AiiERisk/t Domovi ima 654*^ Kalan1'13' Ne* A A/ P' 1 m spirit §Omm* u* -ANGUAG« ONkf /ir ivi' c m c/tf m— h OlkC NO. 243 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 27, 1963 WORKING*KCWSP A***« ŠTEV. LXIV — VOL. LXTV Arefacije ¥ Peipmp nakazujejo odloilfsv Rdeča garda je prijela bivšega načelnika glavnega stana kitajske armade Ld Jui-chinga in še net dragih nekdanjih vidnih komunističnih vodij. LONDON, Vel. Brit. — Rdeča garda je po poročilih zastopnikov jugoslovanske poročevalske službe v Peipingu in po poročilih, ki so prišla iz Kitajske preko Tokia in Hong Konga, prijela pretekli torek bivšega načelnika glavnega stana kitajske ljudske armade Lo Jui-chinga, ki je bil odstavljen letošnjo pomlad. Prijeli naj bi še pet drugih znanih komunističnih vodnikov, med njimi dva bivša generala, katerih eden je vodil v o-kviru armade vzgojo mladine, drugi pa je bil načelnik armadnega glavnega urada. Vsi prijeti so označeni za reakcionarje, “buržuje” in naklonjene Sovjetski zvezi. Glavna vodnika tega krila Kitajske komunistične partije sta predsednik Kitajske ljudske republike Liu Shao-chi, tekmec za vodstvo v kitajskem komunizmu od vsega začetka, in Teng Hsiao-ping, generalni sekretar Kitajske komunistične partije. Mao in obrambni minister Lin Piao hočeta s pomočjo Rdeče garde spraviti Liu in Tenga z njunih položajev in očistiti Kitajsko Komunistično partijo njunsga_ vpliva^ in pristašev, Bor med obema skupinama se vleče že eno leto. Sedaj izgleda. da se bliža svoji končni odločitvi. V zadnjih tednih postaja gonja v Peipingu proti Liu in Ten-gu vedno hujša in očitnejša. Rdeča garda ju v svojih lepakih in letakih dolži “revizionizma” in nasprotovanja “veliki kulturni revoluciji”. Kakor hitro se bosta Mao in Lin čutila dosti močna, bosta brez dvoma odstavila in dala prijeti oba glavna nasprotnika, kot sta storila to z njunimi manjšimi pristaši. Novi grobovi Mary Nainiger Včeraj je umrla v Euclid Glenville bolnici 84 let stara Mary Nainiger z 931 E. 245 St., roj. Novak v Kamniku v Sloveniji, od koder je prišla v Ameriko pred 60 leti. Preje je živela na Saranac Road, zadnji čas pa pri svoji hčerki Christini Kuret. Mož Ignacij ji je umrl 1. 1923, zapustila pa je otroke Jamesa, Johna, Philipa, Josepha, Lud-wiga, Olgo Sauric in Christino Kuret, vnuke in vnukinje, pravnuke in pravnukinje ter brata Leopolda (Slovenija). Brat Louis Novak ji je umrl pred 3 leti. Pokojna je bila članica Društva Mir št. 142 SNPJ, Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Oltarnega društva pri Mariji Vnebov-zeti. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob devetih, v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na All Souls pokopallišče. James J. Kompes Na Božič je umrl v Euclid Glenville bolnici 72 let stari James J. Kompes s 1138 E. 170 St., rojen na Hrvaškem, od koder je prišel leta 1912, mož Julie, roj. Knauss, oče Mrs. George Vranekovic, Roberta L., Mrs. Joseph Novak in Josepha, 11-krat stari oče, do 1. 1959, ko je stopil v pokoj, zaposlena pri N. Y. Central železnici. Pokojni je bil član Društva Naj sv. Imena pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek: ob 8.1.5, v .cprkev .Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče. De Gaule študira angleško politiko PARIZ, Fr. — Dne 24. januarja bo angleški ministrski predsednik začel razgovore z De Gaullom o tekočih političnih problemih. Vsakdo pa ve, da se bo glavna debata vrtela okoli angleškega vstopa v Evropsko gospodarsko skupnost. De Gaulle ima celo vrsto pomislekov proti angleški želji, ki niso samo gospodarskega, ampak tudi političnega značaja. Osnova za pomisleke je generalovo prepričanje, da bo Anglija še zmeraj ostala tako močno povezana z Ameriko na gospodarskem in političnem polju, da bi v EGS varovala ne samo svojih, ampak tudi ameriške interese. General je že povedal angleškemu gostu po svojih zaupnikih, da se bo na debato temeljito pripravil. Ako je to res, bo v januarju padla odločitev, katero stališče bo zmagalo. SCcpreJskl pšfoH ¥ fsefnamu WASHINGTON, D. C. — Že takrat, ko je Južna Koreja poslala prve svoje čete v Južni Vietnam, so seve rno-korejski komunisti izjavili, da bodo svoje pilote in mehanike poslali v Hanoi, da od tam podprejo vojskovanje v Južnem Vietnamu. Sedaj so svojo obljubo izpolnili. Naša obveščevalna služba je dognala, da se nahaja okoli 40 pilotov iz Severne Koreje v bližini Hanoia in da tam vežbajo vietnamske pilote v rabi ruskih MIG jet letal. Korejski pilotje se pa ne udeležujejo nobenih bojev med ameriškimi in vietnamskimi vojnimi letali. Papež napovedal za jesen sinodo škofov V božičnem nagovoru kardinalom in kuriji je sv. oče napovedal škofovsko sinodo za 29. september 1967. RIM. It. — V smislu zaključkov drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora o Cerkvi je papež Pavel VI. objavil rimskim kardinalom in kuriji v svojem božičnem govoru, da bo za 29. september 1967 sklical sinodo katoliških škofov. Ta bo obravnavala vrsto perečih vprašanj in predložila svoje nasvete sv. očetu. Vesoljni cerkveni zbor v Vatikanu je v posebnem poglavju o Cerkvi poudaril pravico škofov do sodelovanja pri vodstvu Cerkve. To se je vršilo skozi vsa stoletja potom vesoljnih cerkvenih zborov, drugi vatikanski koncil pa je dal temu delno še novo, času primernejšo obliko v sinodi škofov, kot posvetovalnemu organu sv. stolice. Papež je dalje v svojem govoru napovedal ustanovitev “sveta laikov”, ki bo služil in širil laični apostolat, in posebne “papeške komisije za mir in pravičnost”, ki bo proučevala socialna vprašanja in socialno pravičnost in skušala podpirati njeno uveljavljanje. Papež Pavel VI. je že tekom samega zasedanja vesoljnega cerkvenega zbora poudaril potrebo po modernizaciji uprave in, vodstva katoliške Cerkve v skladu s potrebami družbe. To je storil kasneje ponovno in tudi v svojem božičnem govoru letos je opozoril na to potrebo in njeno postopno ostvarjanje. svari vietnamsko skupščino k stvarnosti SAIGON, J. Viet. — Predsednik vlade Nguyen Cao Ky je pretekli petek govoril prvič pred ustavodajno skupščino, odkar se je. ta v preteklem septembru zbrala k svojemu zasedanju. O-pozoril jo je, naj bo stvarna, naj upošteva dejanski položaj države v vojni in naj ne sestavlja ustave, ki bi bila idealna za normalne mirnodobske razmere. Ky je govoril o vojaškem, gospodarskem in socialnem položaju Južnega Vietnama in pozval poslance ustavodajne skup-čine, naj opuste svoje “malenkostne spore” in se resno lotijo stvarnega dela. Med ustavodajno skupščino in vojaško junto, ki vodi Južni Vietnam, ni prave-, a soglasja in sodelovanja. Skupščina bi rada potisnila vojake z vodilnih položajev v vodstvu države, ti pa svoje politične položaje trdo branijo. Skupščina je določila v ustavi tudi volitev krajevnih o-blasti, med tem ko bi generali radi obdržali imenovanje teh o-srednji vladi. lir smfa zavisi od našiti dveh ljudstev! NEW YORK, N.Y. — Znani ruski pesnik Jevgenij Jevtušen-ko je te dni zaključil svojo pot po Združenih državah in Kanadi in bo v četrtek odpotoval nazaj domov. Dejal je, da je na svoji poti po Ameriki spoznal, da je ameriška mladina zelo podobna ruski: obe zavračata vse umetno in se upirata praznim besedam. Jevtušenko je nato poudaril: Mir sveta zavisi od naših dveh ljudstev! Zavzel se je za prija- Pariški nadškof šel v pokoj PARIZ, Fr. — Pariški nadškof kardinal Feltin je odstopil s položaja pariškega nadškofa zaradi svoje visoke starosti, dopolnil je že 83 let. Papež je njegov odstop sprejel in imenoval na njegovo mesto njegovega