Političen list za slovenski narod
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta t gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld.v za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke, po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStTo ln ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ullee St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon-atev. 7 4.
?5*tev. 105,
V Ljubljani, v torek 10. maja 1898.
LetniU XXVI
Iz delegacij.
Budimpešta, 9. maja.
Seja se prične ob */44. uro, navzoči: vnanji minister groi Goluchovski, vojni minister pl. Krieghammer, skupni finančni minister pl. K;illay, admiral vitez Spaun; vladi zastopajo sekcijski načelnik grof Szecsen, Szent Gyorgyi, vitez Horo\vitz in dvorni svetnik dr. Jettel.
Starostni predsednik baron II el le rt otvori sejo rekoč: Ker štejem več jeseni, kakor kdo izmed vas, otvorim sejo ter vas pozdravim.
Delegat Kienmann izjavi v imenu nemške ljudske stranke, da se z ozirom na notranji položaj v Avstriji in na nestalno razmere med obema državnima polovicama s svojimi tovariši udeležuje sej le s pridržkom , da si obdržo proste roke in glasovanje za prihodnjo nagodbo glede primerne razdelitve bremen med obema državnima polovicama.
Isto izjavi dr. Pergelt v imenu nemške napredne in Axmann v imenu krščansko-socijalne stranko.
Pri volitvi predsednika je bilo oddanih 53 glasov; od teh je dobil vitez Jaworski 43, praznih je bilo 10 glasovnic.
Vitez Ja\vorski se zahvali za zaupanje ter nadaljuje: V finančnem odseku nam bode vnanji minister gotovo pojasnil vnanje razmere ter, tako upamo, podal ugodno podobo in zagotovilo miru. Pričakujemo tudi poročila o skupnem državnem proračunu, s katerim se bode bavil finančni odsek. Upamo, da se je visoka vlada pri sostavljanju skupnega proračuna ozirala na zahteve, moč države, kakor tudi na gospodarski položaj in davčno moč prebivalstva. Prepričan sem, da bode delegacija pokazala največjo skrb in ljubezen za vojno moč, za hrabro armado, na katero smemo biti ponosni, v kateri služijo naši sinovi in očetje. Isto velja o naši mornarici, katere naloga je, da varuje naše morsko obrežje ter podpira nadaljni razvoj prekomorske trgovine. Skupna vlada in delegacija morata skrbeti, da so potrebščine za armado in mornarico v pravem soglasju z gospodarskim položajem države, osobito sedaj, ker so minolo leto razne vremenske nesreče provzročile slabo letino, revščino prebivalstva in je država razdelila vebke svote v pomoč ponesrečencem. Vendar bode mogoče z dobro voljo doseči tudi to, kar zahteva blagor države.
Koncem leta praznujejo avstrijski narodi veliko, izredno slavnost. Milijoni prebivalstva vseh stanov bodo ta dan prosili Boga blagoslova za našega ljubljenega cesarja. Gotovo govorim iz srca vseh, ako si izprosim dovoljenja, da pri vsprejemu delegacije izrazim Nj. Veličanstvu čustva udanosti, zvestobe in srčna voščila povodom vladarske petdesetletnice. (Živahna pohvala.) Pri-četkom našega dela pa zakličem z naudušenjem: Nj. Veličanstvo, premilostni cesar in kralj, naj živi! (Trikratni glasen »Hoch«.)
Na to se je vršila volitev odsekov. V finančni odsek so izvoljeni: Axmann, Barvvinski, Chlu-metzky (načelnik), Czedik, Dumba, Dzieduszycki, Gorayski, llochenburger, Kienmann, Kramar, Lob-
kowic, Madeyski, Pergelt, Rutovvski, Sturgh, Verzegnassi, Vetter, Walterskirchen, Wassilko; v peticijski odsek : Aehrenthal, Bielohla\vek, Gom-perz, Jagič, Janda, Korcian. Panizza, Pogačnik, Tusel; v verifikacijski odsek: Ohotek, llayden, Janda, Schiicker in Trauttmansdorf. Zapisnikarji so: Bielohla\vek, Janda, Kottulinsky in Walters-kirchen; reditelji Nitsche, Oppenheimer, Stransky in Trauttmansdorf.
Finančni odsek ima sejo v četrtek ; v sredo je vsprejem pri cesarju
Proračun za armado.
Skupna vlada je včeraj predložila delegacijama skupni proračun za leto 1899. čista skupna potrebščina znaša 164,378.383 gld. ter jc v primeri s potrebščino za tekoče leto višja za 5,992.634 gld.
Za Bosno in Hercegovino se proraču-nava potrebščina na 3,519.000 gld., manj 10.000.
Vnanje ministerstvo zahteva 4,274.200 goldinarjev.
Vojno ministerstvo zahteva za armado 143,685.251 gld.; za mornarico 16,941.260 gold.
Skupno finančno ministerstvo zahteva 2,137.184 gld.
Skupno pokritje znaša 2,797.558 gold.; dohodki carine v Avstriji se preračunavajo na 51,610.430, v ogerskih deželah 7,763.100, v okupacijskih deželah 216.000, skupaj 59,589.530 gld. Ako se od carinskih dohodkov odbijejo režijski troški, preostaje 57,139.530 gld.
Ker pa kvota za 1. 1899 ni še določena, zato vlada carinskih čistih dohodkov ni odštela od skupne potrebščine in je tudi no porazdelila na obe državni polovici.
Dodatni kredit.
Kakor vsako leto, zahteva tudi letos vojno ministerstvo dodatni kredit, in sicer 30,100.000 gold. za novo orožje, vojne priprave in utrdbe.
Torej znaša v istini vsa skupna potrebščina 201 milijon.
