,'ošinina plačana » gotovini kfat,— LirTO LX V Ljubljani, v četrtek 14. aprila 1952 Stev. 85 a Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 4malomeščanske lažisocialiste« — nameščenci, uradniki, tehnični voditelji, obrtniki in drugi svobodni poklici iz tako zvane inteligence — igrajo danes v socialni demokraciji vodivno vlogo in so že ves pokret popolnoma poburžujili. Slranka, ki je še lela 1891 v Er-furlu postavila v središče svojega programa socialno revolucijo, jo danes popolnoma za-molčuje, ker rovolucija, naj bo duhovna ali politična, čislo nič ne spada v akcijsko sfero ljudi, ki se po svoji miselnosti, življenju, potrebah in navadah pa po svojem osebnem in družabnem elosti ludi za en las ne razlikujejo od tako zvanega meščanstva. Vrhovni ideal osebnega in družabnega življenja je za današnjega evropskega »socialista« popolnoma isti kakor za »buržuja«: mirna, kolikor pač mogoče brezskrbna, vseh ostrih prelresljajev svobodna, meščanska udobnost, ki ne išče nobene nove forme življenja, ampak hoče le materialne in civilizacijske blagre, ki jih je prinesla kapitalistična era, razširiti na čim več članov človeške družbe. O-nova lega gospodarskega redu in civilizacije pa je in ostane goli purgarski materializem. Ta šentflorjanski socializem si je za svoj ' pokret izbral ista gesla ko liberalna buržua- j zija, zalo pa so la gesla po.:tala s časom enaka ! sredstva cenene demagogije, kakor so bila gesla svojedobne meščanske revolucije. S temi tfesli slepijo dane3 socialni demokrati tako svet kakor same sebe. Avtomatično ponavljajoč Irazo o »novi proletarski kulluri«, propagira socialna demokracija po svojih prosvetnih organizacijah isie življenjske in družabne forme, kakor so vzrastle iz duhovnega svela buržuazije 7. edino razliko, da jih odeva v delavsko uniformo. V čem se bislveno razlikuje kfkšen »delavski prosvelni večere korektno ndjuslirane socialistične elite od katerekoli lenočulne prireditve našega meščanstva? Isti milje, isli duh, iste kulturne težnje in vzori življenja. Druga fraza je pacifizem. Dejansko pa so japonski sodrugi lani in lelos solidarno z liberalno in konservativno stranko mikado-vega cesarstva izglasovali stotine milijonov jen za največjo roparsko ekspedicijo tega stoletja čisto v duhu svojih evropskih tovarišev, ki so dovoljevali kanone, tanke in letala za minulo svetovno vojno, ne da bi pri lem po-z-bili na svojo »strankarsko dolžnost«, da oVevečeJo Cerkev, češ, da je blagoslavljala vojna sredstva (molila je za svoje uboge sinove, da bi srečno prestali krvavo vihro, v katero jih je zagnal brezmejni pohlep brezbožnega svela). Kar se tiče »socialističnega družabnega reda«, ki bi imel po marksistič-n h zakonih »nujno« in »samorazvojno« v najkrajšem času nastopiti, je socialna demokracija po polslolelnem razvoju zapadla golemu rerormistifnemu krparjenju kapitalističnega usiroja, ki sta ga Marks in Engels krvavo ironizirala. Za socialne reforme nima moderna kapitalistična buržuazija radi svojega oportu-nizina pa tudi radi svoje delne kulturne usmeritve, ki ni vseskozi in v vsakem pogledu zanič, dosli manj zaslug nego socialdemokracija. Na vsak način si delita buržuazija in socialna demokracija vse pozitivne in vse negativne sirani socialnega reformiranja po raznih mednarodnih delovnih uradih, kongresih in konvencijah po čisto enakih delih — kakšna temeljila preobrazba družabnega reda v smislu bukovskega marksizma pa to niti oddaleč ni, jvpt je miselnost in praktično gledanje življenja socialnodemokralskih voditeljev in strokovnih tajnikov danes popolnoma istovetno z bur/.uaznim nazorom o vzorih življenja. Kaj Suda! Saj zanietata tako šentflorjanski liberalizem kakor socializem krščanski idealistični ideal človeške družbe in tekmujeta v tem, kdo bi bolj oklevetal Cerkev kot »nazadnjaško institucijo«, češ, da »zatira svobodno misel in svobodno voljo«, med tem ko danes nihče ne uganja v tem oziru tolikega terorizma nad delavstvom kakor marksizem, ki zatira vsako misel in vsak pokret, ki ne prisega na zastarele in znanstveno nevzdržljive dogme Heglovega učenca Karola Marksa. Ker majhen svet navadno odseva gibanja velikega svela v karikiranih oblikah, zato tudi naš slovenski marksizem v še ostrejših in iz-kaženejših črtah posnema razvoj mednarodne socialne demokracije, predvsem avstrijske, ki je naravno že od početka bila vzor naših socialistov. Medtem ko se socialisti v rajhu počasi zavedajo, da niso nič drugega kakor podaljšanje buržuazije v levo smer in to skušajo, e:\sih zelo spretno in z odkritosrčno znanstveni kritiko marksizma, opravičiti kot nujen rpzvoj življenja, ki je šlo čisto drugo pot, kakor io ie napovedoval ustanovitelj Marks, pa Tudi v Franciji volilna borba E, Herriot se pripravijo na bogato žetev - Katoličani organizirajo krščansko- socialno stranko Pariz, 13. aprila. Leon Blum, načelnik socialistične stranke, je dal s svojim govorom v Nar-bonne znamenje za start volilnim agitatorjem. Že dober teden poprej je imel Andrč Tardieu velik govor v dvorani Bullier, ki je bil tudi pravzaprav