ki so ji pariški in maloantant-ski krogi ustvarili nekak sloves nepremagljivosti. tako da bi bila morala, kakor je menil neki švicarski list. zgroziti ves svet. se je ob prvih spopadih likvidirala. Angleži so se ponekod pojavili na bojiščih, toda pregaženi od planinskih divizij in oklopnih divizij von Lista, so kmalu spoznali, da so jim postala tudi grška tla vroča pod nogami in so zapustili Grčijo v agoniji ter zbežali kakor ponavadi po morju.
Politične in vojaške posledice
ki so nastale po izločitvi Anglije z njenih poslednjih oporišč v Evropi, so bile izredno velikega strateškega m političnega pomena. Povzročile so ogromno spremembo zemljevida tega področja, spremembo na bolje, posebno če bodo imeli vsi čut prave mere, to je čut za logičnejšo in pametnejšo ureditev v smislu pravice, upoštevajoč pri tem vse elemente, ki sestavljajo in često komplicirajo podane probleme. Tudi tu ni bilo mogoče doseči vsestransko popolne ureditve, toda sedaj se je že treba odreči absolutni rešitvi take zadeve. (Odobravanje).
Bolgarija si je anektirala Makedonijo, ki je po večini bolgarska, in zapadno Trakijo, neznatni, a vendar absurdni koridor, ki jI je zapiral dostop do Egejskega morja. Albanija se bo povečala s Kosovsko pokrajino na severu in s Čamurijo na jngn. Črna gora si pridobi ponovno svojo neodvisnost in pride v Italijanski okvir ^živahni, splošni
te dolgi aplavzi). Madžarska, ld ima politične sporazume z Italijo ie od lete 1926., je razširila svoje meje ln Nemčija pa jih je prestavila na levo stran Save. Ostali del Slovenije je postal italijanska pokrajina s posebnim režimom. Najvažnejše dejstvo' pa je, da se je po 10 stoletjih obnovila hrvatska država. Stvaritelj te obnove je poglavnik Ante Pavelič, ki je kot izgnanec z mnogimi pionirji svojega pokreta (zelo živahni aplavzi) 12 let živel v Italiji. Poglavnik ve, da se lahko zanaša na tvorno solidarnost fašistične Italije.
Znani so sporazumi, ki so bili sklenjeni s Hrvatsko, tako politični kakor teritorialni. Reka ima sedaj zaledje in z okupacijo vseh Kvarnerskih otokov je sedaj izpopolnjena, kar doslej ni bila. Reška luka ima pred seboj zanesljive perspektive. Določena je, da bo v službi hrvatskega in madžarskega zaledja. Z aneksijo skoraj vseh otokov Dalmatinskega otočja, z ustanovitvijo dveh novih pokrajin, splitske in kotor-ske, z razširjenjem stare, nadvse zveste zadrske pokrajine (živahni in dolgi aplav. zi) se lahko smatra dalmatinski problem za rešen, posebno še, če se upošteva, da je moral biti rešen hkrati g problemom varnosti na Jadranu, ki jo smatram sedaj za dokončno, in hkrati z ureditvijo odnosov, kakor so bili določeni med Kraljevino Italijo in Kraljevino Hrvatsko, katere krona je bila ponudena princu Savoia-Aostskemu. (Zbornica se js dvignila ter dolgo in navdušeno ploskala.)
Ce bi bili hoteli, bi bili lahko potisnili ie dalje naše velebitske in albanske alpske meje, toda po mojem mnenju bi napravili napako. Ne da bi računali z vsem ostalim, bi bili vključili v naše meje več 100.000
tujerodnih elementov, ki bi nam bfli po naravi sovražni. Stara zgodovina, predvsem pa sodobna zgodovina kažeta, da se marajo države prizadevati, da realizirajo do maksimalne mere svojo etnično ln duševno edinost (odobravanje), tako da dosežejo do neke mere skladnost treh elementov: rase, naroda in države (živahni aplavzi). Državam, ki si naprtijo preveč tujerodnih elementov, je usojeno nemirno življenje. Včasih je neizbežno, da so taki elementi v državi, tako iz najvišjih razlogov strateške varnosti. Izvajati je treba do njih posebno postopanje, če so, kar je treba dobro pomniti, absolutno lojalni državljani do države. Seveda, kadar etniški momenti niso v skladu z zemljepisom, je rujno, da se ti elementi premaknejo: dobro je, da se izmenja prebivalstvo, da se del takega prebivalstva odseli, ker se s tem pripomore do tega, da se politične meje krijejo z rasnimi.
Grčija v italijanskem življenjskem prostoru
V sporazumu z nemškim vrhovnim poveljstvom bo skoraj vsa Grčija skupno z Atenami zasedena od italijanskih čet. To nas postavlja pred zelo resne probleme, posebno s prehranjevalnega vidika, toda lotili se jih bomo in skušali bomo olajšati, kolikor nam bo le mogoče, vso bedo, ki so jo grškemu narodu povzročili njegovi vla-stodržci, vdinjani Londonu. Biti si maramo na jasnem, da je Grčija spet prišla v sredozemski življenjski prostor Italije. (Zbornica se je znova dvignila ter dolgo, splošno in navdušeno vzklikala.)
Boji v Afriki
Po Kerenu so Angleži ponovno razglasili, da se lahko smatra borba v Italijanski Afriki več ali manj stvarno za zaključeno. Toda po Kerenu so morali zadeti ob Amba Alagi, kjer je izdržljivost Italijanov drugič dosegla epske vrhunce. (Znova se je zbornica dvignila in navdušeno aklami-rala.) Vojvoda Aotski (nove silne ovacije) je bil v tej bitki, ki se je razvijala na tisočih kilometrih, po puščavah in gorovjih, veliki vodja, vreden Savojskega rodu, iz katerega izhaja. Po padcu Amba Alagia so Angleži znova proglasili, da je sedaj vsega konec, toda dejansko se borbe še nadaljujejo.
Na treh področjih naše čete, čeprav obkoljene, še dajejo mnogo opravka Angležem: v Dankaliji, Džimi in Gondaru. Ko-.iko časa bo to lahko še trajalo, ni mogoče reči, toda gotovo je, da se bo odpor nadaljeval do mej človeških možnosti. Angleži izkoriščajo premoč svojega orožja, tako rekoč praktično in neomejeno možnost oskrbe in skoraj popolno pomanjkanje naših kolonialnih čet, ki niso imele časa, da bi se dodobra uredile in so bile zaradi tega nepripravljene na vojno z me. harskimi in predvsem letalskimi sredstvi. C lede na cilje vojne pa bi tudi popolna zasedba Imperija z angleške strani ne imela nikake odločilne vrednosti. Enostavno gre za maščevanje, ki ima čisto zasebni značaj (smeh v dvorani) in ki nič ne more vplivati na rezultate vojne, a je izkopalo samo še globlji propad med Italijo
in Veliko Britanijo (Zbornica je vstala in
dolgo časa vzklikala Duceju).
Ne morem danes reči, ne kdaj ne kako, trdim pa v najbolj kategoričnem smislu, da se bomo mi vrnili (splošno vzklikanje, da! da!) v one dežele, ki jih je namočila naša kri (silne ovacije in ponovni vzklili: Duce! Duce'), v one dežele, ki »mo jih v nekaj letih izpremenili in v njih zgradili bolnišnice, šole, hiše, vodovode, tovarne in one velike ceste, Id so čudo vsega afriškega kontinenta in po katerih so sedaj tako naglo prodirale sovražne mehanizirane čete. Naši mrtvi ne bodo ostali ne-maščevani! (Splošno vzklikanje: Ne! ne! Dolgi in navdušeni aplavzi.)
Ko sem govoril v februarju, sem razložil, kar se je dogodilo v Cirenajki in nisem nič prikril, od tedaj se je položaj
spremenil. Cirenajka je spet italijanska. Akcijo so izvedle nemške oklopne sile, ki so se vztrajno borile skupno z italijanskimi. (Zbornica se je znova dvignila in dolgo aplavdirala.) Izvojevanje Krete je dalo letalskim in pomorskim silam Osi najpri-pravnejša oporišča za množestvene napade na egiptsko obal. življenje bo postalo za angleške pomorske vojne sile, ki so razmeščene po oporiščih Egipta in Palestine, zmerom težje. Namen, da se Velika Britanija prežene iz vzhodnega Sredozemlja, bo dosežen in s tem bo napravljen gigan-tičen korak na poti do zmagovitega zaključka vojne.-
delovanje držav osi
Na političnem področju se izvaja sodelovanje Sil trojnega pakta, predvsem pa sodelujeta Nemčija in Italija (dolgi in navdušeni aplavzi nemškemu diplomatskemu zastopstvu). Povedano je vse, če rečem, da delamo skupaj, da skupaj marširamo, da se skupaj borimo in da bomo skupaj zmagali. Tovarištvo Oboroženih Sil se spreminja v tovarištvo obeh narodov. V svojih poslednjih govorih je Fiihrer (Zbornica se je dvignila in dolgo vzklikala) iz-rečno pripoznal, kakšne in kolikšne so bile krvne žrtve, ki jih je Italija doprinesla za stvar osi. že se kažejo poteze kontinentalne reorganizacije, ki je namen osne vojne, reorganizacije, ki jo zahtevajo idejni postulati in prestane preizkušnje obeh revolucij. Smešne so govorice, s katerimi so špekulirali na morebitna trenja in nesporazumi jen ja. Ljudje brez pameti, ki so šli še dalje, kakor na primer angleški ministrski predsednik (godrnjanje v dvorani) v svojem nesmiselnem božičnem govoru, so utihnili. Dva naroda: ena vojna! To je lapidarna formula, ki sintetizira akcijo osi, ki se bo nadaljevala še po vojni (navdušeni in dolgi aplavzi).
Stališče Japonske
Stališče Japonske (živahni, splošni in dolgi aplavzi japonskemu zastopstvu) je točno na črti s trojnim paktom, kakor je izjavil v Rimu in še pred kratkim v Tokiu zunanji minister Macuoka. Japonski narod je ponosen in lojalen in ne bi ostal indiferenten spričo ameriškega napada na Sili Osi (splošno, dolgo in živahno aplav-diranje). Japonska ve, da je na kocki tudi njena bodočnost. Kljub ogromnim razdaljam se odnosi z Japonsko poglabljajo. Ni dvoma, da bo številna in izbrana japonska vojaška misija, ki je ta trenutek drag gost Italije, lahko ugotovila, da je simpatija Fašistične Italije za Japonsko spontana in globoka.
Španija
Odnosi z drugimi silami, ki so se priključile trojnemu paktu (dolgi, splošni in živahni aplavzi), in sicer z Madžarsko, Slovaško, Rumunijo in Bolgarijo so nadvse prisrčni, pa tudi tam, kjer še ni posebnih političnih sporazumov. Med državami, ki so izven konflikta, je treba posebej vpoštevati Španijo. Kljub laskanju in izsiljevanju je jasno, da se Španija ne more odreči edini priliki, ki se ji ponuja, da popravi krivice, ki so ji bile prizade-jane v prejšnjih časih. Mi Španije na noben način ne silimo k odločitvi, ki jo lahko sprejmejo le odgovorni faktorji v popolni svobodi presoje. Omejujemo se le na misel in na prepričanje, da Španija ve, na kateri strani so njeni preizkušeni prijatelji in na kateri njeni nič manjši sovražniki (živahno pritrjevanje). Revolucija Falange, glavne nositeljice nove zgodovinske usode Španije, se ne more postaviti ob stran silam plutokracije, židovstva in ma.
sonstva, silam, ki so, podpirajoč rdeče, skušale in še skušajo onemogočiti Caudillu, da bi dovršil svoj napor za narodno in socialno obnovo (aplavz).
Turčija
Kar se tiče Turčije, je do sedaj odbila vse angleško izsiljevanje. Predsednik In-neni je spoznal tragično usodo, ki čaka vse narode, ki se iz kakršnega koli razloga zanesejo na Veliko Britanija (smeh). Toda porabiti hočem to priliko, da povem predsedniku Inneniju. da namerava Italija v odnosu do Turčije nadaljevati ono politiko razumevanja in sodelovanja, ki se je pričela 1928. leta in ki je za nas še zmerom aktualna.
Intervencija Amerike
če sta Španija in Turčija izven spora, pa je neka transoceanska država, ki kaže, da se bo vanj vmešala. Treba pa je vedeti, da nas ameriška intervencija nič preveč ne vznemirja (odobravanje). Izrecna vojna napoved sedanjega položaja ne bi izpremenila, ker je ta položaj že vojna de facto, če že ne de jure. Tudi če bi se ameriška intervencija popolnoma razvila, bi bila prepozna. Pa čeprav bi ne bila prepozna, ne bi spremenila končne rešitve problema. Ameriška intervencija a) ne bo pripomogla Veliki Britaniji do zmage, marveč bo vojno podaljšala; b) vojne ne bo omejila v prostora, marveč jo razširila na druge oceane; c) spremenila bo režim Zedinjenih držav v avtoritaren in totalitaren režim, nasproti kateremu bosta njegova evropska prednika, fašistični in narodnosocialistični, daleč pred njim in bolj popolna. (Smeh in aplavzi.) Kadar se hoče imenovati diktatorja v najčistejšem klasičnem izrazu, se citira Silla. Toda prav Silla se nam predstavlja kot skromen diletant v primeru z Delanom Rooseveltom. (Smeh in aplavz.)
Notranji položaj
Tovariši! V teh dvanajstih mesecih sprememb, a vedno trdih doživetij, je italijanski narod podal vzgled discipline, ki mu ni primere. Ni se prestrašil, ko so bile vesti neugodne in dnevi temni, ni se preveč navdušil, ko so bile vesti dobre in dnevi svetli. Kljub soncu je italijanski narod hladnokrven, realističen, čustven in refleksiven obenem, obdarovan s silnim spominom m utrjen ter preizkušen v 30 stoletjih zgodovine. Samo kdor ne pozna italijanskega naroda, si lahko ustvari dru^č-no sliko o njem. Vojna ni storila nič c. u-gega, kakor potrdila vrline, ki izvirajo iz kmečkih globin rase in iz večtisočletnih izkušenj.
Kakor vojna traja, tako narašča duševna in materialna napetost. Neudobnost se
veča. življenje ljudskih slojev postaja vedno težje. Poslednje kritične točke našega
prehranjevalnega položaja so v zvezi z izčrpanjem zalog in s prirastkom prebivalstva, ki znaša na novem ozemlju morda en milijon. Gospodarski problemi, ki so nastali spričo teh okoliščin, bodo rešeni a primernimi ukrepi pozitivnega *in negativnega značaja. Vojni dobičkarji bodo vedno trše kaznovani. Kljub temu v vrstah naroda ni najti omahljivcev, ne malodušne-žev. (Pritrjevanje.) Narod čuti to vojno, potrebno in težavno fazo velike revolucije, ki mora odpraviti absurdne privilegirane položaje, ki so si jih pridobile velike demokracije, ki se klanjajo zlatemu teletu, in
Žid je. (Pritrjevanje.) Le na tak način si je mogoče razlagati, kako potekajo dnevi italijanskega naroda v miru, delu in redu, ki ni bil nikoli niti najmanj narušen. Mladina je v množicah prihitela iz šol v vojašnice, da se pripravi, kakor je treba, za vojno. 126 vseučiliščnikov je s krvjo potrdilo ono vdanost domovini, ki je zmeraj vžigala srca naše vseučiliške mladine. (Navdušeno in splošno vzklikanje zastopstvu Fašističnih vseučiliških skupin.) Tisti, ki čakajo na to, da se bo naša notranja fronta razpustila, pričakujejo, kar se nikdar ne bo zgodilo. (Aplavz.)
Zmagali bomo!
Sovražnik je vztrajen, ker ve, da je v resnici mnogo na kocki, toda mi smo še vztrajnejši od njega. Udarci, ki mu jih je prizadejala os, so ga ponižali tako daleč, da je pričel obupno klicati čez Ocean na pomoč. Pa tudi, če bi vojna trajala dalje, kakor bi bilo pričakovati, tudi če bi nastale nove komplikacije, Anglija ne more zmagati, ker so bile vse njene postojanke v Evropi uničene in jih Amerika ne more nadomestiti, pa naj stori kar hoče. (živahno odobravanje.) Os, revolucionarni izraz nove Evrope, bo zmagala. Ob prvi obletnici vojne smo gotovi te zmage, ponosno in dogmatično gotovi tega, kar trdimo. Trdno verujem, verujem, da je pravični Bog, ki živi v duši mladih narodov, v tej
silni borbi med zlatom ln krvjo že izbral. Zmagali bomo!
Konec Ducejevega govora je sprejela vsa dvorana z nepopisnim, neskončnim vzklikanjem in navdušenjem. Vedno znova so se ponavljali klici: Duce! Duce! Ko je Duce zapustil govorniško tribuno, je zbornica intonirala himno Giovinezza. Nato je predsednik odredil pozdrav Duceju. Vsa zbornica je odgovorila na en glas: Nam! Duce se je tedaj napotil proti izhodu, narodni svetniki pa so v naglici zapustili svoje klopi ter se zbrali okrog njega in mu vedno znova z vzkliki izražali svojo zvestobo in vdanost.
Seja zbornice se je zaključila ob 18. uri. Iz zbornice se je Duce vrnil v Beneško palačo.
Velike manifestacije Duceju na Beneškem trgu v Rimu
po vseh drugih italijanskih mestih so ogromne množice poslušale Ducejev govor in izražale z nepopisnimi ovacijami svojo vdanost in zvestobo
Rim, U. junija, s. Velik govor, ld ga je imel Duce ob prvi obletnici vstopa Italije v vojno, je poslušal ves italijanski narod z manifestacijami najtrdnejše in žive vere v zmagovito usodo vojujoče se Italije. Na vseh trgih, na vseh cestah in v vseh javnih obratih so bili postavljeni zvočniki. Po govoru so močne kolone ljudstva korakale po mestu, prepevajoč domovinske himne.
Rim, 11. junija. Potem ko je prebivalstvo na raznih točkah mesta, kjer so bili postavljeni zvočniki, poslušalo Ducejev govor, se je množica podala na Piazza Venezia, kjer je biilo že zbranega ogromno ljudstva. Poleg tega pa se je zbrala tudi vse naokoli Fora deirimipero Fascista in po raznih stranskih ulicah zopet druga množica ljudi. Na Piazza Venezia se je slišal govor zelo razločno. Ko se je dvignil glas Duceja, se je zdelo, kakor da bi bila njegova oseba navzoča na zgodovinskem balkonu, odkoder je ob isti uri leto prej imel svoj interven-cicnističnd govor. Ves čas, dokler je trajal govor, je bila množica razgibana od čedalje večjega navdušenja. Ducejeve besede so izzivale v množici krasne slike, in te slike so bile skoraj vidljive v spomladanskem vencu trobojnic, ob slavnostnem prizorišču imperialnih spominov, ki so obžarjali ta ogromen plebiscitarni ljudski zbor. Ko je bil govoT končan, je to morje ljudi nadaljevalo svoje gibanje. Vsi so vedeli, da se v kratkem Duce povrne na svoje delovno mesto. Palazzo Venezia je štrlel izza množice kakor iz oceanskega vala. Edino poslopje v okrožju, ki je imelo prazna okna, edino, ki je bilo drugačno v tem neskončnem trepetu ljubezni in skoro strahu. Vzklikanje sc je dvigalo že prej, preden je Duce dospel. Vrata balkona so bila še trdno zaprta, toda duh neskončne zvestobe je terjal svoj izbruh in tako se je dvigalo vzklikanje, ki se je nadaljevalo kot goreča eksplozija entusiazma, ki ga je govor izzval. Ne more se reči, kdaj je Duce vstopil v Palazzo Venezia, cule sc se aklamacije, ki so pozdravljale njegove pot od Cor-sa Umberto, vendar ga množica ni mogla videti. Oči minožice so zrle na balkon, kjer je velika trobojna zasiava mogočno plapolala. Kmalu po 18. je množica imela občutek, da je Duce dospel. Stransko okno palače se je odprlo in ogromen glas je postal krik. in med krikom se je širil zvok stotero fanfar, razvrščenih med množico.
Vzklikanje je trajalo več minut ko se je Duce pokazal. Njegov pojav je izzval kakor po čudežu še mogočnejši krik, o katerem se je zde'o, da ga prostran', trg ne more zadržati. Duce se ie ustavil za hip na balkonu in je odgovarjal pozdravu s smehljajočim izrazom zadoščenja.
Njegovemu pogledu se je predstavila slika, najlepša, ki jo mere ljudski vodja že-ileti: slika ljudstva, enodušnega v najvišjem izrazu zvestobe in hotenja.
V ogrormr množic5 desettisečev in deset-tisočev ljudi, ki so napolnili Piazzo Venezia in dober del Corsa Umberta nadalje trg Dei Samti Apostoli, ulico 4 Novembra z ene strani, Vio deH'Impero in breg proti Kapitolu z druge strani, se je pomešalo ljudstvo, ki dela in pomaga, da bo vojna zmagovito končana. Ni bilo razlike med posameznimi plastmi. V izrazu zvestobe do Duceja in v goreči fašistični složnositi se je vse ljudstvo zlilo v enotno, čisto, iskreno in neminovno hotenje.
Delavci nekaterih obratov in zavodov so nosili napise svojih podjetij, toda napis, ki je prevladoval in kakršnih je bilo brez števila, je bil oni, ki je nosil edino besedo »Duce«. Ko se je Duce pojavil na balkonu drugič med donebesnimi vzkliki množice, je poplava teh napisov zadela njegove oči, da je z zadovoljnim migom roke pokazal nanje. Še bolj visoko od napisov so se dvigale brezštevilne zastave, med troboj-n i ca mi pa so se videli tudi rdeči prapori s kljukastim križem. Med neizčrpno razgibanostjo navdušenih manifestacij so dospe vala na Piazzo Venezia v skupinah člani Velikega Sveta, Vlada, Senatorji in vsi Nacionalni Svetniki s svojimi predsedniki. Prihajali so pevaje himno »Giovinezza« in prihod novih gruč je še povečal če je to človeški sploh bilo mogoče, ogromen trepet entusiazma. Ko so prispeli v to ogromno razgibano morje Ijudi.^ so se Hicrarhi strnili v prvih vrsitah množice, kjer so bili tudi akademiki in druge odlične osebe.
Duce se je moral prikazati na balkonu tretjič, četrtič. Manifestacije niso prenehale niti za hip, glas fanfar je pokrival vzvišeno vzklikanje ljudstva. Na Piazzo Venezia so pritekli tudii nemški vojaki ki so na prehodu, da so videli Duceja in mu vzklikali. Nemška gruča se je po&ebno do-
bro opazila, ko so udeleženci skoro v ospredju trga sestavili piramido, da so na njenem vrhu omogočili svojemu najbolj
spretnemu članu, da se je bofje razgleda!
in da je z višine podal njih navdušeni vzklik. 40 minut, odkar je vzklikanje začelo, ni izgubilo niti najmanj svoje sile- in navdušenega naglasa, ko se je Duce pojavil množic' še petič. Izbruh navdušenja se je čul, kakor da bi toča padala, krik je bil viharen. Koliko časa so trajale manifestar cije, se ne more točno povedati.
V Ljubljani
Ljubljana. 11. junija.
Proslava prve obletnice vstopa kraljevine Italije v vojno je bila tudi $ Ljubljani počaščena z impozantium nastopom celotne ljubljanske posadke. Po točno določenem razporedu so prihajale posamezne kolone po Vegovi ulici z godbami na Kongresni trg, da so bile točno ob 17. uri razvrščene v velikanskem kvadratu Zelene čelade in zelene uniforme so nudile res im-pozantno sliko. Velik okvir te vojaške slike pa je tvorilo ljubljansko prebivalstvo, ki je upoštevalo navodila Kr karabinerjev in stražnikov in se ie zadržalo v najlepši disciplini.
