I

Trenutek
resnice
ISKRA je velik kolektiv, velik po številu delavcev in velik po svoji vlogi, ki jo je odigral v vsem času svojega obstoja. Kaj vse že nismo delali in kaj vse delamo danes zato, da preskrbujemo domačega potrošnika z izdelki, ki so po svoji kvaliteti in obliki na svetovni ravni! Svoje izdelke danes izvažamo v mnoge dežele vseh kontinentov in tudi v države z najnaprednejšo tehnologijo, ker smo s svojo pametjo in s svojo ročnostjo osvojili tolikšen del svetovnega znanja, da smo postali sposobni enakopravno stopiti na svetovni trg,, v areno mednarodne delitve dela.
Pa vendar. . .
Iskra je danes v težavah, in celotno naše gospodarstvo je v težavah, in celo najnaprednejše dežele sveta imajo mnoge gospodarske težave. Nafta, energija, onesnaženje zraka in človekovega okolja; nova strašna orožja, pri katerih je atomska bomba samo še otroška igrača; obujajoči se fašizem, pritiski na Slovence na avstrijskem Koroškem, Bližnji Vzhod — vse to povzroča nestabilnost v svetu in posredno in neposredno vpliva tudi na nas.
Pa vendar. ..
Dan Iskre ni bil samo slučajno izbran na „dan borca". Svetle tradicije NOB so bile vedno z nami, zato smo se vedno znali boriti, zato nismo nikoli klonili pred nobenimi težavami in tudi to pot ne bomo.
Ustavno organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela smo delavci Iskre pripravljeni težave, ki jih imamo, prevzeti na svoja pleča. Prepričan sem, da smo sposobni mnoge od teh težav tudi reševati in rešiti predvsem z lastnimi silami.
Ker. . .
imamo zdrav delovni kolektiv, ki zna delati in ki ve, kaj hoče,
ki zna strniti svoje vrste in biti solidaren, kadar gre zares. In jutri bo šlo zares ....., in
imamo dobro organizirane in čvrste družbenopolitične organizacije, ki so globoko vkoreninjene v delovnem kolektivu.
„Plat zvona ni znamenje za preplah, ampak poziv za napad na sovražnika", je zapisal uvodničar v Delu, jaz pa končujem z
Župančičevim verzom
„Da, tako sem rekel, bratje: ni je v soncu, ni je v vetru, ni v valovih je nemirnih, v krepkih dušah je usoda."
Igor Slavec
!
30 LET ZDRUŽENIH NARODOV
Vest človeštva
Te dni, oz. 25. junija, je minilo natanko trideset let, odkar so v San Franciscu ustanovili Organizacijo združenih narodov. To je vsekakor pomemben datum v novejši zgodovini človeštva, saj je predstavljala ustanovna listina OZN, ki so jo takrat podpisale komaj dober mesec po zmagovito zaključeni vojni v Evropi države, zmagovalke protihitlerjevske koalicije.
Pa tudi čas je ustrezal temu: človeštvo si je po dolgi, uničevalni in strahotni vojni, ki jo je začel, vodil in neusmiljeno bojeval zatiralski fašizem, zaželelo, da bi svet postal po tej vojni drugačen in da bi bila vojna kot nadaljevanje politike s silo za vedno vzeta z dnevnega reda sodobne zgodovine.
Nobenega dvoma ni, da predstavlja ustanovna listina doslej najpopolnejši in najidealnejši akt, ki v svojem bistvu popolnoma ustreza politiki neuvrščenosti in je v svojem bistvu protiblokovska, akt, ki si ga je svobodoljubno človeštvo zapisalo v temelj svoje organizacije. Vendar lahko danes, če pregledamo tridesetletno defo v newyorški palači ob East Rive-ru, vseeno zapišemo, da duh ustanovne listine še vedno živi, čeprav je bila v tem času prav ta listina neštetokrat kršena, pa naj je šlo za Venezuelo, Kubo, Čile ali kako drugo, predvsem manjšo in manj razvito državo.
Pa tudi vojnam se v tem tridesetletnem obdobju človeštvo ni moglo izogniti, čeprav so bile te vojne več ali manj lokalnega značaja, a so vsak čas grozile, da prerastejo v svetovni spopad. Spomnimo se samo Koreje, Konga, izraelsko—arabskih vojn in Južnega Vietnama. Vendar pa je ob vseh teh težkih trenutkih ostala OZN vedno vest in tribuna človeštva, odkoder je bilo slišati ne samo vrsto pozivov in deklaracij, temveč je bilo sprejetih tudi cela vrsta sklepov in odločitev, ki so daljnosežno vplivale na razvoj mednarodnih odnosov.
V zadnjem času se je število držav, članic OZN skoraj podvojilo. Danes jih je že krepko čez sto, kar vse priča, kako se je svet v teh tridesetih letih spremenil, dekolonizacija je skoraj zaključena in vse nove države, ki so postale članice OZN v teh tridesetih letih, so države, ki so si pridobile Samostojnost bodisi po mirni poti, bodisi s trdim, revolucionarnim
bojem. Zato ni čudno, če so vse te, nove, neodvisne države izbrale pot neuvrščenosti in ne-pripadnosti nobenemu izmed blokov, kar daje danes OZN čvrsto, neuvrščeno in protiim-perialistično večino. Zato tudi vloga Jugoslavije, kot pobudnice neuvrščenosti, predstavlja posebno poglavje v analih OZN. To poglavje pa je svetlo in angažirano, brezkompromisno in dosledno, kar vse daje naši državi prav v tem forumu in njegovih komisijah in specializiranih agencijah še poseben ugled in težo.
OZN je v teku svojega dosedanjega delovanja nenehno dokazovala, da j6 resnična vest človeštva in je v teh burnih treh desetletjih izpričala svojo vitalnost, potrebnost in nujnost zavoljo česar lahko z zaupanjem gledamo v nadaljnjo prihodnost, delo in vpliv OZN, resnične tribune svobodnih in miroljubnih narodov in dežel. MAK
4. julij 1975 25 let pržan
Vaje ljudske obrambe
Kot je že bilo objavljeno, bo na dan Iskre in dan borca na Pržanu zelo zanimiva in poučna kombinirana vaja enot Civilne zaščite in teritorialne enote. Začela se bti ob 8.30.
Na njej bodo sodelovale razen tovarniških enot CZ in enot TO, tudi tehnične reševalne enote CZ iz Šentvida, pokhcna gasilska brigada iz Ljubljane in pa enote RK, ki bodo razvile zdravstevno postajo in bolnišnico RK. Posebno zanimivost bo predstavljalo tudi dejstvo, da bodo v vaji sodelovala tudi letala.
Vajo so pripravili in jo vodijo Deželak Jože s pomočnikoma Ježem Antonom in Kukovcem Radom. Vodja enot civilne zaščite je tov. Kavšek Roman, teritorialni enoti pa bo poveljeval Vodopivec Silvo.
Kratka vsebina in potek vaje: Sovražnik je napadel našo domovino.
Letošnje XI. letne športne igre Iskre v Novem mestu je po pozdravnih govorih odprl direktor TOZD Napajanja v Industriji za avtomatiko - Milan Korče in skoraj 1.500 športnicam in športnikom naših kolektivov zaželel obilo športne sreče in tovariških bojev za naslov najboljših.
Industrija izdelkov za široko potrošnjo - TOZD televizijski sprejemniki praznuje 25 letnico svojega obstoja. Kot je že običaj, ji v ta namen posvečartio notranji strani današnje številke „Iskre‘'.
Delovnemu kolektivu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko nadaljnjih us, e-hov.
4. julij
Vsako leto praznujemo bolj ali manj svečano, četrti julij, dan borca. In če se tega dne spominjamo vseh tistih tisočih in tisočih borcev, ki so padli, med našo narodnoosvobodilno borbo, potem ta dan slavimo in praznujemo tudi v krogu še danes številnih živih borcev, ki so med vojno in revolucijo bili pripravljeni žrtvovati največ, kar so imeli, svoja življenja.
Toda danes, trideset let po zmagoviti vojni, pa dan borca praznujemo še posebej, saj je vtkan organsko in nezdružljivo z našo samoupravno družbo in njenim bojem za samoupravne socialistične odnose. In ker ta boj ni niti lahak niti kratek, najdejo v njem svoje ustrezno mesto tudi bivši borci, ki so radi zamenjali puško za aktivno vlogo in sodelovanje pri oblikovanju, potrjevanju in uresničevanju določil naše nove ustave in samoupravnih socialističnih odnosov.
Dejstvo je, da danes bivši borci tako kot nekoč aktivno in dosledno sodelujejo v tem boju, so integralen de! naših delegacij na vseh ravneh in ne bijejo boja za svoje, socialne in druge pravice, temveč upravičeno terjajo, da se njihova aktivnost uveljavlja povsod^ — od krajevnih skupnosti, preko TOZD tja do zvezne skupščine. Če so bili borci v času anarholiberalističnih in.tehnokratskomenažerskih tendenc in prevlad pri nas namerno odrinjeni na stranski tir in v pokoj kot veterani, so prav v boju proti tem negativnim pojavom pokazali jasno svojo staro borbeno zavest in pogum. In zato ni čudno, če prav borci igrajo tudi danes v organizacijah združenega dela pomembno, napredno vlogo pri utiranju naše poti v prihodnost. In logična posledica tega je tudi ustanavljanje aktivov borcev NO V v posameznih organizacijah združenega dela, kjer so bili prav borci v Iskri tisti, ki so med prvimi ustanovili takšne aktive, ki so v veliko pomoč tako samoupravnim organom kot tudi delavskemu razredu pri uresničevanuju njegovih temeljnih pravic, da sam vodi in upravlja tako gospodarstvo kot ostalo družbeno in politično življenje.