volilnega značaja. Toda neprimerno večjo pozornost francoske javnosti je zbudil Blumov nasloj). ker je Tardieu govoril bolj kot predsednik vlade in je podal izčrpen ekspoze o zunanji, socialni, gospodarski in finančni politiki bolj z namenom, da brani vkdo, medtem ko je Leon Blum govoril neposredno za svoje volilce in je podal smernice socialistične stranke za primer, da bi prišla na vludo ali pa, da bi s mo sodelovala z Uerriotovinvi radikalnimi socialisti. Leon Bluin je dejal, da bi socialisti v primeru zmage bili pripravljeni prijeti za državno krmilo, čeprav se zavedajo, i.'a bi ne mogli povsem izvesti marksističnega programa: v imenu svoje stranke je izjavil, da bi socialisti spoštovali zakon. Ta njegova iz:ava je zbudila veliko pozornost, ker kaže, da je Blum pripravljen opustiti dosedanje stališče negacije in po zgledu nekdanjega voditelji labo-ristične stranke MarDonalda prevzeti vi. dno odgovornost. Tudi francoski socialisti se torej pripravljajo za aktivnejše sodelovanje pri državnih poslih in nikakor nočejo slediti v tem pogledu n. pr. politiki pokojnega Filipa Turatija, ki je naredil usodno napako, da ni hotel v imenu svoje stranke tik pred Mussolinijevem pohodu v Rim, prevzeti vlade, češ da kot socialist ne more predsedovati vladi v državi, ki ji je na čelu kralj. Za primer, da bi prevzeli vladno odgovornost radikalni socialisti, je Blum pripravljen podpirati Ilerriota na podlagi tegale programa: 1. treba je zmanjkati stroške za oborožev nje; 2. uveljaviti obvezno zavarovanje tudi proti brezposelnosti in 3. podržaviti železnice in zasebne monopole. Cllcde sodelovanja 7. radikalnimi socialisti bi moral sklepati kongres socialistične stranke in po vsej verjetnosti bi se ta odločil samo za podpiranje morebitnega Herriotovega kabineta, torej ne za vstop v vlado. Iz komentarjev radikalnih listov je razvidno, da radikalnim socialislom ni po godu. da je Blum že pred volitvami postavil pogoje za sodelovanje z njimi. Radikalni socialisti se trudijo, da hi postavili takšen volilni program, ki hi privabil Francoze iz srednjih slojev; ti pa se nikakor ne navdušujejo za razširjenje sociahiega zavarovanja in tudi ne za podriavljenje železnic v času industrijske in finančne krize. V teh časih Frnncozi ne marajo dehti poskusov s temi »novotarijami«. V resnici je desničarski tisk >Tonips«, »Echo de Pariš« i. dr. takoj pograbil za Blumove izjave in prikazuje radikalne socialiste kot zaveznike marksizma, ki hoče razbiti sedanji socialni red in uvesti v gospodarstvo etatizem. Parlamentarne volitvo obetajo Edvardu Hcr-riotu uspeh, llerriot je svoj program tako prikrojil, da privlačuje povprečnega Francoza. V zuna-nje-političnein pogledu se je izrekel za spoštovanje mirovnih pogodb, a obenem tudi za sporazum z Nemčijo. Nolranje-politično dekijo zanj, ki je bil že štiri leta v opoziciji, težke gospodarske in finančne razmere, brezposelnost, industrijska kriza in primanjkljaj v državnem proračunu. Posebno t provinci si Herriot obeta velik uspeh, ker jo je s svojim tisi >m in propagando dobro obdeloval. Poleg tega je Herriot zelo popustil na svoji kulturni bojevitosti, ker bi se rad izognil konfliktu s katoličani. Splošno govori današnji položaj zanj. Današnja vlada ima v zbornici komaj 20 glasov veČine. Levičarskim strankam ni treba posebnega volilnega uspeha, zato da si priborijo te glasove. Prsnica 1m> sku?a'a izrabiti rezultate predsedniških in pruskih volitev v Nemčiji, da izzove tudi v Franciji reakcijo v odgovor na naraščanje hitler-stva v Nemčiji. Zato so tudi desničarske stranke zahtevale, naj bi se volitve vršile po volitvah v Nemčiji; ker je bil določen prvi maj, kot dan prvega glasc^anja, je s to zahtevo tudi prodrla. Toda kdor pozna politično življenje v Franciji, kjer stranke še vedno slonijo bolj na osebnostih kakor na idejnih programih, ta ve, da je izid volitev odvisen od čisto domačih razmer iu osebnega znanja kandidatov in da igra edino v velikih centrih zu-nanje-politični moment nekaj vloge. Katelrani se trudijo, da bi utrdili demokratsko stranko in so tudi ustanovili list »L'Aube«, ki zastopa krščansko socialne tendence. Okoli lista in j v stranki sami se zbirajo levo orientirani katoličani in stranki se napoveduje lep uspeh. Trpela bo Marinova skupina, za katero je doslej glasovalo mnogo katoličanov. Marinu bo pobrala mnogo glasov tudi skupina De Kirillisa, glavnega urednika lista »L'Echo de Pariš*, ki razvija pod imenom »Centre de propagande des republirains natio-naux« silno živahno propagando in se po svojem programu lahko označi za katoliško nacionalno. Z žrtvami volilcev se je De Kirillisu, ki prvič, nastopa kot volilni kandidat, posrečilo zbrati močan volilni fond in organizirati prav moderno volilno propagando. »Le Populaire«, glasilo socialistov in radikalno socialistična »La Republirpie« vidita v De Kirillisu resnega nasprotnika in političnega dediča g. Marina, katerega po svojih sposobnostih in inteligenci visoko prekaša. Herriotov volilni govor Pariz, 13. aprila, ž. Vodja radikalov, bivši ministrski