Na balkonu Kazine, kjer je kakor običajno plapolala velika italijanska trikolo-ra, so se zbrali številni ljubljanski predstavniki s Kr. Visokim Komisarjem Eksc. Gra-zoLijem na čelu. Prispe la je tud' deputaeija nemške vojske. Nadalje so bili tu zbrani poleg višjih italijanskih oficirjev gg. kne-zoškof dr. Rožman, župan dr. Adlešič, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia. zastopniki tiskovnih konzorcijev ln še vrsta drugih. Točno ob 17 uri je trobentač z balkona dal znamenje za pri če tek slovesnosti. Padle so komande :i vojska je v pozoru poslušala besedilo otvoritvenega govora, nakar se je pozornost še stopnjevala, ko je spregovorM Duce. Dva velika zvočnika, sta prav razločno prenašala oddajo, da. je bilo mogoče prav dobro razumeti sleherno besedo, čeprav je govor odmeval od hiš. i Ob zaključku oddaje je vsa prisotna vojska | izkazala po'zdrav Nj. Vel Kralju in Cesar-1 ju ter Duceju Svečanost je bila zaključena s kraljevo koračnico Potem so sipet padla strumna povelja in kolona za kolono se je uvrstila za godbami v sprevod, da se vrne v vojašnice Tu in tam je rahlo rosilo. kaT pa ni moglo mertiti svečanega razpoloženja.
Boji pri Tobruku
Hudo bombardiranje sovražnih postojank
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 11. junija naslednje 37. vojno poročilo:
V Severni Afriki na fronti pri Tobruku je naše topništvo učinkovito obstreljevalo sovražno topništvo. Naša letala so v noči na 10. t. m. še nadalje napadala naprave, skladišča in sovražne postojanke v Tobruku in so povzročile požare in eks-
plozije. Nemška letala so napadla Macrso Matruh.
V	nočeh na 9 in 10. t. m. so britanska letala bombardirala nekaj krajev na otoku Rhodu.
V	Vzhodni Afriki so naše čete v spopadu na fronti pri Celgi, na področju pri Gondarju prizadele sovražniku občutne izgube.
Nemško vojno poročilo
Nemška letala napadla Haifo
Berlin, 11. jun. Nemško vrhovno vojno peveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo:
V	Sredozemlju so oddelki nemških bojnih letal z novopridobljenih oporišč z dobrim uspehom napadli angleška skladišča za gorivo in pristaniške naprave v Haifi. Nastalo je več eksplozij in požarov.
V	Severni Afriki je nemško-italijansko topništvo obstreljevalo postojanke angleških baterij pri Tobruku in prisililo sovražnika, da je ogenj ustavil. Uspešni napadi nemškega letalstva so bili usmerjeni na Marsa Matruh. V barakah in skladiščih za goriva je nastalo več požarov.
Bojna letala so napadla ob škotski vzhodni obali in v Bristolskem kanalu dva močno zavarovana angleška konvoja, po-
topila iz njihove srede dve trgovski ladji s skupno 10.000 tonami ter poškodovali nadaljnjih 5 tovornih parnikov in ladij za prevoz goriva tako hudo, da se lahko računa z nadaljnjo izgubo ladjevja.
Pri letalskih napadih proti pristaniškim napravam na severnem izhodu Bristol-skega kanala je bilo mogoče opazovati nekaj velikih požarov in številne manjše.
Bojnega delovanja sovražnika nad nemškim ozemljem ni bilo niti podnevi niti ponoči.
Pri izvršitvi operacij na Kreti so imeli odločilni delež poveljnik gorske divizije generalni major Ringel ter poveljniki gorskih lovcev polkovniki Utz, Jais in Krn-kau, kakor tudi poveljnik gorskega topniškega polka podpolkovnik VVittmann, skupno s četami, ki so jim bile podrejene.
Boji z Angleži v
Poročilo francoskega vojnega ministrstva
Vichy, 11. jim. d. Francosko vojno ministrstvo je objavilo snoči o položaju v Siriji novo vojno poročilo, ki javlja med drugim: Dne 9. t. m. popoldne in 10. t. m. dopoldne so angleške sile in degaullisti južno od Džebel Drusa obnovili svoje napade v smeri proti Bejrutu in Damasku. Na angleški strani nastopa več divizij, med njimi ena oklopna. Med Džebel Drusom in Hermo-nom se je nekaj francoskih posadk umaknilo, ko so dovršile svojo nalogo, ki je obstajala v tem, da so čim dalje časa zadržale sovražnika. Sovražnik je utrpel velike izgube.
V torek zjutraj je potekala fronta na črti Mersadžin—Sazargabat—Ledža. Ob južni obali Libanona so angleške
čete s podporo oklopnih oddelkov in vojnih ladij poizkusili nove napade. Proti angleškim oddelkom, ki so se izkrcali severno od reke Litani, so operacije v teku.
V ponedeljek popoldne je prišlo do letalske bitke, ko je francosko letalstvo napadlo angleške čete in vojne ladje, štiri angleška letala so bila pri tem sestreljena.
Vlchy, 11. jun. s. Kategorično se deman-tira s * pristojne strani vest iz angleških virov, da je bila fronta v Siriji na več mestih predrta. Vest je napačna. Francoske sile nadaljujejo energični odpor proti vpadalcu. Prav tako je bila demantirana vest, da so v Siriji pristali nemški padalci in da je več tisoč Francozov dezertiralo.
Pred važno odločitvijo japonske vlade
Tokio, 11. jun. d. Opoldne so se sestali k seji zastopniki vlade ter vrhovnega po-veljništva vojske in vojne mornarice. Navzoči so bili med drugimi: ministrski predsednik Konoje, zunanji minister Macuoka, notranji, vojni in mornariški minister kakor tudi šefi štabov vojske in mornarice. Na dnevnem redu je bila določitev končnega stališča glede Nizozemske Vzhodne Indije. p0 informacijah iz pristojnih krogov je pričakovati, da bo na podlagi sklepov današnje konference, ki bodo še danes objavljeni, šef japonske delegacije v Ba-taviji, minister Jošisava, s svojo delegacijo odpoklican v Tokio.
Agencija Domej javlja, da je odgovor Nizozemske Vzhodne Indije na japonske predloge po splošnem prepričanju japonske javnosti nezadovoljiv. Japonska javnost zahteva, naj vlada energično nastopi proti Bataviji. »Kokumin šimbun« piše, da sta obe vladi sedaj razločno povedali svoje mnenje in da popuščanje ni več mogoče. List pravi, da se v Bataviji pač zanašajo na pomoč Anglije in Zedinjenih držav.
Smrt francoskega poslanika v Ankari
Carigrad, 11. jun. d. Zaradi posledic operacije je včeraj umrl francoski poslanik
pri turški vladi Henry. Vlada v Vichyju je imenovala Henryja za poslanika v j^n-kari lani jeseni kot naslednika Massiglyja.
Plemenita pomoč za pogorelce na Smuki
Novo mesto, 11. junija. »Jutro« je poročalo o katastrofalnem požaru na Smuki. Po naknadnih ugotovitvih je strašni požar ugonobil 63 gospodarskih poslopij in 9 hiš. Prebivalstvo pa je bilo tem hujše prizadeto, ker je poleg živeža zgorela tudi vsa obleka. Prvo pomoč je pogorelcem nudila na zelo plemenit način italijanska vojska. Predvsem jih je oskrbela s prehrano. Zdaj dovažajo na Smuko vsak dan precejšnjo količino hrane za ljudstvo, kakor tudi krmo za živino. Plemenito ravnanje italijanske vojske je deležno splošne hvale med dolenjskim prebivalstvom.
Novomeški okraj šteje 90.090 prebivalcev
Novo mesto 11. junija. Civilni Komisar za Novo mesto g. dr Oton Grasselli je danes v spremstvu kostanjeviškega župana Likarja obiskal Kostanjevico. Bil je prisrčno pozdravljen. Novomeški srez šteje zdaj okrog 90.000 prebivalcev
Obnovite naročnino!
Po poklonitvi v Rimu
Ljubljana, 11. junija
Včeraj se je vrnilo iz Rima zastopstvo
Ljubljanske pokrajine z županom mesta Ljubljane, ki se je poklonilo Duceju. Poti odposlanstva v veliko in slavno prestolnico Imperija, ki mu sedaj pripada del slovenskega ljudstva, je dajalo posebno obeležje dejstvo, da ie prevzel vodstvo zastopstva sam Visoki Komisar Eksc. Grazioli. To visoko vodstvo se ni čutilo samo v vzorni organizaciji poti — organizaciji, ki je nudila največje ugodnosti in udobnosti — marveč predvsem v velikem ugledu in avtoriteti, ki jo uživa v prestolnici najvišji predstavitelj Fašističnega Imperija v naši Pokrajini. Tako je moglo zastopstvo Ljubljanske pokrajine v polni meri in v častni obliki izpolniti smoter svoje poti, obenem pa se je lahko v pičlem času, ki ga je imelo na razpolago, kar moči seznanilo z veličino starega in novega Rima.
že sprejem v Trstu je pričeval, da v velikem primorskem mestu, s katerim je »vezano toliko naših gospodarskih in kulturnih tradicij, zelo uvažujejo Ljubljano, ki se je nedavno pridružila večjim mestom urbanično tako razvite in bogate Italije. Dejstvo, da je ljubljanske goste vodil po mestu tržaški župan dr. Ruzier in da jih je prišel pozdravit novi Federale Piva, je ie samo pričevalo, da obstoji na tržaški strani najboljša volja za tesnejše sodelovanje med Trstom in Ljubljano. V novih razmerah, ki so nastale z novo teritorialno razdelitvijo Balkana in Podonavja, je vloga Trsta silno zrasla in njegovo sedanje zaledje bo s svojim hrvatskim in slovenskim ozemljem, ki sta vključena v italijanski življenjski prostor, nedvomno oja-čilo in razširilo pomorsko-gospodarsko, pa tudi kulturno vlogo Trsta kot najbližjega središča italijanske civilizacije, člani slovenskega zastopstva so se mogli ob tej priliki pokloniti pred mogočnim spomenikom padlih, delu velikega tržaškega umetnika Selve ter se tako rekoč na prvih korakih prepričati, v koliki meri spoštuje Italija svoje vojaške tradicije. V starodavni cerkvi sv. Justa, ki jo med drugim krase freske istega Quaglie, ki je poslikal tudi nekatere slovenske cerkve, in v vzorno urejenem gradu z njegovo opremo iz 16. stoletja in z dvoriščem, ki je pripravljeno za velike gledališke predstave pod milim nebom, so mogli spoznati kos starega Trsta. Tistega, ki je nekoč gospodarski črpal iz naših krajev in posredoval pot njihovih pridelkov in prebivalstva v širni svet.
Bivanje v Rimu je bilo skrbno pripravljeno in je po preudarjenem programu uva-ževalo častne službene naloge zastopstva, prav kakor prijetne potrebe njegovih članov, da spoznajo Rim kot mesto. Poglavitna točka programa je bil seveda sprejem pri Duceju, ki mu je slovensko zastopstvo izreklo zahvalo, da je v toliki meri uvaževal posebnost in potrebe nove italijanske Pokrajine in priznal tu naseljenim Slovencem njih etnično osebnost in kulturno pomembnost, ki jo bo Italija varovala in razvijala. Sprejem pri Duceju je nudil udeležencem močno in nepozabno osebno doživetje srečanje z največjim sredozemskim Condottierom, ustanoviteljem novega rimskega Imperija in zgodovinsko osebnostjo. ki ima veliko vlogo v novem oblikovanju Evrope in ostalega starega sveta, člane slovenskega zastopstva je prav posebno vzradostilo, da so lahko slišali i/ ust samega Duceja, s kakšno pozornostjo zasleduje vprašanja 99. italijanske Pokrajine in s kakšno pravičnostjo uvažuje dejstvo, da je nje prebivalstvo slovensko in da hoče ohraniti svoj narodni in kulturni karakter. Napoved Ducejevega obiska glavnemu mestu Pokrajine Ljubljani je samo svetlo in razveseljivo potrdilo simpatij, ki jih goji Vodja italijanskega naroda do' naše zemlje in našega prebivalstva. Zaupanje, ki ga ima Duce do osebe Visokega komisarja naše Pokrajine, svojega odličnega sobojevnika in izkušenega sodelavca, je najboljše jamstvo, da bo Pokrajina zavzela v Italiji — tako bogati s pokrajinskimi posebnostmi in lepotami — upoštevan in ugleden položaj.
Izmed ostalih poklonitvenih obiskov je treba ponovno omeniti poklonitev v mogočnem Panteonu, na grobu predstavite-ljev Visokega Savojskega Doma m Ze-diniteljev Italije: poklonitev, namenjeno časti in slavi Dinastije, čije krona blešči tudi po slovenskih tleh. Poklonitev na grobu Neznanega vojaka in padlih Fašistov ni bila samo akt pietete, marveč tudi akt volje do iskrene lojalnosti in do priznavanja žrtev, ki so storile Italijo veliko in močno. Prav tako je nudil obisk na Foro Mussolini vpogled v silen razmah fizične kulture pod vodstvom fašizma.
Obisk pri državnem podtajniku za notranje zadeve Eksc. Buffariniju v palači Notranjega Ministrstva na trgu Viminare je dal vplivnemu predstavi tel ju italijanske notranje politike priliko, da izreče tople besede o naši Pokrajini in izrazi skrb za nje napredek. Posebej pa je še treba poudariti pomen obiska pri tajniku Fašistične stranke Eksc. Sereni, ki je v svojem odgovoru na pozdravne, besede Eksc. Graziolija poudarjal pomen Fašistične stranke v preporodu Italije in v združitvi nacionalnega in državnega načela v harmonično enotnost, s katero so bile izključene dotedanje kvarne borbe med strankami in razredi. Stranka pa dela tudi za razširjenje nove civilizacije, v kateri je Rim zavzel nekdanje odločilno mesto. Eksc. Serena je povedal lepe besede o slovenskem narodu, ki naj po Ducejevi volji ohrani svoj jezik in svoje tradicije. Italijani vemo, je dejal, da imate Slovenci zelo razvito kulturo in bomo vedeli to spoštovati. Najtesnejši stik z rimsko civilizacijo pa bo tudi za Slovence ugoden in izpodbuden. Fašistična stranka se bo v novi pokrajini posvetila predvsem socialnemu skrbstvu in Dopolavoru ter upa, da bodo Slovenci z razumevanjem in z veseljem sprejeli njeno delo. Pogoj skupnega življenja je in ostane disciplina, ki jo nujno zahteva funkcija moderne države. V duhu iskrenega razumevanja je Eksc. Serena pozdravil delegate in se jim zahvalil za obisk, županu dr. Adlešiču pa je odvrnil, da bo ob prvi priliki rad obiskal središče nove Pokrajine, ki ji želi obilo uspeha.
Poleg avdijence pri Nj. Svetosti papežu Piju XII., ki je izkazal slovenskim delegatom izredno pozornost, ko jih je sprejel v slovesni avdijenci v svojih zasebnih prostorih, jih je v ponedeljek posebno navdušil sprejem pri rimskem županu - guvernerju. Ogledali so si starodavni Kapitol z njegovimi izkopaninami, ki samo poveličujejo sloves teh tal, s katerih
V avdienci pri Pifu XII.
HWIIIIinimiWIIIII>ilillllHIUIIIIIIIIII!llllin!llllllll!l!1I(
V	ponedeljek zjutraj Zopet jasen, sončni dan: nad rimskimi strehami se razpenja tisto sinje, visoko nebo, »il cielo romano«, ki so ga skozi vekove opevali pesniki. Sonce je že prevalilo precejšnjo pot po vzhodni poluti in vendar ni in tudi ne bo utrujajoče vročine; s Sabinskih gora se spušča prijetna sapa in se poigrava z zavesami na oknih in z lisitjem platan na dvorišču. Na ulicah je sveže in razgibano, po Via Nazionale prihajajo avtobusi, prepolni ljudi. Zdi se, da je vse irmi+o in čisto: nebo, uilice, hiše in ljudje s sivojrimi zvedavimi in nič kaj zaskrbljenimi očmi.
Pred hotelom Quirinale se je pravkar napolnila kolona avtomobilov. Mimogredoči pešci vlečejo na uho neznano govorico teh gostov v temnih oblekah, svečano n astro jenih. ki utegnejo b?ti eno izmed tistih zastopstev, katerih prihaja vednc več v Večno mesto, saj se čedalje bolj sir krog njegove moči in imperialnega vpliva. Mimo-gredoči so uganiili znarai mno*ž:ce svečano oblečenih mož na avtomobilih: zbralo se je zastopstvo Ljubljanske province da se popelje v Vatikan, kjer bo sprejeto pri papežu Piju XII
Prihod v Vatikan
V	prvem avtomobilu sed; v uniformi visokega dostojanstvenika Eksc Grazioli, zraven njega rektor ljubljanske univerze dr. S'avič v obleki prelata dalje ljubljanski župan dr. Adlešič in bivši ban dr. Natlačen. Vsi ostali člani konzulte Ljubljanske pokrajine in njih spremljevalci so razvrščeni po drugih elegantnih avtomobilih, ki so kmalu zdrčali po živahni prometni arteriji mestnega središča Via Nazionale. Odtod so zavili mimo Beneške palače na Piazza Venezia v stare ulice, ki vodijo proti Tiberi in Vatikanskemu mestu. Še nekaj minut in že se odpre pogled na veličastno kupolo bazilike sv. Petra, eno največjih kupol na svetu, zgrajeno po načrtih velikega genija dežele umetnikov in državnikov: Michelangela. Urno zavozijo avtomobili na veliki trg pred cerkvijo; oči komaj prelete ogromno kolonado dorskih stebrov, ki je z njimi B črnini povCličal ta zgodovinski prostor; komaj se izogne avtomobilom kakšna skupina obiskovalcev al' splaši krdelo golobov in že zavijemo v notranji del Vatikana. Ob vratih stoje Švicarji v slikoviti starinski uniformi in pozdravljajo; ne veš, ali bi gledal te stražarje, aH pa sprehajal pogled po velikih palačah papeškega dvora, ki imajo s svojo arhitekturo in temnorjavo barvo tako resnoben značaj. Komaj se tega domisliš, odkriješ za trenutek radostni kontrast v smehljajoči se lepoti vatikanskih vrtov. In za vse to imaš borno minuto časa, zakaj avtomobili se že ustavljajo v Da-masovem dvorišču in dva šv carja ob vhodu ceromonialno prezentirata orožje v čast Visokemu Komisarju Ljubljanske pokrajine in slovenskemu zastopstvu
Stopnice, po katerih zavijemo, so vajene bo'lj redkih človečkih korakcv, saj tu ni vhod za občinstvo, ki ga sprejema papež ob množes+venih avdiencah. V prvem nadstropju se vrsti dve rana za dvorano, druga (lepša od druge: na stenah so velike slike, z oken imaš pogled na Rim toda to je vse, kar si moreš vtisniti v spomin, zakaj medtem sn že v drugi dve ran i in tu vidiš najprej nove uniforme- dvojico ali trojico iz Garde dei nobili. člane rimskega plemstva. ki po vek mi t i navadi izvršujejo pro-stovolino službo na dvoru poglavarja rimske Cerkve in vladarja Vatikana. Potlej nam pride nasproti duhovnik v rdečem pre-laitskem plašču in pozdravlja Eksc. Graziolija; čez nekaj minut se že pomaknemo v eno izmed naslednjih dvoran in se tu pripravimo za avdienco.
V sprejemni dvorani
Razvrstili smo se v obliki podkve in sprejetij navodila; prelat v rdečem plašču stoji pred nami in nekaj išče po knjigi, ki je vezana v usnje in ima na platnicah starinske ornamente Med nami je nastopil molk in takoj spoznaš, da je ta resnobna tišina nujen del svečanega sprejema in da mora tako biti. Navsezadnje: kolikim ljudem je dano. da pridejo v tako bližino poglavarja največje krščanske Cerkve, naslednika apostolov in cerkvenega kneza, v katerem vidijo milijoni vernih katoličanov božjega namestnika na zemlji? Skozi okna prihaja močna svetloba. Zunaj leži in utriplje Večno mesto; onstran Tibere se dvigajo ostanki cezarsikega in republikanskega Rima. In vse to — stari Rim. Cerkev 9 skoraj dva-tisočletno moralno in kulturno tradicijo ter z univerzalnim poslanstvom. Cerkev s j>a-peži in njihovo zgodovino, pa novi imperij, ki z vseh strani obnavlja moč in veličino Rima, vse to se v trenutku te zbrane tišine, ki jo svečano spremlja jutranje sonce in v interieru papeškega dvora, zgošču-je v edinstven klobčič misli i in občutkov. Komaj še opaziš. da je med tem gospod v rdečem plašču zganil in stopil k vratom, kakor da je začul neke korake: nekaj sekund nato je dejal v italijanščini »Sveti oče prihaja« m ko so se odprla vrata, smo opazili pred seboj Svetega očeta.
Stopil je pred nas z urnimi koraki, čudovito prožen in svež; v prvem trenutku se je zdelo, kakor bi bil stopil z drugega, nadzemeljskega sveta. Njegova nevisoka, vitka, suha postava napravlja vtis izredne elegance in obenem vtis človeka, pri kate rem je duh prepojil sleherno mišico in izžareva iz vsakega giba in sleherne kretnje. Žal, da je ostal njegov obraz v senci; vse poteze tega markantnega obličja kažejo asketično odtujenost materialnemu svetu in tem večje žarenje nteligence Ni neznano, da je Pij XII. eden najinteligentnejših in najbolj razgledanih papežev- kar jih je kdaj domovalo v teh starinskih dvoranah. Njegovo dolgoletno življenje v raznih evropskih centrih, življenje nuncija, ki ima stalne stike z visoko diplomacijo in z vladami, mu je razširilo poglede v politično in socialno stvarnost sveta ter mu omogočilo mnogo podrobnejše znanje o narodih in državah, kakor ga more imeti drug cerkveni knez. Za velike moralne naloge, ki čakajo rimsko Cerkev v sedanji dobi moralnega razkroja in an t i komunističnih gibanj, je taka osebnost nedvomno važna na mestu. ki je v pozicijah držav še vedno edinstveno.
Pred poglavarjem katoliške cerkve
Tako je torej za hip obstal pred nami Pontifex Maximus, kakor so se vedno po starem izročilu, ki sega v paganski Rim, imenovali papeži. Medtem simo vsi po predpisu pokleknili na koleno in papež je za-j»ovTStjo stopil k vsakemu izmed nas in mu stisnil roko — odlikovanje, ki so ga deležni le redki obiskovalci Vatikana. Vsak je seveda moral poljubiti ribiški prstan na nje-
govi roki — znak apostolske časti, ki jo sprejemajo rimski škofje od siv. Petra do naših dni. Ko je tako papež obšel naš polkrog, je obstal sredi njega in začel ge*vori-ti. Govoril je v latinskem jeziku, ki ni samo obredni, marveč tudii službeni jezik rimske Cerkve in velika vez s kulturno tradicijo tolikih stoletij, odkar je rimska Cerkev po prepadu Imperija prevzela v barbarski Evrcpi visoko duhovno, socialno, moralno in kulturno poslanstvo. Vsebina pa>-peževih besed je že znana. Jezik mu je tekel gladko; besede so bile preudarjene in ponekod poudarjene; ko se je spominjal slovenskih krajev, je zadrhtel v njih ton toplote. Latinščino je izgovarjal delino na romanski način z močnim poudarkom kon-zonantnih končnic. Govoril je mirno, a z glasom, ki kaže odločnost in odimerjenost. Ob koncu je podelil vsem apostolski blagoslov in se nato umaknil v prostore svoje knjižnice, pozdravljajoč se posebej z voditeljem naše skupine Eksc. Grazioli jem.
