'T/and s-yictuce NO. 248 Ameriška Domovina hvi a rj r^nrgjT AMCRICAN IN SPIRIT jFORCIGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 26, 1962 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€A STEV. LX — VOL, LX Korejska komisija ZN bo nadaljevala nalogo Sovjetska jzveza je tkušala dos'eci ukinitev ’komisije in priznanje Sev. Koreje. NEW YORK, N. Y. — Sovjetska zveza in z njo povezane države so skušale v političnem odboru glavne skupščine Združenih narodov doseči ukinitev posebne korejske komisije, ki ima nalogo delati za združitev Koreje, in to nalogo izročiti vladam Južne in Sev. Koreje. Politični odbor je odobril resolucijo, ki nalaga komisiji naj svoje delo nadaljuje s 65 proti 11 glasovom. ' Nevtralni afriško-azijski blok je tekom debate do neke mere podpiral sovjetska stališče in se zavzemal za priznanje stvarnega stanja .v Koreji. Ko je prišlo do glasovanja se je tega vzdržal in sovjetski poskus je doživel hud poraz. Združeni narodi priznavajo le vlado Južne Koreje in sicer kot vlado vse Koreje. Priznanje vlade Sev. Koreje bi pomenilo za Sovjetsko zvezo važno zmago. Pravni uzakonitvi dejanskega stanja v Koreji, bi brez dvoma sledila nova zahteva po formalnem priznanju dejanskega stanju v Nemčiji. Kalifornija in New York se borita za prvenstvo WASHINGTON, D. C. — Do sedaj je bila newyorska država prva med petdesetimi v vsakem pogledu, sedaj jo je Kalifornija dohitela vsaj v številu prebivalstva. Glasom podatkov našega federalnega statističnega urada ®e j.e namreč v zadnjih letih preselili v naši deželi okoli 8 milijonov ljudi. Samo iz južnih držav se je izselilo kake 4 milijone. Največ jih je šlo v za-padne države, posebno v Kalifornijo. Newyorska država je še zmeraj na prvem mestu v gospodarstvu, toda tudi tu hiti Kalifornija hitro za njo. Ima najdejo banlko v deželi, njena industrijska zmogljivost pa raste hitrejše kot newyorska. Temna stran kalifornijskega gospodarskega razvoja pa tiči v tem, da se preveč opira na vojno industrijo. Ako ta ne ibo več ta-ho cvetela kot sedaj, bo tudi Naraščanje kalifornijske gospodarske moči začelo pešati. Novi grobovi Frank J. Maresic Včeraj zjutraj je umrl na svo-n jem domu na 1591 E. 49 St. po dolgi bolezni 72 let stari Frank J. Maresic. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogreb, zavod na E- 62 St. Socijalisfi izrabljajo Skyboll proti Macmillanu LONDON, Ang. — Angleški socijaUsti so našli novo kost, da jo glodajo proti ministrskemu predsedniku Macmillanu. V ta namen so porabili posrečen po g.kus z raketo Skybolt. Trdijo namreč, da je Amerika namenoma pretiravala vse senčne strani rakete Skybolt, samo da pripravi Macmillana, da se je odlpovedal nakupu rakete. Kakor hitro je Macmillan popustil se je naenkrat pokazalo da Skybolt vendarle nima toliko napak, kolikor so jih Amerikan-ci našteli Macmillanu. Kaj je na tem resnice, ne bomo nikoli zvedeli, bo je pa naj-brže samo toliko, da socijalisti-čna opozicija lahko napada konservativno vlado. Macmillan gotovo ni bil vesel, ko je zvedel, da se je šesti poskus z raketo posrečil. Tolažil se je pa lahko s tem, da tega ni bila vesela tudi naša diplomacija, ki misli, da bi bilo bolj pametno, da do šestega poskusa ni prišlo, ker je po mnenju državnega tajništva projekt Sky-bolt že pokopan. Ameriški vojaki ne pojdejo reševat Konga , BRUXELLES, Beig. — Ko je prišla pretekli teden ameriška vojaška misija pod vodstvom gen. L. Trumana v Leopoldville, je tu, v Londonu in Parizu vzbudilo dosti nevolje. Vlada Združenih držav j.e poudarjala javno, da je namen komisije podpreti delo glavnega tajnika ZN Tanita za združitev in ureditev Konga. Levičarji po vsem svetu so seveda trdili, da hoče Amerika spremeniti Kongo v svojo vojaško oporišče. Dejansko Združene države nimajo nobene namere pošiljati svojega vojaštva v Kongo. Državni podtajnik George McGhee je diplomatom tu povedal dosti očitno, da so Združene države voljne podpirati napore ZN v Kongu le dotlej, dokler jim ni treba poslali tja svojega astnega vojaštva. Santo Domingo proli mirnejšemu razvoju! Dominikanska republika se bliža po mirnih volitvah preteklega tedna mirnejši dobi svojega razvoja. SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Ko so bili pretekli petek zbrani izidi splošnih volitev za predsednika in skupščino, je bilo očitno, da je dobila država novega vodnika v levo usmerjenem vodniku Revolucionarne stranke Juanu Bosch. Ta je še dan pred volitvami grozil, da bo odstopil kot kandidat, ker ga je neki katoliški duhovnik označil za komunista. Ta je svojo izjavo preklical, nakar je Bosch umaknil svojo grožnjo in volitve so na splošno potekale brez posebnih vznemirjanj. Njegov tekmec Viriato Fial-lo, vodnik Narodne združene stranke, je kot Bosch znan nasprotnik pok. Trujilla, katerega diktatura je bila, odstranjena pred 19 meseci. Fiallo je bil ves čas vlade Trujilla doma in se je vstrajno boril proti njemu in njegovim nasiljem. Bosch je iz nasprotstva preti Trujillu, ki je sicer prišel na oblast potom volitev, zapustil deželo in vodil boj proti njemu Skoro četrt stoletja iz Miami in New Yorka v Združenih državah. Juan Bosch je nagnjen proti levi in napovedujejo, da bo izvedel brez dvoma agrarno reformo, da pa bo drugače ohranil lastninsko pravico in okušal zagotoviti deželi gospodarski napredek z vabljenjem tujega kapitala, ki mu bo zajamčil varnost. Novembrske cene za kon-sumno blago ostale nespremenjene WASHINGTON, D. C. — Cehe za kcusummo blago se od sep-fembra niso bistveno spremeni-^e- Ostale ,so na višini 108% had povprečjem 1957-1959. Tu-hi za december ne napoveduje-1° aprememb, pač pa bodo v ja-huarju višje radi višjih cen za sadje in sočivje. Osem predsednikov ZDA 11' zavrnilo niti enega v Kon-ere®u sprejetega zakonskega Medloga. CL.OUDY V remenski prerok pravi: Večinoma oblačno, mrzlo in ^elrovno z naletavanjem snega, ^ajvišja temperatura 29, — V Minnesoti je v obratu 'kupno okoli 1,200 žag. Tov. Hiiššev pride na počitnice v Jugoslavijo BEOGRAD, FLRJ. — Znani jugoslovanski “modri vlak” je srečno pripeljal Tita in njegovo obilno spremstvo iz Rusije v domovino. Tito je v svoji prvi izjavi po vrnitvi v domovino rekel, da je povabil Hruščeva in njegovo ženo na počitnice v Jugoslavijo in da je Hruščev vabilo sprejel. Kdaj bo prišel, ni Tito povedal. Pač pa mislijo v Beogradu, da bo Hfuš.čev osrečil Jugoslavijo s svojim obiskom že spomladi ali pa zgodaj poleti. Diplomatije pa mislijo, da bo Hruščev porabil počitnice, da bo Zadnje vesti CHICAGO, 111. — James Hoffa, predsednik Unije voznikov, je ostro kritiziral sodnika, ki jc vodil proti njemu razpravo v Nashvillu, Tenn., pa tudi samega pravo sodnega tajnika Roberta Kennedya- Sodnik je moral razpravo razveljaviti, ko porota po 17 urah razprav ni mogla svojega posvetovanja zaključiti z jasnim sklepom. Hoffa je bil obtožen, da se je razgovarjal z nekim prevoznim podjetjem za milijon dolarjev odkupnine proti izgredom in n e n apovedanim štrajkom. LOM DON, Vel. Brit. — Tu vlada prepričanje, da skušajo Združene države preko Združenih narodov doseči združitev Katange s Kongom, prodno bo v februarju zmanjkalo ZN finančnih sredstev za operacije v Kongu in predno bodo v marcu indijske čete odšle iz Konga po Nehrujevem ukazu domov. COLUMBUS, O. — Načelnik državne organizacije Demokratske stranke v Ohiu Coleman bo odstopil. Na njegovo mesto bo imenovan dosedanji cestni direktor Key. Za tak kompromis se je izjavil sen. F. Lausche. Sodijo, da bo o-mogočil mirno in gladko so delovanje med državno organizacijo in organizacijo v o-kraju Cuyahoga. Ti dve sta že dolgo let v stalnem sporu. ELIZABETHVILLE, /iongo. — Spopad med četami ZN in domačo žandannerijo je ostal o-mejen. Najprej je prišlo do spodada med etiopskimi četami in Katanžani, kasneje pa so ti streljali na helikopter ZN in ga prisilil k pristanku. Pri tem je bil ubit en indijski oficir. Obe strani sta bili tekom Božiča v popolni pripravljenosti, vendar do novih VSI UJETNIKI SVOBODNI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH! Na sveti večer ob 9:30 je prispela v Miami zadnja skupina od 1113 Castrovih ujetnikov ponesrečene invazije v aprilu 