Z ozirom na grško-turško vojsko je vojno ministerstvo že za 1. 1897 zahtevalo 7,500.000 dodatnega kredita, a za tekoče leto kar 30* 1 mil.
Za ekspedicijo na Kreto zahteva vojno ministerstvo dodatnega kredita 453.030 gld.
Skupne zahteve pač niso skromne, in od teh potrebščin nosi Avstrija v primeri z Ogersko žo neznosno breme.
Pogodbeni predlogi.
(Dalje.)
Važnosti je člen XXI. novo pogodbe, ki se v dosedanji ni nahajal.
Dosedaj niso bile v carinski in trgovinski nagodbi izrecne določbe o prometu z živino med obema državnima polovicama. To pa je bilo v veliko kvar naši trgovini z živino, ker pogostokrat bila je prav iz Ogerske došla živina vzrok, da je Nemčija zaprla svoje meje uvozu naše živine, ker po ogerski živini v naše kraje zanesena, če tudi tukaj le sporadično navstala živinska bolezen je dala pove*! Nemčiji, da je nje vlada smatrala celo
Avstrijo kot sumno živinske holezni. Koliko je to škodovalo našemu izvozu, za koliko je cena živini padla, da se izreči v štovilkah, ki presegajo več milijonov goldinarjev.
Veljati ima sicer tudi za naprej, da ne moremo zabraniti vhod ogerski živini v Avstrijo, toda izkazati se mora sleherna vpeljana žival, da prihaja iz popolnoma zdravega okraja ter da jo je naš avstrijski živinozdravnik pri vhodu spoznal kot zdravo.
Kupec živine, vpeljane iz Ogerske, izkazati bo imel za vsako živinče, da v dotičnem okraju ni v teku zadnjih 40 dni bila nikaka kužna živinska bolezen. Obe vladi ste zavezani, vedno in pravilno objavljati izkaze o okuženih krajih, kakor se to pri nas že več let vrši, da uradni list prinaša seznam vseh krajev, v katerih se je kaka živinska bolezen pokazala. Da pa ne bi ogerska vlada v tem oziru popustljivo postopala, izgovorila se je naša vlada, da sme odrediti, oziroma odpošiljati naše živinozdravnike na Ogersko, da se tam prepričajo, ali je vsemu tako, kakor obvestila kažejo. Naši živinozdravniki smeli bodo kontrolirati ondotne naprave, vredbo ondotnih kontumacnih naprav, živinskih sejmov, pa tudi dopustiti mora ogerska vlada, da naša vlada v posebno važnih krajih, n. pr. v Steinbruchu, kjer se nahajajo velikanski hlevi za pitanje prašičev, v katerih se na leto več stotisoč prašičev spita, prav tako v krajih, v katerih pogostoma razsaja kaka kužna živinska bolezen, sme stalno namestiti živinozdravnike, ki opazujejo ondotne razmero in izvršujejo kontrolo ter o vsem poročajo osrednji vladi.
V tem oziru je pač priznati, da je naša vlada vendar precejšnjo koncesijo od ogerske vlade iz-poslovala, ker je to za našo živinorejo velike važnosti in koristi. Vlada sama pa je gotovo pri tem upoštevala, koliko velike državne važnosti je redni ter vspešni naš eksport živine, ki v nekaterih letih skoro do sto milijonov goldinarjev vrednosti znaša.
Taka svota je pač važna za našo trgovinsko bilanco in zato pač vredna, da se je naša država z vso silo potegovala za to koncesijo, brez katere bi bilo zaman osigurati naš živinski eksport in sploh vrediti našo živinsko trgovino. Kolikor na-tančniše in skrbniše se izvršujejo veterinarne naredbe, toliko manj je kužnih živirtskih bolezni in toliko bolj zagotovljena jc vspešna prodaja naše živine v inozemstvo.
Ko živina iz Ogerske prestopi mejo v našo državo, ima se zopet od živinozdravnika pregledati in ako je sumna, sme se zavrniti nazaj. Koliko oktiženj bo manj, za koliko manj nevarnosti in škode za našo živino!
Naša vlada smela bo, ako bo našel živinozdravnik, da je dotična živina kužno bolna, izdati preklic proti vhodu živine iz dotičnega okoliša in zaprte bodo dotični živini našo mejo. Za slučaj, da bi se pojavila kje na Ogerskem zopet živinska goveja kuga, ki je grozno nevarna, smela bo naša vlada prepovedati vhod no le govedi in prašičem, ampak tudi kožam, volni, kostem in jednakemu blagu, po katerem se more zanesti kal kuge.
Naši avstrijski vladi se je posrečilo s pomočjo državnega zakona, ki se je sklenil 1. 1892, skoro do cela zatreti pljučno kugo pri naši govedi. Stalo je res nekaj milijonov, ki so se izplačali kot odškodnina gospodarjem goved, sumnih, tla so na pljučni kugi bolna. Pred leti so osobito prav zaradi pogostih slučajev, da so v Nemčijo dosle pitane živali, pa bolne na pljučni kugi, zaprli Nemci mejo naši živali, in tedaj skoro ni več slučaja, da bi se pripetil sploh v Avstriji.
Kakor je iz dogovorov posneti, zavezala se je tudi ogerska vlada, da hoče ondotnemu državnemu zboru predložiti jednak zakon, po katerem hoče postopati, da tudi tam zatre to pljučno kugo. Ako se ji to posreči, storjen bo velik korak k boljemu, ker neopoviran eksport naše živine je za naše avstrijske živinorejce največjega pomena.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. maja.