pomočnika od leta 1950 53 let starega pomož. nadškofa Pjerre Veuillo-ta. Smrt zaradi kuge v Indiji SIMILA, Ind. — Oblasti so objavile, da je na področju Chir-ga umrlo v zadnjem času osem oseb zaradi črne kuge. ------o----- Nevama doba WASHINGTON, D.C. — Največ zločinov, samomorov in napadov duševnih bolezni je poleti. BOŽIČNO PREMIRJE OBE STRANI V REDU DRŽAL! Iz Clevelanda in okolice Božično premirje v Vietnamu je potekalo dosti v j IsTcv 0(jbor_ miru in je bilo včeraj zjutraj zaključeno z rdečim napadom na postojanko 1. ameriške konjeniške divizije kakih 300 milj severno od Saigona in z vrsto ameriških letalskih napadov. SAIGON. J. Viet. — Obe vojujoči se strani v Vietnamu sta objavili, da bosta za Sveti večer in za Božič ustavili bojevanje za 45 ur, obe sta se v glavnem tega tudi držali. Kljub temu je prišlo do preko sto majhnih prask in streljanja pri srečanju nasprotnih patrol. Ameriške in vietnamske vojaške oblasti teh prask ne smatrajo za kršenje premirja, četudi je bila pri enem takem spopadu uničena skoraj cela ameriška patrola ducata mož. Na tleh je prišlo do večjega spopada nekaj ur po končanem premirju kakih 40 milj vzhodno od Saigona, kjer so nastopili Avstralci proti skupini rdečih in jih 27 pokončali. Rdeči so izvedli najmočnejši napad na taborišče t. ameriške konjeniške divizije pri Bong Sonu v bližini Južnega Kitajskega morja kakih 300 milj severno od Saigona. Začasno se jim je posrečilo celo prebiti obrambo in vdreti v samo taborišče, od koder pa so jih potem branilci zopet pognali.___________ ( ' Kolikšne so bile ameriške izgube pri rdečem napadu na taborišče oddelka 1. ameriške konjeniške divizije, ni bilo objavljeno. Ameriški bombniki B52 z oporišča na otoku Guamu so napadli rdeče oporišče kakih 65 milj severno-severozahodno od Cam Ranh zaliva, neko drugo | rdeče oporišče 28 milj jugovzhodno od Saigona in področje južno od demilitariziranega pasu med Severnim in Južnim Vietnamom, kjer naj bi se zbirale rdeče čete za pohod,proti jugu. Ameriška letala so v. času dvodnevnega božičnega premirja ponovno letela preko Severnega Vietnama, toda to so bili le iz-vidniški poleti. Ameriško poročilo ne govori v zvezi s tem z nobenimi izgubami, rdeči pa trdijo, da so v nedeljo sestrelili eno od ameriških letal nad Ha-noiem. Tovorno letalo Flying Tiger Lines se je ponesrečilo in padlo v sredo južnovietnamske vasi v bližini Da Nanga, pri čemer je bilo mrtvih 121 domačinov, večje število pa ranjenih in po- te vrste v vsej južnovietnamski vojni. teljstvo med Amerikanci in Rusi in obljubil, da bo Rusom do- g^aniK To ieVaj^ nesreča ma povedal točno vse to, kar je 0 .1 j j povedal v Ameriki in Kanadi. Priznal je, da je užival na svoji poti vso možno svobodo, ni pa hotel odgovoriti naravnost na vprašanje, kje je več svobode, v Ameriki ali v njegovi domovini. Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. Davki poznajo več poguma in doslednosti kot politiki Vremenski prerok pravi: Oblačno z naletavanjem snega, hladno. Najvišja temperatura 32 F. CLEVELAND, O. — Kot vsako leto, je tudi letos osrečila naša davkarija hišne lastnike in lastnike poslovnih prostorov s plačilnimi nalogi, človek res ne ve, zakaj si izbira ravno tiste dni, ko imajo vsi ljudje že tako več kot preveč izrednih izdatkov za praznike in novo leto. Za nameček so pa letošnji davčni plačilni nalogi še za blizu 10% višji od dosedanjih, vsaj tako trdijo nekateri davkoplačevalci. In to povečanje pride ravno takrat, ko mora večina davkoplačevalcev že itak gledati, da zveže v decembru konce s konci. Vsi izredni decembrski dodatki k prejemkom ne krijejo namreč izrednih sezonskih izdatkov. Da bo nezadovoljnost še večja, govori ravno te dni časopisje obširno o potrebi novih davkov. Da bo prišlo do tega, smo napovedovali že v oktobru. Oktober je bil namreč mesec volivnih obljub, med njimi tudi takih, da ne bo nobenih novih davkov, januar je mesec, ko politiki po- zabljajo na te obljube, to se ponavlja iz leta do leta. Letos je pa pisanja o novih davkih več kot navadno. Razlog leži na dlani. Vsi javni proračuni brez izjeme bi morali že davno misliti na nove vire dohodkov, ker so ali pasivni ali pa ne krijejo niti najnujnejših javnih potreb. Pa je Johnson odlašal z njimi v federalnem proračunu, njega so pa morali posnemati vsi guvernerji, župani, okrajni komisarji in avtonomni fondi. Sedaj pa je potreba po novih davkih postala tako velika, da se ne da več poriniti v kot. Vzemimo samo par slučajev. Federalni proračun bo zaključen z velikim primanjkljajem. Za pravi znesek ne bomo niti ■vedeli. Federacija bo namreč po stari navadi odrinila plačevanje nekaterih zapadlih računov na prihodnje proračunsko leto in deficit bo manjši za neplačane račune, ki pa njihove višine nihče ne izračuna in še manj omenja. Johnson se je tako spravil v neprijeten položaj. Napadajo ga tisti, ki sumijo, da misli na nove davke. Z druge strani ga pa napadajo tudi tisti, ki pravijo, da je treba pobirati večje davke takrat, kadar konjunktura še ni dosegla vrhunca in kadar cene ne rastejo kar sunkoma, ne pa sedaj, ko je konjunktura na grebenu, cene pa visoke. Novi davki bi torej sedaj gotovo vplivali na življenski standard, pred letom dni bi še ne bili. V Clevelandu opazujemo drug pojav. Kakor hitro je mesto samo zvišalo davke, so ga takoj posnemale tudi tiste okoliške in predmestne občine, ki pravzaprav nimajo prave potrebe po novih dohodkih. Mislijo pač, da je sedaj prišel čas, da njihovi proračuni dobijo nekaj več dohodkov, porabili jih bodo seveda prav lahko. Tudi razni fondi, kot na primer šolski, mislijo, na nove davke, ki so jih res krvavo potrebni. Davčnih virov pa vsem zagovornikom novih davkov ne manjka. V mislih imajo direktne in indirektne. Spomnili so se, da bi bile lahko avtomobilske tablice dražje za $10 po komadu. Mislijo na višje trošarine pri cigaretah in alkoholnih pijačah. Najbolj so se seveda zagledali v lokalne dohodnine, ki so pa večinoma že vpeljane. Nekateri pa tudi ne morejo pustiti pri miru zgradarine in zemljarine, kot da bi že ne bila oba davka dosti visoka. Kdaj se bo začel nov val povišanih davkov, bo precej odvisno od naših ohajskih politikov v Columbusu. Serijo novih davkov bosta otvorila guverner Rhodes in legislatura. Republikanska večina se bo seveda otepala te časti, pa se ji na dolgo roko ne bo mogla ogniti. Dose-daj si je pomagala z najemanjem posojil, toda ta pot samo odlaga sanacijo državnega proračuna, ki ni zdrav, akoravno kaže celo prebitek. Njunih izdatkov za javne potrebe se je nagrmadilo toliko, da se s posojili ne dajo stalno pokrivati. Luna H preskuša tla Sovjetsko vesoljsko vozilo Luna 13 je preteklo soboto pristalo na Luni in začelo snemati njeno površino. Nato je skušalo tudi vrtati v Lunina tla. MOSKVA. ZSSR. — Luna 13 je pristala na Luni 1.01 popoldne preteklo soboto po 80 urah leta. Zavore so delovale v redu in vesoljsko vozilo je pristalo tako na lahko, da njegovi aparati po uradnem poročilu niso utrpeli nobene škode. Začeli so snemati slike, katerih par je sovjetska poročevalska služba +udi objavila. Ima nalogo izvršiti tudi večje število drugih znanstvenih preskusov. Tako je poskusila zavrtati v' tla Lune drog, da s tem ugotovi trdnost njene površine. V koli-' ko je preskus uspel. Sovjetska’ zveza še ni objavila. Luna 13 je drugo sovjetsko vesoljsko vozilo, ki je pristalo na Luni in pri tem ostalo celo. Prva je to storila Luna 9 dne 3. februarja. V aprilu so poslali Rusi proti Luni vesoljsko vozilo Luna 10, ki je kot prvo začelo krožiti okoli Lune kot umeten trabant. Združene države so prav tako poslale na Luno vesoljsko vozilo, ki je tam posnelo in poslalo nazaj na Zemljo več tisoč slik Lunine površine. Kasneje je Amerika poslala vesoljsko vozilo tudi okoli Lune, ki je to fotografiralo od raznih strani in iz različnih razdali j. Sovjetska zveza ni nič povedala, da misli Luno 13 vrniti na Zemljo. Zahodni opazovalci preskusa so izjavili, da niso mogli tudi nič temu sličnega odkriti. j Ne v Carniola Tent No. 1233 T.M. ima za leto 1967 sledeči odbor: p. com. Thomas Mlinar, pred-sed. Joseph Babnik, podpredsed. Matt Kern, ta j. John Tavčar, 903 E. 73 St., blag. Louis Pike, zapis. Anton Zupan, nad. od. Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular; odborniki za sejo potrebni: Frank Majer, Joseph Drobnick, John Šuštar, Joseph Može, John Adamič; redit. Jakob Subel. Zastop. za Klub društev SND Joseph Babnik, John Tavčar; za konf SND John Tavčar, namest. L. Pike; za SDD Matt Kern in Felix Strumbel, za SDD (Waterloo) Anton Zupan. Seje so vsako 4. nedeljo v mese-'cu v starem poslupju SND ob ■9.30 dopoldne. | Predavanje s slikami— Jutri cb sedmih zvečer bo v Baragovem domu predavanje s slikami o romanju v Lurd, Pariz, Dunaj (Maria Zeli), Ljubljano in druge kraje od 14. julija do 3. avgusta. Vključenih bo tudi nekaj slik z letošnjega potovanja v Slovenijo. Slike bo razlagal rev. J. Godina. Vsi vabljeni. Vstop prost. Asesment— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo pobiralo nocoj od 6. do 3. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue asesment. Žalostno sporočilo-— Ga. Veronika Jeric, 697 E. 160 St. je dobila sporočilo, da ji je umrl v Trnju v Prekmurju 79 let stari oče Mihael Kolarič. Zapustil je tam ženo Heleno, roj. Cigan, sina Ignaca in hčer Marijo. por. Petek, v Clevelandu zgoraj omenjeno, hčer Regino, por. Halas v Torontu, Ont., m hčer Terezijo, por. Sar jas v Hamiltonu, Ont., ter 14 vnukov in vnukinj. Zadnje vesti CHICAGO, ILL. — Tekom treh dni praznikov je bilo v prometnih nesrečah na ameriških cestah mrtvih blizu 600 oseb, od tega 34 v državi Ohio. Število smrtnih nesreč je na splošno za okoli 20% manjše, kot so pričakovali, v državi Ohio pa je napovedano število preseglo. AMRITSAR, Ind. — Vodniki Sikhov so se pogodili z zvezno vlado v New Delhiju in v zadnjem trenutku preprečili sežig 8 svojih vodij, ki so se zavezali, da se bodo živi sežgali, če vlada v New Delhiju ne bo ustregla zahtevam Sikhov. Ameriški šasmkar v Severne!?? WASHINGTON. D.C. — Državno tajništvo je dalo dovoljenje televizijskemu komentatorju Louisu Lomaxu za pot v Severni Vietnam. Predno je odšel na pot, so mu v državnem tajništvu razložili uradno gledanje ZDA na vojno v Vietnamu, na oogoje za politično rešitev spora in nemara še o celi vrsti drugih vprašanj, ki bi utegnila priti na red razgovorov tekom njegove-?a obiska v Severnem Vietnamu. Lamox je izjavil, da gre v So verni Vietnam kot poročevalec in ne kot zastopnik državnega tajništva. Predvidoma bo sprelet pri Ho-Či-Minhu in pri Van Dongu, predsedniku vlade Severnega Vietnama. Imel bo menda tudi priložnost obiskat) ameriške vojne ujetnike. V Hanoi je Lomaxa povabila Zveza seve rnovietnamskih časnikarjev, verjetno zaradi tega, ker je ponovno kritiziral ameriško politiko proti Vietnamu. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes 1 MACAO. — Kitajska Rdeča garda grozi tej portugalski posesti in ji stavi j a vse mogoč« zahteve. Portugalska uprava postopa skrajno previdno in popustljivo, da ne hi dala Kitajcem povoda za uporabo sile. /lheiima Bommm mmssmmss&siss! ■ r I 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ►liblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ta Združene države: $16.00 na leto: $8.00 z& pol leta; $5.00 zn 3 mesec« V-p Kar.tdo in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto: $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto ...... SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months t snada and Foreign Countries: $13.00 p«r year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month« Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 248 Tues., Dec. 27, 1966 Republikanci zborujejo Republikanci so pri novembrskih volitvah zmagali, v decembru pa praznujejo svoje zmage. Kako bi jih tudi ne? Saj so bile zmage nad vse pričakovanje velike, na drugi strani je pa njihova stranka po 1. 1980 doživljala poraz za porazom. Veselje vlada torej na republikanski strani. Najprvo se je zbralo kar 25 demokratskih guvernerjev, — med njimi kar 8 novopečenih — v Colorado Springs na posvetovanje o poklicnih zadevah. Seveda pa niso samo govorili, kakšne naloge jih čakajo v državnih upravah in kako težko bo dobili zanje denar. Veliko več so govorili o čisti politiki in seveda tudi o tem, kdo naj 1. 1968 kandidira. To vprašanje je bilo toliko bolj pereče, ker je med republikanskimi guvernerji kar pet kandidatov za predsednika. Resda so se dali vsi skupaj fotografirati, toda vsak sam zase je odločno pobijal vsako govorico, da bi utegnil kandidirati. Nekateri so v ta namen celo sklicali posebne tiskovne konference, drugi so se pa oglasili na televiziji, da bi povedali vsej Ameriki, kako malo jim gre mar Bela hiša in čast, ki je z njo zvezana. Seveda pa ve ves ameriški politični svet, koliko so take izjave vredne. Na političnih borzah so jim cene zelo nizke. Iz Colorado Springs so jo pa guvernerji mahnili v Washington na sejo republikanskega koordinacijskega odbora, ki vodi strankino politiko do nove konvencije. Je tudi sestavljena za tako nalogo. So v njem vsi bivši predsedniški kandidatje, taki, ki so zmagali, in taki, ki niso. Dalje so v odboru glavni tajnik stranke in vsi guvernerji, obenem pa tudi tisti odborniki, ki jih postavi konvencija. Ne manjka pa tam tudi vodilnih senatorjev in kongresnikov. Zbor je torej vpliven in mogočen, zato pa tam ne zmanjka nikoli govorjenja. Tudi letos je bilo dosti slavospevov v čast novembrskim zmagam. Glavni ravnatelj stranke Bliss, ki ima za zmage tudi nekaj zaslug, ki jih pa rad zakriva, je pa opozoril vse udeležence, naj bodo stvarni in naj se ne zgubljajo v praznih marnjah, da jih sreča ne bo zapustila tudi 1. 1968. Opozoril je namreč, da novembrske zmage niso samo posledica uspešne republikanske politike, ampak tudi napak, ki jih je napravila Johnsonova administracija. Ni pa rečeno, da bo demokratska stranka, posebno pa Johnson, delala še naprej napake. Johnson jih lahko v poldrugem letu, ki mu je na razpolago, do tal popravi. Ali naj med tem republikanci gledajo v zrak in premišljujejo, kaj naj napravijo. To pa morajo premišljevati že sedaj in zato stvarno presojati položaj. Da je letos stranka tako dobro odrezala, je treba pripisati kvaliteti kandidatov. Med njimi je mnogo naših politikov, ki hočejo misliti s svojo glavo in se ravnati po osebnih programih in ne po strankinem. So to ljudje, ki se ne borijo s stvarnostjo v imenu zastarelih republikanskih idej in v znamenju stare republikanske slave. Nekaterih strankinih gesel sploh omenili niso v svoji agitaciji. nekatere so pa naravnost kritizirali. Glavni ravnatelj Bliss je zato napravil prvi zaključek: stranka mora že sedaj odkriti v svojih vrstah nove mlade prebrisane glave, ki se ne bojijo modernega časa in njegovih zahtev, jim mora dati priliko, da se postavijo v javnosti, da ne bodo neznani prišleki, ko bodo 1. 