predsednik Herriot je imel snoči v Lyonu velik politični govor, katerega se je udeležilo č tisoč oseb. Govor je prenašal ludi radio. Heiriot je v svojem govoru o zunanji politiki rekel, da najvažnejša vprašanja o reparacijah, vojnih dolgovih in sigurnosti niso rešenn, kar nasprotuje Tar-dieu-evim trditvam. Neuspeh londonske konference dokazuje ponovno, da smo v letu 1932. mnogo bolj oddaljeni od miru, kakor smo bili leta 1928. Briand je umrl v svoji lastni zemlji v pregnanstvu. Kako naj govorimo o likvidaciji reparacij-skega problema, če se bo v Lozani šele otvoHa reparacijska konferenca, je nadaljeval Herriot. To konferenca bo najbrže najbolj nevarna od vseh dosedanjih. Francija je v vprršapju dolgov izročena na milost in nemilost Združenim državam. Najslabše pri tem pa je to, da Francija ne sme svojih dolgov zavrniti, fe hoče. da ne ogroža načel svetosti pogodb. Herriot je končal z izjavo, da se mora francoska republika osvoboditi kontrole desničarskih strank ter da mora imeti močno vlado, ki se bo naslanjala na vse prave demokrate in pacifiste Krvavi delavski nemiri na Češkem Poskus s komunistično generalno stavko Praga, 13. aprila, tg. V severozapadnih čeških premogovnikih je prišlo danes do ve i'-ih spopadov med delavci in med konjico in orožrištvom, ko so komunisti hoteli izvesti generalno stavbo. V Mostecu, Komotovu in Jerkovu so streljali. V Mostecu so bili triie demonstrantje ubiti In mnogi hudo ranjeni. V Komotovu je bilo 5 demo strantov hudo ranienih, v Jerkovu pa 4, od katerih s'a dva baje umrla. Tudi orožništvo in vojaštvo je imelo Izgube. Tako so bili v Popicu pri Mostecu 4 vojaki in 2 častnika hudo rarjena, 3 vojaki pa lahko ranjeni. V Jerkovu je bilo lahko ranjenih 45 orožnikov, v Mostecu in Komotovu pa je bilo hudo ranjenih več stražnikov in orožnikov. Komunisti so namreč za dares napovedali enodnevno generalno stavko. Oblasti so zato v vsem premogovnem revirju zbrale vojaštvo in orožništvo, da si zavaruje prepoved slndov. V glavnih krajih revirja Mostecu- Duchcovu in Ober-leutensdoriu je le majhen del davi nastopil stavko, na kar so dopoldne rudarji korakali k posameznim obratom, da izsilijo ustavitev dela. Posrečilo se jim je, da se je pridružilo stavki v Duchcovu 9 obratov s 3020 delavci. Opoli poldne pa je v Oberleute sdorfu korakalo 3000 rudarjev proti tovarnam, da bi pregovorili delavce k stavki. Med tem pa je prišlo orožništvo in obkolilo tovarne, da prepreči prihod demonstrantov. Orožn'Sivo je nastopiio proti komunistom najprej z gumijevkami, množica pa se ni umaknila, na o pa so nastopili dragonci. Demorstranti so jim postavili na ulice lesene ovire, vendar so dragonci razgnali množico. Pri tem je bilo mrogo dragoncev ranjenih s karrenji. Tudi med demonstranti je bilo več oseb ranjenih. Med tem pa so se povsod nadaljevali spopadi. V Mostecu je okoli 4 popoldne korakalo 10.000 demonstrantov v treh kolonrh proti glavnemu trgu v treh kolonah proti glavnemu trgu, kjer so hoteli zborovati. Konjiča in orožn-štvo sta se jim postavila nasproti, množica pa se ni umakni'a, nakar je morala konjiča naskoči'! množico. Dve osebi sta bili ubiti, mnogo pa jih je bilo hudo ranjenih. Demonstranti so nekatere ranjence sami odresli. Ker so oblasti dobile poročilo, da prihaja v mesto še več demonstrantov, sta dobila vojaštvo in orožrištvo povelje, zapreti vse dohode ▼ mesto. Tudi v Kcmotovu sc je popoldne zbrala velika množica, ki pa jo je poPci;a najprej razgnala z gumijevkami, takoj nato pa so dnšle v mesto nove mrožice demons rentov. Vojaštvo in orožništvo je moralo nastopiti z vso silo, da je izpraznilo trg. V Jerkovu so se zbrali delavci, da bi odkorakali v Komotov. Proti rjim je nastopilo orožništvo, delavci pa so metali kamenje. Orožništvo je v veliki stiski streljalo in so bili štirje delavci takoj mrtvi, pa tudi orož-ikov je ranjenih 45. V Kopicu pri Mostecu je prišlo do spopadov med delavci in dragonci. Iz Oberleutersdorla je prišlo 4000 delavcev, katere so pričakovali delavci v Kopicu, da bi potem skupno korakali v Mostec. Dragonci so jim stopili nasproti, prišlo je do spopadov, v katerih sta bila dva častnika težko raniena, od vojakov pa štirje težko in trije 'ahko. Tudi več konf je bila poškodovanih. En vojak je padel s konja in množica ga je pohodila. Število ranjenih med delavci še ni znaro. Po nadaljnjih vesteh iz Mosteca so bili tam ubili trije delavci, šest pa jih je bilo hudo ranjenih. V Komotovu v bolnici leži osem hudo ranjenih, večinoma z zlomljenimi kostmi. V Jerkovu so demons'ranti zažgali 4 avtomobile, s katerimi sc je pripeljalo vojaštvo. V Mostecu so demonstranti napadli in pretepli zastopnika vlade, ki je iz neke gostilne telefoniral po ojačenje. V Pragi so bila dopoldne v delovnem ministrstvu pogajanja za končanje stavke. Popoldne so bila pogajanja prekinjena do futri. naši socialisti še vedno sveto prisegajo na Marksov koran, v praksi pa gredo po isti poti golega malomeščanskega oporluniz.ma kakor vsa svetovna socialna demokracija — le s še večjo naivnostjo, pomešano z neodkrilosrč-nostjo, kakor