Tako je bila končana avdienca, ki sodi med redke dogodke v življenju častniškega reporterja — diskretnega spremil j eval ca prve slovenske deputacije v Rimu. Po avdienci spet nagla pot skozi iste dvorane, enaki pozdravi straž. Damasovo dvorišče in avtomobili. Bil bi skoraj človeški greh, če bi se ne pomudili za trenutek še v baziliki siv. Petra, največji cerkvi na sivetu. Marsikdo izmed nas je že hodil po tej prekrasni božji dvorani, vendar se vsak z veseljem vrača v prostor, ki ga obdaja tolik sloves in odlikuje taka lepota arhitektonskih pro-porcij in likovnih umetnin. Sredi vratolomnega zgodovinskega dogajanja, ki ruši tolike vrednote našega sveta, v dneh. ko se zdi, da je zajel vse človeške stvari strahoten vrtinec — občutiš na zgodemnskh mestih, kakor jih je v Rimu vse polno, da nekatere stvari vednc ostajajo, z druge stranii pa se zaveš, da vse, pa naj bo trenutno še tako važno in močno, neugnano izginja v večnosti in da je samo ona resnična gospodarica sveta.
Naši lepi dolenjski kraji
Grad Rakovnik, ki ga kaže manjša slika, zbudi pozornost vsakega popotnika na progi iz Trebnjega proti Šentjanžu. Pol ure od tod je na majhni vzbo-klini slikovita vas Št. Rupert z gosposko, ponosno farno cerkvijo, ki je šteta med najznamenitejše gotske stavbe na Slovenskem.
Vedno bolj se Dolenjska odpira izletnikom. Nedeljski vlaki so polni mladega in starega rodu. Vsi zadovoljni spoznavajo lepote dolenjskih pokrajin in iščejo prijateljskih stikov s prijaznim dolenjskim prebivalstvom. Zdaj je res tudi najlepše na Dolenjskem. Prekrasni so izleti iz Trebnjega proti Mirni in Mokronogu. Iz Novega mesta ti ni samo odprta pot proti Straži in slovečim Dolenjskim Toplicam, marveč tudi v preslavno Dolino gradov, na romantično in proslavljeno Trško goro, v Št. Peter, Kronovo in še dalje v kopališče Šmarjeto, ki je vprav zadnje leto močno moderniziralo
in bo letos gotovo privabljalo mnogo gostov. Tudi Škocijan s svojo okolico je mečno vabljiv. Pa tja doli se Šent Jerneju, kamor smo že nekaj let pohitevali trumoma iz vseh krajev Slovenije na konjske dirke, bomo tudi poslej radi potovali. In seveda bomo obiskovali tudi Kostanjevico z znamenitim gradom. Občudovali bomo poezijo Gorjancev in se poglobili v tišino velikega samostana kar-tuzijancev v Pleterjih. To so sami biseri
v zakladnici naše drage domovine. Spoznavajmo Dolenjsko, vzljubimo svoje kraje!	1
Trg Mokronog leži v zaokroženi dolini sredi gozdnatih, prazgodovinsko znamenitih gričev, med katerimi zlasti sloveča božja pot Žalostna gora privablja slehernega gosta. Mokronog ima starinski grad'in veliko Kalinovo usnjarsko industrijo. V okolici so vinorodne gorice in izleti se ponujajo na vse kraje.
Tržaško pristanišče
V propagandni reviji za razvoj gospodarskih, turističnih In kulturnih odnošajev med Italijo in deželami jugovzhodne Evrope »L'Europa« med drugim gradivom čitamo sestavek o razvoju in napredku tržaškega pristanišča. Avtor pravi med drugim:
Trgovsko mesto Trst, ki leži na starem prometnem križišču med srednjo in jugovzhodno Evropo in sredozemskimi deželami, se mora za svoj hiter in cvetoč razvoj zahvaliti izredno ugodni zemljepisni legi. Otvoritev Sueškega prekopa je v preteklih desetletjih mnogo doprinesla k njegovemu napredku.
V ostrem boju za ohranitev tranzitnega prometa s srednjo in jugovzhodno Evropo je tržaško pristanišče v zadnjih letih izpopolnilo svoje pristaniške naprave, zgradilo nove nakladalne priprave in moderne hladilnice in spravilo v obrat žerjave, ki od-varjajo sodobnim zahtevam. Skratka, dvig-
so prihajale sile svetovno zgodovinskega pomena, nato pa so stopili v Cezarjevo dvorano Kapitolske palače, kjer jih je čakal rimski guverner z raznimi funkcionarji. Prvič v zgodovini je bil izmenjan pozdrav med županom Rima in županom Ljubljane, katere zgodovina je zvezana z rimsko Emono izza časa, ko so rimske legije širile in utrjevale v tedanjih barbarskih krajih civilizacijo Sredozemlja. Ljubeznivi predstavitelj Večnega mesta je
dal Eksc. Grazioliju častno kolajno, županu Ljubljane pa zbirko publikacij o Rimu in obljubo, da bo v doglednem času obenem z rimsko opero obiskal naše mesto.
S tem je bil krasno zaključen oficielni del obiskov. V ponedeljek zvečer so gostje z močnimi in nepozabnimi vtisi zapustili Večno mesto, trdno prepričani, da bo Rim varoval koristi in napredek naše domovine.
nilo je zmogljivost pristaniških in prekla-dalnih naprav, da bi pritegnilo tudi inozemski tranzitni promet..
Tržaško pristanišče ima po zaslugi svojih odličnih modernih naprav, po prvovrstnih zvezah med ladjami in železnico in po enostavni in dobro organizirani upravi, zaslužen sloves. Velikopotezno zasnovano, moderno in praktično opremljeno in upravljano, prometno geografsko skrajno ugodno ležeče dovoljuje tržaško pristanišče, popolnoma neodvisno od plime in oseke, neposredno nakladanje vzdolž pomolov tudi na ladje večje tonaže. Možnost neposrednega prekladanja blaga z broda na vagone ali obratno je ena najdragocenejših njegovih lastnosti, široko je razpredena mreža tirnic po vsem obrežju. Velik del blaga se zaradi nevskladiščevanja na izredno cenen način preklada.
štirje mogočni 3700 m dolgi valobrani ščitijo pristanišče, ki obsega okroglo 533 tisoč kv. metrov vodne površine, pred valovanjem morja.
Prekooceanski promet se razvija v dveh carine prostih pristaniščih, in sicer v Porto franco Vittorio Emanuele III in v Porto franco Emanuele Filiberto Duca d'Ao-
Svetilnik zmage y Trstu
sta. Lesno skladišče in prosto skladišče; za mineralna olja služita izključno samo za te dve dobrini. Porto franco Vittorio Emanuele UL leži v severnem delu, Porto franco Emanuele Filiberto Duca d'Aosta, pa v južnem delu pristanišča. Vmes med obema leži za notranji italijanski promet; določeno pristanišče, ki je podvrženo carini. Zraven prostega pristanišča Vojvode d'Aosta z njegovimi prometnimi napravami, na katerega se naslanja bivši Lloydov arzenal, se razprostira ladjedelniški oddelek pristanišča. Dalje se vrstijo pristaniške naprave oljarn, ki semena in ple>dove lahko neposredno prekladajo z ladij v skladišča. Med lesnim in prostim pristaniščem za mineralna olja, stoje visoke peči in jeklarne družbe Ilva .
Upravljanje obrežnih naprav, skladišč in železnic v vseh treh pristaniščih je od države poverjeno družbi Magazzini Generali di Trieste. Tranzitni, skladiščni in železniški promet so tako združeni v eni roki, kar daje jamstvo za hitro in gladko odvijanje prometa. Prekladanje in vskladiščevanje sta tu ozko povezana. Takoj za obrežjem zgrajena skladišča omogočajo cenen prev02i blaga, kar ima odločilen vpliv na splošen i t rast prometa.
32 moderno zidanih obrežnih skladišč služi tranzitnemu prometu, ki jih izpopolnjuje 53 večnadstropnih skladišč za vskladiščevanje blaga za nedoločen čas. Za tranzitni promet je na razpolago v obalnih skladiščih in v prostorih za vsklaeliščeva-nje vsega skupaj 470.712 kv. metrov, kjer se lahko shrani okoli 300.000 ton blaga. V tržaškem pristanišču je še na prostem prostora 126.440 kv. metrov, kjer se lahko shrani 160.000 ton blaga.
Tudi v carini podvrženem pristanišč« imajo Magazzini Generali pod svojo upravo čakalnico m vse pristaniške, vskladi-ščevalne in prometne naprave. Pristanišče ima moderno obrežno skladišče, hladilnice in silo za vino.
K tržaškemu pristanišču vodijo iz zaledja štiri glavne železniške proge čez vhodne postaje Postojno, Podbrdo, Trbiž in Mestre. Na te proge je priključenih nekaj krajevnih železniških prog. Od obeh pristaniških kolodvorov Trsta, ki se smatrata v pogledu carine kot inozemstvo in sta upravljana od italijanskih državnih železnic vodi gosta mreža tirnic k posameznim šilom in obrežnim skladiščem, železniške naprave tržaškega prostega pristanišča omogočajo hiter razvoj prometa iz ine>-zemstva, ker prispe blago neposredno na nakladalni prostor pred parnik.
Naj omenimo še mehanične prekladaV-ne naprave. Obrežna skladišča prostega pristanišča Vittoria Emanuela III. imajo 87 hidravljičnih žerjavov z nosilnostjo 1-5 do 3 tone, medtem ko je v pristanišču Vojvode d'Aoste čez 52 električnih žerjavov z nosilnostjo 1.5 do 5 ton. Nekateri izmed žerjavov so premični. Skladišča so opremljena s 174 dvigali, ki so delno na električni pogon, delno pa hidravlična. Razen velikega utrjenega električnega žerjava z nosilnostjo 120 ton so še trije plavajoči žerjavi, ki vsak lahko dvigne 25 ton.
Uprava tržaškega pristanišča je vedno posvečala posebno skrb pristaniškim napravam in modernizaciji in tehnični izpopolnitvi. Nove moderne stavbe tvorijo zdaj večji del pristaniških naprav. Posebno so vredne omembe naprave v pristanišču Vojvode d'Aosta, kjer so zgradili pet dvonadstropnih železobetonskih skladišč, širokih po 40 m. Dolžina je različna, in sicer merita skladišči na koncu pomola po 174 m ostala pa po 145 m. Dolžina pomola je tolikšna, da lahko ob njem nalagajo 10 pre-kooceanskih ladij hkrati.
V zvezi s temi petimi skladišči so sezidali tudi silo za žito z možnostjo 30.000 ton vskladiščenja. Pred šilom, ki je urejen popolnoma sodobno, se premikata dve pnevmatični razkladalni napravi, ki na. uro lahko vskladiščita do 250 ton. Moderne naprave pri silu nudijo uvoznikom in izvoznikom žita, stročnic in oljnih semen posebne prednosti v pogledu hitrega in cenenega prekladanja. Za vskladiščevanje so tudi veliki popusti. Zato je tržaško pristanišče važno za žitno trgovino posebno v tistem letnem času, ko so evropske reke nesposobne za plovbo.
Zahvaljujoč svoji ugodni geografski legi ta novodobnim pristaniškim napravam, je Trst določen, da po zmagovito zaključeni vojni spet prevzame vlogo posredovalca v tranzitni trgovini. Kot eno najmoderneje opremljenih pristanišč Sredozemlja bo v ozkem sodelovanju z odločujočimi krogi njegovega zaledja imel v novo urejeni Evropi nalogo, da bo posredoval izmenjavo blaga in s tem doprinašal k boljši bodočnosti evrgfiglsih narodom
»JUTRO c ft.137
M
.Cfetrtelr, 12. VI 1941-XIX=
Konec frdnfaoe u Smedereou
Kratko poročilo je objavilo svetu, da je strahovita eksplozija porušila pol Smedo-reva in da je zahtevala 2500 smrtnih žrtev. To je ena največjih nesreč v svetovni zgodovini. Podrobnosti bodo šele raziskane. S porušenjem Smedereva in smederev-skega gradu pa se obuja spomin na največjo balkansko stavbo iz konca srednjega veka, ki ji je pripadala nadvse važna zgodovinska naloga v obrambi zoper prodor Turkov v Evropo in ki je naposled bila deležna žalostne pozabe in zapuščenosti.
V	burnem 15. stoletju, ko je po propadu Dušanovega carstva na Kosovu in po padcu Beograda prodirala turška sila čez Balkan v Srednjo Evropo, je postalo Smederevo glavno in na vzhodu edino zatočišče srbskega rodu. V despotovino Jurija Branko-viča so se zgrnile množice in Smederevo je postalo nova prestolnica. Po privolitvi sultana Murata II. je despot Jurij Bran-kovič začel tik ob Donavi graditi trdnjavo, da zapre Madžarom prehod v Moravsko dolino. Tak je bil dogovor s sultanom, sklenjen leta 1428. Seveda pa ai dvoma, da je prebrisani Jurij istočasno računal na zvezo z Madžari in da je izbral ta kraj ob Donavi zato, da mu bo bližja pomoč krščanskih zaveznikov v borbi proti turškemu prodiranju na sever.
Despot Jurij zida grad
Smederevo je bilo takrat neznatno naselje ob stari rimski cesti, ki je vodila od Beograda kraj desnega dunavskega brega in ob Mora vi proti Nišu. Iz 3. stoletja po Kristu so že sloveli vinogradi te pokrajine. Trsje je bil iz Male Azije semkaj presadil cesar Avrelij Probus, da bi tu v miru zaposlil svoje vojnike. A sam kraj ob Donavi je bil puščoben. Menda že takoj po dogovoru s sultanom je despot Jurij Bran-'rovič začel s pripravami in je dal dovažati les. kamenje in apno, nakar se je pomladi 3429 pričelo zidanje.
Načrt je bil izdelan po vzoru carigraj-ske trdnjave. Velik mogočen trikotnik. Vodstvo zidave je prevzel despotov brat, svak njegove žene Jerine, Jurij Kantaku-zen. Ves narod je bil pozvan na obvezno dela, na »artakovanje«. Napori so biii ogromni. Ljudstvo je trpelo noč in dan. Tudi ženske Ne samo telesni trud, tudi neprestane dajatve so narod ugonabljale tako. da je trpeč goltal jezo in v narodni pesmi za vse veke proklel despotovo ženo Jerino, ki mu že po tujem, grškem poreklu ni bila prikupna in je nanjo in na njeno oholost valil vso krivdo za svoje trpljenje. Ljudska govorica pravi, da je na daljavo stal mož pri možu. dajajoč kamenje od rok do rok. Dvanajst let nihče ni smel užiti jajca, vse so »majstori« spravili v malto za zidanje smederevskega gradu. Po ljudski govorici je zidanje trajalo sedem let. V resnici pa je bil mogočni grad ob Donavi dograjen nekako med aprilom in septembrom 1430, torej v dveh letih.
V	aprilu 1434 je bila sijajna svatba Jurijeve hčerke Katarine s celjskim grofom Ulrikom. Močna zveza, ki jo je tako sklenil despot Jurij Brankovič z mogočnimi celjskimi grofi, njegovo sorodstvo z madžarsko ln poljsko kraljico (Ulrikovima tetama), — vse to je omajalo dotlej navidezno prijateljsko razmerje med Sultanom in sme-derevskim despotom. Usoda zato ni naklonila despotu srečnih let v njegovem »stolnem gradu«. Cesti turški vpadi čez Donavo so izzvali madžarskega kralja Zigmunda, da je zbral proti Turkom močno armado in jih hudo pobil na Godominskem polju blizu Smedereva.
Prvi topovski napad na smederevsko trdnjavo
Da se maščuje, je sultan Murat sam zbral novo močno vojsko in jo junija 1439 vodil proti Smederevu, ker je vedel, da je despot podpiral Madžare. 130.000 mož bro-ječa turška vojska je pokrila vse smederevsko gričevje in začela napadati grad. Izprva je despot Jurij sam vodil obrambo in obleganje ni bilo uspešno. Deževanje turških puščic ni moglo škodovati stolpom in zadovju smederevskega gradu. Ko pa je
sultan privlekel pred trdnjavo topove in so začele v zidovje treskati velike kamenite krogle, je v trdnjavi nastal poplah.
To je bila prva baterija, ki je zagrmela na smederevskem bregu nad Donavo, rušeč deviško zidovje smederevsko. Močno grmenje topov je narodu, zbranemu v trdnjavi prizadelo več strahu, kakor je dejansko napravljalo škode. Despot Jurij je hitel čez Donavo na Madžarsko prosil pomoči. Poveljstvo pa je bil prepustil svojemu svaku vojvodi Tomažu Kantakuzenu m sinu despotoviču Gregorju. Topovi so grmeli noč in dan, a posadka se je branila hrabro, brez podpore. Glad jo je prisilil k vdaji dne 18. avgusta 1439. Sultanovo maščevanje je bilo strašno: oba despotova sina, Gregorja in Štefana, je dal oslepiti m z drugimi vred odgnati v suženjstvo. Sam pa si je privoščil oddih v dvoranah svojega tasta, saj je bil poročen z Jurijevo hčerko Vukoglijino. Za smederevskega vojvodo je imenoval Turahan-bega, ki se je najbolj odlikoval pri oblegi. Cerkev je dal takoj spremeniti v džamije in odredil je, da se v Smederevo naseli čim več Turkov.
šele po petih letih je bila despotu Juriju Brankoviču s segedinskim mirom vrnjena despotovina in z njo smederevski grad. Sultanov odposlanec Balta je despotu vrnil ključe in ujetnike, med njimi tudi oba slepa sina —
Despot Jurij je obnovil trdnjavo in življenje je postalo spet veselejše. V njegovih
najemniških četah so bili ljudje iz najrazličnejših krajev in dežel, in so veseljačill, da jih je ošvrknila narodna pesem: »6to j* grad Smederevo vas dan zatvoreno, vas dan zatvoreno — svu noč otvoreno?« ...
Pomladi 1454 je sultan Mehmed II. zahteval, da se mu Smederevo Izroči na milost in nemilost. Nekaj dni nato se je Smederevu pridružil s svojo vojsko, ki je štela 20.000 mož. Toda smederevska posadka, po številu trikrat manjša, se je dobro držala. Na pomoč je prihitel še madžarski vojvoda Janoš Hunjadi — in turška vojska se je poraženo umaknila.
Takoj naslednje leto so Turki vnovič napadli despota Jurija. Zdaj mu Janoš Hunjadi ni maral več pomagati, ker je bil v hudem sporu z Ulrikom Celjskim, na čigar strani je bil tudi despot Jurij kot Ulrikov tast. In tako je sultan prisilil osamljenega despota Jurija k predaji. Vzel mu je deželo južno zapadno Morave, naložil mu je davke in dosegel svoboden prehod na madžarsko stran. To je bil pričetek končne propasti. Stari despot Jurij Brankovič je ni več doživel. Umrl je na Badnji dan 1456. Mesec dni prej je Janoš Hunjadi preklal glavo njegovemu zetu Ulriku, poslednjemu Celjanu. Kmalu nato je Hunjadija pobrala kuga. Vse je šlo po poti minljivega ...
Po Jurijevi smrti so nastale v despotovim zmešnjave, ki jih je sultan brž izkoristil. Dne 20. julija 1459 je brez borbe zasedel Smederevo. Razen padca Carigrada ni noben dogodek tako razburil tedanje Evrope. Kako velik ln usoden je bil ta udarec za krščanstvo, so pokazali dogodki, ki so kmalu sledili.
Smederevski grad je ostal v svoji zapuščenosti orjaška priča burne zgodovine. Kdor se je kdaj popeljal po Donavi, ie ostrmel, ko se je pred njim pokazal — kakor veliKanski privid iz srednjega veka — starinski grad s svojimi stolpi, ki so se zrcalih v Donavi. Smederevo s svojo vinorodno okolico je lepo dopolnjevalo preza-nimivo krajevno sliko. Po prevratu je starinska trdnjava služila za skladišče. Kot zanimiv arhitektonski in redek zgodovinski spomenik Jurijev prestolni grad pač ni zaslužil usode, kakršne je bil deležen. Strahotna eksplozija je dopolnila tisto, na čemer je dolga stoletja glodal čas.
Sicilija pred 2000 leti
v zadnji številki ugledne rimske revije »Popoli« je Manlio Canavesi objavU zanimivo zgodovinsko razpravo, iz katere povzemamo:
Dokler so se Grk; m Feničani borili za nadvlado v prcstonj med Jonskim in li-renskim morjem, ie b:la Sicilija važna strateška postojanka, a ko so po končanih punskih vojnah otok za trajno zasedli vojaki rimske republike, jc bila Sicilija vrnjena svojemu prvotnemu poslanstvu kot dežela živine žita ir lesa.
V srednjem veku ie bila Sicilija precej redko poseljena V dobi rimske republike se prebivalstvo otoka računa na približno 750.000, kar pomen' 29 prebivalcev na kvadratni kilometer, medtem ko jih dandanes pride m kvadratni kilometer 155.5. Redka naseljenost je bila v zvezi z dejstvom, da je bil pretežn- del otoka, predvsem četverokotnik med Etno. Agri-gentom, Himero in Mesino porasel z gozdom, ki je dajal odličen les za gradnjo ladij in druge komsitmkci ie, poles tega bil pedn divjačine, da so je mnogo izvažali. Obsežne predele pa so zavzemal; tudi pašniki, saj je živinoreja na Sici'ii' v času rimske republike zavzemala izredno velik obseg in so goveda in ovce v dobi največje slave in moči siraku^kih tiranov v velikem številu žrtvma'1 bogovom Konjereja je bila visoko razvita v raznih pokrajinah otoka, a najbolj 90 slovel' koni' iz okolice Agrigenta Mnogo so Sicilc gojili perutnine. zlasti gosi in golobov, pa svinj.
Največjega pomena za Sicilijo pa je bilo žitarstvo, no katerem si je otok priboril svoje gospodarsko mesto v Sredozemlju starega veka Preprost račun po Ciceronu, ki poroča o odmeri desetine na Siciliji, in navaja, da je ta desetina vrgla 3 milijone peharjev (okrog 250.000 stotov) ž;ta na leto. bi torej vsa žitna letina znašala okrog 30 milij. peharjev. Ta številka pa je mnogo pod resnico ker je od količine žita, pobranega za desetino treba odšteti vsaj 10 odstotkov za kalo, preden je prispelo v Rim, tako da bi vsa letina znašala 33 ali J4 milijonov peharjev (2 in tri četrt milijona stotov ali še nekaj več) na leto Ves ta račun pa obsega samo žito z ozemlja si-cilskih državic, ki so bile podvržene desetini z vsemi ostalimi okraji vred med katere je spadalo predvsem ozemlje nekdanjih siraku«kih tiranov, pa je Sicilija dala na leto okrog 40 milijonov peharjev ali 3 in eno tretjino milijona stotov žita
Tako ogromno količino žita ie dala Sicilija v času, ko je štela samo 750.000 prebivalcev in ko je bila površina z žitom po
sejane zemlje mnogo manjša kakor dandanes. (Današnja Sicilija šteje nekaj nad 4 milijoie prebivalcev in je v letih 1936-38 pridelala povprečno nekaj nad 10 in pol milijona stotov žita). V času rimske republike je bila nekaj več ko polovica na Siciliji pridelanega žita potrošena doma. Skoraj ena šestina je prihajala \ Rim oziroma jo je dobival rimski gubematOT na razpolago. Kakšnih 10 do 12 odstotkov letine je bilo izvoženo v prosti trgovini za ccno 2.40 lire za pehar ali 35 80 lire za stot. V dobi rimskega imperija ie cena žitu zelo naglo naraičala in je dosegla 43.55 do 58.23, pa tudi več za kvintal.
V	pogledu žita je bila Sicilija v srednjem veku z Italijr izredno velikega pomena. ne mnogo manjše važnosti pa je bilo vino, saj so vsi kraji na obali Jonskega morja, od Tavromcnija do Katane, in zlasti okolica Naksa. sloveli po izbrani kapljici od katere je bilo najbolj znamo vino iz Murgancije. ki so ga zaradi njegove visoke stopnje alkohola uporabljali za rezanje drugih vin in so ga mnogo izvažali na polotok. Mnogokrat so sicilske trte poskušali presaditi na celino, a presajena nikoli ni dajala vina iste kakovosti kakor doma. Velikega pomena je bilo tudi sicilsko oljar-stvo ki so ga bili Grki zanesli na otok. Proizvodnja olja je služila potrebam prehrane, razsvetljave, verskega kulta in zra-vilstva. Na podlagi desetine ki jo je Rim jemal, se računa, da je proizvodnja olja na Siciliji znašala okrog 77 000 hI na leto.