V tem smislu predstavlja torej letošnji četrti julij potrditev in dokaz, da naša revolucija teče dalje, da se ni zaustavila petinštiridesetega leta. Še več, z oživljanjem in prenašanjem revolucionarnih in partizanskih tradicij na nove in mlajše generacije, tesno sodelovanje z njimi na braniku boja za humane, samoupravne in socialistične odnose stoje danes v isti borbeni črti tako nekdanji borci našega slavnega partizanskega boja kot mladi delavci, samoupravljalci, ki natančno vedo, da bodo v svojih vzornikih, bivših borcih, našli ne samo dragoceno podporo, temveč tudi tisto kontinuiteto revolucije, ki je sama po sebi dialektična pot naprej. In to pot smo si začrtali, jo uresničujemo in se zanjo borimo vsi. Zato je četrti julij, dan borca, tudi naš praznik, praznik vseh, ki se pošteno, iskreno in dosledno bore za uresničevanje nove ustave, delegatskih odnosov in samoupravljanja v najširšem pomenu te besede.
Sledi hud letalski napad z bombami in raketami na Pržansko tovarno, ki je močno poškodovana in v plamenih. Istočasno je v bližini tovarne spuščen manjši helihopterski desant. Sledi hitra akcija vseh enot civilne zaščite tovarne s Pržana, v dejstvo pa stopa tudi tovarniška enota TO, ki ima nalogo uničiti desant z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Ker -tovarniške enote CZ niso v
stanju same pogasiti velike požare, in niso kos nuditi pomoč velikemu številu ranjencev, priskočijo na pomoč enote, ki sem jih že preje omenil. In tako se bo v tovarniškem dvorišču odvijala zanimiva vaja. Vsega ne bom napisal, zato pozivamo vse Iskraše, da se te vaje v čim večjem številu udeležijo, skupaj pa bomo ocenili, kaj smo na tem področju že obvladali.
Deželak.
Cisti računi - dobri prijatelji
Ljubljana, 26. 6. 75. Danes so se v poslovnem centru Iskre sestali vsi glavni direktorji delovnih organizacij Iskre in večina finančnih direktorjev, da bi skupaj z generalnim direktorjem ZP uskladili akcijo za izvedbo Iskrine multilateralne kompenzacije, kar pomeni: medsebojno poravnavo terjatev in obveznosti vseh organizacij združenega dela znotraj Iskre. Ker gre tu samo za tehnično izvedbo poravnave, ki zadeva način plačila (kompenzacija, asignacija, plačilo takoj) in roki plačila, so se prisotni dogovorili:
1.	vsa akcija bazira na knjigovodskih podatkih per 30. 6. 75. (polletna bilanca),
2.	za vse do takrat neporavnane obveznosti je treba izdati akceptne naloge
3.	za vse nove obveznosti iz medsebojnega poslovanja je treba sproti izdajati akceptne naloge.
Kaj to pomeni? To pomeni, da bo nabavna služba ene organizacije, ki nabavlja neko blago druge organizacije, morala ob naročilu izdati tudi akceptni nalog za vrednost naročenega blaga z navedbo datuma plačila. Akceptni nalog je nekakšen „garancijski list“ dobavitelju, da bo prodano blago tudi res plačano v dogovorjenem roku, ker ga sicer lahko ob zapadlosti predloži banki v vnovčenje na račun kupca, ne glede na voljo kupca ah želi ali ne želi blago plačati, kar je danes vse prepogost primer na sploh.
To pa tudi pomeni: ČISTE RAČUNE IN DOBRE PRIJATELJE! j s
j Nasvidenje ria proslavi £ julija, dneva borca in dneva Iskre, na Pržanu! j
V SMERI REALIZACIJE SKLENJENEGA SPORAZUMA
Koraki za zbliževanje
in sodelovanje
Praznujemo obletnico sklenitve samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev, ki so ga sklenili delavci vseh temeljnih in delovnih organizacijah združenega dela v okviru združenih podjetij Iskra in Gorenje. Cilji združevanja, ki so vsebina prvega člena tega sporazuma nam nakazujejo smisel in nujnost po medsebojnem zbliževanju in sodelovanju.
V smeri realizacije sklenjenega samoupravnega sporazuma je bil izvoljen delavski svet sestavljene organizacije zdmženega dela Elektrokovin-ske industrije, ki je imenoval več delovnih odborov za izdelavo analiz na posameznih poarocjih za ugotovitev obstoječega stanja m usmeritve pri iskanju skupnih poti in tesnejšega medsebojnega sodelovanja. Na ravni SOZD EKI je bil izvoljen svet zveze komunistov, v katerega so bili izvoljeni člani vseh osnovnih organizacij ZK in sekretariat sveta ZK, ki je imel več sej namenjenih prav intenzivnejšemu delovanju komunistov pri uresničevanju sklenjenega samoupravnega sporazuma o združevanju.
Kot močan prispevek k medsebojnemu zbliževanju in izpolnjevanju samoupravnega sporazuma o združevanju v sami bazi, je bil na pobudo CK ZKS sklican sestanek komunistov in predstavnikov družbeno-pohtičnih organizacij iz TOZD Elektronika-Go-renje in Iskra TOZD — Teleyizijski sprejemniki, Pržan (Avtomatika).
Z istim namenom je bila na pobudo delavskega sveta TOZD Elektronika — Gorenje 13. 6. 1975 skupna seja delavskih svetov TOZD Elektronika — Gorenje in TOZD—tovarna televizijskih sprejemnikov Pržan, ob navzočnosti predstavnikov družbeno-pohtičnih organizacij obeh temeljnih organizacij združenega dela.
Ti dve temeljni organizaciji združenega dela se v veliki meri prekrivata s svojima proizvodnima programoma, zato se je pojavilo vprašanje ne samo v okviru teh dveh TOZD, ampak tudi v celotni Iskri in Gorenju, kako reševati ta problem prekrivanja in kako doseči v zvezi s tem zbliževanje in sodelovanje teh TOZD med seboj.
Skupna seja je odstranila vse dileme in negotovosti. Ugotovlienih in
nakazanih je bilo nebroj realnih možnosti za medsebojno sodelovanje, za skupno dopolnjevanje proizvodnih programov in za iskanje skupnih poti perspektivnega razvoja obeh TOZD,
Sprejeti so bili soglasno prvi skupni sklepi in sicer:
1.	Strokovne službe SOZD EKI naj izdelajo srednje in dolgoročne tržne raziskave (začenši z 1. 1976) za jugoslovansko tržišče, za izvoz na konvertibilno in vzhodno tržišče, ter za izvoz v neuvrščene dežele, za vse izdelke, ki jih sedaj v obeh TOZD proizvajamo.
2.	Vsak zase bomo dah strokovnim službam na ravni ZP, DO ah v TOZD izdelati predlog, kako bi po enotnih kriterijih določih cene sestavnim delom, ki jih kupujemo drug od drugega.
3.	Proučiti je treba, kako bi sestavne dele, ki jih sedaj še uvažamo, zač eh sami proizvajati v obeh TOZD, ah drugih TOZD v okviru SOZD EKI.
4.	Obvezujemo se, da bomo vnaprej tesno sodelovah pri uvajanju novih tehnoloških in konstrukcijskih rešitev, ki so se pokazale kot najboljše v svetu.
5.	Delavska sveta naj vsak zase imenujeta komisiji, ki naj proučita ekonomsko upravičenost skupnih investicij. Obe komisiji naj potem skupaj določita enoten predlog ekonomsko najupravičenih investicij in ga predložita na naslednji skupni seji obeh DS v obravnavo.
6.	Dajemo pobudo ostalim TOZD v SOZD EKI, da se začnejo medsebojno dogovarjati o prekrivanju programov in ostalih skupnih interesih v sodelovanju.
Iz sprejetih sklepov je razvidno, da je skupna seja dosegla svoj namen. Odstranila je določene pomisleke in nejasnosti na obeh straneh, postavila je osnovne smernice začetnega in kasnejšega medsebojnega sodelovanja, hkrati pa je bila dana pobuda tudi drugim TOZD, ki imajo enako, ah podobno problematiko, kako naj pristopijo k medsebojnemu razreševanju problemov in sodelovanju.
S te seje smo odšli s prijetnimi občutki kot prijatelji - bodoči sodelavci in prepričani v izvajanje samoupravnega sporazuma o združevanju in koristi po tesnem medsebojnem sodelovanju.