Vsprejem delegacij. Jutri opoludne vsprejme cesar člane avstrijske in ogerske delegacije v skupni avdijenci ter jih nagovori s posebnim nagovorom. O tem piše »Pester Lloyd« nastopno : Kar se tiče spanjsko-ameriške vojske, je popolno umevno neutralno stališče naše monarhije, in pričakujemo, da bode vladar v otvoritvenem govoru tudi to naglašal, kakor je to na-glašal cesar Viljem v svojem zadnjem prestolnem govoru. Simpatije in antipatije tu niso merodajne, najmanje pa je dolžno zunanje ministerstvo dati dotič-na pojasnila in izjave. Brutalno, kakor je vojska in njeni konečni nameni, je tudi stališče, ki je zavzemajo oficijelni in tudi neoficijelni krogi ameriški, toda to je ameriška navada ali razvada. O tem pač ni vredno izgubljati mnogo besedij in menimo tudi, da se v delegacijah o tem ne bo vnela nikaka posebna debata. — Tem izvajanjem odločno ugovarja dunajski »Vaterland«, trdeč, da je nujno potrebno, da se Evropa resno peča s to zadevo, kajti Ameriki ni dovolj, da se je bojevala z Evropo dosedaj le na gospodarskem polju, marveč je obrnila nanjo tudi svoje topove in se hoče pokazati gospodinjo vsega sveta.
I)r. Ebenhoch, gorenje-avstrijski deželni glavar. Uradna »Wiener Zeitung« je objavila včeraj imenovanje poslanca dr. Ebenhocha deželnim glavarjem za Gorenjo Avstrijo mesto poljedelskim ministrom imenovanega barona Kasta. »Linzer Volksblatt« spremlja to imenovanje z nastopnimi opombami: Z veseljem pozdravljamo to imenovanje, akoravno pomeni veliko zgubo za stranko in specijelno za katol. društvo za Gorenjo Avstrijo. Dr. Ebenhoch zasluži radi svojih zmožnostij in za svoje plodonosno delovanje za blagor dežele, da se postavi na čelo avtonomne deželne uprave. Rojen je 18. maja 1855 v Bregencu na Predarlskem, leta 1884 se je posvetil odvetništvu, toda že štiri leta pozneje je stopil na politično polje in bil leta 1888 izvoljen v deželni in leto pozneje v državni zbor. Njegovo delovanje v vseh zastopih je obče znano, posebno pa se je prikupil kmečkemu ljudstvu, katerega želje in zahteve je vneto zagovarjal na merodaj-nih mestih. Kakor Be poroča, dr. Ebenhoch ne odloži svojega državnozborskega mandata.
Nedeljski počitek v finančnem ministerstva. Po vzgledu ministerskega predsednika grofa Thuna, ki je uvedel v uradih notranjega ministerstva kar mogoče popoln nedeljski počitek, odredil je tudi finančni minister dr. Kaizl, da mora ob nedeljah, na božični in novoletni dan ter na Telovo v vseh uradih finančnega ministerstva počivati delo. V uradih, koder je prisotnost jednega uradnika nujno potrebna, je odredil, da se morajo uradniki dotičnega urada menjavati mej seboj v nedeljski le triurni službi. Pričakovati je, da bodo temu vzgledu sledili tudi voditelji ostalih ministerstev in tudi uradi v monarhiji.
Posl. dr IViedersperg f. V ponedeljek opoludne je umrl na Dunaju državni in deželni posl. dr. Wiedersperg. Pokojni je zastopal v drž. zboru fidejkomisno veleposestvo v Karlinu na Češkem. Rojen je bil 10. marca 1839, drž. zboruje pripadal od I. 1891, češkemu deželnemu zboru pa od I. 1879 in je zastopal kmečke občine taborskega okraja. Pokojnik je bil zelo delaven na narodnem polju ter se posebno trudil za narodno jedinost
Volitve v Franciji. Pri splošnih volitvah ki so se vršile v nedeljo za francosko poslansko zbornico, ni bilo opaziti toliko in tako ljutega boja, kakor se je napovedovalo. Splošno so se namreč volitve izvršile še precej mirno, le soci jalno demokratične korifeje in njih oprode so pro-vzročili nekoliko škandaloznih prizorov, to pa naj več radi tega, ker so pogoreli nekateri najbolj za grizeni kričači. Dosedaj so znani volilni vspehi iz 566 volilnih okrajev. Izvoljenih je 193 republikancev, 104 zmerni radikalci, 41 socijalistov in 47 monarhistov. V 181 okrajih je potrebna ožja volitev, ki se vrši, kot smo že omenili, 22. maja. Dosedaj neznani so torej le še vspehi iz 15 volilnih okrajev, kajti vseh poslancev šteje francoska zbornica 581. Splošno se mora reči, da je zma govala v nedeljo vladna politika, kajti izvoljeni so vsi ministri, ki so sploh kandidovali, in ministerski predsednik Meline je dobil 13.000 od 15.000 oddanih glasov. Vladna večina se je pomnožila za nekoliko glasov. Izvoljeni so tudi večinoma vsi bivši ministri. Padli so pa skoro vsi znameniteji socijalistični voditelji, mej temi tudi Jaures in anarhist Cyvoct, jako veliko jih pa pride v ožjo volitev, pri kateri nimajo ravno, preveč nade na zmago. Propadli so pa tudi večinoma kandidatje, ki so stopili pred volilce z antisemitskim programom, jedino v Algiru so imeli nekoliko več vspeha. Izvoljen je zopet znani odločno katoliški mož grof de Mun in v Parizu je prodrl mož jedna-kega značaja Cochin s 4700 proti republikancu Roger Allou, ki je dobil 3600 glasov. Pravijo, da je tudi Faure glasoval za Cochina. Prodrli so nadalje tudi Brisson, Mesureur, Berger in Bour-geois, o katerih se je trdilo, da nimajo posebnih nad na zmago. Sploh pa se vidi, da pri teh volitvah ni toliko vplivala Dreyfusova afera, kakor je bilo soditi po predpripravah na volitve.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. maja.