1981. - Pri zbiranju zdravil in hrane za odkupnino je Donovanu, odboru družin in Rdečemu križu pomagalo pravosodno tajništvo. — Poleg ujetnikov je Castro dovolil odhod s Kube še okoli tisoč njihovim sorodnikom. MIAMI, Fla. — Zaskrbljenost, ki je zavladala v nedeljo zvečer, ko je bil brez pojasnila ustavljen prevoz ujetnikov ? Kube v Združene države, je minila, ko je v ponedeljek prvo letalo pripeljalo novo skupino ujetnikov. Zadnje letalo z ostankom 1.113 ujetnikov je pripelo okoli 9:30 zvečer v ponedeljek, na sv. večer. Ko so bile opravljene najnujnejše formalnosti, so pustili osvobojene ujetnike k njihovim družinam. Vsi so se pritoževali nad postopanjem Castrovih ječarjev in nad obupno hrano v ječi, pa se zahvaljevali za svojo osvoboditev širokogrudnosti ameriškega ljudstva. Nekateri izmed njih so povedali jasno in odločno, da ne bodo opustili naporov za osvoboditev Kube, ampak se bodo nalogi posvetili s še večjo vnemo. Priznali so pri tem, da je Castrov režim premočan, da bi ga bilo mogoče vreči s kako novo invazijo t'ake vrste, kot je bila ona v aprilu 1951. Sedaj je mogoče izvesti uspešen nastop le ob organiziranem sodelovanju oboroženih sil vseh držav Latinske Amerike. Iv"1 "" ... v — Za prevoz osvobojenih ujetnikov je dala družba Pan American World Airways na razpolago šest letal DC-6. Prvo letalo z osvobojenimi ujetniki se je dvignilo z letališča San Antonio de Los Banos kmalu potem, ko je ob 2.05 v nedeljo popoldne priplula v havansko pristanišče ladja African Pilot z 11,000,000 in hrani kot prvim delom odkupnine za ujetnike. Predsednik Fidel Castro je sam prišel v pristanišče in si ladjo ogledal, nato pa je osebno vodil skozi mesto na ogled njenega kapitana in malo skupino drugih Amerikancev. Pravosodno tajništvo pomagalo WASHINGTON, D-C. — V spopadov ni prišlo. j ponedeljek je izjavil zastopnik HAVANA, Kuba. — Včeraj se pravosodnega tajništva, da je vkrcalo na nekdanjo potniško pravosodni tajnik Robert Ken-ladjo Berlin, ki je stala več nedy osebno posredoval pri dni v pristanišču, veliko šte-j družbah za izdelavo zdravil in vilo Rusov. Ti so se pripeljali otroške hrane, da so prispevala z avtobusi z raznih delov oto- j k odkupnini, ki jo je Castro ka, kjer so gradili oporišča za zahteval za izpustitev ujetni-rakete, te čuvali in upravljali, kov. Izjavil je baje, da se čuti dokler jih ni Hruščev dal od- predsednik Kennedy moralno peljati nazaj v Sovjetijo. Lad- odgovornega za njihovo osvobo-ja je še včeraj odplula iz pri- j ditev, ker so zaradi “njegove stanišča proti Rusiji. j napake” pri invaziji prišli Ca- nadaljsval razgovore o “ideolo- RAVALPINDI, Pak. — Sem je stru v roke. okih razlikah,” ki sta jih oba vo-j prišla indijska delegacija, daj Odvetnik Donovan je kasneje dilna komunista skušala spravi- | začne s pakistansko vlado ^ zatrjeval, da so glavno delo o- ti s Sveta cb priliki Titovega razgovore o ureditvi kašmir- pravili on, odbor staršev ujetni- clbiska v Rusiji. skega spora. \ kov in Ameriški Rdeči križ. O Prost odhod tudi za sorodnike Fidel Castro je dovolil tudi , bližnjim sorodnikom. ujetnikov .lo-arjev vrednosti v sdravd* ^ odho nadpovprečna brezposelnost^ ne ravno dobra turistična sezona, vse je napovedovalo, da jesenski in božični nakupi ne bedo dosegli lanske višine. Podjetja so oprezno kupovala na zaloge, da ne bi trpela prevelih izgub pri po-božičnih razprodajah. Napoved se je uresničila le deloma, še do srede decembra je kazalo, da ne bo prišlo do običajnega navala na trgovine. Talkraf se je pa položaj nepričakovano spremenil. Začel se je deber posel, ki ga niso mogle zavreti ne stiske hude zime in dna močno revidirala svoje napovedi in pričakovanja. Pokazalo se je namreč, da bo letošnji promet vkljub brezposelnosti, vremenskim neprilikam in drugim nezgodam še za nekaj odstotkov boljši od lanskega. Za vso deželo računajo, da bodo letošnji božični posli za povprečno 5% boljši od lanskih. Seveda ni položaj v vseh delih dežele isti. V New Yorku so se na primer veletrgovine odrezale zelo dobro, ne pa male in najmanjše trgovine. Res so bili zadnji mesec nekateri dnevi kar Obupni; kakor hitro se je pa vreme popravilo, so kupci zopet hiteli v trgovine. Med tistimi mesti, ki niso imela posebno dobre božične se- ne štrajki, posebno v časopisni zone, je Cleveland. Cleveland-industriji. Trgovska podjetja sidrn trgovinam ni toliko škodo, so zato koncem preteklega te-1 vala brezposelnost kot slabo vreme, ki je oviralo osebni promet po mestu. Res je, da so trgovine imele nekaj dobrih dni, toda ti dnevi niso odtehtali zgub v slabih dnevih. Kako slabo je bilo v Clevelandu, se vidi po tem; da so nekatere trgovine začele s pobožično razprodajo že 4-5 dni pred Božičem. Kar je znač.lno za letošnjo božično sezono) je bil sklep večine trgovin, da se ne založijo preveč z blagom. Niso pozabile na lansko leto, ko so šle z velikimi zalogami neprodanega blaga v pobožično razprodajo. Letos so pa tako omejile nakupe, da jim je za razprodajo ostalo le malo blaga. Seveda je pri tem največ trpel kupec, kajti ni imel letos na razpolago toliko vrst blaga kot druga leta. taki kot druga leta. Gibali se bodo med 25% in 33%, le redko bodo šli do 50$. Trgovina je torej letos grešila, ker se je premalo založila z blagom, ji bo zato lažje pri sestavljanju in ocenjevanju inventure. Večina veletrgovin pričakuje, da bodo inventurne zaloge dosti manjše kot prejšnja leta in da njihova ocena ne bo tako zelo vplivala na bilanco kot j.e to v navadi. Oči vseh trgovcev so seveda že obrnjene na velikonočne posle, ki bodo menda letos ugodni, kajti velikonočni prazniki padejo v dobo sredi aprila, torej v čas, kot se lomi zimski čas in prehaja na pomladanski, odnosno poletni. Seveda se bodo Na, pobožično razprodajo bo tudi takrat morali boriti s hudo torej prišlo manj blaga kot dru- .konkurenco kot so se v božični ga leta. Popusti bodo seveda (sezoni, kakem posredovanju pravosodnega tajništva ni hotel nič veneti. Priznal je pa, da je to sporočilo podjetjem, da bodo lahko vrednost zdravil in podarjene hrane odštela od davkov na temelju njihove cene na drobno. so se prijavili, je zahteval, da si preskrbe potrebne papirje in iz-roče vse svoje premoženje razen tega, kar imajo na sebi, državi. Kljub temu se je prijavilo okoli tisoč sorodnikov osvobojenih beguncev. Vkrcali se bodo na ladjo African Pilot, ki jih bo jutri zjutraj pripeljala v pristanišče Ever Glades na Floridi. Castro je dobil za 1,113 ujetnikov $53,000,000 v zdravilih in hrani. Podmornica “Zvezda globin” Po načrtih francoskega raziskovalca morskih globin kapitana Cousteauja bo neko ameriško podjetje izdelalo majhno podmornico “Zvezda globin”, ki se bo lahko s tričlanskp posadko spustila do globine 3000 m. Tehtala bo sedem ton, plula bd s hitrostjo treh vozlov na uro, pod vodo pa bo lahko ostala 24 ur. Prvo spuščanje v globino napovedujejo za konec leta. NEW YORK, N Y. — Vse delo v pristaniščih od Seasporia, Maine, pa do Brownsvilla, Tex., je obstalo, ko je začelo v nedeljo ob petih popoldne okoli 80,000 pristaniških delavcev ob Atlantiku in Mehiškem zalivu štrajkati. Štrajk utegne biti dolg in škode na desetine in stotine milijonov. Štrajk je bil v oktobru prekinjen na temelju Taft-Hartlcy zakona. Ko je p r e dsednik Kennedy zaprosil pristaniško delavstvo, naj štrajk odloži za 90 dni in sprejme posredovanje zvezne vlade, je njihovo vodstvo njegovo prošnjo zavrnilo. BERLIN, Nem. — Skupini osem ljudi se je posrečilo v avtobusu, ki je bil zavarovan z jeklenimi p 1 o š čarni, prodreti skozi “zid” iz Vzhodnega v Zahodni Berlin, čeprav jih je skušala komunistična mejna straža zadržati s streljanjem. Iz Clevelanda in okolice Vesel družinski dogodek— Včeraj, na Božič, se je rodil v Woman’s bolnici dr. Vinku Vovku in njegovi ženi ge. Edi krepek sinko, drugorojenec. Mamica in dete se dobro počutita-S tem sta postala g. Franc in ga. Nežika Petek s 1420 E. 52 St. ponovno stari oče in stara mati. Iskrene čestitke! Dopolnilo— Naknadno nam je bilo sporočeno, da je pok. Josephine Tratnik zapustila tudi mačeho Mrs. Rose Tomšič. Oče Jernej je umrl pred njo. Časopisni štrajk pri kraju?