Mladi ne poznajo počitnic
Predlog sekretariata je, da v teh aktivih zamenjajo predsednike in ob pomoči ostalih TOZD v branži zopet vzpostavljajo normalne pogoje za delo. Delovna skupnost Iskrine poslovne stavbe ima pri svojem delu največ težav že zaradi svoje sestave, je pa še veliko vzrokov, ki se bi jih dalo premostiti Predlagali so, naj se bolj poveže z mladimi v IC, ki so v dosedanjem delu pokazah dovolj smelosti in prizadevanja. Mladi iz IC pripravljajo tudi povezavo z vsemi mladimi, ki so zaposleni v njihovih filialah po vsej Jugoslaviji
Na sestanku so v nadaljevanju ugo-tovih, da so po vseh branžah sprejeh poslovnike, ki so osnova za nadaljnje delo. V naslednji točki dnevnega reda je predsednik mladine v Iskri Miloš Pavhca poročal o integracijskih procesih med Iskro Gorenjem in Elektro-kovino. Mladi so te procese ocenih za pozitivne in zlasti pozdravih konkretne zadolžitve pri izpeljavi integracije z Elektrokovino iz Maribora.
Nadalje je bilo govora o samoupravnih sporazumih o delitvi premoženja IC ter ustanovitve interne banke in delovne skupnosti IPS. Mladi menijo, da bo treba najti ustreznejše rešitve kot pa so nakazane v samoupravnem sporazumu.
Mladi Iskre se zavzemajo zato, da bi delo interne banke čimprej steklo.
Po obravnavi finančnega položaja v okviru ZP so mladi sprejeh sklep, da se morajo takoj aktivno vključiti v proces reševanje tega vprašanja in se zavzemati za svoja stališča, ki jih bodo ob tem sprejeh. Na sestanku so bile dane tudi informacije o brigadi Elek-tro in elektronske industrije Jugoslavije, ki bo letos sodelovala v akciji „Kozjansko 75“. Te brigade se bo iz Iskre udeležilo 6 mladincevi
Sekretariat KK ZSMS Iskra se je sestal na svoji redni seji v četrtek 19.'
6.	75, Seji so prisostvovah iz vseh branž, kar kaže na to, da se mladi ne pripravljajo na počitnice, saj bodo tudi poletne mesece izrabih za intenzivno delo.
Na seji so pregledali dosedanje delo po branžah in ugotovih, da to delo oživlja, kljub pomanjkanju finančnih sredstev. To je tudi glavni razlog, da niso izpolnili vseh zastavljenih nalog. Poleg pomanjkanja denarja je eden glavnih problemov tudi slaba povezanost in obveščenost med posameznimi osnovnimi organizacijami v branžah.
Premajhne so tudi informacijske vezi med osnovnimi organizacijami v branži. Najbolj je delo utečeno v branži Telekomunikacije, ker so se že dobro delujočim osnovnim organizacijam iz Elektromehanike pridružile dobro organizirane in delavne osnovne organizacije v ostalih TOZD, ki sestavljajo to branžo.
Branža EMO v Celju je iz nekaj mesečne pasivnosti stopila na pota aktivnosti in bo ob prizadevanju mladih lahko postala ena izmed bolj delavnih. V branži Široka potrošnja je čutiti premajhno povezanost z bolj oddaljenimi osnovnimi organizacijami, pri čemer so ovira tudi nezadostna finančna sredstva. Največ težav imajo z osnovnimi organizacijami Sprejemniki Sežana.
V	branži Avtoelektrika je povezanost najboljša med novogoriškimi TOZD, medtem ko je majhen odziv osnovnih organizacij Žarnic iz Ljubijanje. Opozorih so tudi na dobro povezanost z občinsko konferenco ZSMS, ki v prejšnji mandatni dobi ni bila na zadovoljivi ravni.
V	branži Avtomatika so kar trije aktivi popolnoma prenehah delati.
ISKRA
Številka 25-4. julij 1975
Poslovodna
kronika
Ljubljana, 24. 6. 75 (I.S.) Danes je zasedal kolegij direktorja področja za organizacijo ZP Erika VRENKA in obravnaval edino točko dnevnega reda: prenos obdelav določenih programov iz računalnika oz. iz Računskega centra v IC na druge računalnike. Bralcem moramo namreč povedati, da je po polletnih pregovarjanjih ERC (elektronski računalni center), ki je bil v okviru delovne skupnosti Skupne službe ZP s 1. 7. 75. prešel v sestav IC, in je bilo potrebno danes ugotoviti, kolikšne so zahteve po kapacitetah tega ERC s strani TOZD branžnih delovnih organizacij in branž kot takih, ker so do sedaj nekatere od njih določene komercialne in računovodske podatke obdelovale na tem računalniku. Tako bo Elektro-mehanika svoje podatke obdelovala po novem letu na svojem računalniku; EMO to dela že ves čas, Široka potrošnja z večino obdelav s 1. 10 75. preide na CDC, kar velja tudi za Avto-elektriko. Izdelavo programov za CDC je prevzel CAOP (Center za avtomatsko obdelavo podatkov), branže pa bodo morale ta preostali čas skrajno racionalno izkoristiti, da bodo skladno s prenosom obdelav na drug računalnik, pravočasno opravile tudi vse ostale organizacijske ukrepe in priprave. Odgovornost je torej obojestranska!! Proste kapacitete bo IC moral oddati tretjim osebam, saj stroški obratovanja ERC niso ravno tako nepomembni.
TOZD OBRAT TELEFONSKIH ENOT, BLEJSKA DOBRAVA
Vse več žensk samoupravno
odloča
Eno od temeljnih izhodišč naše države ob mednarodnem letu žensk je pospeševanje vključevanja žensk v delo samoupravnih organov in vodstvenih kadrov.
V naši TOZD Obratu telefonskih enot na Blejski Dobravi, kjer je 95 % zaposlenih ženskega spola, smo povprašali, v kakšnem razmerju so vključene v samoupravne organe.
Podatki so takšni: v odboru za zdmženo delo je 7 žensk, v 5-član-skem odboru samoupravnega delavskega nadzora so poleg predsednice še 3 članice ženske, od skupno 10 delegatov je v samoupravnih interesnih skupnostih 7 žensk. Zboru združenega dela predseduje moški, 4 članice so ženske. Tudi v odboru za delitev osebnih dohodkov so predsednik in 2 člana moški, 4 članice pa so ženskega spola. V upravnem odboru delajo 3 ženske in 2 moška.
Delavski svet novoustanovljene TOZD šteje 17 žensk in 4 moške. Odkar so letos januarja imeli volitve v samoupravne organe, se je struktura slednjih in pa delegacij obrnila močno v prid ženskih predstavnic. Družbenopolitične organizacije so temu posvetile vso skrb prav ob zadnjih volitvah v samoupravne organe in delegacije.
Viktorija Budkovič—Rayyes
čili so tudi ključ o določanju višine teh sredstev.
Sekretariat so tudi zadolžili, da naj izda informacijski priročnik za delo osnovnim organizacijam, ki bo zajemal skoraj vse akcije, ki jih lahko izpelje osnovna organizacija v svojem delovanju. Dogovorili pa so se tudi o izdaji pesmarice, ki bo gotovo prijeten pripomoček za kulturne manifestacije mladih Iskre. Ob koncu seje sekretariat zadolžil predsednika Miloša Pavlico in sekretarko Marino Glavan, da izdelata predlog pravilnika o delovanju koordinacijske konference na ravni SOZD.
Mladi torej ne bodo utegnih zakleniti „štacune“ in oditi na dopust. To bi bilo pri tolikih nalogah tudi nedopustno.	G.M.
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
Recesija kaže zobe
Gotovo je v vsej Iskri ravno Industrija široke potrošnje najbolj občutila pritisk recesije in težko tržno situacijo doma in po svetu. Ob padanju kupne moči so se najprej začeli ustavljati po skladiščih artikli široke potrošnje in tp trdo čuti ta branža. Lojzeta Žumra, direktorja branže, smo prosili, naj nam pove, kakšna je situacija in kako jo sanirajo.
Zvedeli smo, da seje že v letošnjem prvem tromesečju pokazala recesija z vsemi svojimi simptomi. In tako so njihovi poslovni uspehi rezultat težke tržne situacije v Jugoslaviji in na svetovnem tržišču. Znano je, da je na Zapadu že dalj časa prisotna kriza, ki je zelo zmanjšala proizvodnjo in s tem tudi potrebo po izdelkih ki jih imajo v programu TOZD v Industriji široke potrošnje. Izvoz se je zmanjšal, saj so dosegU le približno 80 % planirane vrednosti izvoza.
Toda zadnje čase se že kaže rahlo izboljšanje tržne situacije na zapadu.
Na domačem trgu pa se je izredno hitro poslabšala, kar spet negativno vpliva na proizvodnjo in poslovanje v Široki potrošnji.
Čutiti je tudi močan vpliv administrativnih posegov v gospodarstvo, zlasti pogojev za potrošniške kredite.
Tudi ta ukrep se je ostro odrazil na trgu.
Industrija široke potrošnje pa je težko prizadeta tudi zaradi težke nelikvidnosti, ki ji močno omejuje ela-
stičnost, s katero bi morali nastopati na tržišču.