1968 kandidirali. Stranka pa mora pomesti z mnogimi zastarelimi nazori, da ne bodo motili novih kandidatov. Skratka: stranka rabi ne samo nova gesla, ampak nove kandidate. Kaj pa s taktiko v Kongresu in zunaj njega? Stranka je do sedaj posnemala nekdanjega demokratskega predsednika predstavniškega doma pokojnega Ray-burna in nekdanjega voditelja demokratskih senatorjev Johnsona, ki nista nasprotovala nobeni pametni ideji predsednika Eisenhowerja, ampak jo zagovarjala in podpirala. To delata tudi sedaj republikanski senator Dirksen in republikanski kongresnik Ford. Kjer moreta, se ne prepirata z Johnsonom. Če mu že hočeta nagajati, se strinjata z njegovimi načrti, toda ne dasta mu denarja za izvrševanje načrtov. Pri tem jima gredo na roko konservativni de-mokratje, posebno tisti iz južnih držav. Bliss nima ničesar proti tej taktiki, pa je vendarle ne odobrava. Se mu zdi preveč oportunistična, preveč nerga-ška. Kjer je treba podpreti Johnsona, mu ni treba danes kaditi, jutri pa nasprotovati. Če se republikanci ne strinjajo z Johnsonom, morajo proti demokratskim idejam in načrtom postaviti svoje in ne omejiti svojega dela samo na pobijanje tuje zamisli. Velika odgovornost za strankino bodočnost pade tudi na 25 reoublikanskih guvernerjev. Ker je federacija v demokratskih rokah, so guvernerji tem bolj poklicani, da spravijo stranko zopet v dobro ime in lepo luč. Naj ne gledajo vsakega problema samo “skozi dolar”, naj se ne strašijo izdatkov in investicij, ki prinašajo politične dobičke. Seveda ne smejo pri tem postopati tako nerodno kot demo-kratje, ki gospodarijo tako slabo, da so prišli v slab glas, da razmetujejo denar. Tako je govoril Bliss, niso si pa vsi udeleženci vzeli njegovih besed k srcu. Mnogo jih je podleglo skušnjavi, da lahko orjejo po starem in da bodo tudi 1. 1968 “imeli srečo”. Seveda jo utegnejo imeti, toda zajamčena jim pa ni. Politika je vendarle kockanje, ki ne pozna nobenega zavarovanja. Na najslabšem je pa tisti, ki vidi zavarovanje v čisti sreči. Sreča je opoteča tudi v Ameriki. To dobro ve na tisoče ameriških politikov, med njimi je pa dosti tudi republikanskih. Lasallski glasovi in odmevi (Pile Matevž iz “Sunny Spot CHy-a”) ga, da se je poročila in da že nekaj pričakuje ... Vidiš Matevž, svet ima vsake vrste “inženirje”!” Jožetu sem pritrdil, da je res tako. To pove, da na svetu so vsake vrste “inženirji”, ki se ba-vijo tudi z računanjem takih zadev, o kakršni mi je on pripovedoval. • O ZADNJIH VOLITVAH in o porazu demokratov še danes zbijajo tudi pri nas razne šale. V bližnjem Spring Valley so pravili, da je neki postopač hodil na votivni dan z napisom: “Vote for better living and for less work.” Tako vidite, imajo ljudje v vsakem kraju svoja mnenja o gospodarski politiki in menda vsak po svoje isto tolmači. • PRORAČUN ZA NAŠ OKRAJ za prihodnje leto je o-krajni odbor zvišal za $600,000. Skupni proračun za prihodnje leto za naš okraj je $4,096,227. Vsota pove, da bo marsikoga v žepu bolelo radi tega. • HRENOVKA praznuje 150- takih klobasic. — Katero mesto je najstarejše v zapadni hemisferi? — Mesto Quito v južni državi Ekvador. — Kako dolgo narodi sveta u-porabljajo papirnati denar? — Blizu 750 let že. Kitajci so začeli uporabljati papirnati denar že v 13. stoletju. Kublai Khan je začel tiskati papirnati denar leta 1273 po Kr. in sicer na papir lubja murgovega drevja. Bankovce so tedaj imenovali Kwan. — Srečno in veselo novo leto želi vaš Matevž Jože Grdina: Iz Baragove rojstne sobe do njegovega groba La Salle, 111. — Novi časi zahtevajo od človeške družbe več in več. Marsikaj nepotrebnega! Na splošno pa veliko potrebnega. Bolj kakor kaj drugega so ljudem potrebne šole. Te dajejo ljudem znanje, brez katerega ni uspehov. To čuti današnji človek bolj in bolj. Ko iščeš dandanes delo ali službo, je prvo vprašanje po uradih za najemanje delavcev za delo po tovarnah, kakor tudi za druge službe po uradih ali kjerkoli: Kake šole si dovršil? — Prosilce z navadno o-snovno šolo sicer najemajo za kaka preprosta dela, a le kadar ni prosilcev z boljšo izobrazbo. Za vsako količkaj boljšo službo bodisi pri strojih ali kjerkoli že, zahtevajo vsaj par let nižje gimnazije. Za službe po uradih te že vprašajo, na katerem kolegiju si dovršil šolanje. Zato dandanes priporočajo vsepovsod mladim: V šole, v šole, učite se in vežbaj-te se, če hočete, da boste jutri prišli kam naprej v službah in vsepovsod. Šolske oblasti po državi, okrajih in občinah imajo danes tež- }e^njco_ — Pravijo, da te dni je i<:e gospodarske p r o b 1 ejn e z ^ m}nii0 J5Q iet! odkar je neki du-vzdržavanji vseh raznih šol. In- najs^j mesar izdelal prvo klobaso znano po vsem svetu kot Oeeeiifbrska razmišljanfa fladja, ki vse draži, je seveda temu kriva. Več stanejo učitelji, kajti ti morajo živeti v današnji draginji. Vse drugo stane več. Ni šala dandanes vzdrževati šolstvo. Zato so vsako leto višji davki, a drugače ne gre, te žrtve so potrebne, če hočemo, da bo naša mladina usposobljena za jutrišnje življenje, ki bo zahtevalo še vedno naprej bolj in bolj izobraženih in sposobnih ljudi. Kdor to razume, zna soditi o vsem tem. Pri nas v našem okraju je zdaj akcija za ustanovitev Illinois Valley Community Col-lege-a. V La Salle imamo izvrstno L-P High School. Toda čas zahteva še višji učni zavod, zato zdaj izbirajo prostor za kolegij, ki naj bi bil na razpolago naši okoliški'illinoiski dolini. Za ves okraj bo to velika pridobitev. Kakor zdaj računajo, bo vzelo dve do tri leta, da bo nažrt izveden, kakor zasnovan. • NOVE DELAVNICE se po naši illinoiski dolini bolj in bolj množe. Zdaj tu zdaj tam zgradijo kako novo delavnico, v kateri izdelujejo vse razne drobne in večje izdelke. To prinaša v okolico več dela. Včasih je bilo po okolici veliko premogokopov. Cela vrsta jih je bila, zdaj jih bodo nadomestile nove delavnice, v katerih bo seveda treba izvežbanih mehanikov, inženirjev itd. To pa sevedd tudi pove, zakaj bo treba tudi več šol, ki bodo dajale kraju izvežbane ljudi. • MOJ SOSED JOŽE je zadnjič, ko sva o vsem tem govorila, objavil zabavno pripombo. Ni mu šlo v glavo, čemu rabimo zdaj pri nas v Ameriki in po svetu toliko vseh raznih “inženirjev”. Začuden je dejal: “Včasih smo imeli inženirje, se spominjam v starem kraju, da so nam prihajali odmerjat in merit njive in druge razne parcele. Zdaj je pa vsak “inženir”. Pa še kakšni so! V Peoriji ima mati mojega zeta, brata. Pa mi je pripovedovala, ko me je poleti obiskala, da mu je neki “inženir” hčerko odpeljal. Kar noč ju je vzela. Nič ni povedala ne materi ne očetu, da gre na raj-žo z “inženirjem”. Šele čez tri mesece se je oglasila nekje z ju- “frankfurterico” ali “wienerico”. Tako, da jo je nazval tisti dunajski mesar. Slovenci ji pravijo “hrenovka”, menda zato, ker jo ljudje jedo navadno s hrenom. V novejših časih pa jo jedo z raznimi “mUstardi”, po naše z gorčico. • NOV GROB. — Pred kratkim smo pokopali iz cerkve sv. Roka odlično Slovenko pionirko, 87 let staro Mrs. Mary Baznik, ki je živela na 944 Fourth St. Umrla je v bolnišnici sv. Marije, kjer je ležala bolna zadnjih šest tednov svojega življenja. Pokojna je prišla v La Salle še leta 1893, ko je bila komaj 12 let stara. Njeno dekliško ime je bilo Terselič, rodom iz Gorenjih Skopic, fara Cerklje ob Krki. Leta 1901 se je poročila v cerkvi sv. Jožefa v La Salle s pokojnim Antonom Baznikom, ki je umrl leta 1960. Zapušča tri hčere in dva sinova. Njen sin Joseph je predsednik La Salle Elementary School Board of Education. Pred njo pa je umrla ena hčer in trije sinovi. V zakonu se ji je rodilo devet otrok. Pokojnica je bila zelo tihega in blagega značaja. Zelo delavna pri slovenski fari sv. Roka, katere ustanoviteljica je bila. Bila je članica