— Tekom razgovorov v ponedeljek je bil dosežen mal napre-aek in predstavnik Unije voznikov je izjavil, da obstoji upanje na sporazum. Izgleda, da je prišlo do spremembe odnosov tudi v razgovorih med predstavniki Zveze časnikarjev in predstavniki lastništva listov Plain Deaier in Press. Stavka so bii?a že koncu četrtega tedna in vse kaže, da so jo vsi siti. Seja— Dramatsko društvo Naša zvezda ima v nedeljo ob treh popoldne sejo v Slov. društ- domu na Recher Ave. Vsi člani in igralci so prošeni, da se seje za gotovo udeleže. Na obisku— Iz Slovenije je prišla gdč. Fanika Žakelj na obisk k svojemu bratu g. Pavlu Žaklju in družini na 1222 Norwood Rd., Cleveland 3, O. Vse potrebno za pot je uredia pot. pisarna g. Mirka Antloga na 6516 St. Clair Ave-, Cleveland 3, Ohio. — Dobrodošla med nami! Zadušnica— V nedeljo ob 10:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Šuster ob 3. obletnici smrti. Nov odbor— Društvo Naj sv. Imena pri Mariji Vnebovzeti ima za 1. 1963 sledeči odbor: duhovni vodja Rev. Josip Godina, predsednik Arthur Eberman, častni preds. Josip Hočevar, 1- podpreds. Edward Zadnik, 2. podpredsednik Zdravko Novak, kores. taj. Eugene Kogovšek, 1275 E. 186 St., fin. taj. George Basilone, blag. Michael Turpack, 2351 Green Rd., zone 21, načelnik programov in angleški poročev- Anton Nachtigal', slovenski poročev. Ernest Terpin, sergeant - at - arms Jerry Homar, načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, načelnik kat. akcije Guy De Mark, mladinski načelnik Frank Žnidar, načelnik postrežbe zajtrka Roc-co La Penta. Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši; po maši seja v Šolski dvorani. Dvig in padec Mao-Tse-tunga v (sovjetski enci-klopediji BERLIN, O. — Mala sovjetska Enciklopedija je leta 1955 označila vodnika rdeče Kitajske Mao-Tsetunga za “velikega te-oreti'ka marksiizma, dve leti nato za “zelo velikega teoretike marksizma,” leta 1960 so gs označili še za “marksističnega teoretika,” letos pa le še za “teoretika..” Sovjetska Enciklopidija kaže s taki oznakami jasno, da ji ni za objektivno sodbo amipak le za trenutno politično oceno. AMERIŠkft DOMOmm 3 > I/ .IC- OESDZIZm 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 rzčsm™ Cleveland 3, Ohio TJ!5 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 248 Weds. Dec. 26, 1962 Narodna obramba in rakete raketnih oporišč in odpovedala Ameriki uporabo njenih letališč in vojnih luk, ampak da bo tudi bistveno omejila število svojih čet v Evropi. Obrambni tajnik McNamara ni mogel pomiriti angleških vojaških krogov. Kot je rekel predsednik Kennedy, je bilo vprašanje Skybolta odloženo in sestanek med njim in angleškim ministrskim predsednikom Macmillanom na Bahamih naj bi rešil vprašanje. Slučaj z raketo Skybolt opozarja na dve dejstvi, neprijetni tudi za velike države. Na eni strani so stroški za nove rakete postali tako veliki, da jih ne zmorejo zlepa tudi velike države. Na drugi strani so narodne obrambe že z razvojem tehnike prišle v medsebojno odvisnost. Malo pomeni angleško žuganje. Anglija je navezana na Ameriko, naj ji bo prav ali ne. Lahko se sicer spusti v lastno konstrukcijo rakete tipa Skybolt, toda stroški bodo zanjo tako veliki, da bo morala omejiti druge stroške za obrambo ali pa povečati vojaški proračun v škodo svojega življenjskega standarda. Tudi za Ameriko niso stroški za Skybolt mačje solze. Zgodilo se je prvič in verjetno ne zadnjič, da se je pogodila z Anglijo, da bi obe skupaj nosili stroške za novo raketo. Moderno orožje je torej imenitna stvar, toda goni v medsebojno odvisnost tudi največje države na svetu. iiuiuuiiimiiimmimiimiuiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiimmimiiiiiiiiuiiiuiiiiuiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiuiuimii Pennsy 1 vanski prepihi (Poroča Majk) imiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiinininiiiniiiiiiniinimiiiiiinihiiiiiinijiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimnmmmii moramo mučiti z uživanjem' prodajale na dolgoročne obroike, Odkar so Nemci začeli rabiti v drugi svetovni vojni svoje tedaj znamenite rakete V-l in V-2, je te vrste orožje dobivalo od leta do leta večji pomen v narodni obrambi velikih držav. Prišli smo že tako daleč, da imamo kolikor toliko zadovoljive in zanesljive rakete, ki se dajo pognati v zrak z oporišč na suhem. Najbolj znane med takimi raketami so ameriške Atlas, Titan in Minuteman, pri čemur sta prvi dve že zastareli, dočim ima Minuteman vso bodočnost še pred seboj, dasiravno še zmeraj, ni docela idealna raketa. Imamo dalje rakete, ki se dajo pognati v zrak na morju in pod morjem. Standardna raketa v tem ipogledu je Polaris, ki je montirana na naših atomskih podmornicah. Raketa je dobro spopolnjena, ima pa še eno hibo: leti sicer že nad 1000 milj in bo kmalu lahko letela do 2,500 milj, toda ciljati je z njo izredno težko. V tem pogledu še ne dosega tiste točnosti, kot omenjene tri rakete. 3 Manjka pa narodni obrambi katerekoli države raketa, ki bi se dala pognati v zrak z bombnikov na najmanj 1000 milj in bi pri tem sigurno zadela svoj cilj. To vedo strokovnjaki že dolga leta in skušajo čim preje zamašiti to pomanjkljivost v narodni obrambi. Si nobena težava skonstruirati tako raketo, ki bi odletela z bombnika in letela nad 1000 milj daleč. Težava je v teh, kako skonstruirati tako raketo, ki bi tudi zadela svoj cilj. S tem problemom so se začeli mučiti ameriški in angleški strokovnjaki. Angleži so napravili načrt za svojo raketo Blue Streak, Amerikanci pa za Skybolt. Že pri sestavljanju načrtov se je pokazalo, da bo to izredno draga zadeva. Stroške za prvo tako raketo so cenili na bilijone dolarjev. Stroški so bili veliki za obe državi, Ameriko in Anglijo. Zato sta se naša odministracija in angleška vlada 'dogovorili, da bo Anglija opustila svoj načrt in se zanesla 'na Ameriko, da bo ona konstruirala raketo, pri čemur bi Anglija nosila del stroškov. Naša administracija se je spustila z vso vnemo v ta posel, toda morala je ugotoviti, da bodo stroški za raketo še večji, kot so strokovnjaki prvotno mislili. Teža stroškov je prisilila našo administracijo, da je začela misliti, ali je Ameriki tako draga raketa sploh potrebna. Dvom o tem je rastel od uspeha do uspeha z medcelinskimi raketami. Ako morejo naše medcelinske rakete danes doseči že skoraj vsako točko na zemlji, čemu potem še rakete, ki bi jih prenašali bombniki? Premišljevanje o tem problemu je pripravilo našo administracijo do tega, da je sklenila, da ne bo nadaljevala z delom na raketi Skybolt. S tem je zadela v živ0 našo zaveznico Anglijo, ki je glede narodne obrambe v čisto drugem položaju kot Amerika. Amerika je velika dežela in je daleč od ruskih raketnih oporišč, Rusija jo lahko zadene le s svojimi medcelinskimi raketami in z raketami s podmornic, le težko jo zadene z raketami z ruskih bombnikov. Anglija je mala dežela in leži ruskim raketam pred nosom. Ruske rakete lahko hitro uničijo vsa angleška raketna oporišča, letališča in industrijska središča. Zato Anglija nima nobenega interesa, da bi imela raketna oporišča na suhem ali pa luke za atomske podmornice tipa Polaris. Ve, da bi v slučaju vojne letele ruske rakeve najprvo proti tem točkam v angleški narodni obrambi. Zato skuša Anglija likvidirati čim preje vsa raketna oporišča in se brani tudi luk za atomske podmornice z raketami. Stavi vse upanje na rakete, ki bi še dale pognati v zrak z bombnikov, letele najmanj 1000 milj daleč in zadele svoj cilj. Taki bombniki z raketami, ki so v stalni pripravljenosti in lahko odletijo, predno jih dosežejo ruske rakete, se že nahajajo v angleškem vojnem arzenalu, manjkajo jim samo primerne rakete. Te naj bi dobavila Amerika v obliki svojih raket Skybolt. Konkretno govorjeno: Anglija ima okoli 200 bombnikov, ki bi lahko leteli na sovražno ozemlje in tam ali spuščali na zemljo atomske bombe ali pa poganjali v zrak atomske rakete. Nekaj teh bombnikov je stalno v rezervi, ostali so v stalni pripravljenosti, lahko so v zraku že tekom osmih minut po alarmu! So torej v zraku, predno morejo ruske rakete doseči angleška vojaška letališča. Ako so opremljeni z dobrimi