Problematiko te zagate rešujejo z vsemi možnimi sredstvi. Intenzivneje se ukvarjajo s prodajo, iščejo notranje rezerve — tako zmanjšujejo izmet, izboljšujejo kvahteto in skrbijo za intenzivno zaposlovarje. V preteklosti je bilo zlasti v personalni politiki preveč povdarka na kvantiteti in manj na kvahteti kadrov. „Čas je“, je povdaril ing. Žumer, „da se tudi v posameznih tovarnah zavemo resnosti situacije in z izvirnimi akcijami čimprej popravimo tisto, kar je običajno združeno s konjunkturo na tržišču.11 Tu je direk-1 tor predvsem mislil na cenejšo tehnologijo in obenem na zboljšanje kvalitete. Ker le uspeh na tem področju je garancija, da se obdrži tržišče, renome firme in se prebrodijo težave, ki jih prinaša recesija.
Zaradi naštetih razlogov so letošnji plan rebalansirah in ga prilagodili trzni situaciji in možnostim, ki jih dopuščajo obratna sredstva. Poleg tega so zaradi pomanjkanja dela zmanjšali zaposlovanje novih delavcev in sprejemajo le najnujnejše in najpotrebnejše strokovnjake.
V tovarnah analizirajo stanje in pripravljajo sanacijski program, ki naj bi pomagal iz situacije. Resnost, s katero so se lotili problemov, je garancija, da bodo v Široki potrošnji našli pot in i sredstva za rešitev položaja.	v
SINDIKAT V SEŽANI SKRBI ZA SVOJE ČLANE
Sindikat v Sprejemnikih je zelo živahen. Pred dvema mesecema je dobil nov odbor, ki se je z vso vnemo lotil dela. Pod predsedstvom Darka Cotiča so se lotili nalog, ki že dlje čakajo uresničitve.
Tako so »zastavili11 vsaj začasno preureditev menze. Imajo neustrezne prostore in tudi z obroki niso bili kdove kaj zadovoljni. Zato so sklenih, da bodo sami delavci nekaj prispevali iz sredstev za regresiranje hrane, nekaj pa bo dala tovarna, da se stanje začasno vsaj za silo uredi. Pozneje pa se bo stvari treba lotiti koreniteje - v doglednem času bo treba zgraditi novo menzo in drugače urediti financiranje.
Sindikat je tudi organiziral slovesno in izvirno praznovanje 8. marca — dneva žena. Vse žene iz tovarne je povabil na gledališko predstavo v Trst, ki jim je pri roki. Enkratno doživetje je bilo srečanje Slovenskega narodnega gledališča s tako enotnim občinstvom. Obiska so bili veseh tržaški slovenski igralci, žene pa so imele svojstveno kulturno doživetje za svoj dan v letu žena.
Sindikat je tudi sprejel Sindikalno listo 1975 in sicer usklajeno z vso Industrijo široke potrošnje. Tudi sicer se sindikat angažira za standard na
delovnem mestu. Skrbi in posreduje prek strokovnih služb za izboljšave delovnih pogojev in za čimvečje zadovoljstvo in čimboljše počutje kolektiva.
Z ' obveščanjem pa pri sindikatu niso kar nič zadovoljni. Res se poslužujejo ozvočenja, oglasne deske in občasno celo izhaja glasilo kolektiva Sprejemnik. Pa vseeno manjka izčrpnih informacij. Na oglasni deski izobešajo le sklepe samoupravnih organov, tako da delavci o razpravi in aktivnosti delegatov in organov malo vedo. Predsednik 00 sindikata upa, da bo zaživela relacija kolektiv -delegati in obratno. Od tega si obetajo mnogo na tem področju.
Tudi za rekreacijo skrbijo. Iskriads in dan Iskre sta vedno živahno obiskana in sežanski Iskraši se že priprav Ijajo na oboje. Manj so zadovoljni i letovanjem delavcev. Še vedno jih gr< premalo na oddih na morje, ah ' hribe. Mnogo je še ljudi, ki preživijo dopust ob košnji in domačem delu Sicer je tudi to rekreacija na svežen zraku, počitka pa je premalo in pred vsem premalo spremembe.
Na koncu sem vprašal predsednik Darka, če bi še kaj povedal, pa se j odrezal: »Premalo smo aktivni, da t kaj več pisarili.11 Pa to čisto ne drži
Ker tudi delo koordinacijske konference ovira pomanjkanje finančnih sredstev so se mladi na sestanku odločili, da bodo določen del svojih sredstev iz branž ah osnovnih organizacij združbi na ravni koordinacije. Dolo-
Obveščamo vse letovalce na Dugem otoku, da je prevoz po morju točno odrejen za posameznike, tako kot je naznačeno na napotnici za letovanje.
Tridnevna izmena je organizirana samo zaradi premajhne ladje in ne, da bi si posamezniki izbirah dneve potovanja.
Za boljše razumevanje vam sporočamo, da ima prevoznik Krsto Fhipi dovoljenje prepeljati naenkrat 33 oseb, zmogljivst ležišč na Dugem otoku pa znaša 120 ležišč, zato je vsaka vožnja že naprej preobremenjena — 40 oseb.
Opozaijamo vse letovalce, da bo v primeru preobremenitve ladje prevoznik odpeljal v kamp samo tiste, ki imajo za prevoz točno določen datum na napotnici, ostale pa bo prepeljal naslednji dan. Držite se predpisanih datumov za potovanje na Dugi otok.
Korak, vreden posnemanja
(Sestanek vseh delegatov s političnim aktivom in delavskim svetom TOZD TEA — Obravnavali gospodarski položaj v TOZD in naloge v zvezi s
4.	sejo CK ZKS — Novosprejeti člani ZK)
Pred nedavnim so se zbrali na pobudo vodstva TOZD Tovarne telefonskih elementov in aparatov iz Kranja na skupen posvet vsi člani DS, političnega aktiva in delegacij omenjene TOZD. Kot prve so na omenjenem srečanju obravnavali naloge članov ZK v TOZD po 4. seji CK ZKS ob upoštevanju družbeno-političnih razmer v republiki. Direktor Jože Teran pa je nato prisotnim podrobno razložil dosežke in problematiko TOZD TEA. Težave in zastoji proizvodnje, s katerimi se srečujejo v tej TOZD, so predvsem posledica po-nanjkanja finančnih sredstev za pla-Mo uvoznega materiala. Eksterni plan >roizvodrye pa so kljub težavam celo iresegli. Čakalnih ur beležijo v aprilu ireko 27.000, do konca maja že čez >0.000, posamezni trakovi stojijo tudi x) teden dni. Delavci ostajajo doma in irejemajo le 70 % osebnih dohodkov.
' ;
-e del čakalnih ur je bil porabljen za Iraga dela.
Zaradi prilagajanja trenutnim po-rebam trga so se deloma lotili proiz-odnje sestavnih delov PTI in pa do-latno naročenih izdelkov za potrebe zvoza v okviru delov za avtomatske elefonske centrale za Turčijo. 7.0ZD 'EA pa je v svoji proizvodnji močno ovezana s proizvodnjo drugih TOZD ranžhe delovne organizacije Indu-trije za telekomunikacije, elektroniko
1	elektromehaniko, zlasti z ATC, ki
2	odvisna od proizvodnje elementov i sestavnih delov TOZD TEA.
V prvem kvartalu pa so kljub menjenim težavam presegli plan zvoza za 25 %. Žal trenutno za svoje elefonske aparate na zunanjih trži-čih ne dosegajo zadovoljivih cen, nedtem ko so za ostale artikle dose-ene normalne prodajne cene.
IN MEMORIAM
Kolektiv Sprejemnikov v Sežani je v nedeljo popoldne, dne 22. junija, prav ob slovesu zelene pomladi, pospremil k zadnjemu počitku svojega vestnega in neutrudnega delavca tovariša
ROŽA CA Marjana.
Pokojni se je rodil 19. 1. 1935, se v Litostroju izučil za kvalificiranega livarja in nastopil v Sprejemnikih v Sežani delo 11. 2. 1963. Vsega je imel 18 let in 8 mesecev delovne dobe, od tega v Sprejemnikih Sežana skoraj 12 in pol leta.
Mlad se je poslovil od nas, star dobrih 40 let.
V Sprejemnikih je opravljal važne delovne dolžnosti: bil je eno mandatno dobo predsednik upravnega odbora, nato vodja planskega oddelka in nazadnje vodja vseh skladišč. Pri svojem debi je bil neutruden, vesten, naravnost pedanten. Sodelavci ga bomo ohranili v trajnem spominu!
Kolektiv TOZD Sprejemiki, Sežana
Lansko poslovanje TOZD TEA je bilo dobro, po solidarnostnem načelu so z ostankom dohodka celo krili izgube drugih TOZD. Letos letnega ostanka dohodka glede na trenutno stanje in težave pri gospodarjenju verjetno ne bo toliko. Verjetno ga bodo povečane dajatve in samoprispevki še bolj zmanjšali. Vendar pa je treba kljub težavam imeti tudi posluh za potrebe krajevnih skupnosti, v katerih živimo in delamo, je poudaril tov. direktor. Zato naj bi na zborih delovnih ljudi podprli program gradenj družbenh objektov v krajevnih skupnostih Občine Kranj in se izrekli za podaljšanje samoprispevka zanje.