cerkvenega oltarnega društva, SŽZ in KSKJ. K večnemu počitku so jo položili na pokopališču sv. Vincencija. Sorodnikom naše globoko sožalje! Blaga pokojnica pa naj počiva v božjem miru! • ZA ENEGA ALI DRUGEGA NEKAJ NOVEGA... — Koliko poslaništev in konzularnih uradov imajo Združene države po svetu? — Odgovor: Kakor povedo uradne številke, imajo naše Združene države 111 poslaništev pri raznih državah po svetu. Konzularnih uradov pa 152. — Kak odstotek zavzemajo (Dalje) Sam nase je pozabil, pa dajal za cerkev in reveže. Denar se niti segrel ni v njegovem žepu; vsi prosjaki so bili potrebnejši kot on sam. Sestra Amalija ga ni mogla dovolj založiti s spodnjo obleko; vse je razdal: boljšo so nosili siromaki, on pa zakrpano. Na cesti je srečal bosega reveža. Baraga si sezuje čevlje, jih da revežu, sam jo pa bos maha proti domu. Nekoč najde onemoglega reveža in Baraga, hajdi na ramo z njim in ga štuporamo nese v svoje stanovanje, ga neguje in mu streže, dokler ni zopet prišel k moči. Tako je delal in se trudil za Boga in bližnjega ter pri tem IV. NEW YORK, N.Y. — Od Slomška, Vodnika prek Prešerna do Gregorčiča, Jenka in Župančiča imamo sejalce semena .v.. . ideje skupnosti, ki so bili hkrati “ visj. pokhc, ra misijone; orači narodne njive in kliearji T ° ,me.,, ItV ?! našemu rodu s stalnim vpraševanjem: “Bratje, kako je v vas, so li vaše njive zorane ...” V času, ko je Vodnik — zares, bil je eden prvih vodnikov — . ,, t.. f . . rr • svobodno razprostre peruti dramil Kranjca m pod Zoiso- . . , , vim vplivom Kranjca dvignil v v srnje višave, ne kakor Slovenca, naše ljudstvo ni imelo želel. Baraga je bil velikan in domovina za njega premajhna. Slovenija radi janzenizma in jo žefinizma zanj ni bila. Baraga je hotel biti prost kakor orel, ki in ! ima tako črne dneve in niti se veliko knjig, imeli nismo P , . . . . ... I a. -i i . .. r i-i- umazana dejanja, kakor jih za- lastnih gospodarskih osnov, bili .J ; ’ . , ....v j „ sledimo pri političnem jugoslo- smo brez politične narodne za- ^ 5. ^ m r . • u-1 ■Dv.o 'Vanstvu, ki je prišlo za čistim vesti. Takrat je bil France Pr e- ; v v „ • duhovnim jugoslovanstvom, seren se otrok. Cojzov krog je , J ^ ... ... v Ne smemo listati samo po eni razpravljal o naših vprašanjih: 1 j v . , _ . v. .5 . . . .. • zgodovini, temveč po obeh. Tako življenja m iz njega so ideje y r . . . , j listanje je koristno za vse nas prehajale, ne neposredno med . , 0J1 J . , . . , . , , . ... . v, kot Slovence, kot bi nam kon- liudstvo, ampak v tisto maloste- v A stuo precesto branje Svetega pisma — ne toliko Stare, kolikor katerega vilno izobraženstvo, smo imeli tedaj. Napoleon je na svojem pohodu po Evropi stopil tudi na naše ozemlje. Za čas je pregnal nem- Nove zaveze. V naših zgodovinah Bleiweisa navajajo kot očeta Slovenije, ampak Vodnik jo je gledal pred ške upravitelje, dal nam sloven- njim in ^ pel sko gimnazijo in prvič, ne iz ču- gele /letu 1848) ko že Vodni_ stvenih motivov, ampak iz dr-', čopa in prešerna ni Mlo med žavno-upravne modrosti poka- živečimi, go po zgledu drugih val, v kateri sklop življenja spa-j avstrijskih narodov tudi sloven. damo. Poprej nase ozemlje u- d sledniič dobm pogum in pravno razbito in poleg tega ljudstvo samo še brez lastne zavesti, nas je Napoleon povezal v kraljestvo Ilirije, ki je obsegalo: Beljaško okrožje, vso Kranjsko, Goriško, Trst, Istro, Reko, Hrvaško na desnem bregu Save do izliva Une, Gorski Kotor in Liko. K tej upravni enoti je priključil še Dalmacijo. Ljubljana je bila glavno mesto tega ozemlja. Štajerskega dela Slovenije ni vanj vključil. Vendar do takrat, odkar so nas tujci pokristjanili in nam zavladali, nas Slovencev ni bilo še v eni u-pravni enoti. Naš vodnik tedaj je bil Valentin Vodnik, ki se ni vsedel k svoji mizi v gimnazijskem ravnateljstvu in risal gospodarske načrte, ampak je napel strune svoje srčne in dušne harfe ter narodu nanje zabrenkal: Duh stopa v Slovence Napoleonov, en narod poganja prerojen ves nov. Ilirija v srcu Evrope leži, Ilirija prstan Evropinin bo. Takrat je južnoslovanski jug gledal proti zapadu in severu in Srbija si je želela iste zaščite, zategadelj je Karadžordže pošiljal svoje odposlance k Napoleonu. Doba Ilirije je bila prekratka, da bi obrodila kak sad v tem pogledu. Za nas Slovence je prinesla svežino za širše narodno občutje. Svetovno razgledan mož, ki nam je Prešerna za Slovence pripravil, ker brez njega ne moremo za gotovo trditi, da bi se danes oplajali ob besedah: “Poet tvoj nov Slovencem venec vi- je.. .” Matija Čop s svojo na-dvojčki pri rojstvu otrok? —' obrazbo in močjo duha, ki ni pa-Pravijo, da okrog 1% rojenih i berkoval samo po zapadu, tem-otrok v Združenih državah je [več tudi po slovanskem severu dvojčkov. j in vzhodu, nam je dal Prešernov — Kaj pra-vite, koliko “ho^vklik: “Največ sveta otrokom dogs” klobasic (hrenovk) se sliši slave. približno poje in proda letno v | Kdor hoče prav gledati, bo | Združenih državah? — Ameri- priznal dvojno resnico: duhovno svečajo ške klavnice so prodale tekom slovenstvo je korakalo veliko predku. zadnjega leta blizu 12 bilijonov pred političnim slovenstvom, ki slednjič dobili pogum zahtevali upravno strnitev slovenskega ozemlja, čeprav ta misel ni še zajela naroda nasploh. In v to slovenstvo se pri nekaterih veže misel na še širšo zavest. To nam pove govor tajnika dunajske “Slovenije”, ko je dejal: “Proč s praznim prepirom in sovražnimi nasprotstvi dežel, ob jemite se bratovski vsi Slovenci od slavij anskih bregov Adrije do bistre Drave in Mure, stavite si v mislih Slovenijo, katero politika deli. Prinesite prošnje do najvišjega mesta, da se vam prizna Slovenija ... podajte svojim sosedom na Hrvatskem, Slavonskem in Dalmatinskem bratovske roke in spoznavajte jih za tiste, h katerim se imate posebno obrniti, z njimi združeni boste dosegli svoj visoki namen . ..” Spet vidimo, kako se že takrat eno v drugo vpleta, ne da bi se eno zanikalo, temveč da bi se podprlo in v skupnosti še močneje zaživelo. Postavili so naši predniki v teh letih program “Zedinjene Slovenije” in poslej so mnogokrat nanj čisto pozabili in se med seboj lasali za pravilno rešitev sveta. Samo za nekaj trenutkov pred 1. decembrom 1918. smo bili “enega srca in ene krvi”, potem pa smo se spet razklali in ko bi morali stati trdno skupaj, smo se lasali in še več, nastopili so črni dnevi naše zgodovine, za katero bi lahko s Prešernom spet povedal: Slovenec, že mori Slovenca brata, kako strašna slepota je človeka... Velikokrat smo se bratovsko z obljubami ljubezni objeli, toda kdaj bomo v tem bratskem objemu zares ostali in vse delali v korist skupnosti?! O teh objemih bom še razmišljal, ker bodo pokazali naše grehe, zakaj moramo danes še zmeraj reševati tisto, kar so drugi narodi v srečnejših okoliščinah že zdavnaj rešili in po-svoje sile rasti in na- ptič v kletki. Jožefinizem, ki je duhovščino ponižal v neko duhovno uradništvo in njeno delo ogradil z vsemi mogočnimi paragrafi, je bila zanj kletka. V kletki pa Baraga ni maral biti. Prijavil se je za indijanske misijone v Ameriko. Najprvo je zaprosil ljubljanskega škofa Wolfa za dovoljenje, za odpust iz škofije, zatem pa škofa Fen-vicka škofije Cincinnati, Ohio, da ga sprejme kot misijonarja v svojo škofijo. Ko je bilo vse urejeno, se je Baraga od domovine poslovil. Dne 29. oktobra 1830 se je poslovil od domovine. Metličani so jokali: tudi Baragi so se orosile oči. Na stotine ljudi se je zbralo, da se poslovijo od dobrega kaplana Friderika, ki jih je še enkrat blagoslovil. Dekan