(Dopolnilna državno zborska volitev.) »Slov. Narod« objavlja pismo, katero razpošilja vodstvo katoliško-narodne stranke do svojih zaupnikov v vsled odstopa dr. Š u s t e r š i c a izpraznjenem volilnem okraju. K temu listu si »privošči« »Slov. Narod« nekaj pripomenj, to se pravi, g. dr. Tavčar je sila razburjen, da vodstvo katoliško - narodne stranke priporoča tako izbornega kandidata, kakor je g. svetnik Ivan Vencajz, in zato takoj po svoji lepi stari navadi z loparjem pada po njem. Mi se za »Narodove« surovosti ne zmenimo -pač pa bi lahko kaj povedali o nekdajnih dež.-zborskih kandidaturah nekaterih liberalnih korifej v ljubljanski okolici, o njih programih*in načinu njih tedajne agitacije. To naj gospoda pri »Narodu« sprejmo na vednost! Za značajne volilce Klunovega in dr. Šusteršičevega volilnega okraja so pa »Narodove« surovosti le znamenje, da so na pravi poti, če se oklenejo kandidature g. Ivana Vencajza. »Narod« piše, da g. Vencajz ni bil liberalizmu pri nas nič nevaren, a uprav »Narodova« borba proti njemu povodom zadnjih splošnih državnih volitev in sedanji »Naro-, dovi« napadi nanj kažejo, da ni tako malo ne-| varen lažiliberalizmu »Narodovemu«, kakor to »Narod« sam zatrjuje. Sploh pa prepuščamo razsodni javnosti slovenski sodbo o takem »Narodovem« 'postopanji. Naša stranka je lojalno podpi-;rala, glasovala in agitovalaza kandidate narodne stranke pri mestnih volitvah v Lju-; bljani, ne da bi bila zato po spravi vezana, naši 1 i s t i n i s o n o b e n e ž a 1 besede rekli o postavljenih kandidatih. Tako smo mi delali! — »Narod« pa po-' rabi prvo priliko, da meče polena pod noge vod-; stvu naše stranke. Nemškutarji po kazini iprevračajo kozolce,snujejo gospo-|d a r s k o zvezo, naperjeno proti Slovencem v Ljubljani, a na vse to »Narod« tmolči, napada pa našo stranko, ki se ob tej pri-iki ni z drugim pregrešila, kakor da je poskr-ela za kandidata, ki bo kot poslanec zmožna in elavna moč v skupni slovenski državnozborski delegaciji.
(Osebna vest.) Deželni predsednik ekscelenca baron Hein se je odpeljal nadzorovat uradne okraje; najprvo bode nadzoroval okraja Kamnik in Litija.
(»Delavec«) piše o smrti Ivana Brozoviča, da so se duhovni »zelo trudili, da bi ga v zadnjih trenotkih spreobrnili, in še ko že ni več mogel, so ga silili, naj se spove«. Temu nasproti spopol-njujoč včerajšne poročilo povemo »Delavcu«, da je rajni Brozovič 29. aprila zjutraj sam prosil spovednika, in ga celo z imenom naznanil, kateremu se želi spovedati. Za-željeni spovednik je bil ob pol osmi uri zjutraj pri Brozoviču, kateri se mu je skesano spovedal, prejel potem sv. popotnico,
sv. poslednje olje in papeže v blago s lov.
Vst navzoči, ki so že nekaj dni zanj molili, so bili
nemalo gmjeni zarad njegove pobožnosti pri tem
sv^ opravilu. »Delavec« pa si zapomni še to, da
zadnja ura tudi pri socijalnem demokratu ni -šala !
(Izžrebani porotniki.) Dne 7. maja 1.1. so bili izžrebam pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki se prične 6. junija, nastopni gg. porotniki: Altman Karol, knjigovodja v Ljubljani ; Blumauer Leopold, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Bonač Janez, knjigovez v Ljubljani; Burger Leopold, trgovec v Ljubljani; Černe Jos., urar v Ljubljani; Dečman Anton, trgovinski druž-nik in posestnik v Ljubljani; Dragotin Ferdinand, trgovec z glasovirji v Ljubljani; Eberl Ilugo, pleskar v Ljubljani; Exler Franjo, ključar v Kranju; Grad Franjo, posestnik v Zgor. Kašlju; Iianusch Anton, gozdar v Planini; Jurca Pavk gostilničar v Postojini; Knallič Franjo, posestnik in usnjar v Litiji; Kunovar Mihael, hišni posestnik in krčmar v Dravljah ; Lebinger Henrik, trgovec v Litiji; Lenče Franjo, gostilničar v Klečali; Mally Franjo, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Ogorelc Vinko, posestnik in gostilničar v Ško-feljci; Pust Franjo, tesarski mojster in posestnik ' v Ljubljani; Peternel Jakob, posestnik, urar in gostilničar v Zagorici pri Radoljici: Reich Adolf, barvarski mojster in posestnik v Ljubljani; Schle-gel Edvard, kovač v Ljubljani; Stoekl Ernest, trgovec v Ljubljani; Švigelj Franjo, posestnik v Bresti; Tambornino Karol, zlatar v Ljubljani ; Tenente Rudolf, gostilničar, trgovec in posestnik v Ljubljani; pl. Trnkoczy Ubald, lekarnar in posestnik v Ljubljani; Urbančič Janez, graščak na Tumu pri Kranju; Vodnik Alojzij, kamnosek in posestnik v Ljubljani; dr. Vok Franjo, c. kr. bi-lježnik v Ljubljani; Zeschko Guido, zavarovalni zastopnik in posestnik v Ljubljani; Zoreč Anton, mokar in posestnik v Ljubljani; Zupane Franjo, posestnik na Lancovem; Zupan Ignacij, posestnik in orgij ar v Kamni Gorici; Žitnik Karol, trgovec in posestnik v Borovnici; Žitko Jakob, posestnik na Vrdu^pri Vrhniki. — Namestovalni porotniki: Agnola Avgust, steklar, Debevec Henrik, zasebni blagajnik, Fridrich Viljem, bančni uradnik, Kmet Janez, trgovinski potovalec, Kramar Franjo, krčmar in posestnik, Lekan Janez, kavarnar, Marchotti Janez, trgovec in usnjar, Zadnik Henrik, pasar in Zelenko Edvard, trgovski agent, vsi v Ljubljani.