je to sploh svojsko šentflorjanski mentaliteti. Vrhovni cilj korenite preobrazbe človeške družbe in duha se je pri naših socialnodemokratskih vodileljih izpremenil v cilj obdržati lastne politične postojanke za vsako ceno in z istimi sredstvi, kakor so svoj-ski kapitalističnim strankam, ne da bi delavstvo imelo od tega kakšne večje koristi, kakor če bi ga vodili buržuazni politiki. Svojo strankarsko posest drži naša socialna demokracija po doslednih kompromisih z meščanskim liberalizmom. Ona je vedno bila zaveznica tistega, ki je slučajno na oblasti, glumeč pred proletariatom »neizprosno anlikanitalistično opozicijo«. To dokazujejo lako vsa mezdna in štrajkovska gibanja kakor vse politične poteze, ki jih je delal in dela slovenski soeialno-demokratski voditeljski aparat. Tudi naša socialna demokracija ima svoje Leone Blume, ki grme zoper propadajoči kapitalistični svet, medlem ko mojstrsko komproinisarijo z voditelji kapitalistične družbe, da bi se ji nič hudega ne zgodilo. Da bi pa delavstvo ne opazilo tega balansiranja in mešetarjenja z idejami in smermi v praktične svrlie, pa mali bogovi pišejo kulturnobojne članke zoper katolicizem, ki morajo prolelarcu vzeli še zadnjo trohico vere v idealne faktorje človeškega življenja in pogona k višjim ciljem. In tako se velik del proletarijata po krivdi takih voditeljev pogreza čedaljebolj v materializem, liberalizem in tako zvani malomeščanski opor-tu n i zem. To je bilanca našega marksizma. V KordiVerih bruha osem ognjenikov London. 13. apr. A A. Iz Buenos Airesa poročajo, da oblasti pripravljajo izpraznitev inesta Men-dose, ki jo ogrožajo erupcije vulkanov v Kordilje-rih. Mendosa ima 80.000 prebivalcev. Včeraj so v Mendosi zabeležili Iri nove potrese. Pepela v okolici mesta je padlo 38 cm debelo. Pepelnati dež traja še dalje tudi v Buenos Airesu ter se je razširil tja do Montevidea, Salte in Bahije. Vsa Argentina je pokrita z gostimi oblaki pepela. Meteorologi računajo, da ga je samo v Buenos Airesu dozdaj padlo okoli 3000 ton. V Kordiljerih bruha zdaj osem ognjenikov. Vse železnice v zapadni in južni Argentini imajo velike zamude zaradi teme, ki je nastala od gostih oblakov pepela. Geologi mislijo, da je ta pepelnati dež znanilec novih potresov in erupcij. London, 13. aprila, tg. Po vulkanskih izbruhih v južni Ameriki so se začeli sedaj pričakovani jiotresni sunki. V Andah vulkani še vedno bruhajo. Ves promet je tam ukinjen, ker so železniške proge zasute s pepelom. V jugozapadni provinci Mendoza je nevarno, da se prebivalstvo zaduši radi žveplenih plinov. Hitlerjeve bojne organizacije prepovedane Berlin, 13. apr. Ig. Nocoj je bila izdana zasilna naredim vlade po členu 48 državne ustave, s Uv tero se prepovedujejo narodno-sorialističnn boju« organizacije SA in SS, to je Stiirmahteiliinuen m Schlitzstaffeln. Amerika pred inflacijo? Newyork, 13. npr. AA. Po pisanju finančnega urednika lista »Newyork Evening Times- pričakujejo v \Vall-Streeetu, da se bo vlada kmalu zatekla k politiki inflacije, da poveča kupno silo tistih, ki bi se z inflacijo neposredno okoristili. Sodijo, da bo metoda inflacije sestajala v tem, da se bodo certifikati, izdani bivšim bojevnikom, izplačali v novcu, to pa bo za državo pomenilo izdatek več ko 2 milijard dolarjev. Po poročilih iz Washingtona se zdi, da ni prav nič nemogoče, da bi kongres sprejel zakonski predlog o certifikatih tudi proti predsednikovemu vetu. Mislijo, da bi že skrajna inflacija, ki se časovno sklada s paniko v ameriških Združenih državah, mogla povzročiti ukinitev zlate podlage. Roparski napad Garica, 13. apr. tg. Včeraj popoldne je bil blizu Idrije iz zasede ustreljen blagajniški sluga iz Cerknega, ki je bil s tamkajšnjimi fašisti v prijateljskih zvezah. Oropali so ga tudi za zm sek 10.000 iir. Neki deček, ki ga je spremljal, je /.bežal, ko se je začelo streljati. V bližini mrtvega so našli listke z napisom: »Svoboda ali smrt.« Policija smatra, da ne gre za politično maščevanje, temveč za roparski napad. Stran 4. • SLOVENEC«;, dne 12. aprila 11)82. Štev. 83. Seja skupščine Belgrad, 13. aprila. 1. Narodna .skupščina je danes najpreje poslušala interpelacijo poslanca Staničeviča glede nerednega izplačevanja invalidnin v njegovem okraju. Odgovoril mu je minister za socialno politiko Ivah Pucelj, ki je obrazložil tehnično slran plačevanja invalidnin. Nato je narodna skupščina izvolila odbor za proučevanje zakonskega predloga o sporazumu glede znanstvenih, šolskih in umetniških odnošajev med Poljsko in nišo državo, V odbor sta bila med drugimi izvoljena Rasto Pustoslemšek in Stane Rape. Vprašanje visokih najemnin. Druga točka dnevnega reda je bilo poročilo odbora za proučevanje zakonskima predloga o pobijanju draginje. Poročilo lega odbora je čital Miloš Dragovič, ki je poročal, da je odbor izvršil manjše spremembe v besedilu zakona in da je bila končno sprejeta še sledeča resolucija: Odbor za proučevanje zakonskega predloga o pobijanju draginje glede življenjskih potrebščin je soglasen v mnenju, da je neobhodno potrebno, da se reši vprašanje najemnine, Zukon proti draginji je nesmiseln, ako se obenem no bodo po zakonskem potu znižale tudi najemnine.