raketami, lahko letijo samo do železne zavese in jih tam poženejo proti svojim ciljem. Ruska zračna obramba jim ne more blizu. Ako pa imajo taki bombniki na razpolago samo navadne atomske bombe, morajo leteti daleč v sovražno ozemlje in so pri tem izpostavljeni sovražnikovi letalski obrambi, ki je zelo učinkovita, kot je pokazal slučaj letala U-2. Anglija je torej na primerni raked za bombnike življenjsko zainteresirana. Zato lahko razumemo, zakaj se je vsa Anglija strašno razburila, ko je zvedela, da je Amerika opustila delo na raketi Skybolt, ki naj bi bila med glavnimi stebri angleške obrambe vsaj za prihodnjih 8-1C let. V prvem navalu svoje jeze je zagrozila Ameriki, da ne bo samo takoj uničila vseh Pittsburgh, Pa. Politike poracija je že kupila obširno smo že vsi siti do grla — a ubraniti se je ne moremo. Razmere, življenje in pa navihani po-litilkarji jo nam neprestano servirajo, kakor Lahi polento in makarone. Mali ljudje se pa ozemlje za katerega je plačala okrog $300,000.00 in ga bo razdelila v zemljiške parcele za domove. Gradnje teh domov in hiš bodo stale okrog 20 milijonov dolarjev. Hiše se bodo VESTI Na državne stroške pokopan Momčila Popoviča, 43 let sta- mesece za tem javkali! “Mama Mia”! — kadar koli so se spom-j nili na tisto ofenzivo. In predno se je začela ofenziva, je po-' veijnik poslal nekega “bošnja-J ka,” naj gre in vjame v italijanskem taboru neega oficirja, da bi zvedel od njega, kako so kaj Lahi pripravljeni. Bošnjak je, , V1 . , , udaril strumno s petami saluti- rega uslužbenca jugoslovanskega ral komandantu in šel po uka- poslaništva v Godesbergu prt Ko se je vrnil je prinesel Bonnu v Zapadm Nemčiji, ki je enega v zobeh, drugega v rokah umrl na ranah dobljenih ob usta rekoč: “Gospodine komandant, škem napadu na poslopje potu imaš dva!” slaništva 29. novembra 13 dni Karkoli je že John Tominac, I kafsjneje, so z jugoslovanskim potomec tega ali onega naroda vojaškim letalom prepeljali v — junak je vreden vseh čestitk! Jugoslavijo in ga tam pokopali * ŽUPAN IN MESTNI SVET z vsemi slovesnostmi na držav-je pred kratkem odgovoril na ne stroške, neprestana porodila in in opo- Izgleda, da so se zahodnonem-mine raznih strokovnih unij za ške oblasti odločile emigrantske povišanje plač raznim polklic-j skupine iz komunističnih dežel nim nastavljencem in upo- I malo bolj skrbno nadzirati. Na-slljencem v meiStnih službah. Od- pa(j hrvaških političnih emi-gbvor je: Dovolj tega, za pri- grantov na Titovo poslaništvo hodulje leto nobenega poviška! Ije organiziran čisto vojaško Ali bo odgovor sprejet, ali bo I “komandosi” tekom druge držalo ali ne, kdo ve? Lahko I svetovne vojne v tihem dogovo-pride do stavk. A župan in I ru s skrajnimi desničarskimi mestni svet pravi, nobenega de- krogi y Zahodni Nemčiji- Tako narja v kasah nimamo za P«vi- vsaj trdijo levičarski listi, ške, denarja nam manjka še za druge zadeve. K temu so objavili še poroči- ne pozna navad svobodnih demokratičnih dežel, ampak lie navade v državah “ljudske demokracije”. Titov govornik je na koncu še zagrozil, da bo Jugoslavija predložila svoje pritožbe pristojnim “mednarodnim forumom”, če njene sedanje pritožbe v teni pogledu ne bodo dovolj upoštevane. talke politike, kakoršno kuhajo in postavljajo pred nas. Izbire ni. Take it, or leave it! Pa si pomagaj če moreš? Po-litikarji si s politiko pomagajo — použijejo vse, župco in meso-malim pa ostanejo le obrane kosti in največkrat še teh ni veliko. Take posledice sledijo prepirom in prerekanjem med demokrati in republikanci, ki je potekalo zadnjih par mesecev in še poteka v zakonodajni zbornici naše države. Kar je dosedanji guverner Lawrence, skušal napraviti nekaj v pomoč brezposelnim in podpore potrebnim ljudem, to so mu republikanci od njih strani podirali. Posledice so, da predlog za podaljša- $450. naplačila potem pa mesečna odplačila, v ' katere bodo vključeni davlki, zavarovalnine, obresti in odplačilo na glavnico, kar bo mesečno $96.66. Za stav-binsfce delavce to pomeni nekaj več dela. Če bodo ljudje še imeli denar za kupovanje teh hiš in pa zaslužek, potem bo vse prav. Za vsakega seveda ne bo postlano z rožicami, saj nobenemu ne gre kar po “žnorei.” * ŽENSKE BOLJ SLIŠIJO KAKOR MOŠKI! — To je meni že dolgo znano, a zdaj to ugotovitev uradno razglaša urad od Industrial Hygiene Foundation, ki ga vodi znana Mellonovp ustanova v našem mestu. Trije najboljši zdravni- Napadi na titovce tudi drugod Zastopnik zunanjega ministr-l0( kako je bilo zadnja leta s P0'Li.va Drag0 Kunc je na tiskovni višavanjem plač poklicnim de- dal; da je do na_ lavcem. Leta 1961 se, so place- na Titove di lomate pri- nr, <£3 n a I 1 vali “Carpentarjem po $3. na uro; plumiberjem $2.86 in električarjem po $3.08 na uro. Tako navaja urad za delavske sta tistike za pititlsburško okrožje. Oid tedaj so šle plače navzgor. nje izrednih podpor brezposel- ki, ki se bavijo s proučevanjem nim ni dobil potrebne večine in'posluha, ter raznih bolezni v se je morala podpora za nekaj časa ukiniti, ker ni denarja za šlo tudi v Veliki Britaniji, v Združenih državah in v Kanadi, ne samo v Zahodni Nemčiji. Pri tem naj bi bil javno žaljen tudi poglavar rdeče Jugoslavije. Kunc je trdil, da ni bistveno Po sedanji mezdni lestvici mesto pjllačuje: Canpenterjem $4.27 to- da Pri takih naPadlh sodelu]e na uro; električarjem $4.85 in 1 sorazmerno malo ljudi, vazno je, plumberjem $4.30. Tele številke povedo1, zakaj so da države dopuščajo na svojih tleh žalitev uradnih predstavni-dandanes hiše in vse drugo ta-|^ov države, s katero so sicer v ko drage! Vse pa leze še ved-lredmh ali celo v prijateljskih Kam? j odnosih. Države, kjer se take stvari dogajajo, morajo nositi polno odgovornost za take iz-- V bližnjem Avalonu je Pre"|bruhe sovražnosti in za žaljive minula pred kratikem Mrs. El- Večja produkcija Po pisanju beograjske Borbo naj bi presegla industrijska produkcija v Jugoslaviji tekom zadnjih treh mesecev letošnjega leta lansko v istem času za okoli 20 odstotkov. Izvoz naj bi pora-stel, med tem ko je bil uvoz iz tujine zmanjšan. Primanjkljaj v zunanji trgovinski bilanci naj bi bil zmanjšan na nekako tretjino lanskega. Tujci lahko postanejo lastniki stanovanj V smislu nove uredbe, izdane ta mesec, imajo tuji državljani in organizacije v okviru predpisov pravico lastovanja poslopij in stanovanj, ki so v javni lasti, in do onih, ki jih grade sami na javnem zemljišču za potrebe lastnega stanovanja, počitniškega bivanja ali zdravljenja. V istem okviru dobe lahko tudi lastninsko pravico do zemlje. Podrobnosti uredbe nam ni?0 znane. no navzgor. * NOVI GROBOVI: demonstracije. Po mnenju Kunca bi morale sie Golobič, žena pokojnega Jožefa Golobič. Zajpušča dvehče-|ta;; ^okr^n7dr ri in vec vnukov in vnukinj. — Na svojem domu v Low- tern, navajajo v poročilu, da ber, je preminula 76 let stara žave preprečiti z vsemi sredstvi in za vsako ceno. Mož izgleda ženske imajo veliko bolj oster te namene. Poslanci v zakono-[posluh, kakor pa moški. Slednji daji so v večini glasovali proti najibrže zgubijo gotovi del po-predlogu. Kakih 100,000 brezposelnih je ostalo brez pomoči in podpor. In kdor je odvisen samo od te podpore in nima drugih sredstev, ta trpi. Kdor je kaj takega kedaj doživel in sluha pri raznih šuminih delih po tovarnah, zadnje čase v letalstvu, ko bobni, da se vse trese in še drugje. Dr. Carso je preiskušal na državnem kolegiju Penne 912 oseb in pronašel, preživljal, tak ve, kaj se to pra- da moški začno polagoma zgub-vi. Ijati posluh že z 32 letom, žen- Take sadove rodi taka politi- sike še le okrog 37 leta in mno-ka, v kateri se ravsajo politifcar-1ge še pozneje. Moški potem ji — podpore potrebni pa čakajo vsakih 15 let nadalje oglušajo, pod mizo in v kotih s praznimi dočim ženske tega ne čutijo do želodci, kedaj se bodo politikar-ji naveličali lasati med seboj. Brezposelnost v nekaterih okrajih naše države celo še vedno narašča. Vzroki so naj-brže v tem, ker mnogo sezonskega dela v zimski dobi začasno preneha. V Beaver, Butler in Lawrence okraju, v teh treh okrajih pravijo, da znaša brez- prav visoke starosti. Seveda so gotove izjeme. Po 60 in 65 letu mnogi