(V Logatcu) se je osnovala mlekarska in si-rarska zadruga. Načelnik: Fr. Majdič, c. kr. okr. živinozdravnik; Ivan Šega, učitelj; Ant. de Gleria, trgovec.
(Na tukajšnjem c. kr. ženskem učiteljišča) se začno usposobljenostni izpiti za otroške vrtnarice in za učiteljice ženskih ročnih del na ljudskih in meščanskih šolah dne 6. junija t. 1., izpiti prosi-teljic za vsprejem v c. kr. civilni dekliški pensio-nat na Dunaju pa 23. maja t. 1.
(Na Grosupljem) bode poleg postaje gosp. Fr. Košak razširil buffet.
(Včerajšuji mesečni semenj) je bil slabo obiskan; nagnali so le 353 konj in volov, 126 krav in 40 telet; kupca tudi ni bilo.
(Veteransko društvo) se snuje v Spodnji Idriji z namenom, da skrbi za obolele svoje člane.
(Dober sovet socijalistom.) Statistika kaže, da se nahaja na tej zemlji čez 1500 milijonov prebivalcev. Računi pa kažejo, da imajo židje Van-derbildt, Rotschildi in Hirschi vsi skupaj najmanj desetkrat toliko milijonov, kakor je prebivalcev na svetu. Ako bi se razdelili ti židovski milijoni med prebivalce zemlie, b i 1 b i vsak posameznik že bogataš in bi lahko živel v najlepšem blagostanju. Ali je treba lepše ideje, kakor se ponuja tu našim bratcem socijalistom ?
(Tržaški niestui svet — spccijaliteta.) Naši čitatelji so se v poslednjem času lahko poučili, kake razmere vladajo v našem Trstu in v kako-snem položaju se nahajajo ondi borilci za slovenske narodne pravice Trsta in okolice. Tržaški magistrat je v rokah najljutejših sovražnikov katoliške cerkve, slovenske narodnosti in avstrijske države in načela, sukajoča se okolu teh principov, zastopajo z uprav nečloveško brezobzirnostjo. — Kakor smrtni sovražniki slovenskega prebivalstva in njegovega obstanka na tržaški zemlji, so tudi sovražniki onih, ki branijo slovensko narodnost in slovensko materijelno posest na teh tleh. V prvi vrsti in najhuje pak sovražijo poslanca in mestnega odbornika Ivana viteza Nabergoja. To pa radi tega, ker je Nabergoj odločen zagovornik naših pravic v tržaškem ozemlju. Iz ust Nabergojevih so morali tržaški čituti, ki so naj-glasneji izmed vseh progresovskih kolovodij, slišati že marsikatero bridko resnico, in to jc bilo za njihove, »hinavskega« glajenja vajene živce preveč, preveč za njihovo dozdevno visokost, ki se že smatra za nebo visoko nad ves ostali svet, in napovedali so slovenskemu vitezu boj na življenje in smrt. Dasi vedo, da je izvolitev Na-bergojeva povse pravilno izvršena, dasi slone izvolitve Ilortisa, Mauronerja in drugih čifutskih podajačev na golem sleparstvu, vender preprečujejo njegov vstop v mestno zbornico z vsa-kojakimi bedastočami, iz jednostavnega vzroka, ker nočejo več slišati resnic iz njegovih ust. Skoro preotročje je, naglašati, da teka stvar od »komisije« do komisije in se zavlačuje nalašč, ker nobena komisija ne more najti dlake v jajcu, katero išče. Da bi »komisijam« pomagal iz zadrege, zdelo se je potrebno »radikal.« Spadoniju zahreščati, da je vsa zadeva z Nabergojem nepotrebna potrata časa, ker proti njemu govore »tehtni moralni vzroki« in da so vsi odloki višjih oblastij gola kaprica, naperjena proti magistratu. Za take besede, ako bi jih spregovoril kak tantalin, bi sodilo samo par krepkih preko ust, ker je pa Spadoni že polnoleten človek, ga je po-milovati radi slabe vzgoje in niti ni vreden, da bi tirjal vitez Nabergoj zadostila za njegovo drzno dolžitev glede »tehtnih moralnih vzrokov«. Resnica je le-ta: ako bi bila vsa italijanaško-čifutska sodrga v tržaškem mestnem svetu vredna jednega Nabergoja, smela bi si čestitati, a tega ni vredna in je vse njeno prizadevanje proti Nabergoju smešno, Nabergoj je previtežki, da bi se mu zdelo vredno prestopati pod takimi razmerami prag tržaške mestne zbornice, dasi bi to smel storiti brez ozira na čifute, kadarkoli bi hotel. — Nek konec pak bode stvar vender morala imeti, in sicer v interesu javne morale prav kmalu. Tržaški mestni svet po svoji večini prezira zlobno in dosledno postavno izvolitev Nabergojevo in si domišlja, da ima v tej stvari zadnjo besedo; prezira tudi avstrijski zakon in njegove naredbe ter se smatra najvišjim poveljnikom Trstu. Tako pa ne gre dalje. Vlada je sprevidela, da so ukrepi takozvanih »komisij« le mistilikacija in zafrkavanje Najvišje volje, in to ne more obveljati vkljub »absolutnega vladarstva« čifutov in iredente v Trstu. Utegne se torej pripetiti, ker se mora, da bode doživel Izrael, z »neodrešeno« vred, v kratkem mrzle ohlapke, ki bodo malce ohladili »teste calde« na tržaškem magistratu. — Tacega mestnega sveta kot je tržaški, menda res ne pozna vsa kulturna Evropa!