V	času imperija se je vinarstvo, ki je v rimskih palačah našlo najboljšh, pa tudi najbolj izbirčnih odjemalcev, bohotno razmahnilo in uveljavila se je cela vrsta vinskih posebnosti, med katerimi sta najbolj zaslovela tavromenčan, imenovan po mestu svojega porekla, in mezopotanec iz okolice Gele.	_
FRANZ JOSEF
GRENCICA
- . • HEG t. 6<i. 22365 od 18-/» 19^0 c
Materino slovo
Nad zasavsko dolino je ležala jutrnja megla. Ob potokih navzgor je silila še v stranske doline, šele proti poldnevu jo je predrlo sonce, da se je njegova zlata luč razlila po polju in po dobravah. Na drevju po vrtovih in sadovnjakih je zorelo sadje.
Takrat sem obiskal svojo bolno mater. Nobene pomoči ni bilo vet. zanjo. Njeno življenje je ugašalo počasi, neizprosno. Ni bilo več sile v njej. ki bi ga obnavljala. 2ivela je le še od svojih zadnjih pojemajočih moči, kakor ura, ki sc je iztekla in niha le še kratek čas, dokler se ne ustavi. Kadar je človek bolan, je tudi njegovo občutje, njegova duša bolna, slabotna, strta. Ce pa je telo utrujeno do smrti, se rodi v človeku želja po miru. Spokojno in udano pričakuje konca. Konec zavesti je telesna smrt.
Ležala je. Časih pa je nenadno vstala, kakor da jo kliče dolžnost in skrb, in se je odpravila k delu. Njene roke niso mogle počivati. Še kadar je šivala, sem ji moral čitati kmetijske novice, ker sama ni utegnila.
Da bi ne gledal njenih dobrih, gasnočih oči, sem zbežal od doma, ven na polje. Misel na mater pa me ni zapustila. Podobe iz mladosti so mi vstajale v spominu. Skoraj vse so bile v zvezi z materjo.
šel sem mimo travnikov, kjer sem kot mlad deček pasel krave. Spomnil sem se onih lepih, sončnih dni, ko sem ležal na teavi in zrl v nebo. Tako "sinjega neba ni-
sem pozneje nikoli več videl. Pogled v daljavo so mi zastirali hribi okoli in okoli, kakor pregraja. Mene pa je gnala želja, da bi spoznal in videl svet za onimi hribi. Kako grenko je bilo spoznanje in kako trpko razočaranje, ko sem pogledal za ono pregrajo.
Zima se je počasi poslavljala. Nad vso dolino so ležale goste megle Segale so do dobrav na obeh bregovih Save, se razlivale po polju in zalivale ves svet v svojo vlažno kopreno. Vrhovi dreves in strehe so tonile v njej. Dnevi so bili pusti in mračni, pusti in čemerni so bili tudi ljudje, ker niso mogli pričakati pomladi, ždeli so v hišah ln gledali skozi okna v to sivo, megleno slepoto, ki je ni hotelo biti konec. Od vlage se je topil sneh po lehah na por ljih, ki so ležala mrtva in zapuščena. Zemlja je bila od vlage vsa mastna in mehka. Po cestah in kolovozih se Je razlivalo redko, vodeno blato. Potoki so narasli in edino njih žuborenje in klokotanje je motilo molk, ki je zajemal vso dolino. Jarki ob cestah so bili polni vode, po razorih pa so stale luže. Tako počasi ss je poslavljala zima, le pomladi, ki so jo vsi v svojih srcih nestrpno pričakovali — ni bilo.
Slednjič se je vreme preokrenilo. Od vzhoda je zavel oster veter. Meglene plasti so se začele razmikati in trgati od pobočij, in naenkrat se je prikazal košček modrega neba. Zvečer pa so že zažarele zvezde, vse še visoke, blede in mrzle. Noč je bila hladna, da so kepe v razorih zmrznile. Ko smo se otroci tisto jutro zbudili,
nas je oblilo toplo sonce. Tedaj smo tudi mi čutili,da se pripravlja v ozračju nekaj posebnega, kakor veliko čudo. željni smo bili zraka in sonca in nestrpno smo spraševali mater, kdaj bo pomlad. Odgovarjala nam je: »Kadar bodo zazelenele one bukve onkraj Save, takrat pa že bo pomlad.« Vsak dan smo hodili gledat one bukve. In zgodilo se je čudo. Cez noč so zazelenele. Kako smo se razveselili tega! Zazeleneli so travniki in zacvetele dobrave. Tudi v nas mladih je zakipelo novo življenje. Spet je bilo vriska in smeha in krika, iger in pesmi po tratinah. Danes pa ni več onih bukev. Posekali so jih, iz-sekali ves hrib in les prodali čez mejo.
Ko so vode odtekle ali pa jih je popila zemlja in posušili veter in sonce, tedaj sva šla z materjo na polje. Hotela je določiti, kako bo s setvijo.
Pri kozolcu bo krma za prašiče, da ne bo imela dekla samotež daleč voziti. Na oni strani Save bo najela travnik, da bo imela sena še za enega konja, ki ga bo kupila, ko bodo jeseni vozili gramoz za ceste.
Tako je sama pri sebi delala načrte. Obhodila sva vse travnike in polja. Pod ježo sva se ustavila. Povedala mi je zgodbo iz svoje mladosti. Njen oče in sosed sta postavljala mejnike, materin brat pa je kopal jame. Ko je bil zadnji mejnik postavljen, je stopil oče k sinu ln ga pošteno stresel za ušesa. Fant je začuden in prestrašen pogledal očeta. Oče pa mu je dejal: »Da si boš zapomnil, fant, kdaj smo po-
Sem in tja po športnih terenih
Kaj je bilo v nedeljo Se novega v športu po svetu?
V nedeljo, ko smo pri nas kar bolj za silo zakrpali športni spored — tako začenjamo zdaj bilanco skoraj sleherno nedeljo ln, kakor vse kaže, jih bomo še nekaj časa podobno — so drugod po svetu kljub vojni in drugim skrbem na vseh koncih ln krajih tekali za žogami, tekmovali po tekališčih, dirkali po Cestah in dirkališčih in še povsod drugje, kjer ljudje uživajo v športu.
Med obilico športnih dogodkov na Italijanskih športnih terenih smo že včeraj z nogometnega polja omenili glavno tamkajšnjo prireditev, ln sicer prvi finale za italijanski pokal, Id je enajstorico semifi-nalista Venezie močno približal končni zmagi. Moštvo Rome bo moralo prihodnjo nedeljo po remisu doma Igrati na beneških tleh in vsi računi kažejo na to, da bi utegnilo letos osvojiti to dragoceno lovoriko beneško moštvo, ki je že dozdaj poskrbelo za nekatero presenečenje.
Potem so bile ta dan v Italiji nekatere številne obiskane atletske prireditve za moško prvenstvo prve divizije v Milanu, Bologni in Rimu, med kolesarskimi prireditvami pa je pritegnila največ pozornosti velika dirka od Torina do Bielle (170 km), kjer je vozilo skoraj 50 vozačev. Zmago in veliko darilo abruškega vojvode si je priboril Bevilacqua Antonio, član železniškega Dopolavora iz Benetk, ki je progo prevozil v 4 urah in 41 minutah s povprečno hitrostjo 36.250 km.
Dva važna nogometna dogodka so Imeli preteklo nedeljo tudi v Nemčiji, in sicer oba semi finala za prvenstvo Nemčije. Na nevtralnih tleh v Beuthenu in Dtisseldorfu sta bila oba, in sicer na prvem igrišču pred približno 35.000 gledalci med Dresd-ner SC in dunajskim Rapidom. Po ogorčeni borbi se je to srečanje končalo z 2:1 za Dunajčane. Oba gola je zabil Binder, medtem ko je Dresdner SC spravil svoj častni zgoditek v mrežo iz enajstmetrovke. V Diisseldorfu je Imelo moštvo Schalke 04 lahek posel, da je izločilo svojega nasprotnika Koln 99 40.000 gledalcev je bilo priča tej igri, v kateri je dosedanji prvak Nemčije spravil svojo sigurno zmago s 4:1. Finalna tekma med Rapidom in Schalke 04 bo v nedeljo 22. junija v olimpijskem stadionu v Berlinu.
Kaj bo še novega?
Na Dunaju pričakujejo prihodnjo nedeljo z napetostjo nastop hrvatske reprezentance proti izbranemu moštvu Nemčije. Isti dan bo v Gradcu medmestni dvoboj med Gradcem ln Zagrebom. Kakor posnemamo po italijanskih listih, je gostovanje tržaške Triestine v Ljubljani zaradi tega, ker tržaški klub trenutno nima na razpolago velikega dela svoje najboljše sestave, odgodeno za nedoločen čas. Iz Trsta prihaja obenem vest, da je moštvo tamkajšnje Ponziane postalo prvak Julijske Krajine v prvi diviziji.
Teniški dvoboj za podunavski pokal med Madžarsko in Nemčijo se je končal s 3:2 v korist Madžarov. Podrobni rezultati tega turnirja, v katerem so bih Nemci zaradi nastopa na tujih tleh nekoliko handicapi-rani, so bili naslednji:
Asboth : Kock 7:5, 5:7, 6:3, 10:8, Szi-geti : Henkel 6:3, 4:6, 7:5, 6:4, Kock : Szigeti 6:3, 6:0, 6:1, Asboth : Henkel 9:7,
Jošhu Pogačniku v spomin
Najlepša lastnost vse prerano v večnost odbeglega blagopokojnega je bila njegova srčna dobrota do trpečega bližnjega. Ko sem mu prvič potožil svoje gorje in vse tegobe bolehnosti in starosti, mi je naročil, naj se vedno zaupno obrnem nanj, ako bi potreboval dejanske pomoči. Z izrazom zahvale za tople tolažilne in bodrilne besede v mojem težkem položaju sem omenil svojo bojazen, da bi prošnja za pomoč ne imela videza izkoriščanja dobrote, ko že prisrčne besede blažijo in ogrevajo življenje osamljenega človeka. S prijaznim nasmehom je odvrnil, naj svojo bojazen od-vržem in se mu vedno zaupam, kadar bom potreboval njegove pomoči.
Nobenih praznikov, nobenega njegovega godu nisem zadnja leta preživel brez njegove ganljive dobrote, ki je bila izkazana tako nežno, kakor jo zamore podati le naj-blažje, plemenito srce.
Ko sem stopal v vrsti s toliko sto drugimi, ki so spremili do groba blagega, nikdar prežaljenega pokojnega gospoda Pogačnika, sem čutil, da gredo misli, ljubezen in spoštovanje iz srca v srce in z njim v njegov večni dom. Koliko solza je bilo po-točenih zaradi njegcn>e težke usode, ki ga je vzela njegovim najdražjim, s katerimi so globoko sožalovali in sočustvovali vsi, ki so poznali njegove viteške vrline, njegovo do vzora plemenito srce in vse, kar je dičilo kristalno čist značaj moža-poštenja-ka, ki ni bil le gospod po imenu, temveč tudi po duši in srcu.
Bodi najblažjemu srcu, najblažji spomin!
A. S.
stavljali mejnike!« Ni se motil. Nikoli ni sin pozabil ne dogodka, ne meje.
Vrnil sem se domov v svojo podstrešno sobico. Naslonil sem se na okno in gledal na vrt. Od daleč se je slišalo šumenje valov, kakor mrmranje. Od poda sem je dišalo po senu.
Takrat je stopila na dvorišče mati. Njen korak je bil truden. Pred hlevom se je ustavila in nato stopila čez prag. Krave so obračale glave k njej. Potrepljala je prvo, nato pa stopila k Mišku, ki je ljubeznivo iztezal vrat, kimal z glavo in se prestopal. Pogladila ~a je po vratu.
šla je dalje čez dvorišče. Mimogrede je pogledala pod pojato. Kokoši so se ji pridružile in jo spremile do vrta. Od nekod pa je priskakljal Ljutko, napodil kokoši, stezal svoji taci k njej, mahal z repom in se ji dobrikal. »Nič ne,« ga je zavrnila in zaprla vrtna vrata za seboj. Ljutko je obotavljaje se odšel in legel pod svisli.
Sredi vrta je obstala in gledala po gredah. Sklonila se je in se trudoma zopet zravnala. Nič več ni imela moči. Ozrla se je naokoli. Tamle ob ograji je rdel ribez in dozoreval agras. Jabolka, breskve ln češplje so se svetile v soncu. Veje so bile kakor blagoslovljene roke, ki so držale polno naročje dobrih, zlatih sadov, v katerih se je dopolnil žar poletnega sonca. Le ona bela črešnja tam v kotu vrta je stala zapuščena. Njene veje so bile prazne.
O krenila se je, stopila do ograje ln se z roko oprla nanjo. Poglsd jI je spolzel mimo zelnikov v daljavo. Tam so bile njene
3:6, 7:5, 7:5, Henkel-Grieg : Asboth-Ga-bory 8:6, 6:2, 6:4.
Meddržavni dvoboj v hoji med Finsko in Švedsko, ki se je začel dne 4. maja in je v presledkih trajal dozdaj, je bil te dni zaključen. Po začasnih izidih se je tega športnega tekmovanja udeležilo s finske strani 1.4 milijona ljudi, Švedov pa je prišlo na tekmo tudi en milijon. V Helsinkih samih je šlo tekmovat nad polovico vsega prebivalstva. Najboljši uspeh je dosegal finski atlet Ruotsalainem, ki je prehodil 15 km dolgo progo v času 1:19:30. V ostalem pa so bih Finci tudi v splošnem mnogo boljši od Švedov.
V Monakovem so bili v nedeljo najbolj* dirkači petih držav na krožni dirki na 1.400 m dolgi progi. Prireditve se je udeležilo 33 vozačev iz Nemčije, Italije, Madžarske, Slovaške in Švice. Proga je merila v celoti 84 km, kar pomeni, da so morali vozači voziti naokrog natančno 560 krat. Gledalcev je bilo okoli 10.000, ki so bili zelo zadovoljni z napetim potekom dirko. Med posamezniki je bil najboljši Nemec Hbrmann, ki je zmagal s časom 2:19:09, za njim je prišel Švicar Hardegger, potem Nemec Saager, Italijana Bessi in Gugliel-metti in ostali. Po državah je zasedla prvo mesto Nemčija, drugo Švica, tretje Italija, četrta Madžarska, Slovaška pa je izpadla.
Pri olepševanju Madrida novi gospodarji Španije niti niso pozabili na športne naprave. Tako je madridska mestna uprava sklenila porabiti velike vsote — okoli 200 milijonov peset — za gradnjo športnih prostorov. Najlepši prostor med temi bo zavzemal velik reprezentativni stadion, ki bo opremljen z vsemi najmodernejšimi napravami.
* * *
Slovenska kolesarska zveza (službeno). Seja upravnega odbora SKZ je bila v sredo ob 20. v kavarni Vospernik, Na dnevnem redu je bilo organiziranje krožne dirke.
Sapi&tii na
Astronomija
Policijska u^a je podaljšana.
Do polnoči.
Kolikšna blagodatl Ne. ne mislimo kakor vi, ne za pivce, marveč tudi za ljudi, ki ljubijo lepe večere
Topli so junijski večeii. ln svetli so. Mesečina obliva — (kaaar ni oblakov) — parke in ljubavne pare na klopeh in sprehajalce in mrtvo mesto Toda mesto ni mrtvo, ni pogreznjeno v sen, niti ni povsod zatemnjeno, kakor veli poste ve ukaz. Ljudje božji, zakaj ne štedite s svečavo? Ubogajte, bolje bo. Spoštujte modrost starega učenjaka, ki je nekoč rekel:
—	Mesec je važnejši kakor sonce. Zakaj: mesec sveti ponoči, ko potrebujemo razsvetljave, sonce pa s\ eti samo podnevi, ko je tako in tako svetlo.
Finska poštenost
Ameriški novinar je potoval po Finskem. Mnogo lepega smo že čuli o znameniti deželi in Slovenci gojimo prav posebne simpatije do tega vrlega naroda. Tudi ams-riški novinar je napisal o Fincih mnogo lepih besed, najlepši pa je naslednji odstavek o finski poštenosti.
—	Tujec, ki pride na Finsko, se počuti nenavadno varnega. Prav nikjer se mu ni bati, da bi ga kdorkoli oskubel ali okra-del. Poštenost prebivalstva kar preseneča tujca. Ce prebivaš v mestu, ti ni treba nikjer zakleniti vrat. Cul sem med drugim tole: če najde Finec denarnico, pa naj bo še tako nabita, jo pribije ali priveže na bližnje drevo, da jo je bolje videti. Denarnica ostane tam, dokler je ne vzame lastnik, človeku, ki preživi nekaj mesecev na Finskem ni tak primer prav nič osupljiv.
Kaj? In to tudi še v današnjih časih!
JAGNJE MED TIGRI
V neki menažeriji so prikazali kot posebno zanimivost naslednjo skupino: v veliki kletki je bilo ljubko jagnje v družbi odraslih tigiov.
Prišel si je neki kmet ogledat menažerijo in je vprašal lastnika, kako dolgo že razkazuje zanimivo skupino. Odgovor se je glasil:
_ Pet let. Vedno z istimi živalmi. Samo
jagnje je bilo treba nekajkrat obnoviti.
NESODOBEN SIN
Premožen trgovec bi rad oženil svojega sina. Izbere mu nevesto in mu prigovarja-
—	Sin, dobro partijo imam zate: dekle je premožno...
—	Ampak, ljubi oče, vi veste da ljubim svojo Reziko. Čeprav nima denarja, bom vendar srečen z njo...
—	Srečen! Srečen!... In če si tudi srečen, — kaj pa imaš od tega?
njive in travniki. Rada bi jih videla, a predaleč so bili od nje. Samo v mislih jih je še dosegla.
Kaj je premišljevala? Pač ni mislila na znoj in trpljenje, na letino je mislila, ki jo je dala zemlja, da bo moglo živeti, kar je sama rodila. Znoj in trpljenje pa sta bila pozabljena.
Nato se je okrenila in odšla z vrta. Pri vrtnih vratih je spotoma utrgala dve kri-zantemi. šla je čez dvorišče, roko ob boku in zatopljena v misli. Prav nič več se ni ozirala naokoli, šla je, kakor gre človek, ki je opravil delo tako, kakor mora biti, sedaj pa, ko je delo opravljeno, je treba storiti drugo. To je bolj važno.
še sem slonel ob oknu. Dan se je nagibal in polagoma se je mračilo. Mesečni svit se je razlil po dolini. Bilke in trave so se pozibavale, rože pa so že usnule. Mrmranje Save je postalo močnejše in se spremenilo v glasen šepet, kakor pravljica lz davnih čolnarskih in splavarskih časov.
Zgodaj zjutraj me je prebudil krik iz spanja. Zaslutil sem, kaj se je zgodilo. Ko sem prišel v hišo, je ležala mati mrtva na postelji. Spokojen in miren je bil njen obraz še potem, ko se je duh življenja ločil od nje.
Zdaj sem razumel, komu je bil namenjen njen včerajšnji obisk. Vse je bilo premišljeno. Tudi obisk.
Na mizi pa sta ležali dve krizanterni, rumeni kakor staro, suho zlato, p*k.
Kronika
*	Spoštovanim naročnikom in čitateljem.
Zaradi praznika sv. Rešnjega telesa izide prihodnja številka »Jutra« jutri, v petek proti večeru. Uprava.
*	Bela Krajina nujno potrebuje galico.
Belokranjska zemlja je dobila v soboto svoj odrešilni napoj v obliki težko pričakovanega dežja. Preveč tepena od spomladanskega dežja in kasneje razsušena od sonca in suhih vetrov je zevala v razpokah, ki posevkom niso dopuščale normalnega razvoja. Samo štirinajst suhih dni še in uničen bi bil posevek po neizogibni suši. Zato je bil dež v tem času pravi blagoslov za zemljo in kmeta. V skrbi za pridelek so namreč ponekod kmetje že oblivali zemljo z vodo, da so lahko okopali koruzo, čeravno je to delo napredovalo zelo počasi in z dvojnim trudom. Po zadnjem dežju pa je zemlja zadihala znova tako sveže in zdravo, da je njen duh najlepše obetanje pričakovanemu pridelku. Zaostale trave so se za ped dvignile, da bo košnja lepša, sveže zelena barva pa je oblila tudi polja in vrtove, kjer imajo sedaj pridne roke dovolj dela. Tudi vinogradi bleste v novi svežosti. Obsežni zeleni kompleksi, ki se vijejo v loku tam od prijaznih Drašičev in višje, dalje preko Metlike do Semiča in še naprej, hranijo za Belokranjca dragocene zaklade v negovanem trtju. Ta svet, vseskozi prepojen z bujnim duhom zdrave rasti, budi težke misli ob zavesti, da ni prepotrebne galice, ki edina lahko obvaruje nesreče trto in vinogradnike. Galice ni dobiti nikjer, zato je skrb tem večja. Ogromna gospodarska škoda bi nastaia, ako bi je ne bilo mogoče pravočasno oskrbeti in preprečiti uničevalnega dela peronospore, ki se utegne zdaj zdaj pojaviti. Tem bolj nevarno, pravijo stari ljudje, zato, ker dežju na dan Medarda sledi navadno štirideset vremensko nagajivih dni. ki so za vinograde jako opasni. No in Medard je bil v Beli Krajini mok-r, prav to pa rodi zle slutnje, ki se prikazujejo V povečani obliki, ker ni galice. Gotovo in resnično pa je tole: Bela Krajina nujno rabi galico' V zvezi s to nujno potrebo se čuje že tudi o pojavu raznih prekupčevalcev, ki bi znali zadrego ljudstva izkoristiti sebi v prid, kar pa upamo da jim bo preprečeno in onemogočeno s pravočasno preskrbo galice za ogrožene vinorodne kraje Bele Krajine!
*	Tržafani žive dolgo življenje. V tržaškem dnevniku Le Ultime Notizie« objavlja Ermanno Curet članek o ljudeh, ki so prejšnje stoletje v Trstu dosegli visoko starost, in prinaša nekaj zanimivih podatkov o tem, da kažejo prebivalci Trsta od nekdaj veliko trdoživost. Tako sta pri polni zavesti in pri vsej čilosti duha v 115. letu umrla delavec Anton Miklavčič in varovanec Zavetišča za siromake Kazimir Uram. Starost 108 let je dosegel armenski svečenik Aleksander Hadžadurdžan. 105 let je bil star. ko je umrl učitelj borjenja Bsrtolomeo Bertulini. 104 leta Giovanni Azzopardo, 101 leto železniški čuvaj Jožef Ban. 100 let pa s>o dosegli orientalski krojač Jurij Mandracles, Nicolo Foggia in Pietro Dorligo.