moški bolj in bolj čutijo zgubo posluha. Ta vest zna nekatere zanimati. Meni je že dolgo znana, ker moja Kata vse bolje sliši kakor jaz. Jaz dosti ne zvem, ker menda dobro ne slišim. Kata pa zve vse in mi ve vedno dosti Z iskrenem pozdravom, Father John Oman. -----o------ Silvestrov večer na Reeher Avenue pcselmost okrog 11%. To je iz- novic praviti pred “frušrtkom” med vsakih 100 delavcev jih je in po “fruštku,” kar je dokaz, 11 brez dela. To je precej vi- da bolje sliši kakor jaz . . . Mrs. Johana Turček. Zapušča žalujočega moža Johna Turček, navijal do konca svojega življe-ter štiri sinove in štiri hčere, jnja: “Bog Vas blagoslovi!” V New Castle v Lawrence County Home, je 80 let stari Mate Knezežič, v postelji kadil ter med kajenjem zaspal. Vnela se je odeja in ogenj je Knezežiča zadušil. — V Library, Penna, je umr- la Mrs. Julia Pust, žena Franka j Euclid, O. Kot zadnja leta Pust, starejšega. Zapušča mo- bodo tudi letos v Slov. društvc-ža in dva sina. nem domu na Recher Ave- pri- — V Miami, Fla., kjer se je redili v ponedeljek 31. decembra nahajal zadnje čase, je umrl |Silvestrov večer pod pokrovi-John Suša, rojen v Pittsburghu, tel j stvom Kluba društev, direk-Pokopan je bil v Miami. torija in Ženskega odseka. Vsi V Craftonu je preminul rojaki in rojakinje iz Euclida, pred nedolgim Frank A. Nago- Clevelanda in okolice so prisrč-da. Zapušča žalujočo soprogo no vabljeni na to zabavo. Mary, eno hčer in dva brata. Večer je tako za stare kot tu Pokopan je bil iz cerkve sv. Fi- di za miade. Oboji bodo imeli lipa v Craftonu. dosti zabave in veselja. Vstopni- Vsem umrlim naj sveti večna I na samo 75 centov, torej ko-luč in naj počivajo v miru! ža-[maj j^aj Drugod bodo vstopnine sako število. Takih poročil vsaj jaz nisem prav nič vesel, a omeniti jih je potrebno, ker so vidni in kriče na koncih. * BODOČNOST NAŠIH OKO. * MAJOR JOHN TOMINAC, vojni veteran, s Franklin Borough pri Johnstownu, Pa., ki je vseh krajih in baje še edini živi veteran tega okraja, ki mu je bila podeljena častna kolajna “Congressional LIC, to je Okrog našega neikda-[Medal of Honor,” za njegovo njega mesta “večnega dima,”.izredno junaštvo v zadnji voj-kakor so ga humoristi v prete- ni, ko se je peljal v gorečem klostih imenovali, je na vidiku tanku ob reki Moselle v Fran-in če se bodo napovedi in prero- ciji v sovražno nemško gnezdo kovanja gospodarskih prerokov strojnic in istega razpršil in uresničila, ibo bodočnost kar ^uniči^ ko je 7. ameriška arma-svetla in lepa. Yes, pittsburška da prodirala proti Nemcem. Ma-ckolica raste vse naokrog. Prav j or Tominac zdaj študira na kar so objavili Obširno poroči-J univerzi države Mississippi v lo, da v East Hills Parku bo v jHattiesburgh. Za 10. novem-prihodnjih petih letih nastalo.bra je prišel v Johnstown, v veliko predmestje. Stavbinsko njegov rodni kraj na proslavo velepodjetje Roland Catarinella,'dneva Veteranov. Po imenu bi ima načrt) s katerim bo posta- sodil, da John Tominac mora vilo v East Hills Parku okrog biti jugoslov. pokolenja. Le 1,400 stanovanjskih hiš, katere!tam izvira potomstvo hrabrih se bodo prodajale od $12,350.001 junaških “Krpanov.” Sipomi-do $17,600.00 vsaka. Gradnje njam se dogodka, ko je bila ofen-bq financirala s posojili Pitts- živa leta 1915 ali 1916 proti La-burgh Development Fund of horn, ki so jih Avstrijci pogna-Aotion Housing, Inc. Ta kor-,h tja za Pijavo, da so Lahi še lujočim sorodnikom pa globoko y]soke) pa nemara še dolgo ne sožalje! Vsem čitateljem želim vesele bo tako veselo in prijetno kot v .pri nas. Odbor se marljivo pri- božicne in novoletne 'Praznike ^ da bo na Silvestrov0 kolikor jih je se in vse najbolj- yse y najl šem redU) vse pri. se, dosti sreče in posebno se zdravja v novem letu! Stari Majk. o---- IHfsgr. Oman voščijo in se zahvaljujejo za voščila Dragi pravljeno za goste. Naše kuharice bodo pazile, da ne bo nihče lačen ne v letu 1962, ne v letu 1963. Natakarji bodo tudi dobro organizirani in bodo postregli vsakemu po njegovi žf Iji- Grabnarjevi fantje bodo igrali polke in valčke, mi se bomo pa vrteli, da se bo kar Little Falls, Minn. prijatelji! . 1 mc.-.t-i.c. _____ Bližajoči se božični prazniki, kadil° izPod Peta- Imeli bomo Baikanjji na Miklošičevo 1J' . .im . . x’or» rlumiVi nacfrarl ' J ~ '7J4*' so mi navadili toliko pisem in Kako je kupila pralni stroj V ljubljanskem listu “Delo” je bil 19. septembra objavljen pod gornjim naslovom sledeči sestavek: Tovariš urednik! Že dolgo sen1 si želela pralni stroj. Končno sem le prihranila toliko denarja, da sem ga lahko kupila. 18. avgusta sem se napotil3 v Celje in pregledala prodajalne. Odločila sem sc za stroj češke znamke Alba Cygnis in odštela zanj pri trgovskem podjetju Elektro-merkator 130,000 d1' narjev. Že pri drugem pranju je pr“' gorela kontrolna žarnica. Mož jo je odnesel v Celje in hotel kopiti novo. V trgovini so mu pojasnili, da je nimajo in da naj se obrne na servisno delavnic0 v Ljubljano. Pot je vodila zopet proti Ljub Ijani. Ko sva prišla v Ljubljen0’ sva šla v trgovino NA-MA, kj(i prodajajo električne gospod1 j ske aparate; tu sva vprašala, kj je servisna delavnica. Napo1 so naju k TEGRAD-u na tinsko 10. Medtem sva pa v ^ govini odkrila nekaj čisto PoSp ; nega, da namreč enak Pra . stroj v Ljubljani velja le 1^’ dinarjev. Zakaj takšna nazli še danes ne morem razumeti u še danes obžalujem v prazno Ženih 15,000 dinarjev. _ Mož je šel na Šmartinsko Ljubeznivo so ga sprejeli in u"1^ obljubili, da bodo v nekaj du0^ na njegov naslov poslali n° . žarnico. Vsak dan sva željno Ph' čakovala pismonošo, da bo ca-prinesel, a nič ... . . 7. septembra šeni šla v Lju Ijano k TEGRAD-u in vpra3a a’ kaj je vendar z žarnico. O S vorili so mi, da so žarnice nar ^ | čene že 4 mesece- Napotili so m drugih voščil, da mi je skratka nemogoče odgovoriti vsem, pa naj bi odgovarjal noč in dan‘več dni slkuip. Zato sem Vključil na ta list z veselimi in nasmejanimi obrazi bomo stopili v novo leto. Vsem prijateljem in znancem., samo pozdrave nič imen in to ki. iilh bom srečal na Silvestrovo vsem, ki so bili tako prijazni, da so mi poslali pozdrave in voščila. BOG sam naj vam povrne in blagoslovi vas in vse vaše delo. Moja pisava je tako slaba j — zaradi bolezni se mi trese ob osmih v Slov. društvenem roka. j domu na Recher Ave. Še enkrat rečem in bom po- Vinko Godina v SDD, bom osebno voščil vso srečo za prihodnje leto, vsem tistim pa, ki tja le ne bi mogli, želim vso srečo tem potom. Na svidenje v ponedeljek zv. vec d urnih nagrad. , w mi povedali, da mora »' Ka, se bo zgodilo opolnoči, to ^ TEGRAD. šla sem veste: p.ska m vriska bo dovolj, I jim lo p0,edala. Ob- ljubili so, da bodo storil kar bodo mogli. Še vedno čakam, pa ni ^ žarnice in ne obvestila. Pr šujem, kako dolgo bom še morala čakati; morda do takrat, bc potekla garancija? Danica Špacapan, Petrovče 64 pri Celju — Povprečno orjejo v naši deželi okoli 6 palcev globoko. SEDEM PRELEPIH DNI V JUGOSLAVIJO ... s Cunard veleladjami do Cherbourga Uživajte hitro, udobno potovanje v Evropo na Queen Elizabeth in Queen Mary, največji svetovni potniški ladji! Vaše 5-dmevno ekspresno prekomorsko potovanje se zaključi s pristankom nekaj ur od Jugoslavije ... in s priliko, da spotoma obiščete Pariz. In vaš vozni Cunard listek vključuje Cunardovo izvrstno postrežbo in hrano (z Vašimi priljubljenimi jugoslovanskimi jedili), in zabavo na ladji, kakor tudi 275 Ibs. proste prtljage. Preden odplujete iz New Yorka lahko nost do večine kontinentalnih mest. Da prihranite na znižanih sezonskih cenah in 10% popusta vožnje tja in nazaj, potujte v Evropo pred 22. aprilom ali po 15. avgustu; vrnite se pred 29. junijem ali po 24. oktobru. Cena vožnje za 1963 na “Queens” do Cherbourga in nazaj: Turistični razred od $370; Kabinski razred od $484; Prvi razred od $790 (vse cene z dodatno francosko port-takso). Na izletnih cenah prihranite 25% nad štednimi Sezonskimi enostranskimi cenami in uživajte polnih 30 dni na kopnem. uredite za odpremo Vaše prtljage narav- ‘ Obiščete Vašega lokalnega potniškega agenta Ta posredovanje potovanja prav do Vašega ciljal: :i m. CUNARD NUDI NOVO JUŽNO POT I V EVROPO