(Ustrelil) se je v nedeljo dopoludne v Kočevju načelnik orožniške postaje Ulrik Ambrožič.
Društva.
(Tržaško politično društvo »Edinost«) je imelo dne 1. maja shod v Barkovljah pri Trstu. Na tem shodu se je razpravljalo marsikaj dobrega in koristnega o sedanjem političnem položaju tržaškem in se je zlasti sklenila resolucija glede samostojnega okrajnega glavarstva za okolico. Tudi se je sklenilo prositi slovenske poslance, da se napotijo do cesarja samega in ga z ozirom na to, da Njegovemu Veličanstvu mogoče niso do cela znane muke, katere mora prestajati slovenski rod na tržaških tleh, prosijo, da nas On se Svojo mogočno roko reši iz rok brezsrčnih trinogov, ki zapovedujejo sedaj Trstu in Primorju. Mej posameznim^ govori je vrlo dopadel govor nekega priprostega Šentivančana, ki je izrekel slutnjo, da tudi c. kr. namestnik tržaški ne utegne biti obveščen o vsem, kar se godi v njegovem področju. Na c. kr. vladi v Trstu je na-mestništvo in svetnik baron Conrad, ki se je
zlasti v poslednjem času jako popustljivega, da se ne reče: prezirljivega kazal nasproti težnjam tržaških Slovencev, tako v političnem kakor v gospodarskem oziru. Treba je toraj skrbeti, da ne bodo za nas silno pereče stvari zaostajale na izvestnih mizah tržaškega namestništva, marveč, da bodo našle svojo pot tija, kamor so — namenjene.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 10. maja. Prihodnja seja go-spodske zbornice se vrši 16. maja. Na dnevnem redu so vladne predloge glede državnih podpor.
Dunaj, 10. maja. Iz Milana se poroča, da so se ponavljali včeraj novi izgredi mej vstajniki in mej vojaki. Vznemirjenost med ljudstvom še vedno raste.
Budimpešta, 10. maja. Ogerska delegacija je izvolila predsednikom Kolomana Szella. podpredsednikom pa Julija Szaparyja.
Atene, 10. maja. Kardicija in Georgisa, ki sta nameravala napad na kralja, so včeraj usmrtili v Naupliji.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Včeraj je došlo iz New-Yorka poročilo o neki bitki na severni strani otoka Domingo v bližini mesta Monte Cristi. O tej bitki pa še dosedaj ni ničesar znano, le mornarji pripovedujejo, da se je v Puerto Plata čulo gromenje topov. Iz tega se je prvotno sklepalo, da se je vnel boj mej ameriškim in španjskim brodovjem, katero poslednje je bilo namenjeno na Kubo. Najbrže pa tu ni govora o kakem večjem brodovju, marveč trčili sta skupaj najbrže le kaki dve sovražni ladiji. O španjskem brodovju se namreč še sedaj ne ve, kodi se nahaja, in je prav lahko mogoče, da se približuje 1'ilipinskim otokom, kamor jadrajo tudi Amerikanci s svojimi ladijami.
Tam je položaj zelo neugoden, toda ne ve se še za gotovo, za katero vojno silo. Ako bi mogli verjeti poročilom admirala Deweya, ki pravi, da je gospodar vsega, kar Be nahaja v obližju Manile, in da tega mesta le radi tega ne mara bombardovati, ker se milostno ozira na ptuje konzulate in naselbine, potem bi bilo vsekako res, da Španjci nimajo pri Filipinih ničesar druzega, nego kakih tisoč mornarjev, ki so se rešili z razdejanih ladij. Admiral Dewey pravi, da zmaga Španjcev nad vstaši na otoku Lubang, katero so si priborili minulo nedeljo, dne 8. t. m. ni v nikaki primeri z vspehom, ki so ga dosegli Amerikanci v manilskem zalivu in z osvojitvijo Cavite. Manila je baje popolno v njegovih rokah. Tako je neki delalo ameriško brodovje v zadnji bitki pri Cavite, da po preteku sedmih ur ni imelo več nobenega opravila. Jeden sam Btrel iz ameriškega topa je provzročil Španjcem ogromno škodo. Amerikanci, ki nimajo nikakih izgub, so naudušeno klicali nasprotnikom: Spominjajte se ladije »Maine« !
Vendar pa tokrat De\vey ne pove natančnega števila na španjski strani padlih mož, kakor je doslej tako vestno (!) sporočal, marveč priznava sam, da število padlih ni natančno znano. Bolj informovani (!) morajo biti poročevalci iz Hong-konga, ki trdijo, da so izgubili Spanjci v tej bitki, ki je trajala od do 12. ure, nad 1000 mož.
O bitki na otoku Panay, o kateri tako zanič-Ijivo pripoveduje admiral Dewey, poroča general Bisayes nastopno iz Lubaanga: Po štiriurnem boju polastil sem se glavnega mesta Panay, kjer je bilo glavno zbirališče vstašev. Vstaška četa je štela nad 4000 mož. Sovražnik je izgubil nad 500 mož. Tudi sovražnikovega orožja smo se deloma polastili. Osvobodili smo več španjskih duhovnikov. Polastitev mesta Panay in njegovo razdejanje je velike važnosti za pacifikacijo celega istoimenskega otoka. Na naši strani je padel jeden štabni častnik, jeden podčastnik in pa 42 mož.