*	Vse tiste, ki sr hočejo res naučiti italijanščine, opozarjamo ponovno na učno knjigo: Dr. Grad. Italijanski tečaj za Slovence, v 12 zvezkih s 60 lekcijami. Vsnk zvezek bo obsegal najmanj 32 strani. Zvezki so v okusno vezani mapi. Prvi zvezek bo v kratkem dotiskan. ostali pa bodo izhajali 14dnevno. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenbur-gova ulica 3. s predplačilom 10 din. Ob prejemu vsakega zvezka se plača 15 din. Kdor plača vnaprej znesek 190 din, mu bomo pošiljali zvezke po pošti na lastne stroške.	(—)
*	Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani, Sv. Petra cesta 25. obvešča svoje članstvo v Ljubljanski pokrajini, da posluje še dalje tnko kakor doslej in tudi redno izplačuje posmrtmne. članstvo se prosi, da redno plačuje članarino prav tako kakor do sedaj. — Odbor.	(—)
Iz Ljubljane
u — Oficielni predstavniki pri današnji procesiji iz stolnice sv. Nikolaja se bodo zvrstili po naslednjem sporedu: Godba Kr. karabinjerjev in karabinjerji; odposlanstva stanovskih in ostalih zbornic in kor-poracij; direktorji in profesorji srednjih šol; ravnateljstvo pošte in telegrafa s predstavništvom Poštne hranilnice; ravnateljstvo železnic; sodišče: državno tožilstvo;' višje državno tožilstvo, predsednik
in svetniki apelacijskega sodišča: rektor in akademski senat vseučilišča; župan in Člani mestnega sveta: škof z Najsvetejšim v spremstv^u duhovščine, na vsaki strani po šest karabinjerjev; Zvezni podtajnik, poveljnik Armadnega zbora, Visoki Komisar, poveljnik divizije in njihovo spremstvo: konzuli tujih držav: generali brigade in generalni konzuli Prostovoljne milice
za narodno obrambo; podprefekt: polkovniki Kr. Vojske in konzuli Prostovoljne milice za narodno obrambo načelniki oddelkov Visokega Komisarijata; oficirji Kr. Vojske in Prostovoljne milice za narodno obrambo: državni in samoupravni nameščenci; skupine; karnbin.ierji.
u— Pogreb Jakoba Zalaznika v torek popoldne je pokazal, kako priljubljen ie bil pokojnik med ljubljanskim meščanstvom. Kljub izredno slabemu vremenu se ie ob uri pogreba zbralo pred kapelico sv Jakoba mnogo pogrebcev. zlasti številno pa so bili zastopani pokojnikovi stanovski tovariši. Pred kapelico, v cerkvi in ob grobu so mu zapeli v zadnje slovo člani pevskega društva »Slavec«, nato pa so truplo položili v rodbinsko grobnico. Blagemu pokojniku bodi lahka domača zemlja.
u— Za praznik RešnJcea telesa ie že
stara navada, da hišni posestniki okrase svoie hiše z brezovimi vejami. Vsako leto še dan ali dva pred praznikom kmetje pripeljejo brezovo zelenie naprodaj. Tudi letos je bilo v torek in včeraj videti po ulicah mnogo voz tega zelema. Ker ga ne pripeljejo po naročilu in so leto? izostali mnogi gorenjski posestniki, je bilo povpraševanje po njem veliko in je šlo dobro v denar.
u— Jutri bo petek 13. junija. Prazno-verni imajo zdaj veliko opravka in skrbi s tem usodnim datumom. Po njihovem mnenju bo šlo ta dan vse narobe, saj je petek že sam po sebi redno nesrečen dan. a če pade še na nesrečno številko 13. je mera nesreče polna. To seveda ne drži. ko bo jutršnji dan ravno tak kakršen je današnji ali pa ie bil včerajšnji. Razlika je le v tem, da se petek in številka 13
srečata malokdaj, enkrat, kvečjemu dvakrat na leto. včasih pa sploh ne. Vsi tisti, ki jim je praznoverje abstrakten pojem, bodo prav jutri začeli ta ali oni važen posel. ki jim bo prav tako uspel, kakor če bi ga včeraj ali katerikoli drugi dan.
u— Nova gimnazija v Ljubljani. Škofijski zavod sv. Stanislava iz St. Vida se je z gimnazijo preselil v Ljubljano in bo v prihodnjem šolskem letu pouk na gimnaziji reden. Dosedanji zavodovi gojenci morajo vložiti prošnje za sprejem do 15. julija škofijskemu ordinariatu. sprejemni izpiti za prvi razred pa bodo 24. t. m
Dr. Jože Flajs
specialist za notranje bolezni
ordinira v Cigaletovi ul. 11 pritličje (pri deželnem sodišču)
Profesorski odbor za socialno pomoč v Ljubljani nujno poziva vse profesorje odnosno njih svojce, ki so se po 1. aprilu t. 1. naselili v Ljubljani, naj se takoj zgla. sijo na I. moški realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica), da bodo izpolnili nove prijave za policijo. Tisti pa., ki ne žive
v	Ljubljani, naj se nemudoma javijo svojim občinam.
u— Učiteljski odbor za socialno pomoč v Ljubljani. Vsi učitelji, ki so se po 1. aprilu naselili v Ljubljani, pa še niso izpolnili obeh prijav o bivanju za policijo, naj se čimprej zglasijo pri učiteljskem odboru za socialno pomoč v Frančiškanska ulici 6, soba 12, da izpolnijo te prijave, ki morajo biti do 15. t. m. na policiji. Učitelji, ki ne stanujejo v Ljubljani, naj se javijo na svojih občinah.
u— Sprejemni izpiti na I. drž. moSki gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica) bodo v torek, dne 24. t. m. Prošnje, kolkovane z 10 din. se bodo sprejemale v ravnateljev! pisarni 20., 21. in 23. t. m. od 8. do 12. dopoldne. Prošnji je treba priložiti rojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli (šolski izkazi alJ druga letna izpričevala ne veljajo!). — Ravnateljstvo.
u— Sprejemni izpiti za I. razred na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Resljeva cesta 10) se bodo vršili 24. in 25. junija ob 8. uri v poslopju državne učiteljske šole na Resljevi cesti št. 10 Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu. naslovljene na ravnateljstvo in kolkovane z lOdinarskim kolkom, se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni 20., 21. in 23. junija od 8. do 11. ure, in sicer 20. junija od A do L, 21. od M do R in 23. od S do ž in zamudniki. Prošnji, ki naj bo pisana na vzorcu, ki se dobi pri šolskem slugi, in na celi poli, je priložiti krstni list in izpričevalo o dovršenem IV. razredu osnovne šole in morebitno izpričevalo višje osnovne šole. — Sprejemale se bodo učenke, rojene v letih 1928. do 1931. Pri oddaji prošnje bo vsaka učenka zvedela, kdaj in kje bo delala izpit.
u— Dve prometni nesreči. Včeraj zjutraj se je peljal inšpektor finančne direkcije g. Bogdan Zupan s kolesom v službo. Pred nunsko cerkvijo se ie zadela vanj neka kolesarka, tako da je Zupan padel s kolesa in si pretresel možgane. — Prav tako si le pretresla možgane 181etna služkinja Minka Zupančeva. V Metelkovi ulici je padla s kolesa in so jo morali reševalci prepeljati v bolnišnico.
u— vokalni in simfonični koncert Glasbene Matice ljubljanske. V ponedeljek 16. t. m. bo nastopil orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice, ojačen s člani opernega orkestra, na koncertu in bo izvajal v drugem delu tri točke: Dall'Aba-cov staroklasični cerkveni koncert za godala. zadnjo Lajovčevo orkestralno skladbo Pesem jeseni za veliki orkester in šker-jančev novi klavirski koncert, pri katerem bo nastopil kot solist naš najboljši pianist
vi	rtu oz, rektor Anton Trost. Dirigiral bo vse tri orkestralne skladbe dirigent L. M. skerjanc. V prvem delu koncertnega sporeda bo zapel pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča osem mo-tet in madrigalov našega slavnega rojaka Jakoba Petelina-Gallusa. sodobnika Pale-strine. Koncert bo ob 20.15 v veliki dvorani hotela Union. Predprodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgu.	(_)
u— Zveza dospodinj vabi svoje članstvo k skupnemu ogledu razstave moderne slovenske umetnosti v Jakopičevem paviljonu pod veščim vodstvom. Zbirališče pred vhodom v petek 13". t. m. ob 16. uri. (—) u— Za socialno akcijo Rdečega križa, sta darovala gospa in gospod Mira in Janko Lajovic v počastitev spomina gospoda Jakoba Zalaznika 100 din. Iskrena hvala.
u— Mrakovo gledališče (Frančiškanska dvorana). Sobota 14. junija »Sinovi Starega Rimljana«. Cene od 15 do 2 din. (—) u— Pri pogrebu g. Joška Pogačnika so peli člani pevskega društva »Slavec«, kakor nam naknadno sporočajo.
Vcerai na trgu
Tržni dan pred današnjim praznikom je bil zelo živahen in trg je bil dobro založen. Gospodinje so prihifcle v velikem številu in pridno nakupile vse potrebščine za praznično kosilo. Zalaganje trga s potrebščinami se naglo normalizira, da se da že zdaj dobiti vse, kar je potrebno. Neprilikc pa delajo prodajalkam uradno določene cene in pa uvedba tehtnic za prodajo namesto prejšnjih meric. So pa še vedno tudi take gospodinje, ki so trdno prepričane da je prodaja na merice cenejša in da tudi več dobijo na ta način. Kar vesele so, če opazijo, da ta ali ona branjevka naskrivaj prodaja na merico in brž napravijo neprodiren zid okrog nje, da bistro oko tržnega nadzornika ne bi opazilo, kaj se dogaja. Včeraj je bilo na trgu nekaj graha, ki ga je prodajalo par branjevk na merico. Ob tej priliki se je dovolj jasno videlo, kako je z mericami. Grah je bil naprodaj merica 3 din; ena branjevka je imela merico, ki je držala kvečjemu nekaj dkg, druga pa dvakrat večjo, ne ena ne druga pa ne Di dala četrt kg. Grah js bil kaj kmalu razprodan in nobena gospodinja se ni pritožila, da je predrag. Pa kaj bi se! Saj so ga prodajale branjevke dobro mero, tako zvrhano, da je padal kar čez rob nazaj v koš!
Ogromna večina branjevk in branjevcev pa prodaja na tehtnice, kakor je predpisano. Uradna tabla sredi trga tudi- de'a preglavice nekaterim. Na njej so maksimirane cene za zelenjavo in krompir. Ven-
dar mora večkrat nastopiti tržni nadzornik ali mestni stražnik, ker drugače tu ali tam zastane kupčija. Tej ali oni prodajalki se zdi, da so cene za njene pridelke prenizke,
in si pomaga iz zadrege na ta način, da skuša prodati dražje. Včasih uspe. Mnogo je naivnih gospodinj, ki rade nasedejo. Marsikatera Ljubljančanka pa je zelo energična in se zna pretiranim cenam postaviti po robu. Vendar so primeri, ko mora roka postave vmes poseči, vedno bolj osamljeni in se čuti tudi na trgu z vsakim dnem vedno več potrebne discipline.
Včerajšnji trg je bil še posebno dobro založen z vsakovrstno zelenjavo, čebulo, domačo in inozemsko, ter češnjami. Najvišje cene zelenjavi so bile določene za vrtni radič do 10 din kg, listnato špinačo do 8, kolerabo 8 do 10, domači krompir do 2.50 din in domača čebula 5 din kg. Mnogo j je bilo tudi zeljnatih glav, motovilca, pe- i teršilja in vsakovrstne druge zelenjave za ' kuho in za juho. Mnogo je bilo tudi italijanske bele čebule po 14 in 16 din kg. Naše gospodinje so se je v začetku močno branile, zdaj pa rade segajo po njej, ker so spoznale, da je zelo dobra, celo boljša • od domače. Včeraj je bila naprodaj tudi goriška rdeča čebula po 16 din, kg, zelo lepa. Vedno več je novega krompirja. Padla mu je tudi cena in je veljal po večini 10 din kg, le tu pa tam ga je prodajala katera branjevka po 12. Na trgu je bilo tudi korenja, repe. kisle repe in kislega zelja. Pri prodaji slednjih dveh je moral delati red stražnik. Jajca so bila po 1.75 do 2.25 komad. Par branjevk je imelo zelo lep fižol v stročju. Stojnice so bile postavljene včeraj skoraj na vsem Vodnikovem trgu, le majhen košček je bil prazen.
Mestna aprovizacija je prodala v treh paviljonih nove tržnice ob Ljubljanici veliko cenenega fižola in starega krompirja. Povpraševanje je bilo zelo veliko. Stalne branjevke in branjevci za stolnico so bili tudi dobro založeni s skoraj istimi potrebščinami kakor prodajalke na Vodnikovem trgu. Posebno mnogo so imeli češenj po 20 do 28 din kg. Trg je bil zelo dobro založen z vsem, največ pa je bilo na prodaj solate, čebule in češenj.
Naše gledališče
drama
Začetek ob 19.30 uri
četrtek, 12. junija: »Cigani«. Izven. Ljudska predstava. Cene od 14 din navzdol. Petek, 13. junija: ob 15. uH: »Komedija zmešnjav«. Izven. Ljudska predstava. Cene od 14 din nazdol. ob 19.30: »Ana Christie.« Izven. Cene od 20 din navzdol. (Igrala bo skupina mariborskih slovenskih igralcev.)
Sobota, 14. junija: »Učenjak«. Red B.
Ljudska predstava po znižanih cenah o<l 14 din navzdol bo drevi na praznik v četrtek ob 19.30. Ponovili bodo Milčinske-<ra veselo igro »Cigani«. Zabavno dejanje, ki pokaže zmede, nastale zaradi bega ciganov iz občinskega zapora se godi v pro-vincialnem mestecu. Igrali bodo naši komiki: Daneš. Cesar, Lipah ter Nablocka, Peček. Gabrijelčičeva, Drenovec, Rakar-jeva, četvorico ciganov pa: V. Juvanova, Slavčeva, Potokar in Novak. Aktualne kuplete bosta pela Jožek in Ježek. Režiser: prof. Šest.
V petek bosta v drami dve predstavi,
in sicer ob 15. uri Shakespeareova »Komedija zmešnjav« kot ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol v običajni zasedbi. Delo ima v odličnem Oton Župančičevem prevodu kot komedija s čudovitimi zapleti velik uspeh. — Zvečer ob 19.30 bodo ponovili mariborski slovenski igralci 0'Neil!ovo igro »Ana Christie« s Kraljevo v naslovni vlogi. Veljale bodo znižane cene.
OPERA
Začetek ob 19. uri
četrtek 12. junija ob 15.: -=>Frasquita.« Izven. Gostovanje Z'ate G ungjenčeve. ob 19.: »Don Kihot.« Red četrtek. Petek. 13. junija: Baletni večer. Red Torek.
Sobota, 14. junija: »Don Kihot«. Red A.
Danes na praznik popoldne ob 15. uri bo gostovala Zlata Gjungjenčeva v Lehar-
jevi »Frasquiti«, v kateri je v prejšnji sezoni nastopala s Franclom ob stalno razprodanih hišah. Ker je glasbeni del operete pisan v skoraj opernem stilu, imata oba pevca v števiinih dvospevih najlepšo priliko, da se pevsko razmahneta do najvišje mere.
Abonente reda četrtek opozarjamo, da bodo imeli drevi ob 19. uri predstavo Mas-senetove opere »Don Kihot« s Primožičem v naslovni partiji. Muzikalno rafinirano kompenirano delo se odlikuje predvsem z izredno lepimi liričnimi nastvoji. Različ- ; na razpoloženja so zajeta z vso invencioz-no Massenetovo tenkočutnostjo ter pod-črtavajo učinkovito dejanje, posneto po cervantesovem romanu. Sanča Pansa bo pel Betetto. Dulcinejo pa šnanova.
Valerija Kejbalova in Friderik Lupša bosta pela. v nedelo zvečer ob 19. uri glavni partiji v Gounodovi operi »Faust«. Heybalova bo pela prvič na našem odru' Margareto, Lupša pa partijo Mefista. Na nastop obeh mladih, mnogo obetajočih pevcev opozarjamo.
+
MRAKOVO GLEDALIŠČE
Sobota, 14. jun. ob 19.30: Mrak, »Sinovi Starega Rimljana:: (frančiškanska dvorana).
Italijanski tečaj
XXXVI.
Predloga a, da. Preposizioni a, da.
Predlog a. Poleg primerov, kakor n.pr. rispondo al padre odgovarjam očetu, porto una bottiglia di vino al vicino nesem steklenico vina sosedu, kjer ima a samo to nalogo, da tvori dajalnik (3. sklon), in se v slovenščini izraža le s končnico samostalnika, imamo tudi zveze, kjer je ohranil Predlog a svoj prvotni pomen in se prevaja v slovenščini s predlogi: v, na, pri, ob. Tako vedno pred mestnimi imeni: a Lubiana v Ljubljani, v Ljubljano, a Trieste v Trstu in v Trst, pa tudi: a časa doma, vado alla posta grem na pošto, andiamo al ballo gremo na ples, sono stato al-1'albergo bil sem v hotelu, a mezzogiorno o poldne, a mezzanotte o polnoči, alle due ob dveh, alle tre ob treh, all'una ob eni. V nekaterih primerih ga prevajamo z: po, n. pr. a venti lire il chilo po dvajset lir kila, a poco a poco po malem, polagoma, a buon mercato (prezzo) po ceni, a due a due po dva in dva.
S predlogom »na« ga prevajamo v primerih kakor: a chili na kile, a ceste na koše, a mucchi na kupe, a memoria na pamet, prendere a imprestito na posodo vzeti, dare a imprestito na posodo dati, (isto je prendere a presti to toda dare in prestito), invitare a cena povabiti na večerjo, invitare a pranzo povabiti na kosilo. Prav tako rabimo v slovenščini »na« ali pa kak pridevnik v primerih kakor: il molino a vento mlin na veter, un battello a vapore parnik (ladja na paro), una segheria a vapore parna žaga.
Zapomnimo si še fraze: andare a piedi iti peš, andare a cavallo jahati (toda in bicicletta s kolesom, in barca s čolnom, in vettura, in carrozza z vozom, in automobile z avtom). Vedno se rabi a z glagolom giocare igrati (se): alle car-te kvartati, alle bocce balinati, ai birilli kegljati agli scacchi šahirati.
Pred imeni dežel se rabi na vprašanje kje? in kam? predlog »in« brez spolnika: in Italia v Italiji, v Italijo, andare in
Francia, essere in Francia, toda povsod drugod moramo staviti spolnik pred
imena dežel: La Germania, venire dalla Spagna iz Španije, la Grecia, 1'Inghiltera, la Russia, la Turchia, la Svizzera (zvicera) itd.
Predlog da.
1.	Pri imenih mest in dežel pomeni »iz«: da Roma iz Rima (mestna imena brez spolnika), dallltalia iz Italije, venire dalla Spagna.
2.	Pri imenih oseb pomeni vse troje: kje, kam in odkod, tu odloča o pomenu glagol: siamo venuti dal sarto smo prišli od krojača, siamo andati dal sarto smo šli h krojaču, siamo stati dal sarto bili smo pri krojaču.
3.	Pri občih imenih izraža namen: un bicchiere da vino vinski kozarec (poln ali prazen), una veste da camera domača obleka, carta da lettere pisemski papir. (Ali boste sedaj ločili: ima bottiglia di vino steklenica vina, una bottiglia da vino steklenica za vino, la bottiglia del vino steklenica z vinom?).
4.	Časovno: sono a Lubiana da trw giorni sem v Ljubljani (že) tri dni.
5.	Načinovno: parla da galantuomo govori kot poštenjak.
Vaja. Prevedite: Očetove srajce in bratovi robci (il fazzoletto) so pri perici (la lavandaia). Mesto Ljubljana je glavno mesto ljubljanske pokrajine. Davi je prišel stric iz Rima, prinesel mi je zlato uro in svilene ovratnice. Kupili smo kilo orehovih jederc (i gherigli), dve kili rozin (uva passa) in nekoliko navadnega mila (sapone orainario). Imate testenine? (pasta asciuta, art. part.!) Natakar, dajte mi sadja (le frutta), prosim! Želite divjačine (art. part.) ? Prinesite mi pol litra piva in četrt (un quarto) črnega vina. Obju-bili ste nam, da pridete o poldne, a niste prišli niti (nemmeno) ob dveh. Koliko dni ste že v Ljubljani? Vi ste pravkar (or ora) prišli od krojača, mi pa (e noi) gremo k čevljarju. Pojdete peš ali se boste peljali?
Slovo italijanskih gasilcev
Ljubljana, 11. junija.
Prav med prvimi našimi oblastvi, ki so prišla v Ljubljano, so bili tržaški poklicni gasilci, že na veliko nedeljo 13. aprila ob 7. zjutraj je namreč prišel v Ljubljano komandant tržaškega gasilskega zbora dr. ing. Conigi ter je s seboj pripeljal moštvo 87. gasilskega zbora. Z oficirjem g. Pollanom je v Ljubljani ostalo 10 mož z motornim vozom in opremo. Toda tržaški gasilci k nam niso prišli samo na obisk, temveč so takoj po prihodu v Mestni dom, kjer so se nastanili, odhiteli z domačimi gasilci gasit intendančna skladišča na Kodeljevo. Prva skrb jim je bila — pomoč bližnjemu, ki so jo ves čas s stalno pripravljenostjo izkazovali Ljubljančanom ter se z ljubljanskimi gasilci kosali v požrtvovalnosti pri vseh požarih in pri vseh reševalnih vožnjah. Ko je prvi mesec minil, se je moštvo izmenjalo in z novim moštvom je prišel tudi drugi oficir gosp. Barbieri, sedaj je pa poveljeval vodu oficir conte Valentini.
Danes se tržaški gasilci poslavljajo od Ljubljane, predvsem pa seveda od svojih poklicnih in prostovoljnih tovarišev. Zbrali so se k skupnemu kosilu poveljnik 87. zbora gasilcev Tržaške province g. dr. ing. Conigi, poveljnik gasilskega zbora Goriške province g. ing. Del Neri, zastopnik ministrstva notranjih zadev g. ing. Malagamba v spremstvu oficirjev, podoficirjev in gasilcev tržaškega in goriškega gasilskega zbora iz okolice Ljubljane, predvsem pa seveda ljubljanski vod s poveljnikom con-
tejem Valentinijem in pa načelnik mestnega zaščitnega oddelka gosp. Grasseili, šef mestnega gasilskega odseka gosp. inž. Gričar, predsednik Gasilske zajednice g. dr. Kodre ter gasilski inšpektor gosp. inž. Dolenc kot zastopnika prostovoljnih gasilcev vse Ljubljanske pokrajine, prav tako pa vsi poveljniki, častniki, podčastniki in moštvo mestne poklicne gasilske čete.
Slovesa se je udeležil tudi župan mesta Ljubljane g. dr. Juro Adlešič, ki je v poslovilnem govoru posebno naglašal veliko veselje, da je med tržaškimi in domačimi gasilci, prav tako pa tudi med tržaškim poveljstvom in vodstvom mestnega gasilskega urada ves čas vladalo najlepše soglasje ter se takoj razvilo pravo gasilsko tovarištvo. Na kratko je opisal požrtvovalno sodelovanje tržaških gasilcev z našimi poklicnimi in prostovoljnimi gasilskimi četami kot dober zgled vsem občanom, naj bi tako naglo tudi med drugimi poklici in stanovi zavladalo tako prisrčno in prijateljsko tovarištvo. Predvsem se je pa gospod župan zahvalil g. komandantu dr. inž. Conigiju in sploh predstavnikom tržaških in goriških gasilcev ter vsemu prejšnjemu in sedanjemu moštvu z najtoplejšimi željami za nadaljnje sodelovanje, obenem je pa izrazil prepričanje, da bodo stiki med tržaškimi ter ljubljanskimi gasilci rodili najboljše uspehe za napredek gasilstva v obeh sosednih provincah in vsej kraljevini Italiji. Govorili so še dr. inž. Giorgio Conigi, poveljnik 87. zbora gasilcev v Trstu, dr. Kodre, starešina gasilske zajednice, in drugi.
Gospa Nuša španova nastopi drevi v vlogi Dulcineje v oper! »Don Kihot«
Rdeči križ poroča
Rdeči križ, poizvedovalni oddelek, je prejel nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b.