V 1963 bo 35,600-tonska umetno hla- |j jena Mauretania vozila med New isj Yorkom in Neapljem, s pristankom i na Gibraltarju, v Cannes in v Ge- 1 novi. V obe smeri bo 10 potovanj, || s časom obiska v Evropi in izbire || povratka po katerikoli Cunard pro- || gi. Slovita izletniška ladja Maure- j| itania bo naj večja potniška ladja v S redni Sredozemski plovbeni službi. j| CUNARD v mm *,,, — PAVEL HEYSE; Andreja Delfin “Najlepša hvala, gospod Samuele,” je ravnodušno odvrnil Andrea. “Mnogo ljubša mi je vaša protekcija, ki me bo tukaj najbolje priporočila. Zdaj sva pa že doma; notri vas ne silim, ker imam čez glavo dela za svojega novega gospodarja. Andrea Delfin sem. Kadar pride čas, da bi me utegnili potrebovati, mislite name: Andrea Delfin, Calle della Cortesia.” Stisnil je roko svojstvenemu prijatelju, ki je še trenutek postal in si dodobra ogledal hišo in najbližjo okolico; pri tem je z vidnim nezaupanjem in lisičjim preudarjanjem mrmral tjavdan, kar je zna-čilo, da Brescijanca ne bo že kar jutri oprostil preskušnje. Ko se je Andrea vzpenjal po stopnicah, ni mogel mimo gospe Giovanne, ne da bi ji odgovoril. Nič kaj zadovoljna ni bila s tem, da je dobil samo tako skromno mesto. Da ne bo prej mirna, dokler ga ne bo pustil in si poiskal kaj dobič-konosnejšega in bolj častnega. Odkimal je. “Dovolj nese, draga gospa,” je resno dejal, “za to ped življenja, ki jo imam še pred seboj.” “Le kaj govorite!” je karala žena. “Za dobrim se truditi in zlo v nemar pustiti, to je nekaj za moža na mestu; in: po medu se oblizuješ, po vermutu pluješ. Glejte, kako lepo sije sonce in sram vas bodi, da ste že doma, medtem ko je na Piaretti godba in vse, kar je lepega, bogatega in imenitnega, se sprehaja po Markovem trgu.” “Nisem ne lep ne bogat ne imeniten, gospa Giovanna.” “Kaj res nimate prav nobenega veselja nad tem lepim svetom?” je živahno vprašala in se gredoč ozrla, če morda Marietta ni kje v bližini. “Pa menda vendar niste ljubosumni?” “Nisem, gospa Giovanna. “Ali pa imate za greh, če je človek vesel? Bukvice imate tamle na mizi, samo zato vam to pravim, ker ste—Bogu bodi potoženo— prvi tujec, ki je prinesel v mojo hišo spod več k njemu. Take oči ima kot mučenec v mali kapeli pri San Stefanu. Ne morem se smejati, kadar me on gleda.” Kaj bi bila rekla šele, če bi bila nekaj ur kasneje stopila v sobo. Medtem ko je zunaj nad kanalom drhtela noč, je stal pri oknu in se pogovarjal tja čez s sobarico, vneto prizadevajoč si, da bi dal svojim očem nekaj posvetnega izraza. “Lepa Smeraldina,” je dejal, “kar nisem mogel pričakati trenutka, da bi te spet videl. Ko sem šel mimo zlatarja, sem mislil nate in ti kupil iglo iz filigrana, ki je zate seveda preskromna, a vendar malo gorša kot zaponka na na tvojem turbanu. Odpri okno, in vrgel jo bom tja čez v nadi, da bom kmalu napravil prav isto pot po zraku tudi jaz in ti padel k nogam.” “Zelo ste vljudni,” se je smejala deklica in z obema rokama ujela darilo, ki ga je bil zavil v papir. “Joj, kako dober okus imate! Pa ste vendar rekli, da ste ubožni. Verjamete, da sem danes še prav posebno potrebna kakšnega razvedrila? Dosti je bilo tre-aa pretrpeti čez dan, grofica je kisle volje.” Elektronski aparati zbirajo podatke o sanjalh, ki se časovno ujemajo z dolžino ustreznih dogodkov v budnem stanju. Značilnost mnogih ljudi med tančnejši in mnogo bolj vero-razmišljanjiem so samogovori, iki jih seveda sliši le njihovo “notranje uho.” Na tem znanem dejstvu snujejo znanstve-niiki načrte; po katerih bodo slku-šali ugotoviti, koliko je med nami takih, ki se tudi v spanju oziroma takrat, kadar sanjajo, za okolico neslišno pogovarjajo sami s selboj. V ta namen bodo imeli pod nadzorstvom speči prostovoljci na glavah “elektronska grla,” močne ojačevalce vseh zvokov zaradi tresljajev človeških glasilk in drugih mišic, ki sodelujejo pri oblikovanju glasov, pa čeprav bodo samo nakazani. Tisoč sanj na leto Upajo, da bodo tako dobili magnetofonske^ zapiske, ki bodo hkrati tudi komentar k sanjam. Nedvomno bodo ti zapiski na- (Ječe pod morskim dnom.) ali pod svinčenimi strehami.” (Dalje prihodnjič) dostojni kot sleherni osebni opis sanj po prebuditvi. V “prisluškovalce sanj” se bodo torej spremenili ti znanstveniki, ki so že dokazali, da se tudi druge mišice spečega telesa gibljejo v skladu s potekom in z vsebino sanj. Brž ko se začno sanje) se premika tudi oko pod zaprtimi vekami, in sicer v vse smeri, bržkone v skladu s sanjskimi doživetji spečega. Po vzorcih “možganskih valov,” ki jih je tudi med sanjami mogoče meriti in začrtati z električnimi aparati, lahko znanstveniki časovno o-predelijo začetek in konec sanj. Kakor je zapisal Edwin Diamond v “264 strani dolgem poročilu “The Science of Dreams” (Znanost o sanjah), so najnovejše raziislkave povsem ovrgle prejšnje mnenje, da trajajo sanje le nekaj trenutkov ali kvečjemu nekaj minut ker doka- zujejo merilni aparati, da se sanjiski prikazi časovno povsem ujemajo z ustreznimi dogodki v resničnem življenju. Sanjskih epizod je v normalnem spanju več — štiri do šest — sanjamo na primer med osemurnim spanjem nad poldrugo uro. Proučevalci sanj zbirajo dokaze za dozdevno tvegano trditev, da je izguba priložnosti za sanje naj hujša posledica kronične nespečnosti. Pravijo, da potrebuje odrasli človek povprečno tisoč sanj na leto, če naj ostane duševno zdrav in svež. Prostovoljci, ki so jim zavezali oči in jih zaprli v prostore, popolnoma izolirane od zunanjih šumov, so kazali čez čas sledove močnih duševnih motenj, ker so bili njihovi možgani prikrajšani za zaznave iz zunanjega sveta. Podnevi dobivajo človeški možgani Signale od oči in drugih čutil, ponoči pa bržkone sanje prevzamejo to nalogo. Na prostovoljcih, ki so jih budili, brž ko so se začenjale sanjej so čez čas ugotavljali razen skrajne razdražljivosti tudi hude duševne motnje. Nekateri zdrav- niki sodijo, da nam sanje ohranjajo duševno zdravje, ker “odvijejo tisto, kar se je zavozlalo pod učinkom dnevnih zaznav.” Ljudjej ki pravijo, da se jim nikoli nič ne sanja, so bržkone v zmoti: sanjajo že, le ne zapomnijo si podob iz sanj. Kovine iproti srčnim boleznim? Doktor William S tram z radiološkega inštituta pri univerzi v Rochestru (ZDA) trdi, da lahko vanadij in cink kot dodatek v hrani uspešno preprečujeta srčne motnje: O tej ugotovitvi je poročal ameriškemu združenju za pospeševanje znanosti v Denver ju. Teoretični del njegove trditve je zasnovan na spoznanju, da se človeške celice kopljejo v tekočini, ki sestavlja 30 odstotkov organizma in je po sestavi zelo podobna morski vodi. Takšno sestavo te tekočine v človeškem telesu je treba po njegovem mnenju ohraniti, to pa pomeni, zagotoviti organizmu tudi tiste rudninske elemente morske vode, ki jih hrana ne vsebuje in ki “Pa nič ne veste, česa naj ai mladeniča obdolžili?” “Prav nič gospod, še jaz bi bila obljubila ne vem kaj, če bi imel v glavi najmanjšo zlo misel proti državi. Moj Bog, pravkar jih je izpolnil tri in dvajset in nič drugega mu ni bilo pri srcu kot moja grofica in igranje morda. Ti gospodje pri republiki vam znajo iz pajčevine splesti dovolj močno vrv, da zadrgne najtrši goltanec, in bogve, če ni tokrat vse skupaj naperjeno proti njegovemu očetu, senatorju!” “Govorite bolj previdno o vrhovnih oblastnikih tega mesta,” je potihem dejal Andrea. “Modrost očetov jih je postavila in neumnost vnukov jih ne bo dosegla.” Dekle ga je pogledala, če misli resno; ni bilo lahko rešiti uganke tega obraza. “Pojdite,” je dejala, “resni posta- budno berivo. Dandanašnja jate in tega ne morem prena-mladina pa kar tako misli • ;sati. Niste še dolgo tukaj, zato grdo življenje, lepa smrt — pa je hudiču špas podrt, in o božiču se še vrabci na strehi postijo.” “Dobra gospa,” je dejal smehljaje se, “kar preveč skrbite zame, toda meni ni pomoči. Kadar mirno sedim pri svojem delu, mi je še najbolj prijetno in zelo bi mi ustregli, če bi mi priskrbeli pisalni pribor in nekaj pol papirja.” Kmalu nato mu je prinesla Marietta, kar je zahteval, v sobo, kjer je sedel pri oknu in gledal predse. V prav istem položaju ga je našla tudi zvečer, ko mu je prinesla luč in, ko ga je vprašala, kaj