Dunaj, 10. maja. Španjski vladi ni došlo nobeno oficijelno poročilo o bitki pri Por-toriko.
Berolin, 10. maja. Zanikuje se vest, da bi Nemčija nastopala na vzhodu, zlasti v vzhodni Aziji v prilog Ameriki. Vsled dogodkov na vojnem polju se kaže vedno večje nasprotje mej Rusijo in Anglijo.
Madrid, 10. maja. V Kalamiji so vjeli več uporniških vodij in njih privržencev.
Madrid, 10. maja. V mestu Sinares so je pričela vstaja. Vstaši so udrli v mestno hišo ter s streljanjem iz samokresov prisilili orožništvo, ki jih je hotelo pregnati, da se je moralo umakniti v bližnjo ulico. Vstaši so se polastili večje množine streliva ter neprestano streljali. Ubitih je 12 oseb, 15 ranjenih. Jednaki nemiri so se pojavili v Ka-diksu, Martosu in drugod.
London, 10. maja. Iz Hongkonga se poroča: Španjski admiral je naznanil guvernerju v Manili, da se ne more nadalje vspešno vstavljati nasprotniku, ter ga prosil, naj se v interesu človeštva uda, akoravno je voljan boriti se za življenje in smrt.
London, 10. maja. Zveza med amerikanci in vstajniki na Kubi je zelo živahna. Poveljnik vstajnikov na Kubi Gomez zahteva 40.000 pušk. Voditelj upornikov pravi, da potrebuje samo orožja, potem se bo že vojskoval s Spanci.
Washington, 10. maja. Kongres je sklenil, izročiti admiralu De\vey, zmagovalcu pri Manili, častno sabljo ter pravico, do smrti kot član prisostvovati sejam kongresa. — Predsednik Mac Kinley se vedno bolj na-giblje mnenju, zasesti Filipine ter jih prevzeti pod amerikansko oskrb.
Keywest, 10. maja. Iz Puerto Prince je došla naslednja brzojavka: Po poročilih s predgorja Haiti so videli brodovje generala Sanipsona na severni strani; ravno tako je bilo opaziti včeraj 17 španjskih vojnih ladij v bližini otoka Portoriko. Mornarji zatrjujejo, da so culi v tej smeri gromenje topov.
Vlataii ila iz surove svile ili. 8 65
do 4275 blaga za popolno obleko — tussor in shantungs-Pongees — istotako črna. bela in barvasta Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14-65 meter — iz najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev.
Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom — Vzorol obratno. VŠvico dvojni pismeni porto. 53 H 3
Tovarne za svilo G. Henneberg
(c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhn.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
n m a	čas opazovanja	Stanje barometra v inm.	Temperatura i Vetrovi po Celzij«		Neb«	Padavina v 24. urah V M.
9	9. zvečer	732 8	11 6	sl. IVZtl.	skoroJasno	40
10	7. zjutraj 2. popol.	732 2 729 6	67 191	sl. jjvzh. sr. jzab.	megla del. oblač.	
Srednja včerajšnja temperatura 131°, za 0'1° pod nomadom.
•343 1-1
Bogu vsegamogočnemu je dopadlo v svojej ne-skončnej previdnosti našega preljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka in stnjca, gospoda
Friderika Jurija Soss-a
trg ovoa
po dolgej, zelo mučnej bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, danes dnž 9. t. m. ob '/a4. uri popoludne v 49. letu svoje starosti k Sebi v boljSe življenje poklicati.
Zemeljski ostanki predragega rajneega bodo v sredo, dnč 11. t. m., popoludne ob '',5. uri v hiralnici svečano blagoslovljeni in potem na pokopališče k sv. Krištofu v družinsko rakev k večnemu počitku položeni.
Sv. maša zadušnica se bode brala v četrtek, dne 12. t. m., ob 8. uri zjutraj v stolnej cerkvi pri sv. Nikolaju.
Za blago sočutje se prosi.
V Ljubljani, dne 9. maja 1898.
Ana Som roj. Šinkovlo, soproga. — Ana, Marija, Friderik, Elia. Karol, otroci. — Marija Som, mati. — Karol Som, trgovec v Mariboru, brat. — Marija Jaro, sestra.
Dvoje prijaznih stanovanj
z vsemi pritiklinami je za avgustov obrok oddati na Poljanskem nasipu St. 14.
,Več je izvedeti v hiši št. 12, Poljanski nasip, I. nadstropje.	342 1-1
^^^ ^^^ * ♦ • ♦ ^^^ ^^^ | J. LOZAR t
+ Ljubljana, 3Iestnl trg štev. 7 +
priporoča svojo zalogo	♦♦*
kolesarskih jopičev is\veaters), srajc, belih in raznobojnih, čepic, pasov, no gavic, dokolenic, zavratnic, ovrat-
nikov, zapestnic ; dalje	.i,
.A. telovadskih hlač, jopic čevljev in ^ drugih potrebščin.
Sar Cene zmerne!
Vitanja naročila izvršujejo se, ,s /to-
vratno pošto. 331 3-2 .A«
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da sem zapričel v Trstu trgovino za
komisiionalito in špeiiisfco poslovauie.
Naročila, in sicer mala v pošiljatvah po 5 kg. po pošti, in od 30 kg. naprej pa po železnici, izvrševal bom točno in ceno.
Razpošiljal bom razen kolonialnega blaga tudi druge na trg spadajoče stvari, kakor: sadje, zelenjavo, ribe i. dr. Pečal so bom z razprodavanjem domačih pridelkov, s prejemanjem blaga v svoja skladišča, dajal na ista naplačila in posredoval dotično prodajo na korist lastnika.