« Dragovič je nadaljeval: Med lem ko naš kmet na eni strani prodaja svoje pridelke po bajeslovno nizkih cenah, mora nti drugi strani po bajeslovno visokih cenah kupovati svoje potrebščine. Opažamo, da se je vrinila v nase gospodarstvo špekulacija ne samo z življenjskimi potrebščinam?, ampak sploh z vsem, kar prihaja na trg. Nadalje je potrebno, da se navede tudi, da najemnine za trgovske lokale naše ljudstvo najbolj davijo. Ako mora trgovec plačevati za lokal 16 do 20 tisoč dinariev na- mesec, Itako naj prodaja svoje blago poceni, da bi mogel kmet kupovati? Poslanec Dragovič je končal, da je minister za socialno politiko odklonil opombo odbora glede najemnin in razložil, da ne obstoji v tem oziru soglasnost med člani kraljevske vlade. K besedi se le oglasil minister za socijalno politiko Ivan Pucelj, ki je izjavili-Že od leta 1922 imamo zakon proti draginji. Ta zakon se je izkazal za nezadostnega, ker so se tudi razmere v tem .asu popolnoma spremenile Smatra, da te zakon, vi leži pred poslanci, dober in da odgovarja da-lašnjim razmeram. Pazno sem poslušal vseopom-)e odbora, posebno one. ki se tičejo najemnin. Toda to vprašanje je dčlikatno. Ministrstvo za so-rialno politiko ga resno proučava, ker mora voditi računa tako o najemnikih Uakdr tudi o hišnih posestnikih. To vpraianie poiega globoko v naše medsebojne kreditne odnošaja. Mnogo hišnih posestnikov *e ja globoko zadolžilo, da so si mogli postaviti svoje hise. Popolnoma uvide vam potro-,i0 novega stanovanjskega zakona in se hočem truditi, da pridobim tudi ostale člane kraljevske Vlade za svoje stališče. Precizne izjave o resoluciji odbora glede najemnin pa vam ne morem dati, posebno še radi tega ne, ker je predsednik vlad«, katerega zastopam, odsoten in ga zastopam samo v tehničnih stvareh, ki niso daleko*ežne ali načelne. Skupščina jo nato glasovala. Glasovalo jo ISO poslancev, ki -o bili vsi za sprejem zakonskega predloga. V podrobnostni debati je skupščina zavrgla predlog, da se nuj ceniki ne izdajajo edinote od strani policijskih oblasti, ampak v sporazumu z gospodarskimi zbornicami. Zakonski predlog o pobi-janju draginje je bil islotitko sprejet od narodne skupščine. Nato jo bilo glasovanje o predlogu, da se stavijo v veljavo razne mednarodne pogodbe gospodarskega značaja. Všeli prisotnih 107 poslancev jo glasovalo za predlog, ki je bil s tem sprejet. Interpelacija. Zadnja točka dnevnega reda je bila zelo zanimiva interpelacija poslu Olja Ivana Daniloviča na notranjega ministra dr. Srskiča o dejstvu, ki je v skupščini izzvalo veliko pozornost. Interpelacija se glasi: Dne 8. aprila t. 1. se je v vasi Otoševac, okraj banjaluškk bil krvav pokolj med možmi predsednika baujaiuško občine Hainzage Kuteoino-viča in orožniki ter kmetom Aliječičetn. V leni po-kolju je bil ubit kmet Aliječič in njegova dva sinova. med tem ko je tretji bil težko ranjen. Do po-kolju Jo prišlo tako. da je banjalušk'i župan prišel na čelu sodne komisije v Otošovao, da požene kmeta Aliječič« z Zemljišča ki je bila lastnina banjalu-sliega župana. Predsednik sodne komisije je bil sodnik Viktor Debeljak. RanjnhlŠki župan je znan, da ima v okolirl ogromna posestva. Razburjenje v vosi ie bilo t«t;o. da Je sodnik moral poslati po poveljnika orožniitva. Ko je. sodnik prečital obsodbo, so hoteli županovi pomagači porušiti kočo kmeta Alijetiičo, njegovo družino pa pregnati. S strani ..... X kmetlče pomagači in orožništvo, so padli kmet Aliječič r. dvema sinovoma, tretji pa je bil težko ranjen. Od nasprotnikov so bili ranjeni trije. V boju so uporabljali sekire, župan sam in orožništvo pa je upo-rubljalo strelno orožje. Kmetje iz OtošeVca so med petjem žalostink in v prisotnosti vaščanov iz '20 okoliških vasi pokopali nesrečne žrtve na mestu, kjer so izgubili življenje, štirje ostali sinovi so se 0. aprila radi te nesrečo hoteli obesiti. Vsa pokrajina govori o lem pokolju. Interpelant vprašuje ministra za notranje zadeva, če mu Je ta pokolj znan. če mu je znano obnašanje oroiniškoga poveljnika iu orožništvo, ki jo Vodoio za ogorčenost, ki je vladala v vasi pred prihodom komisije, in kaj je Že ukrenil proti organom. ki so se udeležili pokoljn. Interpolacija 4>o prišla mi vrsttt jutri dopoldne. Narodna skupščina je nadalje obravnavala predlog okrajnega sodišča v Bnnjmluki, ki zahteva izročitev podpredsednika narodne skupščine dr. Avde llasanbegoviča, ki je tožen pred .