Prisotni so se nato v razpravi izrekli za čimboljše sodelovanje s službami Iskra Commerca, ki naj bike odražalo tudi na čimugodnejši prodaji proizvodov te TOZD na tuj h trgih. Da b ' omogočili boljše izplačevanje OD zaposlenim, pa naročeruh in izdelanih proizvodov ne bodo več izročali kup-' cem, dokler ti blaga ne bodo plačali.
Odslej ga bodo, prodajali tistim kupcem, ki ga bodo plačali. Vendar pa tudi to še ne bo rešilo vseh problemov, saj so tudi regionalne banke in njihovi rezervni skladi slabo likvidni, kar bo še nadalje povzročalo počasno izterjavo zapadlih in tekočih terjatev.
Sledila so poročila delegatov posa- _ meznih delegacij o aktivnosti slednjih in pa o težavah, ki jih pri tem imajo.
Izrekli so se za izdelavo samoupravnega akta, ki bi določal pot informacij in mnenj o obravnavani snovi od delavcev do delegatov.
Predsednik odbora samoupravnega delavskega nadzora TOZD TEA Trpe Sofronievski je nato zbranim poročal
o.	ciljih, ki si jih je pri svojem delu zadal omenjeni odbor. Poudaril je, da bodo člani pri tem potrebovali pomoč tako vodstva tovarne kot tudi njenih družbeno-političnih organizacij. Delovna disciplina se bo morala izboljšati, potrebna bo tudi poostrena kontrola nad dejanskim nadurnim delom v posameznih primerh. Nova delovna mesta smejo biti odprta le v najnujnejših primerh. Govoril je tudi o izpolnjevanju planskih in poslovnih zadolžitev.
V nadaljevanju sestanka so bili sprejeti novi člani v osnovno organizacijo ZK.
Svoja zapažanja o omenjenem srečanju bi lahko strnili v tehtno okvirno ugotovitev: le vsestransko osvetljeni ter objektivno prikazani položaj delavcem TOZD s strani njihovega vodstva (ki večinoma premore tudi vse potrebne poslovne podatke in strokovne informacije o stanju v TOZD) OMOGOČA RESNIČNO SAMOUPRAVLJANJE. Za njegovo uspešno realizacijo na področju delegatskih razmerij pa so ravno srečanja, kakršno je bilo opisano, najboljši porok. Povedano je bilo vse — o stanju našega gospodarstva nasploh, o položaju DO in TOZD v njenem okviru, o družbe-no-političnih smernicah za ureditev težavnega položaja, o stališčih delavcev do teh problemov ter onih, s katerimi se ubadajo krajevne skupnosti in občina. Skratka, samoupravljala so lahko dobili zaokrožen vpogled v celoten položaj. In to je tisto, kar je vredno posnemanja tudi v drugih TOZD ne samo v okviru ZP Iskra, temveč še kje !
Viktorija Budkovič-Rayyes
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta FRANCA GABERŠČKA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem vzdrževanja strojev za izrečeno sožalje, podarjeni venec in za spremstvo
na njegovi zadnji poti	...
J 6	J r	sin Marjan
z družino
ZAHVALA ob smrti drage mame HELENE GORJANC
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TR — TEA za izraze sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji
sin Franc z družino
Nove merilne naprave za kontaktorje in rotacijske stroje
V začetku letošnjega leta smo v Merilnih napravah dokončali izdelavo nekaj pomembnih naprav, potrebnih za proizvodnjo kontaktorjev in rota-cijskih strojev.
Od začetka osnutkov skupine sodelavcev pa do izdelave naprav je poteklo približno eno leto. Ta rok pa ni dolg, če povemo, da smo prav v letu 1974 imeli veliko nalog za nove naprave in dopolnitve za panogo elektr. števcev in telefonijo. Velikokrat je bilo težko določiti prioriteto.
Pri napravah za kontaktorje je bila željena velika zmogljivost oz. čim večja avtomatizacija in prilagoditev tehnološkemu postopku. Te kontaktorje izdelujemo po licenčni pogodbi s FANALOM. Omeniti velja štiri napra- Delavka opazuje instrumente na funkcijskem kontrolniku kontaktorjev.
Obremenilna naprava električnih ročnih orodij.
ničijo napake. V tem primeru je treba pritisniti na tipko STOP in kontaktor ročno vzeti in naprave ter ga odložiti med slabe.
Za ROTACIJSKE STROJE je bilo izdelanih nekaj naprav za serijsko kontrolo in nekaj za tipsko. Za serijsko kontrolo strojev iz koprodukcije SKIL sta predvsem pomembni:
—	obremenilna naprava in
—	delovno mesto končne kontrole
OBREMENILNA NAPRAVA
Vpeti stroj je preko ločljive sklopke zvezan z Al vrtljivo ploščo, ki se nahaja med poli elektromagneta. Ko se stroj vrti, poganja Al ploščo, vzbu-jani elektromagnet- pa v njej povzroči vrtinčne toke, ki povzročajo nasprot-
ve za nove kontaktorje KO—40 in KO-80 0.
—	kontrolnik tuljav
—	merilnik hodov
—	funkcijski kontrolnik
—	kontrolnik izolacije
KONTROLNIK TULJAV
Namenjen je izločanju slabih tuljav pred vgraditvijo v kontaktor. Po dve tuljavici hkrati vložimo v kontaktor. Z zaprtjem pokrova se sproži avtomatski oostopek treh operacij, ki se signalizirajo z lučkami
Izvaja se:
—	napetostni udar s povišano nazivno napetostjo
—	kontrola ovoinih stikov; zelena luč-NI STIKA, rdeča luč-OVOJNI STIK
—	meritev omskih upornosti: ni v toleranci — rdeča luč NE, je v toleranci - zelena DA. Predhodno lahko nastavimo območje toleranc uporno-sti+— 3%, + - 5%, + - 10%. Vsi trije postopki so izvedeni v približno 3 sekundah na obeh tuljavah. Po odprtju pokrova zamenjamo tuljavi in s ponovnim zaprtjem se postopek ponovi.
MERILNIK HODOV
Pri prejšnji napravi smo merili z merilno urico, ki je s tipalom nalegala na gibljivi mostiček kontaktorja. Ta mostiček nosi mirovne in delovne kontakte. Velikost premika je določena in se imenuje magnetni hod. V času odmikanja magnetnega jarma pa morajo v določenem delu poti delovni kontakti prekiniti stik, mirovni kontakti pa ga skleniti.
Princip merjenja pri novi napravi pa je popolnoma nov. Na delčku filma pribl. 10x10 mm je po foto postopku nanešena milimetrska skala z delitvijo po 0,1 mm in z označenimi tolerančnimi polji. rrojeKCijska žarnica pošilja skozi leče svetlobni žarek, ki gre skozi film in se od ravnega zrcala odbije na ekran iz peskanega stekla, kjer se pokaže 50—krat povečana slika filma. Ničelna črta, preko katere se pomika slika filma, služi kot kazalec. Delavka opazuje lučke, ki signalizirajo stike in prekinitve kontaktov. Barve lučk delovnih in mirovnih lučk so različne. Lučke enake barve morajo signalizirati v določenem tolerančnem območju.
Velikost ekrana in lučke ter enostavno posluževanje s pomočjo pnevmatskih elementov omogočajo zelo hitro, natančno in enostavno merjenje.
Merilnik hodov, funkcijski kontrolnik in kontrolnik izolacije kontaktorjev.
FUNKCIJSKI KONTROLNIK
Namenjen je kontroli sestavljenega kontaktorja. S tipko izberemo ustrezno vzbujalno napetost. Hkrati se vključita tudi pripadajoči V—meter in A—meter na ustrezno območie. V vpenjalu kontaktorja je vgrajena sonda za merjenje brnenja; to pomeni, če je kontaktor, ko je vzbujen, preveč „glasen", kar pokaže vgrajeni instrument. Tega s sluhom zaradi hrupa v montaži ni možno zaznati in kontrolirati. Pri 100 % vzbujalni napetosti se meri tok porabe, pri 85 % brnenje in pri 75 % delovanje z avtomatskim zniževanjem napetosti na 30 %, kjer mora mostiček odpasti v manj kot 30 ms. To se ponovi petkrat, kontrolna lučka pa zasveti, če je kontaktor enkrat zamudil. Vpenjanje kontaktorja se izvaja s pomočjo pnevmatike. Izbira 100 %, 85 % in 75 % napetosti se izvaja s tipkami na priročnem mestu. Kontrola je hitra in natančna.
KONTROLNIK IZOLACIJE
To je zadnja meritev na izgotovljenem kontaktorju. Vlaganje preiz-kušanih izdelkov in izpenjanje slabih je ročno, potek preizKusa m rzpenja-nje dobrih pa je avtomatsko.