Derganc je gledal in mu začel pred množico očitati, koliko novotarij je vpeljal, potem pa vprašal, kdaj bo poravnal dolg, ki ga je pustil za prenovitev oltarjev in cerkvene obleke. Baragi so stopile solze v oči, pa je dejal: “Gospod dekan, dobro veste, da nimam nič svojega. Če hočete, Vam pustim tole toplo suknjo, drugega ne morem.” Začel je slačiti svojo novo črno suknjo, ki jo je dal napraviti za na pot v Ameriko. Dekan je osramočen povesil glavo in se obrnil; ljudstvo pa je tako vzrojilo, da je moral pospešiti korake. Baraga je sedel na voz; vse je jokalo. Ljudje so ustavljali konje, držali za kolesa in vlekli voz nazaj, da bi ga tako pridržali v svoji sredi. Objokan je Baraga še enkrat blagoslovil ljudi, ki so klečali. Eden od obeh kaplanov je skozi okno zavpil: “Ti sveti Erie, Bog te nesi!” Kaplanove besede, ki jih je izgovoril Baragi v zasmeh, so bile resnične: kažejo, kako svet mož je bil tedaj Baraga, ki je danes kandidat za oltar. Bog daj, da se to uresniči. Dne 29. oktobra je zapustil Ljubljano in se preko Havra odpeljal proti New Yorku, kamor je dospel 31. dec. 1830; od tam pa v Cincinnati, kamor je prišel 18. januarja 1831. Po trimesečni pripravi je 21. aprila nastopil pot med Indijance. V Daytonu, Ohio, sta se sešla Baraga ter škof Fenwick, ki je bil prvi škof Cincinnatija, škof Fenwick je osebno spremil Barago v indijanski misijon. Preko Detroita sta 28. maja 1831 prišla v Arbre Croche. Cilj Baragovih želja je bil dosežen: Baraga je bil med Indijanci. (Dalje sledi) Jakopič: Več v hišah naših zibke ni! Tone Osovnik Pri nas je letos čuden čas. Božiča ni, brez jaslic smo, zvonovi sveti ne pojo. Pri nas je letos čuden čas. Zdaj prazen sanja bobkov kot; odnesli jasli smo v smeti, za sveto Dete mesta ni, za božje Dete hlevčka ni. Pregnali smo Ga iz domov, iztrgali iz svojih src. Še naše matere, žene, si angeljčkov več ne žele, otrok več živih ne rode. Kako ostuden je naš čas. Za jasli zdaj prostora ni, je angelčkom zaprta pot, ljubezen umorjena spi, kot da je hodil tod Herod .. . Več v hišah naših zibke ni, ki bi imela srčke tri, ki bi imela žegne tri. Kako je žalostno pri nas, kako pri nas je bridek čas. Kaj Detece bežiš od tod, ostal bo prazen bobkov kot, ostala prazna bo zibel, za narodom le še vrzel, spomin, spomin prežalosten? Še en odgovor na “Zakaj odobravate vojno v Vietnamu?” TORONTO, Ont. — Pred časom je nekdo pisal Ameriški Domovini, zakaj odobrava vojno v Vietnamu. List je na vprašanje obširno in utemeljeno odgovoril, pa naj še jaz dodam nekaj pripomb. Iz pisanja kritika je očitno, da se nagiba na komunistično stran, četudi se sklicuje na “Kristusove besede” in na papeža Pavla VI. Verjetno bi rad videl, da bi Vietnam prišel v celoti pod komunistično oblast, kar je ameriški poseg tja preprečil. Ima torej do neke mere vzrok, da se jezi, njegove želje in upi so šli po vodi... Predsednika Johnsona naziva “hinavca”, ki pomaga bogatašem. Tudi to kaže na vpliv komunistične propagande, ki nastopa proti vsaki privatni lastnini. Komunisti ne morejo videti delavca, da bi kaj imel. Ta pravica je prihranjena le njim! Ne želi si svojega bližnjega blaga! Pravi 10. božja zapoved. Namenjena je torej varstvu zasebne lastnine. Ta torej ni le dovoljena po naravni človeški, ampak tudi po božji postavi. Le poglejmo malega otroka. Komaj začne govoriti, pa že reče “Ta žlica je moja!” in jo trdo tišči v svoji ročici. Nihče ga ni tega učil, to je v njem samem, hoče imeti nekaj svojega! Kdor dela in varčuje, si bo vedno nekaj prihranil in ne bo mu treba čakati le na to, da bo ubil kakega “kapitalista” in se polastil njegovega premoženja. Vojne v Vietnamu ni začela Amerika, začeli so jo komunisti Severnega Vietnama. Amerika je le šla Južnemu Vietnamu na pomoč, ko jo je v stiski za to prosil. Ne vem, zakaj Ameriška Domovina piše o “Osvobodilni fronti Južnega Vietnama”. Ali res ni mogoče za to najti kakega primernejšega imena? Če pomislite na to, kaj ta Fronta počne, ji res ne morete pustiti tega imena. Njeni ljudje pridejo in odpeljejo družinskega člana, naj bo to oče, sin ali brat. Ne morete zvedeti, kam so šli z njim in le redko se kdo vrne. Potem pa vam še zaplenijo premoženje! Taki druhali res lahko najdemo kako drugo ime! Kritik piše, da je predsednik Johnson hinavec, toda kdo je večji hinavec od komunistov. Le poglejmo! Leta 1945 so komunisti v Sloveniji poslali svoje vojake “Narodno-osvobodilne vojske” spremljat Sv. Rešnje Telo na praznik Sv. Rešnjega Telesa pri javni procesiji. Pri evangelijih so celo oddali častne salve. Vsekakor je bilo to lepo in častno, četudi so bili ti vojaki v zelo slabih partizanskih uniformah. S takim svojim nastopom so skušali pritegniti ljudi, ki jim niso zaupali. Še dobri katoličani so rekli v svoji kmečki preproščini: To so dobri ljudje. Takšni morajo vladati, ne pa Nemci, ki duhovnike zapirajo. Ko so bile 11. novembra 1945 Volitve, so postavili na vsakem Volišču posebno “črno skrinjico”, da bi potegnili čim več ljudi na volišče. Ljudje, ki niso bili za novo vlado, so rekli: Sedaj pa poj demo volit, saj lahko oddamo glas v črno skrinjico. Ako te ne bi bilo, ne bi šlo na volišča 97.6^c volivcev, kot so poročali. Ker ni bilo opozicije, ni bilo nikogar, ki bi pazil na to, da ne bi goljufali s črno skrinjico. Tako so lahko poročali sami, kar so hoteli in določali volivne izide, kot se jim je zdelo. Kakor hitro so bile volitve mimo, so začeli kazati, kaj in kdo so. Prepovedali so molitev v šolah ter začeli preganjati in zapirati duhovnike. Mar je kaj narobe, če otroci v šoli pred poukom in po njem molijo Oče-naš? Nujno potrebno je, da nalahno vzgajamo v strahu božjem, spoštovanju staršev. Če bi otroci bili dobro in prav poučeni v 10 božjih zapovedih, bi nam ne bilo treba tožiti o naraščanju zločinov in zločinstva med mladino. Če bi se ljudje držali božjih zapovedi, ne bi bilo toliko ločitev zakonov, ne bi bilo toliko zapuščenih otrok! Vesele praznike in srečno novo leto vsem rojakom in rojakinjam! Karl Zentrich matica notri. Čebela je sploh ena najbrihtnejših živali. V svojem teku, obletavanju in bren- ko sem prišel zvečer domov, da se mi še jesti ni ljubilo. Janezova mačeha mi je dala večerjo in Čanju je njihova govorica, ki jo zajtrk, kadar sem tam prenočil. 2f§ leti SUDBURY, Ont. — Ob priliki najine srebrne poroke se prav iskreno zahvaljujeva za čestitke in lepe darove, ki sva jih prejela od vseh strani. Predvsem gre zahvala najinim otrokom in prijateljem tu, v Sudbury, posebno pa našim Ižancem v Torontu. Na njihovo povabilo sva se odzvala in šla v Toronto, kjer so nama pripravili lepo presenečenje. Bilo je kot pred 25 leti doma na Igu: godbeniki, pevci, celo iste pesmi! Za to vsem godbenikom, pevcem in župniku č. g. J. Kopaču prav prisrčna hvala. Za ta res prijeten večer gre naj večja zahvala našim dobrim družinam Rudija Kusa, Antona Juha in Edija Ferkulja. Vsem sorodnikom, prijateljem in rojakom, kjerkoli žive po širnem svetu, želiva prav srečno, zdravo novo leto, Ameriški Domovini pa mnogo uspeha v letu 1987. Zelo škoda je za nas vse Slovence, da se prenekateri naši rojaki za ta naš edini katoliški dnevnik tako malo zanimajo. Prav vsaka družina in vsak posameznik bi ga moral imeti v svojem domu! Ko bi rojaki vedeli, koliko lepega in koristnega branja prinaša vsak dan v naše domove, da ne bi nič pomišljali na tistih $16 ali $18 za letno naročnino. Kaj je to v primeri s koristmi, ki nam jih dan za dnem prinaša ta list. Koliko več kot to zapravijo rojaki za razne druge revije in časopise, ki so jim večkrat bolj