-odnijo, da je zanemarjal tožbe kot predsednik Središnjega zavoda v Banjaluki in nI skliceval odborovjli sej. Dr. Avde llasanbegovič |«> referiilu ImuniK-lneg« odbora ne bo izročen sodišču. Nato je narodna skupieina obravnavala pravilnik o svojih služite! jih. V senatu »e je vršila debata o trošarinskem zakonu. Vlada jo včeraj in danes imela s senatnim odborom, ki je predložil sprcniembo teksta troja-rinskega zakona, skupno sejo in izgleda, da bo do-' sežen sporazum med obema. Italijanska ofenziva v Ženevi Grandi se pridružuje ameriškemu predlogu Alijefiičii, njegovo družino |>ii pregnati. r> sirarn Aliječičeve družine je prišlo do skrajnega odpora. V pokolju. katerega se je udeležila na eni strani kmetlčeva družina, na drugi strani pa vsi županovi Razdolžitev kmeta Spomenica Zveze trg. gremijev Zvezti trgovskih gremijev je predložila naslednjo spomenico: Narodni skupščini je bil predložen predlog zakona o zaščiti kmetov, ki ureja konvertiranje kmetovih dolijov ln izvršilni postopek. Skupščinski odbor, ki jc zakonski osnutek pretekle dni prouča-val, pa je sklenil izpremembo zakonskega osnutka, po kateri naj bi se izvršil za šest mesečno dobo moratorij za kmečke dolgove. Povsem razumljivo ji; razburjenje in bojazen gospodarskih krogov, katerim bo zakon prinesel .n javnih oblaslev in gospodarskih krogov iz inozemstvo. Jugoslovanski paviljon je že takoj v začetku izzval iplošno zanimanje. V paviljonu jo trgovski muzej s propagandnimi izdelki naše produkcije. V paviljonu je -12 rnzsiavljalcev. Nov srezki načelnih v Šmarju Belgrad, 13. apr. AA. S kraljevim ukazom je »o lavljen za okrajnega načelnika okraja Snuirje pri J< Išali v 4. skupini 2. stopnje dr, Dionizij Muraš, brniški svetnik isle skupine in stopnje pri kr. bonski upravi dravske banovine. Ženeva, 13. apr. tg. Gibbsonovo ofenzivo proti napadalnemu orožju je danes v poostreni meri nadaljeval italijanski zunanji minister Grandi, ki smatra, da je v : kvalitativni razorožitvi-, sploh najboljše sredstvo, da se res začne razoro^e.vanje. Ortindl jo Gibbsonov predlog razširil s lem, da naj se popolnoma odpravijo ne samo tanki, težka artilerlja In plin, temveč tudi bombna letala, bojne ladje, podmornice itd., namesto tega pa naj se ukrene potrebno v varstvo civilnega prebivalstva. Že Gibbson je odklanjal ugovor, da bi se tak dogovor vsaj deloma lahko kršil s tajnim oboroževanjem, GraUdi pa je k temu še pristavil, da bi se še mnogo laže kršila dnnn beseda, du se težko napadalno orožje slavi na razpolago Zvezi narodov. Ne smo se stvar razpravljati s stališča hudobne volje, ker bi v takem primeru bilo sploh nemogoče občestvo civiliziranih narodov ter bi se vsi morali že vnaprej odreči vsakršnemu uspehu konference. V enem izmed memoratidov, ki so predloženi konferenci, je obrazložen obširen predlog o korakih, kako proprečiti porabo-civilnih zračnih sredstev'v vojaške svrhe, drug predlog pa, da se vojni materijal uniči v treh etapah, začenši 7. največjim kalibrom. Odprava bombnih letal bi bila brez vrednosti, če se ne bi obcuem ukrenile odredbe previdnosti za civilno zrakoplovstvo. Seveda je Grandi priznal prav luko kakor Gibbson, da se more izvršiti (a kvalitativna razorožitev samo polagoma s prilago-levatijeiu ter popolnitvijo r. drugimi istočasnimi odredbami. Soglasno z Litvi-novom jo izjavil, da gre za to, da se doseže resnično zmanjšanje oborožitve nu čim najnižjem nivoju, ne pa samo omilitev. Potoni sistematične odprave vsega napadalnega orožja, ki je morda teoretično težka, praktično pa se du prav lahko določiti, lioče Grandi doseči: 1. večjo obrambno sposobnost držav in njene varnosti, 2. otežkočenje napada, ki bi nastal s tem mnogo riskantnejši, 3. da so zagotovi funkcioniranje paktu Zveze narodov in pariškega paktu, 4, da se ustvarijo boljše razmere, da bi mogel svet končno prili do resničnega zmanjšanja oborožitve na čim najnižjem nivoju. Vznemirjenje v Italiji radi Malte Dvojno gledanje na pravice narodnih manjšin Ženeva, 13. aprila. »Journal de Geneve« pri-občuje dopis iz Rima, datiran s 6. aprilom, ki v njem razpravlja o pravkaršnjem incidentu na otoku Malti in o njegovih odmevih. Poročevalec pojasnjuje pri tej^ priliki, kakšno je stališče italijanskih političnih in diplomatskih krogov napram temu vprašanju. Italijanska vlada si po tem poročilu prizadeva ublažiti nerazpoloženje, ki je nastalo zaradi tega incidenta v angleški javnosti in v evropskem javnem mnenju. Nato razlaga poročevalec fašistično tezo, ki jo podpirajo italijanska akademija, razne fakultete, društvo Dante Alighieri, senatorji in drugi. Vsi ti soglasno obsojajo ukrep angleške vlade o odpravi italijanskega jezika v ljudskih šolah na Malti. Pri tem fašistična teza nikakor noče priznati enakopravnosti in enakih pravic svoje narodne manjšine na Malti s pravicami narodnih manjšin v Italiji sami, češ, da so ozemlja z nemško in slovansko narodno manjšino bila vsikdar predmet italijanskih nacijonalnih teženj in zato sme italijanska vlada po pravici zahtevali denacionalizacijo nemške in slovanske narodne manjšine, pri čemer ne prepoveduje samo rabe njihovega materinskega jezika v šoli in cerkvi, marveč celo s silo izpreminja njihova prastara imena v i tali -jonska. V resnici pa Malta, tako pristavlja poročevalec ženevskega lista, nikoli ni bila predmet italijanskih aspiracij. Otok mora, obratno, ostati v rokah Anglije zaradi ravnovesja v Sredozemskem mbrju iiv zaradi nasprotja Anglije do prevelikega francoskega vpliva v tem moiju. (Ugledni švicarski list je v vprašanju Malte zavzel takoj isto stališče, ki ga iz vsega početka malteškega