Po vložitvi kontaktorja je treba pritisniti na tipko. Aparat se zapre in začne se postopek kontrole izolacije z visoko napetostjo (2 kV in 2,5 kV) med posameznimi izoliranimi deli po vnaprej določenih časih. Ko kontaktor preizkus prestane, se vpenjalo odpre, prižge se lučka DOBRO, števec registrira dober izdelek, pnevmatski cilinder pa ga potegne na poševno drčo. po kateri zdrsne na naslednje delovno mesto. Če kontaktor ne drži preizkusa, se postopek ustavi, zasveti lučka SLABO in še dve lučki za defi-
ni moment in torej delujejo na stroj zaviralno. S spreminjanjem jakosti magneta se spreminja tudi zaviranje oz. obremenitev. Ker je zavorni sistem vležajen, ga z utežmi spravimo v ravnotežje in tako izmerimo vrtilni moment. Na napajalniku nastavljamo nazivno napetost, odčitavamo tok in prejeto delovno moč. S pomočjo fotoelementa merimo vrtljaje, ki so tudi važen podatek stroja.
DELOVNO MESTO KONČNE KONTROLE SKIL
Naprava je nameščena ob tekočem traku. Ima možnost nastavitve nazivne napetosti 110 V in 220 V ter odčitavanje toka in vrtljajev pri nazivni napetosti. Poleg tega se po predpisanem postopku meri opletanje vrtalne glave. Če je tok, vrtljaji in opletanje v dopustnih mejah, se stroj za nekaj sekund izpostavi kontroli izolacije z visoko napetostjo 5 kV. Stroj, kije to prestal, zapusti tekoči trak in gre v končno kontrolo.
Za tipske preizkuse pa so bili izdelani:
-	naprava za preizkus ščetk
—	tortuma naprava
—	kontrolnik elektropnevmatskih kladiv
-	kontrolnik segrevanja ležajev
Tipske meritve izvajamo na manjšem številu izdelkov, običajno 1 %, so pa dolgotrajne in trajajo več dni. Predpisano je število ur ali pa število ciklov pri določeni obremenitvi.Te naprave morajo biti grajene še posebno zanesljivo, saj morajo delovati brez
nadzorstva.
MIRKO ČAMPA
ISKRA
Številka 25-4. julij 1975
Petindvajset let tovarne na Pržanu
Kmalu po osvoboditvi je bil na iniciativo tov. Borisa Kidriča ustanovljen v Ljubljani Inštitut za elektro-zveze, katerega namen je bil razvoj elektronike v naši državi. Skromen kolektiv, čigar glavna moč so bili mladi diplomirani inženirji, je z velikim entuziazmom zaoral ledino v to naše do tega časa neznano tehnično področje. Ze po nekaj letih intenzivnega dela mu je uspelo pripraviti vrsto tehnoloških postopkov za serijsko proizvodnjo nekaterih sestavnih delov, zlasti uporov in kondenzatorjev, ki so in tudi še danes predstavljajo osnovo pasivnega vezja v elektroniki.
Ker se je Inštitut ukvarjal pretežno z razvojem in konstrukcijo, je za serijsko proizvodnjo sestavnih delov in aparatur ustanovil h 1950 posebno podjetje Telekomunikacije.
Novo ustanovljenemu podjetju je Inštitut za začetek odstopil skoraj polovico delavcev in od lastne opreme izločil nekaj strojev in inštrumentov. V sklop podjetja sta bila že takrat ■vključena tudi obrat v Šentjerneju s proizvodnjo uporov in obrat v Semiču s proizvodnjo papirnatih kondenzatorjev.
Ko je bila novozgrajena tovarna 1. 1952 v Pržanu dokončana, so se posamični oddelki vselili vanjo, hkrati pa je tovarna odkupila tudi obrtniško delavnico na Ježici, ki jo je z velikim trudom nato usposobila za industrijski način proizvodnje.
Skraja je tovarna v Pržanu proizvajala radijske sprejemnike in visokofrekvenčne aparature, poleg že imeno-. vanih sestavnih delov. Ker se je proizvodnja naglo razmahnila, je bilo kmalu začutiti pomanjkanje delovnih prostorov. Zato se je uprava tovarne odločila za prevzem že obstoječega objekta tovarne volnenih izdelkov v Sežani. Tjakaj je preselila montažo radijskih sprejemnikov. Že v novembru 1953 so tako montirali v Sežani radijski sprejemnik Vesna, naslednje leto pa sprejemnik Savica ter organizirali tudi lastno navijalnico.
Podobno je potekala tudi ustanovitev obrata elektrolitskih kondenza-
torjev v Mokronogu. Tudi tod je imel OLO Novo mesto prazno stavbo in velik presežek delovne sile. To dejstvo je bilo odločilno pri nastanku obrata v Mokronogu, v nasprotnem primeru pa bi morala tovarna Telekomunikacije v Pržanu prenehati s proizvodnjo elektrolitov zaradi pomanjkanja delovnega prostora. V letih 1957 in 1958 so
najprej adaptirali prazne prostore, v septembru leta 1958 pa se je začela poskusna proizvodnja.
Leta 1958 je bil referendum, v katerem sta se oddvojila obrata Semič (kondenzatorji) in Šentjernej (upori in potenciometri) od Telekomunikacij in se pridmžila Industriji za elektrozveze (bivši Inštitut za elektrozveze)«
Motiv iz proizvodnje gramofonov.
STV montažnega traku - umerjanje.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH	
1951	129
1952	188
1953	300
1954	549
1955	792
1956	1119
1957	1144
1958	357
1959	Semič—Šentjernej 1160
1960	1198
1961	1255
1962	ISKRA 1033
1963	1074
1964	1577
1965	Sežana 1094
1966	851
1967	799
1968	698
1969	737
1970	825
1971	9o4
1972	840
1973	749
1974	Mokronog 646
1975	739
	
Končna kontrola brivnikov.
V letu 1960 je OLO Ivančna gorica podelil Telekomunikacijam v upravljanje in uporabo nedograjeno zgradbo kulturnega doma s pogojem, da jo podjetje uporabi kot proizvodni obrat. Naslednje leto je bila stavba dograjena in še isto leto je stekla proizvodnja sestavnih delov - med frekvenčnih transformatorjev. Kasneje je obrat izdeloval tudi gramofonske glave, v letu 1970 pa je prevzel celotno proizvodnjo zvočnikov.
Po veliki integraciji je tovarna Telekomunikacije prešla v Iskro. Leta 1961 so prešle v skupne službe komerciala, razvoj in druge službe avtomatike, ki so se v letih formirale v tovarni. Tovarna se je poslej imenovala Iskra, tovarna za elektroniko in avtomatiko — Pržan.
Z integracijo se začenja novo obdobje in sicer proizvodnja televizijskih sprejemnikov. Pržanska tovarna je prva v državi izdelala po lastni konstrukciji televizor Panorama in pričela
Iz proizvodnega programa
ISKRA
Številka 25—4. julij 1975
Iskra - Tovarna televizijskih sprejemnikov Pržan se je pojavila na jugoslovanskem trgu kot je verjetno znano, s svojimi TV sprejemniki že 1. 1957. Z leti je postala znan in uveljavljen proizvajalec, saj je sloves, ki so si ga pridobili prvi TV sprejemniki z imenom ..Panorama" (prenekateri še danes uspešno delujejo) ohranila, z novimi pa si potrjuje mesto v vrhu jugoslovanskih TV proizvajalcev. Že pri prvih TV sprejemnikih si je ISKRA prizadevala razvijati TV sprejemnike v skladu z modernimi zasnovami, danes pa se s sodobno polvod-niško tehniko in integriranimi vezji pojavlja kot pionir na jugoslovanskem tržišču TV sprejemnikov, kot tudi njeni ..predniki" plod lastnega razvoja in prizadevanj strokovnjakov. Iskra-TOZD TV sprejem niki ponuja danes kupcu črno-bele TV sprejemnike dimenzij od 31 cm - 61 cm, kot tudi barvni TV sprejemnik 67 cm, kije prvi barvni tranzistorski TV sprejemnik, ki so ga domače tovarne ponudile na jugoslovanskem trgu.
Na preteklo obdobje tehnike z elektronskimi cevmi v konštrukciji TV sprejemnikov spominjata le še dva TV sprejemnika - PANORAMA ALCOR in CA-STOR, ki sta sodobno oblikovana, izdelana v tehniki tiskanih vezij, z UHF - VHF varikap kanalnikoni, drsnimi potenciome-
tri, z avtomatsko horizontalno sinhronizacijo in stabilizacijo geometrije slike, z brezhibnim sprejemom tudi pri nihanju omrežne napetosti od 180 - 240 V.
..PANORAMA ALCOR in CASTOR" sta sprejemnika vgrajena v ohišja različnih barv - od orehovega furnirja, belega, oranžnega, ali rdečega ohišja. Kot vse izdelke iz Iskrine družine TV sprejemnikov, jih odlikujeta stabilna in ostra slika.
Že 1. 1973 se je ISKRA na Pržanu pojavila z tranzistorskim TV sprejemnikom — najmanjšim v družini - PANORAMA -MINUTAMA z 31 cm zaslonom. S tem se pojavlja prvi domači TV sprejemnik v sodobni popolnoma tranzistorski tehniki z integriranim vezjem v slikovni medfrek-venci.