Arsenovič Pepca, Ažman Joža;
Baumann Mihela, Karol, Benegalija Terezija, Benigna sestra, Berlot Marija, Bevc Franc, Bobinac Milka, Boič Mirko, Božanin Nežika, Brate Ivan, Burič Danica;
Cerkvenik Albin, Cesar Franc;
čermelj Joško;
Dekleva dr. Leon, Dimitrijevič Jovan, Djakovič ing. Bogomir, Dolinšek Gustav, Djordjevič Zofka, Dračič Jožefa roj. Gor-jup, Dukič Milan, Dular Olga;
Ekerovič Jovan, Vukosava, Eržen dr. Anton;
Glušič Marica, Golič Stana, Golmajer Dušan, Gorjup, Jožefa Marija, Goršič dr. Franjo, Grabrijan Nada, Grba Ljubica, Grčič Dragi, Guštin Marija;
Honig Viljem, Horak Marija, Hrastar Anton, Hudeček Franc, Hvala Olga;
Igličar Marija, Ilič Mate:
Jakuš Jože, Jeklič Pavla, Jeločnik Ivo, Jelovac Vlado, Jerman s. Gotharda, Jer-nič Dejan, Jovanovič Jelica, Jukič Milen-ko, Jurasek Jaromir;
Kaluža Ivan, Kamazint Oskar, Kampa-relič Žiko, Kavčič Angela in Sonja, Kavčič Betty, Kejnig Anatolij, Helena, Kesel Poldi, Kitak Franc, Kneževič Blagoje. Kneževič ing. Peter, Koch dr. Franjo, Kočar Ivanka, Količ Radmila, Kovač Janez, Kovač Silva, Kovačevič Ravka, Kovačič Anton z ženo, Kramar Matilda, Krošel Ro-sina, Krkoč Friderik, Krstič Petar, Kula-kov Dimitrij, Kunst Antonija.
Lendič Ivanka, Levstik Edo z družino, Lipolt Renato in žena, Logar Vladimir, Lukanovič S. Kamilo, Lužar Julijana;
Mayer Angela, Manželej Ala, Maleševič Jelka, Marinkovič Zaga, Martinčič Anica, Mazi Vera, Megušar Ivan, Mihajlovič Minka, Močnik Albina, Mozetič Pavle;
Nemec dr. Anton, Nešič Marija, Nežič Milica, Novak Francka, Novakovič Radmila.
Oberstar Ana;
Pangeršič Mici, Pantič Fani, Pegan F. Franc, Pelko Ivan, Penežič Ladika Dra-
guti, Petejan Janko, Petrič Marija, Popo-vič Gliga, Povko Simon, Pranst Franja, Primožič Jernej, Pupis Ivan, Marija, Puš-njak Feliks;
Ravlič Ana And jelko, Rehberger Joža, Rekef Ciril, Reder Vladko, Rot Mirni, Rožič Jožefa;
Sancin ing. z družino, Savič Draga, Se-trakova Ljudmila, Simovič Milena, Simej-novič Radomir, Sirošiš Ana, roj. Gliha, Smolej s. Odorika, Spasojevič dr. Valentina, Srdač Helena. Srečkovič ing. Milo-rad, Stanimirovič Nada, Stankovič Pepca, Sulič Miloš;
šega Marija, štiblik Andrej z družino;
Tesič Milutin, Toplikar Micka, Treven Rafael;
Ulaga Mici, Urbas Malči, Uroševič Dra-gič, Usmiani Djordje, Usmiani Josip;
Vavpotič Ljudmila, Vidmar Ivan, Vidmar Milena, Vranic Milena, Vučkovič Milena, Vukčevič Nikola, Vujadinovič Ruža;
Ziherl Slavko, Zorman Kruna, ZrimšeK Ivan;
Žumer Rozi.
Naprošamo, da se svojci doli navedenih Javijo v pisarni na Miklošičevi c. 22-b:
Halužan Mladen, Hiti Rudolf, Palčič Branko, švajger Ervin.
Radijski spored
Četrtek 12. maja 1941-XIX. 8.15: Poročila. — 8.30: Koncert nabožne glasbe. — 11: Peta maša iz bazilike sv. Anuncijate v Florenci. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Slovenska glasba.
—	13.: Napoved časa, poročila iz Rima. — 13.15: Uradno poročilo generalnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Orkestralna glasba. — 14.: Poročila. — 14.15: Vokalni simfonični koncert. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Ambrozian-ski trio. — 17.40: Razna glasba. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Simfonična glasba. — 20.: Napoved časa. poročila.
—	20.20; Pojasnila k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30: Operna glasba. — 20.40: Mavrica, pesmi. — 21.15: Orkester Strappini. — 21.45: Godba na lok. — 22.15: Slovenska glasba. — 22.45: Poročila v slovenščini.
Tri ljudske bolezni
Rak, jetika In revmatizem - Tuberkuloza je v veliki meri bolezen
civilizacije
Rak, revma in tuberkuloza so danes prave »ljudske bolezni«, ki jim medicinska znanost posveča največ skrbi. Z njimi se je bavil tudi Dunajski medicinski teden, ki se je vršil te dni ob udeležbi zdravnikov 22 narodov.
Glede jetike je bil čas, ki ga je označeval poseben
strah pred bacili. Tako nevarna, kakor so si jo ljudje predstavljali, pa vendarle ni. Iz poročila, ki ga je podal prof. dr. Hamburger na omenjenem tednu, je razvidno, da je bacil jetike za svetlobo in sveži zrak zelo občutljiv. Ta dva činitelja ga kmalu umorita. Navzlic temu pa se človek le težko izogne okuženju, kajti človek sam skrbi za raz-širjevanje bolezenskih klic.
Ze en sam dih lahko zadostuje, da se nekdo okuži. Vsak človek je namreč nagnjen k temu, da mora njegov organizem reagirati na povzročitelje, ki vdrejo v njegovo telo. Ustvari se najprvo »primarni efekt« v dihalih in telo postane takoj preobčutljivo za tuber-kulin, za strup, ki ga izločajo bacili. Da-li se potem razvije bolezen ali ne, pa je odvisno od
obrambne sile, ki jo ima telo, od starosti, prehrane, podedovanega nagnjenja in načina življenja. Otroci so v prvih življenjskih letih nedvomno v večji nevarnosti, kajti njih organizem, ki je v močnem razvoju, ne razpolaga s potrebno odporno silo. Prav tako je doba pubertete doba povečane nevarnosti. Od 6. do 10. leta pa se infekcija bolj
redko izcimi v bolezen. Toda jetika je predvsem civilizacijska bolezen. Tesna stanovanja, nenavajenost na sveži zrak in neprilično vreme pospešujejo obolenje. Športno gibanje je ljudi v tem pogledu že krepko utrdilo, jetika je nekoč zahtevala neprimerno več žrtev nego danes, ko ljudje bolj cenijo sonce, sveži zrak in gibanje.
če se bolezen pojavi neposredno po oku-žitvi, zavzame lahko najrazličnejše oblike, ki jim tuberkuloze često
niti ni opaziti. Ne samo pljuča, temveč tudi dihala sploh in žilni sistem lahko postanejo ognjišča bolezni. Marsikdaj se človek okuži pet ali deset let prej, nego bolezer sploh opazi. Pri teh poznih oblikah jetike se bolezen omejuje večinoma na en sam organ, zlasti na pljuča.
Prof. Priesel pravi, da je poleg rentgenske preiskave vedno svetovati tudi preizkušnjo s tuberkulinom. Pri tem, zlasti pri otrocih, nikakor ni potrebno misliti vedno na injekcijo. Lahko zadostuje, da se tuberkulin
vdrgne v kožo ali pa uvede z neznatnimi praskami s topo iglo. Ta tuberkulin, ki ga je Robert Koch nekoč odkril, da bi rabil kot zaščita proti tuberkulozi, se, kakor znano, kot zaščitni pripomoček ni obnesel. Pogosto-ma pa je mogoče doseči z njim znatne zdravilne uspehe. Tako je prof. Kutschera poročal o svojem očetu, ki je bil sam bolan za tuberkulozo in ga je Koch
obravnaval s tuberkulinom pozneje pa je kot zdravnik s tem pripomočkom sam imel lepe uspehe pri določenih vrstah jetike. Prof. Kutschera razlikuje je-tiko, pri kateri je povzročitelj še v »pre-mikalni vojni«, in jetiko, pri kateri se je med telesno obrambo in povzročitelji dosegla nekakšna uravnovešena »položajna vojna« v zadnjem primeru utegne obravnava s tuberkulinom telesu priskrbeti počasi
premoč nad povzročitelji
Posebno dragoceno je zdravljenje s tuberkulinom pri ietičnih, ki niso prav nič bolni. pa imajo posebno občutljivost za povzročitelje in njih strup in se zato počutijo zelo težko bolne. Tu je mogoče s tem, da se počasi privadijo s tuberkulinom, doseči pravo »ozdravljenje«.
Z vprašanjem, da-li sme jetična žena imeti otroke, se je bavil prof. Br&uning. V svoji tridesetletni ptaksi je doživel primere, da so se nosečim ženskam odprla celo že davno zaprta ognjišča tuberkuloze. Toda v drugih primerih je doživel tudi to, da se je bolezen med nosečnostjo sama od sebe ozdravila. Marsikatera ženska postane v tem stanju pač slabotnejša, druga pa močnejša. to se
ravna po konstitucijl. Po prof. BrSuningu tuberku'oza vsekako ni razlog, da bi morah nosečnost prekiniti,
kajti če to storimo, smo pač s sigurnostjo ubili otroka, ki bi se po vsej verjetnosti rodil zdrav, nismo pa sigurni, da bomo mater s to prekinitvijo obvarovali nevarnosti. Vsekako pa bi morali vse noseče ženske z rontgenskimi pregledi stalno nadzorovati, kajti za tuberkulozo bolna ženska zahteva v tem stanju
posebne skrbi Bolnice bi bilo treba tudi učiti, kako naj se ravnajo, da bi svojega otroka pozneje ne okužile. Jetična ženska lahko mirno doji, ne da bi se ji bilo treba bati, da bo otroka inficirala, držati pa se mora vseh pravil previdnosti.
Sam je zgradi!
trinadstropno hišo
Mesto Tojonaka v okrožju Osake na Japonskem ima posebnost, s katero se lahko pobaha pred vsakim tujcem: trinadstropno betonsko hišo, ki jo je zgradil od tal do vrha en sam mož, neki Hirano.
Pred vsem je občudovanja vredna njegova potrpežljivost, kajti vrli Hirano je moral delati celih štirinajst let in pri tem se mu je, zlasti v prvih letih, neredko v enem dnevu podrlo vse, kar je bil postavil in preizkušal tedne in mesece. Pripomniti je namreč treba, da ni imel Hirano nobenega teoretičnega in praktičnega pojma o stavbarstvu.
L. 1923., ko je Japonsko obiskal straš-
ni potres in porušil tudi njegovo mesto, se je odločil, da sam zgradi nekaj, kar bi lahko kljubovalo naravnim silam. Ker ni imel nobene finančne pomoči in tudi nobenih pomočnikov, niti s strani svojih sorodnikov, ki so ga smatrali za blaznega, je moral čakati do 1. 1927. preden je začel z lastnimi rokami in maloštevilnimi sredstvi, ki si jih je bil pritrgal od ust, graditi novi dom. Po 141etnem delu je končno stavbo postavil in to je, kakor smo že omenili, trinadstropna hiša. Potreboval je zanjo 16 ton cementa in 10 ton železa, potrošil pa je zanjo 25.000 jenov.
Ozemlje in prebivalstvo
Sinje
Sirija je širno ozemlje, ki meji ob Sredozemsko morje baš tam, kjer sega to najgloblje v azijsko celino. Na severu meji ob Turčijo, na jugu ob Palestino in Trans-jordanijo, na vzhodu ob Irak. Njegova površina znaša 200.000 km, prebivalstva pa šteje 3 milijone in pol. Večinoma so to Arabci in Beduinci. To ozemlje je nad vse važno, kajti preko njega gredo in na njem se križajo vse velike proge možnih zvez med Evropo in Egiptom po eni strani, med Sredozemljem in mosulskimi petrolejskimi polji na drugi strani.
L. 1919 so Sirijo kot »mandat« izročili Franciji, ki je imela stike s to deželo že davno prej, celo v dobi križarskih vojn.
Francija je v teh dvajsetih letih od sve-
tovne do sedanje vojne razdelila Sirijo v več predelov, to je v piavo Sirijo s prestolnico Damaskom, v Libanonsko republiko, kjer prebivajo po večini kristjani, z glavnim mestom Bejrutom, ter v guberna-torata Latekijo in Džebel Druzov. Imeli pa so s prebivalstvom težko stališče, kakor poudarja »Popolo di Trieste«, kajti vsi Sirci so se čutili po velikih obljubah neodvisnosti med svetovno vojno ogoljufane in so se francoskim oblastem upirali. Spopadi so bili pogosti. Toda vse zgodbe o strelih, ki so jih morali Francozi sprožiti v zadnjih dvajsetih letih, da so obdržali Sirijo, so stare zgodbe in izgubljajo vsak pomen pred zgodbo, ki se je začela z angle-I škim vdorom v to deželo.
Dirka na življenje in smrt
Neki rejec severnih jelenov je odšel na švedskem na planino Nasfjallet, da bi od tam privedel čredo teh živali. Baš se je odpravljal z njimi v dolino, ko je pred njegovimi očmi planil ogromen brkati ser enemu izmed jelenov ob koncu črede na
Prva električna cestna železnica
Prva električna cestna železnica je bila tista, ki je pred šestdesetimi leti, v maju 1881, stekla med Berlinom in predmestjem Lichterfeldejem. Zgradila jo je tvrdka Siemens & Halske. Tok je šel skozi tirnice. Na točkah, ki so bile določene občinstvu za prehod, je bila proga izolirana in tramvaj je te točke prevozil s silo vztrajnosti. Motor je bil montiran med osmi. Policija je brzino omejila na 20 km na uro, toda tramvaj je tudi z 20 potniki premagoval klance lahko z brzino 30 do 40 km. Proga je bilo dolga 2 km ln pol. L. 1890. so vozove na tej progi opremili s trolle-yem. Najstarejša med vsemi električnimi
hrbet in mu začel s kremplji in kljunom trgati kožo in meso.
Čreda je v paniki zbežala, z njo tudi napadena žival, ki si ni mogla iznebiti ujede na svojem hrbtu. Ta dirka na življenje in smrt je trajala osem kilometrov, dokler se ni severni jelen zgrudil. Pozneje se je brkati ser ujel v past, a mu je uspelo izginiti s pastjo vred.
Kulturni pregled
Smrt mladega pesnika
10. t. m. ponoči je v navaki težke duševne depresije podlegel bolesti in nesreči, ki sta mu spremljali mlada leta, pesnik Joža Šeligo. Tragedija mladega pesnika je v časih, ko padajo države m narodi in ko za vojno katastrofo s tisoči človeških žrtev zadcsča le nekaj vrstic v iistih. neopazen pojav na obodu človeškega dogajar nja. Zakaj naš čas nima ne časa ne čuta za osebne drame, ki jih je vse preveč in ki morda prenehajo biti drame, ko postanejo splošen pojav. Tudi življenje in smrt Jože Šeliga sodi med take neopažene drame. Bil je človek, ki je hotel izžrvijati ▼ oblikah lirične poezije svojega rahločutnega duha; veroval je v poezijo, v svoje poslanstvo, v plemen rt ost svojih stremljenj. Na kratki življenjski poti je moral bridko občutiti tragično nasprotje med voljo in močjo. Hotel je mnogo, visoko, a ni mogel kvišku. Morda bi se mu stvarjalma nadarjenost še razvila, toda v razmerah, ki so mu zastrupljale zadnja leta, v bolezni, ki mu je rzpodjedala peruti diuba, se ni mogel dvigniti. Njegov obračun s samim seboj, v navalu groze pred življenjem, ki je postalo težje od sunrti, je značilen zaključek drame človeške osebe, ki se ni mogla znajti ▼ stvarnosti sveta. Tako padajo na tla metulji, ki so se prebudi« ob nepravem čas«; vzame jih zapoznela zima.
Joža Šeligo, znan tudi kot sodelavec »Ljubljanskega Zvona«, je izda)! lansko leto pesniško zbirko, ki sama po sebi ni slaba; vsebuje nekaj pesmi, katerim se sacer pozna nota začetništva, vendar je med njimi marsikatera dobra. Šeligo je pred izidom zbirke prihajal v redakcijo in pripovedoval z zanosom, z ognjem v očeh o svoji bodoči knjigi. Bil je v tem trdem, žalostnem času entuziast lepote, čustva in poezije; človek, ki se je veselil svoje knjige tako, kakor mati otroka, ki se ji giblje pod srcem. Ko sem ga opozarjal na gmotne težfcoče, na stroške, ki bo z njimi še bolj crtežkočil svoj
položaj, se je zdel podoben tej dobri bodoči materi, ki je voljna prenesti vse trpljenje, samo da zadosti prvinski potrebi
Joža Šeligo
materinstva. Tako silno kakor materinstvo je bilo v Šeligovi duši pesniško hotenje; bilo je močnejše od njegove tvorne sposobnosti, in v tem je življenjski živec Še-ligove osebne drame Zbirka je izšla m je ostala mnogo manj opažena, kakor je pričakoval njen avtor, ki morda m mogel razumeti, da je sedanji prelomni čas izgubil smisel za poezijo, še več: za vse, kar je lepega in subtilnega. Kaj so mu pesmi o jesenskih in pomladnih razpoloženjih, o ljubici, a materi? Visokega speva misli m čustva, speva, ki bi morda pretresel tudi današnjega človeka, pa Šeligo ni bili zmožen.
Joža Šeligo se je rodil v Preserjah nad Ljubljano, tem nekje pod Žalostno goro. Barjanski svet in Žalostna gora sta izpel-
»Padalna mreža«
»Padalna mreža«, ki jo je izumil dr. John Wheeler, ravnatelj biološkega zavoda na Bermudih, utegne povzročiti prevrat v ribolovski stroki. Ta mreža je izdelana po načelu letalskega padala in deluje avtomatsko. Potopi se lahko okrog 850 m globoko, potem se vrne sama od sebe na površje s plenom v nekakšnem če-bru, ki je z njo zvezan po široki cevi. Mrežo obtežuje spočetka kos soli, ki se v vodi počasi topi, tako da se mora naprava, ki ji bremena končno zmanjka, vrniti na površje.
ni1a njegovo mladostno domišljijo z melanholičnimi podobami. Dovršil je gimnazijo v Ljubljani in potlej študiral na univerzi, pri čemer se je mora1! trdo boriti za življenje. Bil je krhek mladenič, duševno rahločuten. slabih živcev; tako obremenjen je zašel v vrtinec življenjskih bojev in v razmere, kjer posameznik, zlasti skromen in poetično nastro j en posameznik, nič ne šteje. Hodil je Cankarjevo pot na klanec.
»Prijatelj« (oktober 1940) je objavil ob izidu Šeligove zbirke razgovor s pesnikom, ki je dejal o tej poti:
»Tri leta sem živel kakoff pes Hudo je bilo nenehoma imeti pred očmi vedno isto bridko vprašanje: Kaj bcš danes jedel? Kje boš spal?... Ne ostane ti nič drugega, ka-koT biti odvisen od milosti znancev... Kako rad bi priznal znancu da si lačen. Pa ne moreš. Ne moreš! Ta prokleti ponos, edino, kar še imaš, ti brani «
Potem se je oženil, začel je verovati vase. v svojo poezijo; skušal se je socialno ustaliti. Ni šlo Le-ta pomanjkanja so neizprosno zapustila težke sledove: izčrpano živčevje je pritiskalo na duha Nastopili so trenutki obupa in težke depresite Izginile so vse nade, da preživi sebe in rodbino z ženo in dvema otrokoma Pred svojimi mračnimi vidiki se je naposled popolnoma zlomil Padel je z drevesa življenja kakor majhen, skromen list, ki se zanj nihče ne zmeni, saj trga vihar cefle veje in pretresa korenine. Taka je smrt lirika v na^ih dneh. Naj bo Joži Šeligu vsaj zemlja lahka in prizanesljiva! Vsi pa, ki smo ga srečevali na življenjski poti, ga obranimo v blagem spominu.
Nizka temperatura ohra njuje krompir in sadje
Baletni večer Kirbosovih
Po nekolikih baletnih večerih letošnje sezone smo imeli v ponedeljek priliko videti v naši operi tudi baletni par Ireno in Maksa Kirbosa. Ne da bi se hotel spuščati v podrobnosti njune tehnike, za kar se ne čutim poklicanega, bom skušal orisati njune prikaze bolj s splošno estetskega vidika. Irena in Maks Kirbos, on nemara še v večji meri kot ona, prav gotovo obvladata tehniko odlično. Njuno formalno oblikovanj teles je izkazovalo vseskozi pre-
Nemški državni zavod za hranitev živil je delal v zadnjih letih poskuse, da bi našel najprimernejši način za konserviranje krompirja in sadja. Ta živila je hranil v prostorih z različno temperaturo, in pri tem so ugotovili, da je nizka temperatura najprimernejša, da se krompir obdrži do maja in junija. Pri poskusih z najvažnejšimi zvrstmi krompirja se je izkazalo, da je mogoče s temperaturo 4 stopinj nad ničlo ali še nekaj nižjo praktično popolnoma zadržati kalitev krompirja. Krompir, ki je bil spravljen v klet na običajni način, v temperaturi od 7 stopinj nad ničlo in višje, pa se je hudo kvaril.
Tudi za jabolka je prava temperatura
nad vse važna. 2 do 3 stopinje Celzija so ugodnejše nego pol do 1 stopinje, ker si jabolka pri tej ugodnejši temperaturi ohranijo finejšo kakovost in jim meso ne rjavi tako rado' kakor v nižji temperaturi. Neke zvrsti pa niso primerne za vskla,-diščevanje, n. pr. zlate parmenke, kuloni, renete, ontarijska jabolka. Najnevarnejše je obolenje, ki se prične v notranjosti in ga zato spočetka ni videti. Od časa do časa je treba zato nekoliko jabolk prerezati, da vidimo, kako je z njimi. Važno je tudi to, da imajo neke zvrsti jabolk znatne količine vitamina C, ki se v hladnem vskla-diščevanju bolje ohranijo nego pri navadnem v kleteh.
Vino iz mleka
Zelo dobro, ognjevito belo vino so pred nedavnim servirali na neki gostiji v Cle-velandu, ki jo je priredila neka poljedelska družba, šele na koncu je eden izmed gostiteljev povedal, da vino, ki je vsem tako ugajalo, ni zraslo na trti, temveč da je samo stranski proizvod pri izdelovanju — sira. Thomas Mclnnerney, predsednik ene največjih družb za predelovanje mleka v Ohiu, je opisal, kako je nastalo to vino.
Po naključju so odkrili, kako se da pripravljati iz mleka. V nekem laboratoriju
družbe so predelavah sirotko, ko je nastala z vretjem tekočina s prijetnim okusom, ki je po aromi zelo spominjala na vino. Ko so tekočino prelili v leseno po-j sodo in jo izpostavili zelo nizki tempe-I raturi, se je sčistila in je postala še ognje-! vitejša. Končno so jo filtrirali in natočili v steklenice. Ko so jo po daljšem zorenju ! spet pokusili, je bila pravo, izvrstno vino. | To vino ima 15 odstotkov alkohola, njegove temeljne sestavine so sirotka, kvas j in sladkor, zadnji dve seveda v majhnih količinah.
Raffaelova slika
Michelangela
Na zadnjem sestanku Akademije za krščansko arheologijo v Rimu je dr. Redig de Compos poročal o odkritju, ki je zbudilo veliko pozornost. Po natančnem pregledu Michelangelovih fresk v Sikstinski kapeli so že prej odkrili mojstrov avtoportret. Tu je Michelangelo odet v levjo kožo. Sedaj pa so odkrili še drugo Michelangelovo podobo, in sicer izvira od Raffaelove roke in jo je videti na njegovi mojstrovini v Vatikanu, ki je znana pod imenom »Atenska šola«. Figura, ki predstavlja Michelangela, je bila tudi doslej zelo znana, vendar pa ni v njej nihče spoznal potez velikega kiparja. Na veliki Raffaelovi freski v prvi stanzi »Camere della Segnatura« sedi v ospredju kompozicije' samotna postava v globoki zamišljenosti, glavo si opira z levo roko, desno izteza za pisanje na neki podstavek. Ta postava, ki so jo doslej imenovali »zamišljeni filozof« ni po trditvi de Camposa nihče drugi nego Michelangelo.