spora tolmači in zastopa Slovenec«. Op. uredništva.) Resnični obraz sodobne Rusije (Od našega moskovskega dopisnika.) bo trgovca, da ustavi kmetu vsak nadaljnji kredit, S popolnim moratorijem kmetovih dojgov, trgovec na deželi ne bo mogel dolgo dobo priti niti do delne poravnave dolgov od strani kmeta, od katerega je odvisen in ne bo mogel ob določenem roku priti do svojega denarja in poravnali obveznosti napram veletrgovcu. Tako bo sledil v verigi zlih posledic, ki bodo iz tega nastale, člen za členom v škodo malega in velikega trgovca ter pro-izvodnika. Šestmesečni moratorij kmetovih dolgov pomenja pri danainjih težkih časih, s katerimi sc zlasti trgovin« na deželi bori, upropftičenjc, pn je nemogoče, da bi se izvršila razdolžitev kmeta v škodo in na račun ostalih panog gospodarstva. Nujno potrebno pa jc, da se od strani aržavne uprave da kmetu ugodnejše in znosne kreditne pogoje, za kar je bsnovana tudi Priv. agrarna banka, kajti državna uprava je dolžna, da skuša z ugodnimi, dolgoročnimi, amortizacijskimi posojili izravnati zle posledice, kt jih je prinesel kmetu padec cen agrarnih proizvodov iri i%voza. Državna uprava je potom v ta namen osnovanih denarnih institucij poklicana, da kmetu pomore iz dejansko težke situacije. Zveza je v svojem protestu proti zakonskemu protestu in sklepu skupščinskega odbora izrekla v Imenu vsega slovenskega trgovstva odločno zahtevo, da sc zakon o ZaSčiti kmeta in sklep skupščinskega odbora ne uveljavita, marveč naj se lo za vse panoge našega gospodarstva, kmeta, trgovca, obrtnika, proizvajalca in denarne institucije tako važno vprašanje prouči raz stališče za kmeta ugodnejšega načina kreditiranja in amortizacije dolgov, ki ne bo v tako katastrofalni mer> prizadelo ostalih gospodarskih strok. Napredovanja pri železnici Belgrad. 13. apr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja In na predlog prometnega ministra so povišani: pri generalni direkciji drž. železnic višja svetnika v četrti skupini 2. stopnje gg. DitŠaii Jovanovič in Mirko Biro, dozdaj vlšjn tajnika v peti skupini Isle direkcije. Za višje tajnike v peti skupini gg. Robert Lavni, Peter Bradvatevič in Oto Bože, dozdtij poverjeniki v 0. skupini. Za višje kontrolorje v 0. skupini gg. Josip Rozman. Rožica Pretič, Drago Toiiiak. Božo Pečarski in Vlado Krstič, dozdaj kontrolorji v sedmi skupini. Za kontrolorje v 7. skupini gg. Miloš Pantelič, Bajko Kot, Jože Konrad, flinko Kenda in Lojze Kavčič, dozdaj upravni uradniki v 8. skupini, in Frnnjo šedivi, dozdaj prometni uradnik v 8. skupini iste direkcijo. Napredovanja pri pošti Bnlgrad, 13. aprila. I. Napredovanja v poštni službi: Napredovati so v 0. skupino: Breznik Štefan, Ljubljana, Kokalj Kmanuel, Dubrovnik, Cerju; Avgust, Košir Maks in Nagode Milan, Ljubljana I,. Kump Ernest, Kranj Oamz Ivan, Gavelll Josip, Celje, Rozberger Franc. Maribor 11.. Ilčiikar Franc, Novo mesto, Mlinarič Franc, Središče ob Dravi. Napredovali HO v 7. skupino tehniki: Volk flo1t-riela na pošti v Citkovcu, Cužek Ciril«, Belgrad ll„ Bombon Karel, Trošt Marija, llrbnnčič Bernardina, Ljubljana I., Kopač Josipina, Ljubljana III., Až-maii Marija, Tržič, Fridl Leopoldinn, Kupec Ana, Celje, Bolite Cvetka, Litija, Turk Josip, Vidmar Josipina, Brežice, Verbič Franc, Ljutomer. Za ljudi, ki noše rattrtere gledajo z lastnimi očmi, ne predstavlja sovjetska unij« nobenegn problema več. Tudi boljševizem liani ni več problem. Samo onkraj boljStevišklh meja je vedno množica lakih, ki mislijo, da je na boljševizem irebn gledati kot na neknj neznanega in magičnega. Vzemite vendar že enkrat stvari kakor so in kakor se kažejo. Najprej slika s ceste: Od 7 zjutraj do Oo gramov mesa. Inozemska diplomatska zastopstva dobivajo važnejša hranila iz — Rige. in sicer kot diplomatične pošiljke. Po-sebuo draga je obleka iu še težko jo je dobiti. Ena obleka stane do 300 rubljev. Povprečna plača delaVcfi pit /naša 170 rubljev na mesec, SIcer je re», da nuni bolj"oviki izstavljajo za vse potrebe izkaznice. Toda lo je papir, za katerega dobite nekaj le. če je v zalogi. Ali to se prav redko zgodi, mtjtio cvete trgovina -».poil roko , kjer pa seveda -vse še dražje plačate. Mnogi so dosedaj stavili vse svoje tipanje ua petletni tinčrl. >Potrpite, jutri bo bolje, tako So nas komunisti leta pitali z obljubami. A mi že 14 let čakamo na ta težko zaželjenl -jutri , ki ne pride in ga ne bo. Kuj čuda. če ljudstvo postaja apatično in obupano. Načrt za industrijo Je točno za 40% izpolnjen. A ml izdelanega- blaga je 70% nerabnega. Zakaj? Ker so delavcu vzeli poklicni otos. Rus hoče biti stvaritelj, ne mrtva številka, ne stroj, ki ga danes ali jutri izmenjaš. Mi nismo za delo ob tekočem trnku. Naš delavec potrebuje poglobitve, času, razmišljanja ne pn. du se goni kot neumno vprežno živino. Ker pa so boljševiki ruskemu človeku iztrgali dušo. ta producira 709» nerabnega blaga! Ničesar se več ne bojimo. Smrt ni več strašna. Iu vse Rusije ne bodo postrelili. Tega se tudi stranka zaveda. Prve so se uprle kolektive. Te so spravili boljševiki v strašen