Tako je potrošnik dobil prenosni TV sprejemnik, saj je 12 V akumulatorski pri-ključek omogočil gledanje programa v na-ravi, na izletu. Značilnosti „Miniramo" so danes poznane že širšemu krogu potrošnikov - revolucionarni estetski videz, saj je vgrajen v plastično funkcionalno ohišje, teleskopska antena, implozijsko varna slikovna cev, prednastavitev 4 kanalov na celotnem VHF/UHF področju, možnost priključka na akumulator, delovanje tudi pri večjem nihanju omrežne napetosti za-
Žilav kolektiv
Ob srebrnem jubileju naše tovarne v Pržanu smo obiskali direktorja Industrije široke potrošnje Lojzeta Žumra. Prosili smo ga, naj nam pove ob 25 letnici te TOZD, kaj misli o tej tovarni.
Pržan poznam že dolga leta. Večkrat sem se srečeval s to tovarno, z njenim kolektivom in strokovnjaki. Zgodovina te torarne ni lahka. Mislim, da lahko trdimo, da so se vsi programski grehi, ki jih je Iskra v preteklosti zagrešila najbolj odražali v tem podjetju. Toda kljub temu je kolektiv zadnja leta našel svoje mesto z racionalno in perspektivno izbiro proizvodnega programa. Že nekaj let intenzivno delajo strokovnjaki na tehnoloških izpopolnitvah postopkov, dela in materialov. Posebno zadnje leto so
dosegli znatne uspehe na tem področju. Žal pa jim trenutna, nelahka tržna situacija zavira začetni tempo modernizacije. Mislim, da s stališča naše branže ni treba posebej povdar-jati pomen Pržana za celotno delovno organizacijo, saj ga že njegov proizvodni program — izdelava TV sprejemnikov postavlja med vodilne na tem področju.
Petindvajset let dela, naporov in ustvarjanja tako rekoč iz nič, ni malo. Prehojena pot je dolga in posuta z uspehi in neuspehi. Vendar je Pržan dosegel svoj renome v Iskri, na domačem in tujem trgu. Tržna situacija tovarno res postavlja v neugoden položaj, toda to je le trenutna težava.
Kolektivu Pržana želim ob srebrnem jubileju mnogo uspehov na vseh področjih, predvsem pa jim čestitam za vse uspehe v zgodovini tovarne.	RF
. /\/xzry\/\/\y\z\/\z\/'v,x/\AVX/xz\z\/\z\z\zxzxz\z\z\/VNy'v\z\zxz\z\/xz\zsy\z\zv/xzxzx/xz\/\z\/x/\/xz\z\/'-/%/'vx/‘ vxz" vv\ <
Jubilanti dela
1.	DOLJAK Minka
2.	SLABE IVANKA
3.	POZDEREC Cilka
4.	RESMAN Nande
5.	JEMC Božena
6.	ZRIM Vilij
7.	NAKRST Milka
8.	GORJANC Rado
9.	BERAVS Anton
10.	ZAJC Edo
*
Na montažnem traku TV sprejemnikov Panorama Polux.
z njegovo serijsko proizvodnjo. Žal so stavne dele (slikovne cevi), preprečili zunanji činitelji, predvsem Jugobanka	nadaljnjo proizvodnjo in tako posta-
z dodeljevanjem deviz za uvožene se-	vili tovarno v izredno težko situacijo.
radi avtomatsko stabiliziranega napajanja sprejemnika itd.
Ob začetku letošnjega leta se je pridružil „MINIRAMI“ - njen starejši .brat - TV sprejemnik PANORAMA POLUX, črnobeli TV sprejemnik, ki je zapolnil vrzel na tržišču med 31 cm in 61 cm zasloni, saj je z diagonalo 44 cm primeren posebej za manjše prostore, ali pa tudi za izlete v naravo. Namreč, POLUX sodi v razred prenosnih TV sprejemnikov, saj mu to omogočata funkcionalna ročica za prenašanje,
Črno beli prenosni televizor Panorama Polux.
možnost akumulatorskega napajanja in posebna teleskopska antena, ki jo je možno snemati, ker je ločljiva od vtičnice (v primeru, da gledamo program recimo na zunanjo anteno oz. imamo sprejemnik doma v regalu). Kot MINIRAMA - je tudi PANORAMA POLUX popolnoma tranzi-
storiziran sprejemnik in zato zanj veljajo vse prednosti takšnih sprejemnikov- precej manjša poraba toka od standardnih z elektronskimi cevmi deluje pri večjih spremembah omrežne napetosti itd.
Oba sprejemnika sta grajena po CCIR normah, njihova izvedba pa omogoča tudi takojšnjo preureditev na druge norme, recimo vzhodnoevropske OIRT. Oba sta tudi zgrajena na tiskanem vezju lastne izdelave, elementi pa so označeni na zgornji in spodnji strani, kar omogoča preglednost in zato uspešen servis.
Izkušnje s tranzistorsko in polvodniško tehniko z integriranimi vezji, kažejo seveda tudi močno povečano zanesljivost sprejemnikov, zato se je ISKRA - PRŽAN, oz. njen razvojni oddelek, ki spremlja vse novejše dosežke v TV tehniki, tudi z bodočimi izvedbami in konstrukcijami usmeril v to smer. Tako se bodo na tržišču kmalu pojavili lastni, docela tranzistorizirani TV sprejemniki z diagonalo zaslona 61 cm, s sodobno konstrukcijo, z novimi integriranimi vezji, kar nekajkrat manjšo porabo električnega toka, brez potrebe po TV stabilizatorju, z eno samo antensko vtičnico, dodatno vtičnico za še en zvočnik, itd. Skratka, pojavili se bodo TV sprejemniki z moderno tehnično zasnovo, visoko stopnjo zanesljivosti in novimi dosežki v TV tehniki
Prav tako bodo ti novi dosežki uporabljeni tudi pri sprejemnikih — MINIRAMA in POLUX, kar kaže ha prizadevanja str o-
z-
Z objavo v tej prilogi glasila ISKRE pričenjamo, v skladu $ pooblastilom Skupščine ZP ISKRE, razpravo v TOZD o naslednjih predlogih:
—	Samoupravnega sporazuma o razdelitvi in prenosu poslovnih sredstev in njih virov iz dosedanje DO IC na branžne DO oz. posamezne TOZD v okviru ZP ISKRE,
—	samoupravnega sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij in finansiranju tipskih preizkusov raziskav kakovosti in zanesljivosti izdelkov ter metro loške dejavnosti,
—	pravilnika znanstveno-raziskovalnega sklada.
Razprave v TOZD naj bodo zaključene do 15. VII. 1975. Predlogi sprememb in dopolnitev iz teh razprav naj bodo do tega datuma dostavljeni predsedstvu Skupščine ZP ISKRA, Ljubljana, Trg revolucije 3, hkrati z imeni delegatov komisij, ki bodo na osnovi prejetih pripomb oblikovali končno besedilo samoupravnih sporazumov in pravilnika znanstveno—raziskovalnega sklada za odločanje na zborih delavcev oz. Skupščini ZP ISKRA.
V ta postopek sprejemanja je vključen tudi samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti, ki je bil predčasno poslan v razpravo ter predlagamo, da se delavci TOZD sporazumejo za skupnega delegata svoje delovne organizacije v komisije za samoupravne sporazume o:
—	razdelitvi in prenosu poslovnih sredstev IC
—	ureditvi medsebojnih razmerij in finansiranju tipskih preskusov raziskav kakovosti in zanesljivosti izdelkov ter metro loške dejavnosti
—	inventivni dejavnosti ter
—	pravilnik znanstveno—raziskovalnega sklada
PREDSEDSTVO SKUPŠČINE sekretar Mohor Bogdan
f
KOMENTAR
k predlogu samoupravnega sporazuma o razdelitvi in prenosu poslovnih sredstev in njih virov iz dosedanje delovne organizacije Iskra Commerce na branžne delovne organizacije oziroma posamezne TOZD v okviru ZP Iskra.
Predlog samoupravnega sporazuma o razdelitvi in prenosu poslovnih sredstev in njih virov, izhaja iz določil že podpisanega samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela — ZP Iskra; poleg tega upošteva še naslednja izhodišča:
1) Sporazum priznava za dokončno razdelitev prenos premoženja znotraj Iskre Commerce z dne 4. 4. 1973 na TOZD Telekomunickacije, TOZD Branžne prodaje, TOZD Domači trg in TOZD Zunanji trg. Nadalje samoupravni sporazum upošteva zahtevo in dogovor delovnih ljudi TOZD Domači trg in TOZD Zunaji trg,, da svoje delo in sredstva še naprej združujeta v OZD Iskra Commerce in torej ta predlog obravnava merila za prenos sredstev in njih virov samo za TOZD Telekomunikacije in TOZD Branžne prodaje.
2.	) Predlog samoupravnega sporazuma pri razdelitvi sredstev izhaja iz ustavnega načela, da sredstva pripadajo tistemu, ki jih uporablja pri izvajanju svoje poslovne funkcije. Z drugimi besedami to pomeni, da se n. pr. zaloge, zatečene koncem leta 1974 pri Iskri Commerce prenašajo na tisto branžno industrijo odnosno TOZD, ki bo tudi v naprej te izdelke proizvajala in prodajala; za osnovna sredstva (razen poslovnih stavb, za katere bo podpisan poseben sporazum) pa da se prenašajo na tisto branžno industrijo odnosno TOZD, ki jih bo tudi v naprej uporabljala.