bi rad za večerjo, je zahteval samo kruha in vina. Ni imela moči, da bi vprašala, če ga muhe nadlegujejo in bi morda rad, da jim spet podkadi. “Mati,” je dejala, ko je sedla na stopnice poleg starke, “ne bom šla imate strah pred starimi krvniki in rablji, ki se od daleč ali morda na sliki zdijo kaj častitljivi. Jaz pa sem jih že često od blizu videla, pri mizi ob pivu, kadar je moja grofica napravila pojedino, in lahko vam rečem, da so tudi krvavi pod kožo.” “Lahko da, otrok,” je odgovoril, “toda oblast imajo in ubog meščan, kot sem jaz, ne ravna previdno, če se o tako kočljivih stvareh zgovarja okna na okno. če se v kaki zlobni hiši zve, da midva nimava utelešene beneške pravičnosti za nič boljšega kot peščico prenapetežev, tedaj te varuj, moja draga Smeraldi- j na, očarljivost tvoje lepote; jaz pa pojdem dobro znano pot po mokrem, najmanj pa zamenjam svojo sobo na Calle della Cortesia z mnogo skromnejšo kamrico v Vodnjakih TRGOVINA V MESTU ODPRTA — V ČETRTEK OD 9.30 D OP. DO 9. ZV., V PETEK OD 9.30 DO 5.45 ZV-PODRUŽNICE ODPRTE — V ČETRTEK, PETEK in SOBOTO OD 9.10 DOP. DO 9.30 ZV. W N W N — HEIGHTS — PARMATOWN — EAGLE ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI T H G A T E Polletna razprodaja “ENNA JETTICKS” Višek v kvaliteti, modi, udobju m prileganju! Opuščeni kroji Preje od 10.99 do 12.99 7.85 8.8S To je velik?, polletna razprodaja, na katero ste čakali! Ti sloviti, Enna Jetticks čevlji so sedaj po tako nizki ceni, da je pametno, če jih kupite več parov, za vsak dan in za praznike. Nimamo vseh velikosti in vseh oblik- Ne odlašajte ... pridite k nam še danes! REGULARNA CENA ENNA JETTICKS ČEVLJEV OD 9.99 DO 12.99 ^al pismenih in telefoničnih naročil ne sprejemamo. KLETNI ENNA JETTICKS ODDELEK . .. THE MAY COMPANY VSE 4 TRGOVINE, VKLJUČNO SOUTHGATE Pubužišna prodaja! Posebna nabava! Moški sweaterji silovitega izdelka Perfektni po 4.13 do S.§3 Velik sortiment moških sweaterjev iz 100O volne, volnenih zmesi, sintetičnih vlaken. Največ puloverjev, a tudi nekaj jopic- Najrazličnejše barve. Velikosti; majhne, srednje, velike in izredno velike. Moške športne in praznične srajce Perfektne no 3.95 do 5.95 Praznične: različno blago, ovratniki, manšete, bele barvaste, progaste, 14-17. športne: različni ovratniki, enobarvne, vzorčaste, progaste; S-M-L. 1 ,77 Eoiiibažaste moško nogavice Če šo perfektne od 49c - G9c. j , Barve in vzorci v yeliki izbiri. Z 1^1 I*31, elastiko v gležnju. 10-13. KLETNI ODDELEK MOŠKIH OBLAČIL ... THE MAY COMPANY VSE 4 TRGOVINE, VKLJUČNO SOUTHGATE zadovoljujejo določene potrebe organizma. O zeld nizkem odstotku smrtnosti zaradi bolezni srca in ožilja na nekaterih področjih posvetu sodi ta zdravnik, da je treba iskati poglavitne vzroke za to predvsem v hrani, ki vsebuje mnogo vanadija in cinka. Tako pojasnjuje zdravnik nenavadno dolgo življenjsko dobo Skandinavcev, ki imajo ribe na mizi takorekoč vsak dan. Podobne razloge navaja za redke primere srčnih bolezni v jugozahodnem delu ZDA, kjer vsebuje pitna voda vanadij. Uživanje vanadija v hrani — pravi raziskovalec — znižuje odstotek kolesterola v krvi in preprečuje nastanek žolčnih kamnov, cink pa po njegovem mnenju zelo ugodno deluje na kosti in preprečuje kožne bolezni. --------------o----- — Plinsko cestno razsvetljavo uporabljajo še vedno v 33 mestih naše dežele. MALI OGLASI 8404 Pulaski Ave. Apartment for rent, 4 rooms down, $45.00 per month. Call HI 2-9366. (24, 26, 28 Dec.) Pohištvo naprodaj Dobra plinska peč, hladilnik, pisalna miza in stol in več drugih reči na 1023 E. 76 St., telefon 361-6389. —(249) IZDELUJEM: Kitchen Cabinets, Formica Tops, Bathroom Cabinets 7002 St. Clair Ave., tel. 881-6356. GOVORIMO SLOVENSKO! Čevljarska delavnica išče žensko ali moškega z znanjem slovenskega in angleškega jezika za sprejemanje strank. — Pokličite: HE 1-6738, zvečer. —(248) Iščejo stanovanje Dva odrasla iščeta 5 lepih sob v dvodružinski hiši. Kličite HE 1-0628 in sporočite svoj naslov. (250) Naprodaj 1957 Buick Roadmaster 75 avto naprodaj. Kličite KE 1-9649 po 4- uri pop. —(250) Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 Iščejo stanovanje Zakonski par brez otrok išče čisto stanovanje, 4 ali 5 sob, čim prej, po možnosti z garažo. Kli-Ičite 881-9073. —(248, NAPRODAJ Rabljen hladilnik, 12 kubov, za $35, z jamstvom. EX 1-4837. Ogrevni kotel na olje, z radiatorji, za 10 sob. Rabljen samo er mesec. EX 1-4838- Zemske vodovodne cevi. EX 1-4839. Nove dvodelne pralne banje. S12. HE 2-2845. Zmrzovalnik, 16 kubov, $75.00. HE 2-2844. Vgrajena, 4 čv. velika, nova kopalna banja za $20. EN 1-9835. Nova 4x/fe čv. kopalna banja za $20.00. — Nova, 3 delna oprema za kopalnico za $50.00, v barvah. EX 1-4839. Rabljena kopalna banja iz litega železa, za $20.00. Nova 5 čv. kopalna banja za vgraditi za $35.00, plinski hladilnik znamke Servel, 12 kubov, z zmrzovalm-kom za $50.00. EX 1-5907. (251) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. l, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 | ,-isg -_ij fe. il ^ H _ & ‘RENE BAZIN: OSAMLJENA ar m • m jr “Jaz bi jo pobrisala pri tej priči, če bi Cabeirol le roko položil name!” Zdaj sta bili obe na nogah. Pograbili sta vsaka svoje naročje belega perila, odšli skozi bližnja vrata in začeli razobešati žepne robce, srajce in nogavice na zgoraj obli, nizki zid na bregu Cadereauja in na ograjo mostu, raztezajočo se prek obokov. Sonce je bilo že tako vroče, da so omet zidu in skale na dnu hudournika kar žarele. Tu pa tam se je dvigal prah, čeprav nisi čutil niti naj rahlejše sapice. Dejal bi, da ga je čudovita pijanost zanašala proti nebu. Škržati, muhe, neštevilne mušice na bregu Cadereauja in vse druge živalce luči so kar vriskale od veselja. Ura je že davno odbila enajst. Iz mesta so se vračali na Montauri otroci, delavci in ženske, utrujene in upa-lih lic, ker so morale v delavnici tako dolgo stati. Prav tedaj pa je iz nasprotne smeri prišla neka tujka. Vračala se je z Montaurija- Zahomatana je bila v obrabljeno črno volnene obleko, ki je bila težka in jo je morala strašno greti. Čeprav ji je bilo vroče, da ji je pot kar hi po obrazu, je povrh nosila še p>ajčolan. Pri mostu se je srečala s Cabeirolko, ki se je s praznimi rokami mahedravo vračala na perišče. “Draga gospa, ali bi mi hoteli nekaj povedati?” “Prav rada”, je rekla suha ženica in skušala razbrati skozi pajčolan tujkin obraz. “Ali morda poznate žensko z imenom Paskala Mouvand?” “Mouvand? Take ne poznam. Pač pa živi pri nas Paskala Pra-you”, se je zasmejala Cabeirol-ka. Tujka pa je ostala resna in rekla: CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE PALOS PARK — By Owner. 3 bedrm., brick ranch. H. W. Heat. Owner retiring. Must Sell. — 11908 limber-lane. — GI 8-3765. (249) BERWYN—Small Cottage. Needs work. Price for Quick Sale—By Owner. $8,000. Call for A'ppt. 447-1283. (250; PARK FOREST —Nice 4 Bedrm., Cape Cod. Tile Kitchen, exc. cond. Quiet Street. Good transportation.. By Owner only. $11,500. 272-6149. (250' PETS FOR SALE TERRIERS—Wire hair. A.K.C. CHAMP SIRED. Beautiful 3 mo. puppies. All Shots. $100 and up, by Owner. ONtario 2-6423. (250) DOGS & PETS FOR SALE CHIHUAHUA pups and studs. For Sale, $45—Up. Phone: VI 6-6225. (249) PUGS (ENGLISH) 13 weeks old. A K.C. Paper Trained. By Owner— $95.00 and Up. PO 7-1977. “Prav njo iščem. Bila sem že na njenem domu tam gori. Pa so mi rekli, da je na perišču. Je res?” “Seveda je, tistale”, je odgovorila Cabeirolka in s prtom pokazala na perišče, “tista, ki se ravno zdaj sklanja in pobira perilo .