položaj. Krnet ne. seje več'''/.k državo, ki mu jemlje njegovo lastnino. Pusti, tlti živnl poginja, ker ni več njegova last. ;Se ne izplača. država naj gleda . tako govore kmetje. Kmet noče bili suženj in preklinja traktorje. Vzeli so mu Boga iti mn dali mnšino. Zato se sedaj punta. Vseli ne bodo mogli poMrelili. Veliki petek. V edini katoliški cerkvi Moskve se vrši pretresljiva liturgija. Verjetno, da je edina cerkev, v kateri se obhaja veliki teden po grego-rljanskem koledarju. Na velikonočno nedeljo jc bilo v cerkvi svečano vstajenje. Mala cerkvica jc bila nabilo polna. Pravoslavna Rusija obhaja ve-llkonoč po starem julijanskem koledarju. Zalo bfi vellkanoč istočasno kakor boljševiške majske proslave. Že 5. aprila, se sestane zveza brezbožnikov, da napravi načrt za velikonočno akcijo. Ukazan jc mesec brezbožja . A se kaže, da bo Rusija morala lotos trpeti več kot kdnjkoli. Strašne žrtve nas črtkajo, a kljub temu bomo prisluhnili vernih sro klicu: llrlstos Vo-krese. Boga ni mogoče ustreliti. X. Dunajska vremenska napoved: Večiuoinn jasno, vitjiii temperaturo. Iz učiteljske službe Belgrad, 13. aprila. 1. Iz učiteljske službe: Kot 'učiteljska pripravnica je postavljena Trobec Sabina V Podsredi. Iz. S. v 7. skupino so napredovali: Sto-par Ivan, učitelj v Tržiču, Franiček Eda, učiteljica v IMu, Hfinigmami Zofija v Višnji gori. Starec Terezija v Ribnici, Stukelj Vida v Frakovcti, German Bogumila,. učiteljica v Laškem, Bizjak Frančiška, učiteljica v Tržišču. Tomnžej Malijti pri Sv. Tomažu jrri Ptuju, Taufer Vidu v Stični. Premeščena jc učiteljica Trejiše Rafaela iz Predanovca k Sv. Duhu na Sv. gori, Savli Ajjdrej, učiteljski pripravnik, iz Tišine v Predniiovce, okraj Murska Spbola. i00 letnica tržaške zavarovalne družbe Trst, 13. apr. ž. V najkrajšem času bo praznovala zavarovalna družba >Assicurazioiie Generalk stoletnico svojega obstoja. Družba je za la dan namenila darovali znesek 300.000 lir raznim putrio-t ič ii i m iu dobrodelnim organizaejaim. Razen teh dobijo lep znesek tudi fašisti za propagando v inozemstvu. 30.000 lir bo dobila »Ballila.:, 40.000 lir pa društvo llalia Redenta«, ki ima nalogo, da v slovenskih in hrvatskih vaseh v Julijski krajini vzdržuje otroške vrtce in raznarodujo slovansko mladino. Madlarsfsa znižu e uradniške plaže Budimpešta, 13. apr. ž. Uradni list je objavil danes nujno naredbo o ponovnem znižanju plač javnim uradnikom. V liaredbi je predvidena proporcionalna redukcija plač iu pokojnin, pri čemer so bo plača mesečnih 120 pengojev in pokojnina mesečnih loO pengojev znižala za 2%, pri večjih plačah pa zn 3—5%. Dodatki oženjenih uradnikov se znižajo za o.(>%, dodatki za otroke pa za 0% in dodatki za najemnino za 3%. Napredovanja bodo za eno leto povsem ukinjena. Redukcije plač bodo oproščeni samo policisti, vojaštvo in orožništvo. Nepričakovana objava nujne odredbo, ki je nI proučil niti odbor triintridesetih niti jo ni odobril, je izzvnln povsod velikansko senzacijo ln ogorčenje. Splošno se smatra, dn je vlada segln po teh merah le radi tega, ker je finančni položaj države fkrujn« kritičeu- Bolgarija in Grčija zahtevata sprejem v podonavski blok London. 13. apr. ž. Bolgarija in Grčija slu ponovno poslali predslavko velesilam, v kateri zahle-vata. da se jih sprejme v podonavski blok. Zlasti Grčija naglnša, da ono vse svoje potrebe krije Iz Avstrije in Češkoslovaške in du bi bila v slučaju, da se jo 110 sprejmo v podonavski blok prisiljena da krije svoje potrebe v Italiji. Cujo se, da bo imel Svet Zveze narodov julri najpozneje pu pojutrišnjem ponovno tajno konferenco, na kateri se bo razpravljalo gospoda vsi io stanje Avstrije, Madjar* ske. Bolgarije iu Grčije, ker so v teh državah gospodarske razmere najtežje, Gandi noče iz ječe Bomba.v. 13. apr. ž. Gandhi je odbil, ponudbo angleške vlade, tla ga pod gotovimi pogoji spusti nn svobodo. Narodni voditelj je izjavil, da I10 samo tedaj ustavil oziroma omejil neposlušnost, čo bo angleška vlada ukinila izredne ukrepe. Iz bojev v Mandžuriji Ifnrbin. 13. apr. Ig. Druga japonska divizija se je po brezuspešnem sunku jiroti vzhodu začela umikali. Po dveh neuspešnih diiianiitnih napadih še je posrečil daues 17 km vzhodno od llarbina tretji dinamilni napad ruskih lerorislov. Pri lem je bilo 10 mrtvili in o ranjenih. Drobne vesli Belgrad, 18. npr, I. Za 14. uprli je sklicana v Ženevi mednarodna konferenca z« mednarodno zvezo mlinarjev. Jugoslovanski delegat na tej konferenci bo predsednik Zveze mlinov v Belgradu dr. Mile Balič, Belgrad, 1'3. apr. 1. Iz, Sofije poročajo, da se bo v potek Izvršilo imenovanje novega bolgarskega poslanika v Belgradu. Dozdeva se, da je za 10 važno postojanko določen dr. Drinski, narodni poslanec in sedanji predsednik finančnega odbora. Po-lltično pripada dr, Drinski skupini Mu.-'a no ve stranke. Poslanec dr. Drinski bo na razpolago bolgarski vladi takoj, ko bo narodno sobranje sprejelo finančni zakon. Trst, 13. aprila, Ig. Bivši avstrijski zvezni kancler dr. Solpel se je vrnil i/, Palestine iu Grčije in bo ostal dalj časa v (JpallJI.