v škodo, posebno mladini, kot pa v korist. Vsak Slovenec bi se moral zavedati in biti hvaležen našim starim naseljencem, da so ustanovili ta časopis, mi, novi emigranti bi ga pa morali podpirati in širiti ne glede na to, kje smo in kaj smo, ker to je naš slovenski list, ki ljubi resnico in piše pravično! Če bi se vsi zavedali, kaj nam ta list nudi, bi bili vsi njegovi zvesti naročniki, žal jih je še dosti med nami, ki niso. Z našo splošno podporo nam bo lahko še dolgo prinašal lepo branje, dokler se bo slovenski jezik ohranil. Ameriška Domovina nam ga varuje in prinaša vsak dan v lepi, živi pisani besedi. Vsem iskren pozdrav! Vid in Marija Rovanšek z družino L. Ambrožič st.: XVII. Bilo je resnično zanimivo gledati, kako so butale sem in tja, se premetavale in kar smrdelo je po strupu, tako so odpirale svoja žela, pa ni bilo kam pičiti. Le počasi so se umirile, se spravile v kot in mirno počakale, da so jih oče proti večeru pretresli v kak prazen panj. To ni bilo težko. Navadno so predejali z veliko leseno žlico, ki je vedno visela v ulnjaku pripravljena za ogrebanje čebelnih rojev, nekaj čebel v panj in poiskali matico in jo dali poleg onih čebel, potem so pa lahko stresli druge čebele na tla in so same zlezle v panj, ker so takoj opazile, da je vse čebele zelo dobro razumejo. V poznejših letih smo imeli pri hiši takozvani šolski panj. To je omarica kakih 60-80 cm široka in tako visoka, na obe strani vrata, skoraj iste mere. Omarica je kakih 15 cm široka, znotraj je pa narejeno tako, da se dene samo ena satnica notri in ob obeh straneh šipe. Tako se panj na obe strani lahko odpre in se vidi prav vse, kaj čebele delajo. Seveda mora pa imeti tudi žrelo kot pri panju, da čebele lahko izletavajo na pašo in tudi nazaj prihajajo. Ne verjamete, kako je to zanimivo gledati, kako so pridne te živalice in opazovati, kako se sporazumevajo med seboj. In prav nič jih ne moti in zadržuje, če panj odpirate in zapirate, kot da bi svetlobo niti ne občutile. Dobro je pa, da so šipe precej debele, da ne udari tako hitro gorkota ali mraz notri pri odpiranju vratič na ves stežaj ob vročem soncu ali mrazu. Tudi v tem malem panju pri opazovanju čebelnega truda, graditve in dela se ti vsiljuje misel na moč in modrost Stvarnika in ne moreš Ga zanikati, če se tudi trudiš. V šolo smo hodili tiste čase od nas dvakrat na teden. Zato sem imel za druge podvige vedno dovolj časa. Mogoče bo kdo dejal —- za neumnosti... Naj bo, kar hoče, podvigi ali neumnosti, vsekakor se mi vidi, da sem tisti V glavnem je bil sok (močnik), pa tudi zelje ali krompir in malo črnega kruha. Spala sva v senu nad hlevom. Zjutraj je vedno mačeha klicala Janeza. Bila je tam nekje od Krima doma in je zelo naglašala eee na angleški način. Zato se še sedaj večkrat spomnim tistega klicanja Ja-neeez, ki je tako lepo zvenelo. Z Janezom sva hodila tako dolgo k tej opekarni, da sva si zaslužila kolesa-biciklje. Zdi se mi, da je Janez potem še nekaj časa delal v tej opekarni, potem pa padel v prvi svetovni vojni. Z menoj se je pa zgodilo tisto, da je prišel k nam iz šiške veletrgovec Zorman in nagovoril starše, naj me dajo njemu učit trgovine. Ta trgovec je imel za ženo sestrično moje matere, torej je bila moja mala teta in znana daleč na okoli kot zelo dobra in usmiljena žena. Radi te male moje tete sem bil kar hitro pri volji iti tja. Dogovorili so se za čas, kdaj me bodo pripeljali tja in Zorman je odšel. Bila je pa med tem velika sprememba. Predno sem jaz nastopil tam, je moja mala teta umrla. Kaka škoda je bila to! Vendar sem se med tem, odkar smo se dogovorili, da pridem tja, tako vživel v to, da me smrt tete ni nič vodila v kake drugačne misli. V šolo sem hodil, kakor sem že napisal, dvakrat tedensko. V Zakaj je bil tak sovražnik našega očeta? Večkrat sem jih videl, kako so stali poleg krtine in čakali, kdaj bo porinil zemljo kvišku. Ko se je to zgodilo, so mahnili s kopačo in krta vrgli ven ter ga pobili. Ta, nadučitelj pa pravi, kako da je koristen. Komu naj verjamem? Povedal sem mu, da ga imajo moj oče za škodljivca in tudi jaz mislim, da je res tako, ker vedno nasuje cele kupe zemlje (krtine) na vrh v travo, ob katerih se potem kosa skrha, ker je navadno med zemljo tudi pesek in celo kak debelejši kamen. Dejal je, da je to vse res, pa je po drugi plati toliko koristen, da vsak, kdor ga pobija, to zelo narobe dela. Krt pokončava mnogo škodljivih črvov, dela rove, po katerih prihaja v zemljo kisik, ki ga zemlja nujno rabi, da ga poganja v rastline in mrtvo zemljo spravlja na površino, ki se potem naužije kisika in izboljšava s tem travnike in njive. Naj ga le rali na vse tako tudi že sedaj misliti in o vsem že tudi sedaj govoriti, pisati in razpravljati. Učitelji pa naj bi bili jasni v načelih in dobri verniki. Ne tako kot prej, je ravno učiteljstvo zelo pomnožilo kader partizanov. In ti ljudje so učili naše o-troke... Vse premalo pažnje smo temu posvečali, zato je pa šlo vse nekam k — vragu, ki sedaj gospodari v naši domovini tako, da mnogi stradajo in trpijo revščino. (Dalje sledi) esli Od Nove Gorice do Ljubljane 87 kilometrov Slika bodoče avtoceste med Novo Gorico in Ljubljano postaja jasnejša. Kaže, da so si strokovnjaki vse bolj enotni v pogledih, kod naj bi potekala njena trasa, in da je že aktualno financiranje gradnje. Ko je odgovarjal na vprašanja odbornikov, je predsednik novogoriške občine Jožko Štrukelj te dni poudaril, da je trasa nove ceste v glavnem že začrtana. Potem, ko so odvrgli več vilišče “Debeli rtič”, ker ni bilo mogoče najti za njegovo vzdrževanje finančnih sredstev. Odborniki so grajali sedanji način zdravstvenega zavarovanja, ki “dopušča tako škodo za zdravljenje otrok”. CLEVELAND, O. MALI OGLASI V najem 4-sobno neopremljeno stanovanje z vročo vodo in kurjavo za samo $40.00 mesečno. Zglasite se na 1334 E. 55 St. in vprašajte za Ed Koporc. (x) o —„ o------.prvotnih variant, se sedaj med kmetje pustijo pri miru, zemljo strokovnjaki oblikuje mnenje, v, n« (ja ^ se nova Cesta začela pri v v \ medšolski čas kar dobro izrabil torek in petek. Pa ne bom trdil, in ni mi žal. Marsikaj sem se naučil tisti čas, marsikaj spoznal, marsikaj ugotovil, kar mi je koristilo skozi vse življenje. Po končani šoli sem šel takoj delat v Vidicovo opekarno na Viču. Tam je bilo zelo težko delo za mladega fanta. Delala sva skupaj s sošolcem Jurčkovim Janezkom iz Podsmreke. Včasih, kadar sem bil zelo utrujen od dela, sem šel kar z Janezkom v Šmartno na njegov dom prenočit, ker je bilo več kot polovico bližje kot do nas. Hodil sem seveda peš od doma na Vič in tudi nazaj. Zelo dolga pot je to da smo se kaj manj naučili, kot potem oni, ki so hodili v osem-razredno šolo, ki jo je občina postavila, mislim, tik pred prvo svetovno vojno. Koliko nas je nadučitelj Matija Rant naučil praktičnih reči. Popeljal nas je večkrat na svoj vrt in nam razlagal o rasti, potrebah in gnojenju rastlin, nas učil, kako se sadi, kako obrezuje, kako se priliva, naučil nas je, kako se cepi in precepi sadno drevje in ker je bil doma iz Vipave, nas je naučil cepiti tudi vinsko trto. Naučil nas je, kako je krt koristna žival v vrtu in drugod. To bila in včasih sem bil tako zbit,[mu dolgo nisem mogel verjeti. pa, ki jo spravlja na površino, naj pa sproti razmečejo in pre-grabijo. Ko sem očetu to pravil, so mi malo verjeli, malo pa ne. Vendar pa krtov niso več pobijali. V novi, 8-razrednici, pa ni bilo več takega pouka. Nadučitelj Rant v tej šoli sploh ni več učil. Bil je že prej penzijoniran in je kmalu umrl. Mislim, da prej, kot