Na veliki freski je Raffael v ostalem upodobil še druge predstavnike svojega časa, n. pr. Leonarda, Bramanteja in samega sebe, toda Michelangela v prvem načrtu za kompozicijo še ni bilo zraven. Na kartonu za »Atensko šolo«, ki jo hrani Ambrosiana v Milanu, postave »zamišljenega filozofa« ni videti. Raffael jo je dostavil šele tedaj, ko je bila freska že dokončana in dostavil jo je v slogu, ki je zelo različen od sloga ostalih figur, v Mi-chelangelovem slogu, med tem ko je spoznati pri drugih Leonardov in Peruginov slog. Dodatno postavo je Raffael naslika! torej v času, ko so Michelangelove slike na stropu Sikstinske kapele povzročile v njem značilen preobrat.
Poteze, kroj in starost zamišljenega filozofa ustrezajo točno Michelangelu v času, ko je med 1508. in 1512. preslikaval Sik-
Amerika zadržuje tuje ladje
»New York Journal« beleži, da je ameriška vlada zaplenila prekomornik »Nor-mandie«, ki je bil ponos Francije. Ladja se nahaja poleg drugih 84 bredov v nekem pristanišču Severne Amerike. Med ladjami, ki jih je doslej zaplenila ameriška vlada, se nahajata dve nemški, 28 italijanskih in 39 danskih ladij, ostanek pa pripada skandinavskim državam. Nekatere so bile tudi last državic na jugovzhodu Evrope.
stinsko kapelo. Značilen je zanj ne samo njegova ateljejska halja in čevlji, temveč pred vsem izraz v njegovem obrazu, lu izdaja umetnikovo dušo v vsej njeni samotni veličini.
ANEKDOTA
L. 1594. je v Franciji zbujala veliko pozornost knjiga nekega pariškega krojača, ki je pod naslovom »Novi državni in vladni red« razpravljala o vladarjih in ljudstvih ter o njihovem medsebojnem razmerju. Pisatelj je o teh vprašanjih razvijal vsakovrstne ideje, ki naj bi osrečile svet. Učeni krojač, Charles Urbain po imenu, pa je imel toliko poguma, da je stopil s svojo knjigo h kralju Henriku IV. Ta je njega in njegovo knjigo molče sprejel, potem je pozvonil. Krojač se je že nadejal bogatega da-u iz kraljevih rok, pa je doživel grenko razočaranje, ko je kralj velel svojemu komorniku, ki je vstopil:
»Recite kancelarju, naj mi pomeri suknjo, kajti odslej se bodo moji krojači brigali za red v državi in ustavna vprašanja!«
VSAK DAN ENA
»Zdaj se vozim že štirideset let s to železnico ... «
»Kje pa ste vstopili, prosim?«
(»Tiaens Tegn«:)
ciznost, jasnost v opredeljevanju dimenzij in močan čut za estetski naglas v ritmičnem ter izraznem grajenju. Zdi se mi, da so navedeni činitelji med najvažnejšimi osnovnimi pogoji baletnega tvorjenja. Dejstvo, da sta si jih. kakor sta dokazala zlasti v nekaterih točkah (n. pr. v Chopinovih »Les sylphides«, Sibeliusovem »Valse tri-ste«, »Ikarusu« i. dr.), povsem prisvojila, jima je omogočilo, da so bili njuni liki vestno izdelani in v smislu poedinih idej skladni ter da sta jim mogla dati ponekod tudi svojega osebnega izraza, ki nedvomno vrednost — tudi baletne tvorbe dviga. Ta izraz sicer po vtisu, ki sem ga imel, še ni sorazmeren višini njune tehnike; že sam smisel zanj pa dopušča verjetnostni sklep, da se mu bosta v svojem razvoju mogla vedno bolj približevati. Vsekakor sta se predstavila kot vest »o izšolana in izrazito nadarjena baletna plesalca, katerima bi kazalo dati v baletnem korpusu ljubljanske opere njunim sposobnostim ustrezajoče mesto, da bosta mogla prispevati svoj kvalitativni delež slovenskemu baletu.
Spored, ki sta ga izvajala, po kvaliteti ni bil v celoti sorazmeren. V prvem delu sta odlično prikazala Chopinovo »Les syl-phides« po Fokinovi koreografiji in Sibe-liusov »Valse triste«, ki ga je po avtorju Gueju koreografiral Maks Kirbos; posebno v poslednjem je močno izstopil izrazni moment in prav ta točka se mi je zdela med najboljšimi njunega večera. Irena Kir-bosova je lepo izdelano sama izvajala Samt-Saensov »Dans de la Gipsy« po M. Kirbo-sovi koreografiji, Kirbos pa je zelo učinkovito zamišljeno ter izvedeno prikazal znani pestro zveneči Debussyjev »L'apres midi d'un Faune« po koreografiji Nipuske-ga in avtorju Mallarmčju. V drugem delu je sledil bajeslovni balet »Ikarus«, ki ga je po Lifarju koreografiral Kirbos in režiral Golovin po znani Ikarusovi zgodbi ter s spremi jevanjem tolkal, ki jim je izvajanju ustrezajoči ritem interesantno kombinirano sestavil Kirbos sam. Ikarusovo idejo je naglašal spremljevalni baletni zbor mladenk (Sušteršičeva, Ličenova, Morbacherjeva ln Danica Kirbosova) in mladeničev (Pogačar, Polik, Romanov,
Hitti), ki je pomagal ustvarjati plastiko povezanosti in stopnjevanje dogajanja; v splošnem je bil naštudiran prav dobro, vendar še tu pa tam toliko nesiguren. da je nekoliko motil kvaliteto celote. Dedala je zadovoljivo prikazal Pfeifer, središčno osebnost Ikarusa pa Kirbos. ki je svoj Lik oblikoval tehnično izvrstno in tudi vsebinski izrazito, da je mogel nuditi posrečeno podobo drzne ideje, ki je — če hoče doseči potrebni učinek — prav gotovo izvajalcu in režiserju dovolj kompliciran pr obziru Doslej omenjene točke smatram za na 'bolj kvalitativne ter sta v njih dosegla Kirbosova prav lepo izvajalno raven.
Manj so me osebno zadovoljili »Igruški«, komični balet na ruske narodne pesmi po Fokinovi koreografiji; režiral jih je tsr insceniral Golovin. Devuško in parenjaka sta predstavljala Kirbosova, ki sta bila vsak zase vestno izdelana in učinkovita. Prijateljice in prijatelje pa so prikazih isti, ki so sodelovali v »Ikarusu«. Tudi to pot so očitovali iste, namreč tehnične pomanjkljivosti, ki so bile v dokajšnjem na-sprotju s preciznostjo obeh solističnih plesalcev. To in tudi celotni učinek je v skupnosti nudil vtis povprečnega prikaza, ki je sicer po barvitosti bil zanimiv in zabaven, pa vendar ni nikjer prestopil v sfero višjih kvalitet. Najmanj pa me je zadovoljil Ba/-rešov »Valse piquante«, ki ga je koreografiral avtor Kirbos ter ga izvajal skupno s solistko; bil je varietejsko groteskni prikaz, ki je dokaj kvaril estetski značaj Ln užitek vsegra rvredhodnesra prvega dela. Menim, da je bil prevelika koncesija publiki, ki bi ji zadovoljstvo ne bilo nič manjše, če bi — vsaj v takšni obliki — odpadel.
V splošnem je zapustil baletni večer Kirbosovih zelo ugoden vtis; bil je na lepi kvalitativni stopnji glede na izvedbo, glede na spored sam pa bi bil ob vrednostno enotnejši in previdnejši izbiri še višji in tako estetsko bolj dosleden. Nadejam se, da bosta plesalca ob prihodnjem nastopu zadovoljila tudi v tem pogledu. Orkester tolkal je dirigiral in na klavirju spremljal dr. švara, ki je svoje izvajanje pravilno prilagojal celotnemu poteku. cd.—
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pri etojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopis; ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ■a vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje - ~iovov ~ --■	me««!* za enkratno objave teiasa Din
Kam pa,kam ?
Tudi danes
bo • gostilna »Pod gozdom« naj prijetnejša lz-letna točka Ljubljančanov. Ob obloženi mizi dobrih jedač, z mladim jančkom, izbornim dln-gačem, v senci kostanjev ln ob zvoku glasbe Vam bo dan gotovo prijeten.
11172-18
Halo, vsi v gostilno
Rahne, Moste. Točimo dobra vina, sveže pivo.
11180-18
£
luibo dobi
Upokojenca
za nadzorne posle v pomoč gospodarstvu, sprej-mpmo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko ^Ljubljana«.
11184-1
Postrežnico
dvakrat tedensko, za popoldan, sprejme atelje »Dorca«, Tavčarjeva 3-1.
10333-1
Služkinjo
ki bi imela veselje tudi do kuhinje sprejmem. Elza Sever. Gosposvet-ska cesta 5.
11169-1
Samostojno
kuharico
vajeno tudi drugih hišnih del. išče mala družina. Vprašati pri vratarju, Gajeva 2.
11178-1
Prvovrstna
kuharica
bc Išče k boljši rodbir.i. — Ponudbe na upravo sJutra« pod »Dve osebi;.
11167-1
Hišnika(co)
brez otrok sprejmem za takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah > Jutra«.
11162-1
Čevljarskega
pomočnika
prvovrstnega — takoj sprejme Lož&r Franc, Kongresni trg 16, Ljubljana.	10549-1
Krojaškega
pomočnika
za velike kose in dam-ska dela, dobro izurjenega, iščem za takoj. — Naslov v vseh posl. Jutra.	11101-1
Pouk in
konverzacijo
v Italijanščini, tudi za pravnike o domači in Italijanski zakonodaji — nudi: Dr. Gorr.ik, Pred-jamska 14, Ljubljana.
11144-4
Poučujem nemščino
Bežigrad. Cena nizka. — Naslov v vseh posl. Jutra.	11114-4
Učitelja
za klavirsko harmoniko iščem. Ljubljana, Voš-njakova ul. l-II, levo.
11114-4
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih cenah
ČERNE — juvelir, Ljubljana, VVolfova ulica
8-3f
Moško kolo
dobro ohranjeno, kupim, škofic, Koseskega 20.
11186-11
Dipl. inženjerja
in polirja
za planinske ceste in zidavo tunela se Išče. — PonuGbe pod »Podjetje« na ogl. oddel. Jutra.
11141-1
Trgovski sotrudnik
pošten, s prakso, verzi-ran manufakture. galanterije, konfekcije, vešč nemškega jezika, samski, prosi namestitve proti voljni plači — gre isto samo za začasno pomožno moč ali vzame isto kako primerno mesto. — Borko, Vegova 8.
11175-2
Dve gospodični
Vešči slovenskega, italij-janskega in nem«keea jezika sprejmeta primerno službo. Ponudbe na oclasni oddelek »Jutra« pod »Trst«.	11139-2
Brivski pomočnik
dober — išče službo v Ljubljani ali okolici. Nastopi takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober m uren«.
11159-2
Dve postrežnici
»četa zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	11151-2
Pomotoma
se je vzelo
žensko črno pleskano kolo znamke Diamant, s tablico 193662 št. od kolesa 1039108. Kdor ml ga vrne, dobi 1000 din nagrade. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11099-11
Damsko in
moško kolo
najfinejše znamke, lu-ksus model, poceni naprodaj. šuštaršič, mehanična delavnica. Tyrševa 13, Figovec, levo dvorišče.	11089-11
Močno žensko kolo
kupim. Grablovičeva ul. 8, Moste.
11156-11
Prodami
Otroški voziček hitro ln dobro prodate
pri »Prometu«, nasproti križanske cerkve. Kličite telefon 43-90.
30-6
Fino vrtno zemljo
ln nasipni material zastonj oddam. Konjski gnoj, prodam. Bevčar, Celovška c. 63, telefon 39-47.	11187-6
Prodam
pisalni stroj, veliki, in ročno tiskarno. Vprašati gosta pri Florjančku, — Jezica.	10530-6
Blagajno
kupimo. Ponuobe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Ognjavarna«. 11142-7
Vse vrste
fotoaparatov
kakor Leico, Contax. Rolleiflex ln ves fotogr.
pribor kupuje po dnevni ceni Foto Tourist — Lojze šmuc, Ljubljana, Aleksandrova cesta S.
35-7
PaKištvo
Rabljeno jedilnico
in rabljen klavir (pol-fliegel) ugodna prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11181-12
Spalnico in
kuhinjo
Krasna orehova korenina Imitacija, kuhinja pleskana slonokoščeno, ugoono proda mizarstvo Artuok - Mayer. Jenkova št. 7	11168-12
Spalnico
in jedilnico, aobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra pod >,Rabim takoj«.
11152-12
Pohištvo
Ln druge vseh vrst dobro ohranjene predmete — stalno kupuje in prodaja: ABC, Ljubljana. Medvedova cesta 8. poleg kolodvora šiška.
11154-12
Avto, moto
Kupimo takoj!
Stare avtomobile osebne ln tovorne, plačamo visoko ceno. Generator delavnica, Tvrševa 13, levo dvorišče, Figovec.
11090-10
Bencin
se ne dobi, zato si pustite predelati vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem v Generator delavnici. Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).	10908-10
Klavir
3/4 črn, železen, konstrukcija, dobro ohranjen, proda atelje Dorca, Tavčarjeva 3-1.
10333-6
Pisalno mizo
zelo lepo. iz hrastovega lesa, prodam. Gajeva 9, II., vrata št. 10.
11160-6
Prvovrstno apno
z drvmi žgano se dobi v vsaki množini pri — Alojz Podržaj. apnenice čušperk, p. Grosuplje.
11137-6
Belo kontenino
par sto metrov prodam ali zamenjam za živež. Najini pošljite na ogl. odd. Jutra pod značko »Pridem na dom«.
11131-6
Zmožna
italijanščine
nemščine in samostojnega šivanja iščem zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poc.' »Inteli-gentka«.	11133-2
Krojaški pomočnik
z znanjem italijanskega jezika, išče delo na dom. Sprejmem tudi službo pluge, čuvaja ali vratarja. Sem zanesljiv, marljiv in pošten. Cenjene ponudbe na osti. oddel. Jutra poo »Krojač-
11104-2
Solidna gospa
rpr^^kera iezi-ka. Išče službe vzgojiteljici ciagajnicarke, gospodinje ali slično. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod šifro »Vestnost«.
11116-2
Službo sluge
ali kaj sličnega išče vesten in rr.arljiv mladenič. — Franc Druša, Hrenova 17, pri hišnici.
11117-2
Kuhinjsko kredenco
in steno za obleko, vse dobro ohranjeno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11165-6
Pisalno mizo
amerikansko z rolojem, hrastovo, črno politira-no, proda ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8 poleg koioavora Šiška.
11153-6
Briljantne uhane
3 karatne, ugodno prodam. Našlo v vseh posl. Jutra	11112-6
Posojilo
din 30.000 iščem za do-broidočo obrt za dobo 2 let. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod značko »Nujno«.	11035-16
Stanovanje
dvosobno, opremljeno ali dve opremljeni sobi s souporabo kuhinje, išče zakonski par z 2 odraslimi otroci. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Štirje«.
11126-16
Katera premožna
oseba
bi pomagala ubogi sedemnajstletni dijakinji v stiski z din 1000 ali 500. Samo resne ponudbe pod značko »Hvaležna gojenka glasbe« na ogl. odd. Jutra.
11126-16
Dobroidoča gostilna
v LJubljani, se da na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik promet 16«.
11179-19
Lokal
primeren za trgovino, obrt ali skladišče, se odda. Pojasnila: Kralj, Streliška 5.	11123-19
Posest
■REAlITETA«
poseetoa posraflovalafea
v Ljubljani je saao » PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne poite Telefon 44.20
Vsako nepremičnino
v LJubljani to njeni okolic kupimo. »Realiteta«. Prešernova ulica 54. I. nadstr, nasproti glavne pošte Telefon 44-20.
Parcele
naprodaj v šiškl v bližini stare mitnice, od 105 din naprej za 1 m2. Na Kodeljevem ln v okrajih Sv. Peter, Sv. Krištof ter Sv. Križ.
Prodajamo -
* kupujemo
vsakovrstne hiše, parcele, posestva, travnike ln gozdove. Zajec Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 10, telefon 35-64.
34-20
Hišo v Ljubljani
v kateri se nahaja zelo donosna obrt, prodam, posamezno ali skupno. Pristavec Franjo, Realitetna pisarna, Ljubljana, Gosposvetska 3, telefon 23-31.	11185-20
Kupimo
večjo stanovanjsko ali trgovsko hišo v LJubljani. Realitetna pisarna Adamič, Ljubljana, Go-sposvetska 7, vls-a-vls Slamiča.	11170-20
Takoj naprodaj
hiša, enodružinska, no-vozldana. Cena 220.000. Severna Ljubljana. Pojasnila daje pisarna — ADAMIČ, LJubljana. Go-sposvetska 7.
11170-20
Večje bivališče
za bivališče otrok sirot od 12 let naprej potrebujem v bližini Ljubljane Ponudbe na ogl-odd. Jutra pod »Proti plačilu*.	11067-20
Oddam stanovanje
5 sob s pritiklinami v I. nadstropju, v središču, mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. julij«,	11134.21
Enosob. stanovanje
v centru mesta oddam takoj 1 ali 2 osebama — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pritličje«	11163 21
2-sobno stanovanje
komfortno, kopalnica, se odda za 1. avgust. Ponudbe na ogl. ocd. Jutra pod »Strogi center« 11072 21
Stanovanja
Delnice
Trboveljske in Vevče kupimo. Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ulica št. 12.	,11158-16
Družabnika
s 150.000 do 250.000 din Iščem za obrtno trgovsko podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Velik promet».
11150-16
Vojno škodo
če imate kot kavcijo povrniti, se oglasite v mo ji pisarni. — RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 11157-16
Letovišče
Opremljene sobe. s kuhinjami ali brez se oddajo na Krki. Pojasnila daje: Zaje, Stična, postaja.	11173-38
Gospodarstvo
= Tovorni promet med postajama Ljubljana in Logatec. Dne 9. junija t L se uvede med postajama Ljubljana in Logatec avtomobilski blagovni promet. Zato je od tega dne dalje dovoljeno sprejemati na prevoz brzovozno in sporovozno komadu o robo na postaji Ljubljana za postaje proge Logatec—Postumia Grotte loco in trg za postaje italijanskih železnic ter obratno. Od prevoza so izključene pošiljke, katerih komadi so težji kakor 500 kg aU daljši od treh metrov ter predmeti navedeni v Prilogi I. M.K.R. in v Prilogi m. U.P.Z. ter predmeti, ki bi mogli škodovati drugemu blagu ob skupnem tovorjenju. Pošiljke namenjene za postaje preko mejnega prehoda pri Rakeku se odpravljajo na osnovi mednarodnega tovornega lista, ostale pošiljke pa s tovornimi listi za lokalni promet po določbah osnovne tarife. Za računanje voznine in stranskih pristojbin so merodajne lokalne tarife prizadetih železnic. Voznina se računa na osnovi kilome-terske razdalje daljinarja zvezka 2, veljavnega od 16. decembra 1937. Poleg tarifske voznine in pristojbine se računa za pretovarjanje blaga iz železniških vozil na tovorne avtomobile in obratno za vsakih začetih 100 kg še posebna pristojbina 1 din. Uporaba jugoslovensko - italijanske zvezne tarife ni dopustna, ker je razveljavljena.
= Strogo maksimiranje cen živini na
Hrvatskem. Hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo je 4. junija predpisalo maksimalne cene za živino na sejmih. Po tej odredbi znaša maksimalna prodajna cena za debele svinje 20 din, za mesnate svinje 18 din, za vole L vrste 14 din, za vole II. vrste 12 din, za krave 10 din, za krave klobasarice 9 din, za bike 12 din in za teleta 14 din vse za kg žive teže. Z odredbo je določena kazen zapora do 5 let in denarna kazen 10.000 do 100.000 din za onega, ki bi prodajal živino po višji ceni, odnosno za onega, ki bi kupoval živino po višji ceni.
= Načrt za izpopolnitev železniškega omrežja na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da razpravlja hrvaška vlada o najnujnejših investicijskih potrebah železniškega prometa. Kot najnujnejše smatra hrvaška vlada gradnjo drugega tira na progi od Zagreba proti Zidanemu mostu in na progi proti Sušaku, na čemer so intere-sirane tudi druge srednjeevropske države, ki imajo zvezo z morjem preko Reke in Sušaka. V drugi vrsti pa predvideva načrt izpopolnitev železniške zveze z Bosno. .
= Bolgarske banke v Južni Srbiji. Iz
Sofije poročajo, da je bolgarska Kmetijska in zadružna banka v smislu sporazuma med nemškimi vojnimi oblastvi in bolgarsko vlado otvorila v Južni Srbiji 11 podružnic. predvsem podružnice v Skoplju, Velesu, Štipu in Bitolju. V Traciji pa bo ustanovila 13 podružnic.
= Rusija bo vrnila Svedri investicije kapitala v baltskih državah. Pred dnevi je bila med Švedsko in Rusijo sklenjena pogodba o povračilu švedskih investicij kapitala v baltskih državah. O tej pogodbi-
se zadovoljivo izražajo švedski listi. Rusija sicer ne prevzame vseh dolgov prejšnjih baltskih držav nasproti Švedski, vendar bo izplačala precejšen del teh dolgov in bo tudi za številne investicije kapitala dala polno odškodnino. Predvsem bo Rusija vrnila Švedski vse trejatve, ki so nastale v zvezi z elektrifikacijo baltskih držav s švedskim kapitalom.
—	Nov akademski poklic v Nemčiji. Z zimskim semestrom 1939/40 je bil uveden pri šumarski šoli v Ebersvvaldu v Nemčiji nov oddelek za lesno gospodarstvo. Sedaj je bil izdan pravilnik za študij lesnega gospodarstva in za diplomski izpit, ki uvaja tudi nov akademski naslov »diplomirani lesni gospodar« (Diplom. Holzwirt). študij obsega šest semestrov, med 3. in 4. semestrom pa je določen 7mesečni praktični pouk. Uvedba visokošolskega študija 0 lesnem gospodarstvu in lesni tehniki kot posebni stroki ima namen, vzgojiti praktične lesne strokovnjake, ki bodo vešči tudi v vseh postranskih strokah, ki so v zvezi z lesnim gospodarstvom.
= Likvidacija Agencije Avale v Beogradu. Na osnovi odredbe nemškega vojnega poveljnika v Srbiji je Agencija Ava-la prešla v likvidacijo. Za komisarja-likvidatorja je imenovan kapetan dr. Julius Lipert, za njegovega namestnika pa dr. Walter Gruber.
= Tvornice mila Jugoslavensko dioničko društvo Schicht-Lever v Zagrebu je po odobrenju hrvatskega ministrstva za narodno gospodarstvo spremenila naziv v Georg Schicht, d. d., Zagreb.
= Racioniranje kruha na Slovaškem. S 1. junijem je slovaška vlada uvedla racioniranje oskrbe z moko in racion^anje prodaje moke in kruha. Normalni potrošniki dobe na dan 220 gramov kruha, težaki pa 360 gramov.
—	Rusko-finska trgovinska pogodba. Po več mesecih popolnega zastoja trgovinske izmenjave med Rusijo in Finsko so te dni pričeli izvajati sovjetsko-finski trgovinski sporazum, ki je bil sklenjen prejšnji tsden. V Helsinki je prispel prvi sovjetski parnik z žitom, še v teku junija bo Rusija dobavila Finski 20.000 ton žita, naslednji mesec pa 35.000 ton, tako da bo Finska lahko krila najnujnejše potrebe do nove letine. Finska pa bo dobavljala Rusiji predvsem papir ia plovne objekte.