•. Naj jo pokličem?” “Oh ne, ne! Čakajte!” Cabeirolka se je začudila, da so mogle njene vsakdanje besede tujko tako hudo razburiti. Kajti roko si je pritisnila na prsi, čisto blizu vratu, kakor da jo duši. Obenem pa je skušala prepoznati žensko, ki je bila vsaj dvajset metrov proč na perišču. A zmajala je z glavo. “Danes tako slabo vidim ... Ne morem je razločiti.. • Recite ji, da jo išče njena prijateljica ... Počakala jo bom kraj mostu za vrati pralnice ...” Ne da bi se kam ozrla, je odšla naravnost proti kotičku med obzidjem mosta, ki se v podobi čaše odpira na cesto, in zidom pralnice. Cabeirolka pa jo je mahnila kar povprek na nasprotni konec nizke stavbe. Pretekli sta komaj dve minuti. Tolkači so udarjali po perilu, perice klepetale; vodo v koritu so plajhale na vse strani, tako da je v zmedeni klepet še CHICAGO, ILL. SEASON’S GREETINGS! BEST WISHES KUHN FOOD SHOP Finest in Food—Liquors 9:30 AM until 10:00 PM including Sundays 3053 N. Lincoln LA 5-9019 DOGS FOR SALE SEASON’S GREETINGS GERMAN shepherd line, home raised puppies. A.K.C. reg., 7 wks. old. Bred for disposition-corforma-ition. Champ-grand champ ancestors. $100 after 4, TE 2-6473. (250) MUSICAL INSTRUMENT FOR SALE DELUXE — 4 octave Deagon marimbas, like new, excellent Christmas gift. Only $195. 324-2220. (250) ACCORDION FOR SALE ACCORDION, 120 Bass, 5 Switches Beautiful Case. Made in Italy, like new. Must see. Private Owner — $249. FU 9-1239. (249) ACCORDION—5 Switches. 120 Base. Blue mother-of-pearl finish. Case included. Ask, $149.00 by Owner. RO 3-9476. (250) BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY, MEAT AND PRODUCE—By Owner. In Skokie shpg. cent. Well stocked. See to appr. Call after 7, OR 6-3228. (250) OPPORTUNITY For a happy-prosperous New Year. Coin meter route, small investment Make $100 per month working just 3 hour per month. Collect only, no supplies. 287-2166. (250) SNACK SHOP—By Owner. West Madison. Corner Location. Priced to Sell. $1,500. 261-9854. (250) sama šumljala. Za vrati pa je, proti vhodu obrnjena, na žgočem soncu stala starka v žalni obleki in čakala. Nič ni slišala, nobene misli ni bilo v njeni duši, ampak samo en spomin, eno ime, ena podoba, en klic, vse to pa se je prelivalo v običajno molitev, ki je gibala njene ustnice: Zdrava Marija! Ni pa prišla do konca. Dekle, katero je čakala, je naenkrat prišlo iz pralnice in za seboj zaloputnilo vrata. Tedaj je dva koraka proč zagledala starko, ki ji pajčolan ni več zakrival obraza, jo spoznala in kriknila kakor otrok, ki se je prestrašil. Oči so se ji izbuljile in se napolnile z grozo; vrglo jo je nazaj proti zidu, naslonila se je nanj, iztegnjene roke pa je plosko pritisnila na omet. “Vi, vi tukaj!” Stara prijateljica pa jo je gledala z neskončno ljubeznijo ter jo poklicala s starim imenom tiho, prav tiho: “Sestra Paskala!” In starka se je približala ter ji vsa drhteča že prožila obe roki. A Paskala jo je odrinila in si obraz zakrila z rokama. “Ne, ne dotikajte se me! — Stran, stran od mene!” “Paskala, vem da trpiš, odpeljati te hočem s seboj.” “Ne, ne govorite z menoj! — Stran pojdite! — Ne veste, kdo sem!” “Vem. Moja Paskala si” “Nekaj drugega sem ... Popolnoma nekaj drugega ... Ne morete me več vzeti s seboj, prekleta sem ... Pojdite proč!” Z obrazom in z golimi rokami st je naslanjala na zid in si jih praskala; Sestra Justina se je dotaknila njene rame. “Hočem, da greš z menoj, v imenu usmiljenega Boga, ki me pošilja.” “Ne!” “Odvedla te bom s silo!” “Ne!” Paskala se je hotela izmuzniti, zato se je pognala proti cesti. A starka jo je s silo prestregla. Krepko jo je stisnila na svoje prsi. Tako jo je držala, dokler ni začutila, da se Paskalin svetlolasi tilnik ne otepa več, ampak je mirna in sklanja glavo. “Paskala, vse naše sestre so zate molile. Sestra Daniela pa je trpela.” Premolknila je, da bi slišala, če ji bo Paskala kaj odgovorila. In res je slišala besede, govorjene v obleko, a vendar brid-kejše ko še tako rezek krik: “Nihče me ne more rešiti!” “Paskala, sestra Leonida dela. zate!” Paskala ni odgovorila, pač pa se je skušala iztrgati iz materinskega objema. Mati pa se je vkljub obupu borila in hkrati vsa sključena govorila: “Tvoja sestra Hedviga trpi zate mučeništvo in daruje ga zate! Ona me je naprosila, naj pridem semkaj- Vsaj nji se ne ustavljaj, otrok moj! Paskala, daj, da te odpeljem!” Na pol skrita pod plaščem stare sestre, se je Paskala nehala otepati. “Pa me odpeljite”, je rekla. Mimo Paskalinega duha je prišla sestra Hedviga in vse odsotne sestre. Paskala je dvignila glavo in se spet zavedela življenja, kakor da se je prebudila iz spanja. Z rokami se je prijela za nepočesane in razmršene lase, hkrati pa skozi prste pogledala, ako ju morda kdo vidi. In videli so ju: delavci, kramarji in trgovci na nabrežju, perice s pralnice. Radovedno so opazovali obe ženski — ena jim je bila neznana in tuja — kako se menda prepirata, potem pa se objemata. “O, kako težko bo šlo!” je rekla Paskala. “Perilo je tu in Cabeirolka me bo vpraševala, kam grem in še drugi.. •” Zavihala si je rokave svoje svile, ne da bi vedela zakaj. Tudi sestra Justina si je popravila svoj stari plašč. “Pojdiva, punčka moja!” Ženski sta zapustili kotiček ob pralnici in mostu ter stopili na cesto. Sestra Justina je smuknila svojo roko pod Paskalin laket. Paskala je jokala in rada bi posušila svoje solze, preden bi se ji udrle po licih, kajti gruče so se bližale, še zadnje perice so prišle s pralnice in slišale so se iste besede na desni, na levi, v ospredju: “Kaj pa ji je? Zakaj hoče oditi? In kdo je ta starka?” “Hitreje!” je rekla sestra Justina. Prišli sta čez cesto in gruče so se jima umikale. Že sta stopili na hodnik, ki teče ob nezazidanem zemljišču, ko je Paskala naenkrat zaslišala, da nekdo teče' za njima, se obrnila, strašno prc-j bledela in zavpila: “On je! Zgubljeni sva! Bežite, mati moja, rešite se!” Sam od sebe ji je stari naziv privrel iz srca- Sestra Justina pa se je že postavila pred Paskalo, da jo brani. “Ne hodite naprej! Ne hodite naprej! Ubil vas bo!” Julij Prayou je kot gospodar ljudstva dal znak, naj se zberejo okoli begunk. Pritekli so. Uganili so, da jih vabi na zanimiv prizor. Obraz je imel nesramen, pogled pa trd in narejeno miren. A njegova čeljust, njegove ustnice in skodrana brada so se mu tresli od togote. S ponosno dvignjeno glavo je stopil naravnost k Paskali in, ne da bi se zmerni za starko, glasno velel: “Domov! Aha, bi rada ušla? ■— • *•' . DECEMBER ^iMvfTklWtiAlh [Š, KOLEDAR J i P, M ifid? %% r društvenih prireditev DECEMBER 31.—Silvestrov večer v Domu zapadnih Slovencev na 61118 Denison Ave. Priredi ženski odsek. 31.—Klub društev, gospodinjski odsek in direktorij SDD na Recher Ave. priredijo silvestrovanje v prostorih SDD. 31.—Slov. dom na Holmes prhe di v svojih prostorih silvestrovanje s plesom. Igra Tonklijev orkester. JANUAR 5.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi družabni večer v novi šolski dvorani pri pogrnjenih mizah. C.—Dramsko dr. “Naša zvezda” priredi igro “Vaško življenje’ v SDD na Recher Ave. Začetek ob treh popoldne. 12.—Pevski zbor Korotan priredi družabno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob osmih zvečer. Za ples igra Tonklijev orkester. FEBRUAR 2.—Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. Predpustno veselico. 17.—Prireditev Slov. odra v Slo venskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 3:30 popoldne. 23.—Pevski zbor Trjglav priredi nagradno maškerado s plesom v Slov. domu na 6818 Denison Avenue. 23. — Lilija priredi nagradno maškerado v Slov. domu na Holmes Ave. MAREC 17.—Društvo upokojencev v Euc- lidu ima zabavo v SND na Recher Ave. 17. — Lilija priredi v Slov. domu na Holmes Ave. igro. APRIL 20.—Slov. tel. zveza v Clevelandu priredi telovadno akademijo v veliki šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7:30 zv. MAJ 4.—Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ obhaja 50-letnico obstoja z banketom v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob šestih zvečer. — Po banketu bo ples v spodnji dvorani. 12.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v nevi šolski dvorani 'pri Sv. Vidu materinsko proslavo. 18. —Pevski zbor “Korotan” priredi koncert v šentviškem avditoriju. Začetek ob osmih zv. Po koncertu ples. Igran Ton- - klijev orkester. JUNIJ 23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. JUNIJ 30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik. NOVEMBER 17.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju. MODERNEJŠE IN PRIPRAVNEJŠE i— [Slika kaže preskušanje nove lahke lameriške strojnice \M-60 v podzemskem preskuševališču w Saco, Maine. Nova strojnica\je lažja od stare in je mogoče z njo streljati leže, ikleče