je bila nova šola odprta. Mlajši učitelji se pa za to niso brigali in tudi niso imeli znanja in veselja za to. V tem je bila velika pogreška. Na deželi bi moral biti tak učni red, da bi se vsi otroci učili poljedelstva, vrtnarstva, sadjarstva in čebelarstva, pa tudi gozdarstva. Nič bi ne bilo škodilo, če bi tudi delavski otroci vedeli nekaj o tem. Ob kaki osamosvojitvi bi jim prav hodilo. Da bi vsaj toliko pridobili vsi, kot smo mi pri nadučitelju Rantu, pa bi bilo že veliko in v poznejših letih bi mnogim prav hodilo in ne bi bilo tako trdo za živež, kot je včasih bilo. V marsikaki suši ali moči bi si znali bolj pomagati in marsikatero drevo bi bilo precepljeno, da bi dajalo boljši sad. Ko mislimo na slovensko državo, bi mo- Garaža v najem Oddam garažo v najem na E. 71 St., blizu St. Clair Ave. Kličite 391-6074. (248) Hiša naprodaj Zidana dvodružinska, 4-4, 5 let stara, pri Holmes Ave., v fari Marije Vnebovzete. Več posebnosti. Kličite 451-2960. (249) FiijaSel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE Z U LIC H INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cie%re!and 19, Ohio k Molki dobijo delo HELP WANTED — MALE LEPO, PA VČASIH NEVARNO — Ježa je lep sport, je pa včasih tudi nevaren, kot kažeta gornji sliki, posneti na konjskem dir kališču v Sundown parku na Angleškem. ----- j;-- Ajdovščini vzpenjati proti Colu i AID FOR AGED PRESCRIPTIONS in šla dalje čez Kalce v Ljub-!st-C!air Av‘’ * e-%th Sii - mn i-tsta Ijano. Pri Bukovju naj bi jo z ..................7 ' ‘ " večjim odcepom povezali s Po- j (j stojno. Skupna dolžina nove ce-!^ ste od Nove Gorice do Dolgega mostu pri Ljubljani bi bila po: 4 tej varianti 87 kilometrov. ■ { Strokovnjaki so izračunali, da • 4‘ bo treba vložiti v gradnjo nove ! { ceste okoli 57 milijard dinarjev.1 ^ Kakih 30 milijard naj bi dobili H kot posojilo iz tujih virov. Pri- i pravili so predlog, proti katere- j«__ mu menda ni nobenih zakonskih i ------ zadržkov, da ne bi uvedli na no-' vi cesti tako imenovane cestni-! ne, preko katere bi dobili deli sredstev za vračanje kreditov. ! Nova Gorica ima največ I motornih vozil Po številu motornih vozil se uvršča novogoriška občina na prvo mesto med občinskimi skupnostmi v Jugoslaviji. Občina Ljubljana-Center jih ima 700 manj. V novogoriški občini ima kar 11,150 občanov vožniška dovoljenja. To pomeni, da je skoro vsak četrti usposobljen za vožnjo z motornim vozilom. Samo v prvih devetih mesecih je prešlo letos jugoslovansko-italijan-sko mejo na območju občine več kakor milijon motornih vozil. Ker niso ceste usposobljene za gost in nagel promet, je čedalje več nesreč, ki zahtevajo velik krvni in gospodarski davek. Samo letos je bilo v novogoriški občini že več kot 500 nesreč, ki so zahtevale 22 življenj, 358 hujših ali lažjih poškodb ter povzročile za blizu 150 milijonov dinarjev škode. Večina cest v občini je starih že več kot 50 let. Ker ni zadostnih sredstev za izgradnjo in obnovo cest, pridejo na vrsto samo nujni primeri. Letos so s sodelovanjem gospodarskih orga-ganizacij asfaltirali cesto Trno-vo-Lokve in Kromberk-Ajševica ter uredili nekatere poti in trge v bolj znamenitih turističnih naseljih. UDBA za Slovenijo posebno važna Janko Srnole je pred republiško skupščino v Ljubljani razlagal Službo državne varnosti (UDBA) ter priznal, da je ta u-porabljala metode, “ki so bile nujne in učinkovite v drugačnih zgodovinskih okoliščinah”. Treba jo je reorganizirati, da bo učinkovito delovala proti “resničnemu razrednemu sovražniku1'. V Sloveniji je pomen te naloge še večji, ker so v bližini slovenskih meja številni tuji obveščevalni in emigrantski centri, piše ljubljanski list. Mladinsko zdravilišče ukinjeno Občinska skupščina Koper je i sklenila ukiniti Mladinsko zdra- 1 MACHINISTS THE SLEVELfifiB PHEUmm Tool Os. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. mmimm TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLEE - IITS2I0TEL Contouring and profiling Machines mmmmL BQRsm mis TURRET LATHES MP TiliRET UUiES EME LATHES hilling mmm mm Bfisiis mimmi »TOILED mmmm DOBRA FLACA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od S.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-17(10 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (250) Vladislav Stanislav Reymont PRAVICA Povest Prevel France Bevk S Agnus Dei se je kokoš, ki je do ’v lekarno?” tedaj ležala mirna poleg nje, hotela osvoboditi, splahutala je s perutnicami in kljub zvezanim !k No da, dobro, takoj se bom peljal v mesto; pridite opoldne Presedela je pri njem vso noč polno največje bojazni, zakaj zdelo se ji je neprestano, da že umira, jemala ga je na roke, pritiskala ga je na srce, ogrevala mu je z lastnim telesom premrle ude, omedlevala iz obupa, v ranem jutru pa je padla na zemljo, razprostrla roke v znamenju križa in z glasom, polnim krikov, tožbe, prošnje, molitve in srčne krvi je prosila naj svetejšo Mater usmiljenja ... Zunaj je bila še temna noč, dež je neprestano tolkel na šipe, zelenkasta jutranja svetloba je zalila izbo s svojo brezupno žalostjo in zapušče ... nostjo,. ko se je Jašek dvignil na postelji in pričel klicati z močnim glasom: “Duhovnika! Duhovnika! .. Nato je padel onemogel na posteljo... Vinčijorkova je jedva doča- CHICAGO, ILL MALE HELP MAINTENANCE MAN New office building. Call or see Mr. Luebbe, 693-2055, — 8501 V/. Higgins Rd., Chicago (Cumberland & Higgins) or Mr. Hopkins, CE 6-7060, 30 N. La Salle St., Chicago. (249) WANTED AT ONCE EXPERIENCED MACHINISTS HORIZONTAL BORING MILL RADIAL DRILL ENGINE LATHE VERTICAL MILLING EXTERNAL - INTERNAL GRINDER Second shift, excellent hourly rate and fringe benefits. Steady work. Apply, Write. Wire or Call The ¥, 0S Undersell So, 1935 West 96 St., Cleveland, Ohio 216 651-1900 Ext. 278 (250) kala dne, pustila pri bolniku Teklo, vzela z grede kokoš in odšla z naglimi koraki v župnišče. 6. Cerkev je bila samostanska, ogromna in razkošna, vsa njena notranjost je bila pokrita s freskami, vendar se je zdela tiha in pusta. Od njenili zidov je dišala plesen. Župnik j p bral tiho mašo pred stranskim oltarjem, cerkovnik mu je stregel. Velika vrata so bila odprta na stežaj, solnce je sijalo skozi nje, tu pa tam so prileteli v cerkev z glasnim čvrČanjem vrabci in sedli na okraske oltarjev. Vinčijorkova je klečala pred oltarjem in se globoko zatopila v molitev. Bilo je vse; zdaj pa zdaj je zapel zvonček, glas strežnika se je razlegel, mogočni župnikov bas je tu pa tam zadonel ko krik in znova je nastala tihota, spremljana od komaj slišnega šepeta molitve in šelesta pregrinjajočih so listov mašne knjige, in od daleč, od daleč so prihajali odjeki vasi in trepetali pod oboki. Proti koncu maše so težki vzdihi Vinčij crkove vedno pogosteje trgali globoko tišino in kakor jek odrneli po cerkvi. A ona je molila goreče, vse je pokla-dala v to molitev: vero, upanje, moč in hotenje; s solzami je oblivala mrzel tlak, se privlekla po kolenih do križa in prosila Boga milosti in usmiljenja. Med zadnjim zvončkanjem za F BUSINESS OPPORTUNITY PRINT SHOP Small offset & Letter press shop. Est. 1897. Steady customers. Good South side location. Top money maker. 424-0195 CO 4-0223 (250) MALE HELP i. b. m, Gsmum WE NEED AMBITIOUS YOUNG MEN TO WORK IN OUR CHICAGO PARTS CENTER WE OFFER: « Excellent opportunity for advancement • Excellent starting salary • Excellent benefit program • Dovyn Town location easily accessible to C.T.A. transportation, Union and Northwestern, stations. 341-2213 I.B.M. IS AN EQUAL OPPORTUNITY EMPLOYER (248) ......,,