Trgoval bom tudi z vinom na debelo.
Sprejmem zastopstva trdnih — za konkurenco sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo.
Nadejaje se, da se me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani
Ernest Pegan
294 37—4	v Trstu, ulice S. Francesco št. 6.
i
iur ■» e Sm e
i
odpravi v 7 dneh popolnoma 195 48-18
dr. ChristofT-a izborili, neškodljivi
Ambra-creme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj
Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.

m
32a spomlad in stavBeno do Bo!
Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Orala, brane, lopate, motike. krampe, vile,
vsakovrstne žage in pile, lonoi (železoliti in plošče-vinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska. kovaška, ključa-nlčarska in usnjarska orodja.
Štedilniki, peči. kovano in valano železo, vsakovrstnokuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata in cele hiše. Železniške šine za oboke, cement, štorje za strope.
m*
sm

d >
•n
u -o
■o 5
O!
0
cd
M ~
v
■ M >
1 "Š a
2 * S N
® -
> ID 03 t-
® V) > 2 « Z
'—I B
Z "C « -g
—<	~
i)	N
>	a
«	s . CL>>
■v « ■
« T" w
IK> ^ S
m "
a.
D
Zaradi opustitve trgovine
oblastno dovoljena
popolna razprodaja
vsakovrstne železarne po tovarniških cenah.
NajlepSa prilika g. trgovcem in si. kon.sumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti.	298 19
And. DruškoviC
Mestni trg št. 9./10.
Dratence in drat, vsakovrstne tehtnice, plo-ščevlna vsakovrstna, kakor: meslngasta, pokfa-nasta, bakrena, oinka-sta m pocinkana, bela in črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstno ključalnlce, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd.
m
Si
(S
Ljubljanska akcijska družba za plinova razsvetljavo.
Usojamo si naznaniti, da bode v sredo, dne II maja t. I., zvečer ob '/,7. uri v dvorani tukajšnje c. kr. drž. velike realke
gdč. Helena Hohtmann iz Limburga predavala o predmetu :
»Kuhanje in likanje s plinom".
Med predavanjem bo gdč. Hohtmann razna jedila s plinom skuhala in tudi nekoliko perila olikala s pomočjo plina.
Podpisano vodstvo vabi vse, ki se za stvar zanimajo, zlasti čast. dame, k zanimivemu predavanju.
34i i_i	Vodstvo.
Trgovina z galanterijo in igračami
Ivan Kordika
v Ljubljani,
Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14,
priporoča po zelo nizkih cenah:
Kuhinjsko posodo , emailirano,
prve vrste, patent-lonce z bakrenim obitkom; namizne svečnike iz pak-fona, medi in alpake: nože in vilice (besteke) za salato, desert itd. Vsakovrstne reči iz alpaka in alpaka-srebra iz najboljše c. in kr. privileg. tovarne W. Bachmann & Comp. na Dunaju.
Zunanja narnčila izvršujejo se točno in po nizkih cenah. 313 9
rY"3 t
Severonemški Lloyd v Bremi.
k
.. .vJ
HH
158 30-21
Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dne 7. maja 1894, St. 5373 dovoljen.
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka:
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Sout liani ptona dotakni\Si se Cherbourga vsakosredo in nedeljo Iz Genove dotaknivš' se Neapola via Gibraltar
Brema - Sev. Amerika.
Do Novi-Jorka.
Brema-Južna Amerika.
Do Montevidflo.
dva sli trikrat na mesec.
Brema - Vzhodna Azija
Do Kitajskega.
Brema - Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna, Sydneja.
Do
Japonskega.
Do Baltimore.
vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij.' Najlepša in najceneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani ;
^lts* a-«fl Tit vi'!*!*.

Dne 10. maja.
Skupni državni dolg v notah.....102	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....101	„
Avstrijska zlata renta 4°/„......121	„
Avstrijska kronska renta 4"/0, 200 Kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4°/n.......120	„
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	912	„
Kreditne delnice, 160 gld..............357	„
London vista...........120	„
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj.	58	„
20 mark............11	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........44	„
G. kr. cekini......................5	„
I> u n a i 8 k a borz
-	kr.
85	„
85	"
75	„
15	„
75	"„
85	„
90	„
78	„ 55'/j»
40	„ 66 „
Dne 9. maja.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke I. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/„ , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/„ kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3"/0 •
>	» južne železnice 5°/„ .
>	> dolenjskih železnic 4°/0
163 gld. 50	
160	n
197	50
99	„ 45
139	n 50
129	„ 50
109	
112	„ -r>0
99	
98	n 70
219	
182	n 65
126	
99	„ 50
„s gfisgtg_-
Kreditne srečke, 100 gld..............200	gld.	50	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170	„	—	„
Avstrijskt-ga rudečega križa srečke, 10 gld.	20	„	—	„
Hudolfove srečke, 10 gld.......27	„	-
Salmove srečke, 40 gld........84	„	25	„
St. Genois srečke, 40 gld.......79	„	50	„
Wa)dsteinove srečke, 20 gld......59	„	—	„
Ljubljanske srečke.........22	„	75	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	158	„	—	„
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v.	3505	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . •	431	„	—	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	73	„	—	„
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	115	„	20	„
Montanska družba avstr. plan.....169	,	15	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld, .	181	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................127	„	62	„
atar Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„iri K K C U R"
I,, Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
ZSJT Pojasnlla~£^Q» v vseh gospodarskih in finančnih stvar«!
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni* papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Jtf i» «i 1 o >. « ii i 1» tri ftvn i c. "TfJEi