Gospodinje In ljubljanski trg
Zanimanje za vse vrste živil raste iz dneva v dan in mnoge gospodinje letajo za blagom brez nujne potrebe ter povzročajo s tem draginjo in tudi pomanjkanje gotovih vrst blaga. Mnogi si napravljajo zaloge, cena nima pri njih nobene vloge, na-kupičeno blago pa se jim kvari, zlasti moka, medtem ko drugi nimajo doma niti moke. Racionirana potrošnja živil, ki. jo bodo oblasti v kratkem uvedle, bo ustavila tako nesocialno postopanje premožnih slojev in do predpisane količine živil bo pri-
Sobo
1
Tenis opremo
raket, kopačke. stativ za fotoaparat in autoknips prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11132-6
Zložljiva postelja
z modrocom se proda. Cesta 29. okt. št. 18 — dvorišče.	11136-6
Za sprejemne izpite
v gimnazijo pripravljam. Poučujem tudi italijanščino, nemščino, francoščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Mlad strokovnjak«.
11166-4
Kupim
VSAKOVRSTNO
ZLPT0
SREBRO - PLATINO
BRILJPNTE
SHRRflCOE SRfIRK MIIHE
BISERE l.TR. STARINSKE NRKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CEMBH STR RB T V R D K A
30S EBERLE
UUBURMR.TYRŠEVA 2 HOTEI^^SLON
Tolmač italijanskega jezika
sodno zaprisežen dr. Mi-kuletič Fortunat, prej odvetnik v Celju. Vam točno ln hitro obavl vse potrebne prevode, prošnje ln slično. Nagrada zmerna, po dogovoru. Pri večkratnem delu pavšalen dogovor. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. ure. Naslov: Kralja Petra trg 9 (pritlično, pisarna dr. Ražem) telefon 34-32.
10712-31
V Beograd
grem v soboto. Pošto ln naročila sprejemam v četrtek in petek ves dan Sv. Petra 91.
11130-31
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami. — iščem za takoj. Najraje v Trnovem, na Mirju ali v Rožni dolini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«.
11059-21a
Stanovanje
s tr.emi sobami in pritiklinami. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo odrasli«.
11073-21a
Stanovanje
eno- ali dvosobno, za Bežigradom išče odrasla manjša družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štirje«.
11176-21a
Stanovanje
z 2 sobami Iščeta zakonca z otroci 14 in 17 let. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »čisto«.
11129-21a
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami Iščeta no-voporočenca brez otrok. za 15. ali zadnji julij. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod — »Državni uslužbenec«. 11118-21a
Sobo
s posebnim vhodom oddam gospodu takoj ali pozneje. Trapečar. Go-sposvetska 10-111.
11183-23
v centru se odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11135-23
Sobo
z eno ali dvema posteljama se takoj ali pozneje — oddam solidni
osebi Podmilščakova ul. št. 22, Bežigrad.
11140-23
Opremljeno sobo
v vili s parkom oddam. Naslov v ogl. oddelku >Jutra«.	11161-23
Sobo
z dvema posteljama oddam. Istotam sprejmem sostanovalca. Stari trg 24-11, Kocmur. 11147-23
Opremljeno sobo
veliko, lepo, z uporabo tel«: ona, v centru od-
aam. Naslov v vseh poslov. Jutra.	11111-23
Svetlo solnčno sobo
v novi hiši. — udobno opremljeno, pri boljši rodbini, s souporabo kopalnice ln posebnim vho dom, oddam 2 osebama. Naslov v vseh posl. Jutra.	11125-23
Sobo
prazno ali opremljeno, oddam v središču mesta boljši osebi 1. julija. Naslov v vseh posl. Jutra.	11143-23
Opremljeno sobo
poseben vhod', z 1 ali 2 posteljama, blizu tramvaja, oddam. Spodnja šiška černetova ulica št. 31, I. nadstr., vrata 3 št. 31.	11149-23
Sobe išče
Opremljeno sobo
lepo, išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »4711«. 11120-23a
Prazno sobico
Išče blizu Rakovnika, na Prulah ali v Rožni dolini mlada uradnica. — Vseli se takoj ali s 1. julijem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Mirna sostanovalka«.
11177-23a
Sobo
elegantno opremljeno, s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice, v centru, (Aleksandrova, Gajeva, Tyrševa) Iščem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dr. R.«.
11174-23a
Din 1.000
in več mesečno plača distinguirana zdravnikova obitelj za 2 opremljeni sobi s souporabo kopalnice. Zaželjeno v bližini Tivolija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 121«. 11121-23a

Poslovni prostor
lokal, skladišče ali sobo svetlo, vzamem takoj v najem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nujno - Junij«.
11155-19
Prijazno sobico
oddam stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11182-23
Sobo z balkonom
lepo opremljeno, s souporabo kopalnice — v novi vili pod Rožnikom oddam po zmerni ceni. Večna pot 10.
11148-23
Kabinet
oddam dvema preprostima gospodoma. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11164-23
Sostanovalca
s hrano in vso oskrbo takoj sprejmem za 600 dinarjev mesečno. — Sv. Jakoba trg 5. 11145 23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice in s posebnim vhodom oddam v Rožni dolini, — Predjamska ul. 25 I.
10890-23
Lokal v centru Ljubljane
v najprometnejši ulici, na najbolj prometni točki, reprezentativen, oddamo. Na željo bi ga oddali tudi samo pol. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Na pravi točki«
Glasbila
Pianino
rjave barve v dobrem stanju, kupim proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod' »Piani-noc.	11124-26
Stroji
Generatorji
za osebne in tovorne avtomobile najnovejši modeli, različnih velikosti, na zalogi. »Generator delavnica«, Tyrševa 13, (Figovec, levo dvorišče).
11087-29
Izgubljeno
■ Prosimo gospo
da odda črne rokavice v ogl. oddelku »Jutra--, katere je pobral sprevodnik v tramvaju od Rimske ceste do drame v nedeljo ob pol 8. uri zvečer, ker je pomotoma rekla, da so njene.
11138-28
Občina LJubljana Mestni pogrebni zavod
t
Naša nad vse ljubljena ženka in mamica, gospa
Romana Gelger
roj. Gregorič
nas je danes za vedno zapustila.
Pogreb drage pokoj niče bo v petek, dne 13. t. m. ob 5. uri popoldne z Žal — kapele Sv. Jakoba k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 14. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Kranj, Ljubljana, dne 11. junija 1941.
Baldo in Maca Geiger ter ostalo sorodstvo
šel vsak meščan po zmernih cenah. Tisti, ki najbolj povzročajo draginjo, ne prihajajo na trg; kupčije se vršijo za zaprtimi vrati, zato je tudi po pretiranih cenah mogoče dobiti vse vrste blaga. Gostinski obrati nudijo vedno dovolj mesa, kakor v mirnih časih. V slaščičarnah stanejo slaščice 4 din kos, medtem ko gospodinje ne morejo dobiti koščka surovega masla alt kilograma bele moke. Ce se jim posreči dobiti moko ah maslo, morajo blago plačati po oderuških cenah. Meščani hodijo po meso celo v- okolico, medtem ko mestni mesarji zalagajo predvsem gostinske ?obrate.
Kljub velikim množinam zelenjave, ki je sedaj na trgu, cene le počasi popuščajo. Berivke je največ, toda prodajalke ne popustijo pri ceni in odnesejo rajši vse zopet domov. Mnoge zelenjavo namočijo in prinesejo drug dan zopet na prodaj. Za mokro solato v glavicah zahtevajo po 14 din, medtem ko se dobi lepa suha, uvožena po isti ceni. Kolerabico, s celim grmom listov, prodajajo po 14 din (uvožena, lepa, velika je po isti ceni). Mnoge peljejo rajši vso zelenjavo v opoldanskih urah gostinskim obratom, ki vse kupijo, samo gospodinje, ki si morejo privoščiti največ pol kilograma, naj blago preplačajo. Izredno mnog® je na trgu rdeče in bele redkvice in so jt zelenjadarice prav brez potrebe zvišale ceno. Zaleže nam namesto svežega sadja, ker jo lahko uživamo surovo. Vredno je kupiti grah, saj se dobi že po 10 din
Več se dobi v zadnjem času smetane hi! sirčka. Cene so strogo določene, za sirček je 14 din, toda kakor hitro obrne tržni, paznik prodajalki hrbet, že se skuša ta okoristiti in ga prodaja po 20 din kg. Kislega zelja je še vedno dovolj po 5 din, nekatere so v soboto zahtevale že 6 din za kg. Jajc in perutnine so v soboto prinesle le redke prodajalke in mora posredovati tržni paznik, da se ne vrše nered-nosti pri prodaji. Na mestni stojnici prodajajo jajca, za katere vlada veliko zanimanje. Prav pri vsaki prodajalki bi že moral stati paznik dokler ne proda blaga, ker tudi gospodinje, kakor že rečeno, pogosto preplačajo. namesto da bi vsako iz-koriščevalko naznanile tržnemu nadzorstvu.
-
Samomor francoskega polkovnika
Iz Beiruta poročajo, da je francoski polkovnik Collet, ki je dezertiral iz francoske armade v Siriji in pribežal v Palestino, izvršil samomor. V francoskih vojaških krogih v Siriji je ta vest zbudila veliko pozornost.
Čeprav Angleži o tem molče, menijo, da se je polkovnik ubil zaradi tega, ker se njegovi častniki in vojaki niso strinjali z njegovim pobegom. Collet se je odlikoval ziasti v bojih z Druži v letih 1925./26. Ko je Francija lansko leto sklenila premirje, se je izjavil odkrito za pristaša generala de Gaulla in je skušal vpliv vichyjske vlade na Levantu sabotirati. Poročen je
bil z Angležinjo.	, t
cestnimi železnicami je obratovala 49 let.
Nevarna jeza
Neki brazilski zdravnik trdi, da je to, če človek malo zbesni, zdravju samo v korist. Le razbesnite se, pravi svojim klien-tom, odprite svoji slabi volji vse ventile, vpijte in skakajte, razbijte, če hočete, ma-kar kakšen lonec, a seveda ne na glavi svojih družic — vse to razsajanje vam bo le dobro storilo. Z merjenjem krvnega pritiska je ta zdravnik ugotovil, da bi mogla zadržana jeza imeti nad vse nevarne posledice za telesno ravnovesje, zlasti pa za možgane.
Dvanajstkrat je dala kri za svojega moža
371etna kmetica Giuseppina Bottoni iz Fiessa Umbertiana je v bolnišnici v dva-najstič darovala svojo kri svojemu možu, ki leži že dalj časa težko bolan. Zdravniki upajo, da mu bodo po tej veliki požrtvovalnosti njegove žene rešili življenje.
Platino sta tihotapila
Iz Lizbone poročajo, da so pristaniške oblasti prijele dva natakarja madžarske narodnosti, ki sta stregla potnikom na prekomorskih »Clipperjih« med New Torkom in Lizbono. Pri njih so odkrili večjo količino platine, katero sta hotela iztiho-tapiti iz Amerike v Evropo.
Dve obsodbi v Španiji
Posebno madridsko sodišče za procese proti politično odgovornim osebnostim republikanskega režima je obsodilo v odsotnosti bivšega državnega predsednika Španije Zamoro in zadnjega državnega poglavarja v dobi španske državljanske vojne Azano. Zamora je bil obsojen na 50 milijonov pezet globe in na izgon iz države za dobo desetih let, Azana pa ne denarno globo v znesku 100 milijonov pezet.
Smrt v morju
Predsednik komisije za zračne polete ameriških Zedinjenih držav v Ecuadorju, polkovnik Burges je prošle dni na vožnji iz Esmeraldasa proti Guayaquilu s svojim letalom treščil v morje in ubil.
Nikotin proti pelagri
Dr. Thomas Spies iz Birminghama v ameriški državi Alabami je dosegel, kakor poročajo od tam, sijajne uspehe proti pelagri, ki je v južnem delu edinjenih držav zelo razširjena. Uporabljal je injekcije nikotinske kisline. Dr. Spies je začel s svojimi poskusi pred kakšnimi štirimi leti in je odtlej s svojo metodo ozdravil že okrog 4000 oseb.
STARO
0UE
ZOPET
novo!
s pomočjo regeneratorja »sistema Schlegel«
»Tehnovum«
Zagreb, Gorjanska 6.
Pri nas že veC kot 300 aparatov v obratu!
CREDITO ITALIANO
Banca di interesse nazionale - Zavod obče nar. znsča;a
Sede sociale
Genova
Direzione centrale
Milano
Capftale e riserva:
Lit 623.394)040
Sede dl Trieste
Piazza C. Ciano
Tutte le operazioni di banca, cambio e borsa. Servizio speciale per le relazioni com-merciall con 1'estero.
Filiali in tutta ritalia
Banche affiliate:
Banca Dalmata dl Sconto: Zara,
Spalato, Sebenico.
Banca Italo Francese di Credito:
Parigi, Nizza, Tunisi.
Egiziano: Alessan-dria, Cairo, Port Said, ecc.
Banca Italiana per la Cina:
SciangaL
Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paolo, Rio de Janeiro, Buenos Aires ecc.
Sedež dražbe:
Genova
Centralna direkcija:
Milano
Glavnica in rezerva: Lit 623*394*040
Sedež v Trieste:
Piazza C« Ciano
Vsi bančni, tečajni in borzni posli.
Specijalna služba za trgovske zveze z inozemstvom.
Podružnice po vsej Italiji
Združeni in afiliirani zavodi:
Banca Dalmata di Sconto: Split, Zader, šibenik.
Banca ItaloFrancese di Credito: Pariš, Niča. Tunis.
Banco Italo Egiziano: Aleksan-drija. Kairo. Port Said itd.
Banca Italiana per la Cina: Šangaj.
Banca Italo Belga: Antvverpen, San Paulo, Rio de Janeiro, Buenos Aires itd.
Vsakovrstni prevozi SEMENIČ Privoz 13 Telefon 36-92
Prodam
zaradi preselitve najbolje vpeljano, dobro sortirano
trgovino z manufakturnisn blagom
z milijonsko zalogo. Ponudbe na upravo »JUTRA« pod »Za gotovino« 549.

DRVA — nudi

r. ' i
H
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega ljubljenega moža in ateka, gospoda
Joška Pogačnika
generalnega tajnika Trboveljske premogokopne družbe
se v svojem in v imenu vsega sorodstva iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v težkih urah stali ob strani.
Spoštljivo se zahvaljujem gospodu Komisarju TPD za sporočeno mi sožalje, Trboveljski premogakopni družbi in njenemu uradništvu, gospodu podpredsedniku mestne občine ljubljanske dr. Vlad. Ravniharju, darovalcem sidna in prelepega cvetja, gg. zdravnikom Šlajmarjevega doma, čč. sestram, gg. pevcem in vsem, ki ste kakorkoli z nami sočustvovali in rajnkega spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu naša globoko občutena zahvala.
Mara Pogačnik in sorodstvo
NSERIRAJTE V „JUTBU"! Obnavljajte naročnino

PREVENIRE
GUARIRE
REVVIGORIRE
con una cura alle
ZAVARUJTE SE OZDRAVITE SE OKREPITE SE
z zdravljenjem v
TERME SOLFUREE RADIOATTIVE
di SANTO STEFANO D'ISTRIA
Bagni - Fanghi - Inalazioni Irrigazioni - Massaggi
Radioattivita 38.00 Mmc per litro
Stagione 1 giugno — 30. sett.
25% sconto sulle cure nel mese di giugno
Medico residente — Chiedere prcspetto. Telef. inter. N° 2.
Kopeli, blata, vdihavanja, namakanja, masiranja.
Radioaktivnost 38.00 mm3 na liter
Sezija: 1. junij do 30. sept.
25% popusta pri zdravljenjih v mesecu juniju.
Zdravnik v-kraju. Zahtevajte prospekt. Tel. interurb. št. 2 Autorizz. Prefett. Pola No 7301 San.
I
Per diveniare millonarlo
Da postanete milijonar
...BASTA ANCHE PER VOI acquistare qualche biglietto della LOTTERIA DI TRIPOLI. Sono in vendita a Lubiana a Lire 12 (dinari 40.—). Oltre 50 miiioni sono stati vinti nelle lotterie precedenti e 19 possessori di un biglietto si sono svegliati milionari, mutando con sole 12 lire fl corso della loro vita e l'awenire dei loro cari. Potrebbe essere il vostro turno. Affrettatevi a comperare qualche biglietto: la Fortuna sta per chiudere le porte. La vendita si chiude il 18 giugno IRREVOCABILMENTE
... ZADOSTUJE TUDI VAM kupiti si katero izmed srečk »LOTTERIA DI TRIPOLI«. V Ljubljani so naprodaj po 12 Lit (40.— Din). Preko 50 milijonov je oilo razdeljenih v prejšnjih loterijah in 19 posestnikov srečk so se zbudili kot milijonarji, ki so samo z 12 lirami spremenili potek svojega življenja in bodočnost svojih dragih. Podvizajte se kupiti si kašno srečko: Sreča bo kmalu zaprla svoja vrata. Prodaja se zaključi 18. junija NEPREKLICNO.
BOJ ZA g^OHPSlACEM
Pustolovski roman
»To bo trda kost,« je rekel Yanez Kamamuriju. »Brezpogojno moramo dobiti brodovje semkaj, drugače se ne izmotanmo brez hudih okvar.«
»Pripravljen sem kreniti na pot, kadar koli izvolite,« je odvrnil Ind.
»Počakaj, da se stemni. Veter je ugoden in prahi so lahko tu še preden se zdani.«
Vrnila sta se na ladjo.
Ko je sonce zašlo, je sedel Ind v čoln z deseto-rico krepkih veslačev. Vsi so se mogli preleviti v nevarne strelce, ako bi bilo potreba.
Jahta je dvignila sidro ter spremila čoln do izhoda iz preliva.
Ko je Yanez videl, da je izginila na temnem morju, se je vrnil.
Silno živčen je bil postal. Nemirno je hodil po palubi sem ter tja in venomer metal cigarete proč, ko jih ie bil komaj prižgal.
»Takisto je, kakor da bi se bilo vse zaklelo zoper nas,« je rekel Datiju, ki ni bil nič manj v skrbeh.
»Mislite, da se bo čoln prekradel?«
»Upam.«
»Nemara bi bilo bolje, da smo se združili z ljudmi ,malajskega tigra', ki prihajajo z gora.«
»A kako bi potem osvojili otok? Mar naj bi šli čez vodo?«
»Prav imate, gospod.«
»Konec me bo od nestrpnosti,« je rekel Portugalec in vrgel svojo dvajseto cigareto v vodo.
Vzpel se je na prednji gradič, se naslonil na škripec in znova jel kaditi cigareto za cigareto.
Ura za uro je minevala. Križarka je še vedno prežala ob izhodu iz preliva
Nazadnje, okrog štirih zjutraj, se je Kamamuri vrnil. Pardar, vodja brodovja, je bil z njim.
»Gospod Yanez,« je rekel Ind, »ojačenja so prišla.«
»So te obstreljevali?«
»Samo enkrat so ustrelili po meni, toda k sreči niso nič zadeli.«
»Je križarka še vedno na istem mestu?«
»Da, gospod Yanez, čaka nas.«
»Pardar!«
»Gospodar?«
»Koliko ljudi imaš?«
»V čolnu sem jih pripeljal kakih trideset.«
»Naj pridejo na mojo jahto, pa se ples lahko začne.«
Potegnili so čoln na palubo in dvignili sidra.
»Na vso paro!« je ukazal Portugalec. »Da vidimo, kdo bo zmagal: malajski tigri ali angleški leopardi.
Mati, postavi se k topu na zadnji palubi. Drugemu topu bom stregel sam.«
Yanez se je bil spet umiril. Vzpel se je na prednji gradič in spustil oči po temnem morju.
Pred izhodom iz preliva je bilo razločno opaziti temno gmoto.
O prahih pa ni bilo ne duha ne sluha. Najbrže so se skrivali med otoškimi čermi.
»Uspelo nam bo,« je zamrmral Portugalec. »Nu, radoveden sem, koliko topov ima leopard.«
Križarka je kazala svoje tri luči: zeleno, rdečo in belo.
Očitno se je čutila dovolj močno, ker je tako odkrito ponujala sovražnim topovom dober cilj.
Yanez je dal Matiju znamenje.
Vsi ljudje so čakali na palubi, oboroženi s pu-
škami in parangi, da bi v danem trenutku naskočili sovražno ladjo.
»Pričnimo« je rekel Yanez.
Blisk je pretrgal temo. Silen grom se je zavalil po morju.
Grom je bil komaj zamrl, ko se je jelo pobli-skavati tudi med obalnim skalovjem.
Tudi Yanez je sprožil svoj top, in brodovje je neutegoma prešlo v napad.
Razločno je bilo slišati, kako je toča karteč prasketala po železnih bokih angleškega leoparda.
Zdaj' se je zablisnilo tudi na sovražni ladji. S silnim truščem so jeli veliki in srednjeveliki topovi divje streljati po brodovju, ki pa je pogumno plulo naprej.
Jahta je prišla ta čas kakih pet sto metrov daleč iz preliva in ni bila več zelo oddaljena od križarke.
Tudi brodovje se je bilo že približalo in je kazalo svoj namen, da zakvači ladjo.
Leopard se je umaknil in počasi izginil v nočni temi. Njegov stroj je moral biti poškodovan.
Brodovje je še enkrat ustrelilo po njem z vsemi topovi, vendar se ni pognalo za njim, kajti Yanez je bil ukazal, naj ga naskočijo samo v skrajnem primeru.
Ambong, ki je poveljeval brodovju, je prišel na jahto, kjer ga je Yanez pričakoval.
»Ali naj zasledujemo križarko, gospodar?«
»Ne. Več mi je do tega, da ohranim brodovje nepoškodovano,« je odvrnil Portugalec. »Razen tega bi hotel ladjo le tedaj razde jati, ako je neogibno potreba.«
»Kaj naj torej storimo?«
»Ostanite še v zalivu. Najbrže vas bom čez nekaj dni potreboval. V tem primeru pošljem Pardarja z natančnimi navodili.«
Nekaj trenutkov je molčal in gladil top z roko.
Nato je vprašal:
»Povej mi, Ambong, ali poznaš Kabaluan?« »Skupaj sva bila tam, gospodar.« »Najbrže bomo morami prodreti vse do Kristalnih gora. Pa o tem bova še govorila. Zdaj potrebujeva
miru.«
13. poglavje
Nov naklep
Izhod je bil torej prost. Jahta, ki v kratkem boju ni bila utrpela nobene poškodbe, je z vso paro zaplula na morje, da bi čim prej prispela nazaj v Varauni.
Yaneza so obhajale hude skrbi. Bal se je, da ne bi Nizozemci v Pontianaku poslali vojne ladje, ki bi se utegnila združiti z angleškimi topničarkami iz Labuana in mu lahko nakopati veliko nevšečnosti.
V daljavi je še zmerom sledil tri luči križarke, ki so se zrcalile v vodi.
Topovi bi bili morda nesli tako daleč, a Yanez je imel le še eno misel:
Vrniti se k sultanu in srečno dokončati svojo zadevo, ki se je bila na žalost že močno zapletla.
»Vse je na tem, da pridobim časa,« je zamrmral, »in križarka za zdaj ne bo obnovila napada. Očit~ no jo je naše streljanje močno zdelalo.«
»Nu, gospod Yanez,« je rekel Kamamuri, raztreseno opazujoč jato delfinov, ki so bežali pred brzo ladjo, »z izidom boja ste lahko zadovoljni.«
»Dokler sem na morju, se zlepa ničesar ne bojim, kajti zmerom nanese prilika, da lahko odne-seš pete. Na kopnem pa začnem biti nervozen. Želel bi, da bi bila Sandokan in Tremal-Naik že tu.«
»Česa se le bojite?«
Urejuje Davorin Ravljen, - Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.