3.	) Glede kratkoročnih terjatev in obveznosti predlog sporazuma predvideva, da se do 31. 12. 1975 obravnavajo kot združena sredstva v evidenci pri Iskra Commerce, katerega podpisnice pooblaščajo, da do omenjenega roka v njihovem imenu in za njihov račun izterja vse terjatve in poravna vse obvez-' nosti.
4.	) Pri razdelitvi virov predlog sporazuma izhaja iz načela, da se poslovni sklad in rezervni sklad razdelita na podpisnice z ozirom na njihov delež pri ustvarjanju teh sredstev. Upošteva se tudi načelo, da se morajo osnovna sredstva kriti prvenstveno z dolgoročnimi in srednjeročnimi krediti, ki so v ta namen najeti. Preostali del sedanje vrednosti osnovnih sredstev, ki ni krit z namenskimi krediti, se mora pokriti s poslovnim skladom. Dolgoročni krediti za obratna sredstva se po tem predlogu delijo na podpisnice po principu, da se vsem zagotovi enaka kreditna sposobnost z ozirom na povprečne zaloge v Iskri Commerce zadnja tri leta (ne pa z ozirom na dejansko prevzete zaloge na dan 31. 12. 1974.).
IclZO'. I
5.	) Plasmani poslovnih sredstev, ki imajo kritje v poslovnem skladu, se razdelijo na podpisnice, na podlagi dobljenega poslovnega sklada (brez poslovnega sklada za kritje osnovnih sredstev). Preostali plasmani, ki imajo svoje namenske tuje vire, kot so serijski krediti se skupaj z virom prenesjo na podpisnice, glede na izvor blaga, ki je s kreditom prodan.
V
y
Samoupravni sporazum
s
o razdelitvi in prenosu sredstev in njihovih virov iz dosedanje delovne organizacije Iskra Commerce na branžne delovne organizacije, oz. posamezne TOZD v okviru ZP Iskra
1.	člen
Podpisnice ugotavljajo, da so v delovni organizaciji ISKRA COMMERCE združevale tiste tržne funkcije, ki jih je določal samoupravni sporazum o združevanju v ZP Iskra iz leta 1973.
S spremembami in dopolnitvami tega sporazuma in na osnovi reorganizacije ZP ISKRA v letu 1975 pa podpisnice del tržnih funkcij (branžna prodaja na domačem trgu) prevzemajo nase, del funkcij (zunanji trg, prodaja v lastni prodajni mreži in predstavništva) pa še naprej združujejo v delovni organizaciji skupnega pomena Iskra Commerce (v nadaljnjem besedilu: IC).
2.	člen
Podpisnice nadalje ugotavljajo, da je bil dosedanji IC po samoupravnem sporazumu z dne 4. 4. 1973 že razdeljen na naslednje TOZD:
—	TOZD Telekomunikacije
—	TOZD Branžna prodaja
—	TOZD Domači trg
—	TOZD Zunanji trg
—	Skupne službe.
ti'. ,	’■
3.	člen
V IC se združujejo poslovna sredstva TOZD Domači trg in TOZD Zunanji trg s pripadajočim delom poslovnih sredstev skupnih služb.
PreostaU del sredstev TOZD doseda--njega IC in skupnih služb se razdeli:
1.	TOZD Telekomunikacije in njegova sredstva se prenesejo neposredno v delovno organizacijo - ISKRA - industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj,
2.	TOZD Branžna prodaja in njegova sredstva se delijo na naslednje podpisnice:
-	ISKRA — industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica
-	ISKRA - industrija za avtomatiko Ljubljana (v to delovno organizacijo se vključuje sektor avtomatizacije v prometu, ki se posebej vodi znotraj TOZD Branžna prodaja)
ISKRA - industrija elementov za elektroniko Ljubljana
— ISKRA — industrija široke potrošnje Ljubljana
-	ISKRA - industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj
— ISKRA - industrija EMO Celje.
4.	člen
Razdelitev in prenos poslovnih sredstev in njih virov se izvrši na podlagi knji-govodstvene evidence in ostale dokumentacije po stanju na dan 31. 12. 1974 s 1. januarjem 1975.
Sredstva in njih viri, kjer pravni nasledniki niso znani, se prenesejo in razdelijo na podlagi njihove pripadnosti funkcij, za katere so se uporabljale.
DELITEV SREDSTEV
5.	člen
Osnovna sredstva se prenesejo na podpisnice po sledečem principu:
a)	Poslovne stavbe
Ključ za delitev poslovnih stavb je dosežen bmto promet posameznih organizacij združenega dela, ki se sedaj združujejo ah pa predstavljajo sedanje delovne organizacije oziroma delovne organizacije skupnega pomena, preko dosedanjega IC v zadnjih petih letih, s pogojem, da svoj idealni delež pravice upravljanja (gospodarjenja) s tem deležem poslovne stavbe združujejo v skupnem gospodarjenju po posebnem sporazumu.
Podpisnice imajo pravico vpogleda v pravilnost izračuna njihovega idealnega deleža po ključu iz predhodnega odstavka tega člena.
Vsaka podpisnica oziroma njena TOZD, ki ustrezno dokaže, da je v poslovne stavbe vložila določena lastna sredstva, ima pravico zahtevati izločitev teh sredstev pred delitvijo, po točki a) tega člena.	.
b)	Ostala osnovna sredstva Ostala osnovna sredstva se deUjo po 4. členu tega sporazuma.
6.	člen
Investicije v teku PPC so financirali sledeči soinvestitorji:
-	dosedanji IC
— Elektromehanika Kranj
-	IEZE Ljubljana
— Avtoelektrika Nova Gorica — Elektromotorji Železniki — Usmerniki Novo mesto — Aparati Ljubljana — Elektronika Horjul
-	ELRA Škofja Loka
-	Instrumenti Otoče
-	Kondenzatorji Semič
-	Naprave Ljubljana
— Orodjarna Ljubljana -— Polprevodniki Trbovlje — Sprejemniki Sežana
-	EMO Celje.
7.	člen
Investicije PPC v teku po stanju per 31. 12. 1974 se deUjo po sledečem principu:
—	ugotovljen delež soinvestitorjev na podlagi knjigovodstvene oziroma ostale evidence (sprejetih sklepov)
—	preostanek investicij PPC v teku po pokritju deleža iz 1. alineje tega člena se deli po principu, ki velja za deUtev poslovnih stavb po tem sporazumu.
8.	člen
Investicije PPC v teku po 1. 1. 1975 do kolavdacije se deUjo po principu, ki velja za deUtev poslovnih stavb po tem sporazumu, na osnovi izdelane in priložene ocene potrebnih kreditnih sredstev po posameznih branžah za dograditev poslovne stavbe.
9.	člen
Sredstva rezervnega sklada se deUjo in prenesejo na podpisnice kot se deU preostanek poslovnega sklada.
10.	člen
Podpisnice so soglasne, da se iz ustvarjenih sredstev po ZR za leto 1974 formirajo denarna sredstva sklada skupne porabe v višini din 2.500 po zaposlenem na dan 31. 12. 1974, ter da se razdelijo in prenesejo na podpisnice po številu delav-cevki so vse doreorganizacije prešli v nove organizacije zdmženega dela.
Za vrnjena sredstva v sklad naj se priznajo branžne delovne organizacije.
11.	člen
Kratkoročne terjatve in obveznosti (kupci, dobavitelji, obveznosti do družbe, kratkoročni krediti in del srednjeročnih kreditov za obratna sredstva, popravki vrednosti terjatev itd.) ostanejo vse do 31. 12. 1975 pri IC, katero podpisnice pooblaščajo, da v njihovem imenu in za njihov račun izvrši medsebojno pobotanje terjatev in obveznosti. Nepobotane terjatve in obveznosti na dan 31. 12. 1975 se prenesejo na podpisnice, t.j. pravnega naslednika.
Popravki vrednosti terjatev, ki so rezervirani po veljavnih predpisih, služijo v letu 1975 IC, da iz njih poravnava vse odpise terjatev, preostah saldo per 31.
12.	1975 (pozitiven ah negativen) se deli na podpisnice kot preostanek poslovnega sklada.
Neizterljive terjatve in zastarele neplačane obveznosti se po končanem postopku razčiščevanja poslovanja ISKRA COMMERCE razdelijo med TOZD, kot je razdeljen rezervni sklad.
Za medsebojne kratkoročne obveznosti in terjatve, ki izvirajo iz poslovanja za leto 1974 veljajo med podpisnicami že v naprej dogovorjeni plačilni pogoji.
12.	člen
Vezana sredstva v kreditnem skladu, se deUjo na podpisnice kot preostanek poslovnega sklada.
V kolikor sopogodbenik (banka) ne pristane na spremembo pogodbe se sredstva s pripadajočimi viri evidenčno prenesejo na IC.
13.	člen
Dolgoročna posojila odobrena skladu skupnih rezerv, Kosovu, itd. se po ugo-
tovitvi deležev posameznih branž na teh sredstvih s pripadajočimi viri prenesejo na IC.
14.	člen
Odobreni krediti kupcem za serijsko opremo se razdehjo na podpisnice glede na izvor blaga in obseg prodaje, ki je s kreditom prodan. V kolikor kreditojemalec ne pristane na spremembo kreditnih pogojev, bo IC v imenu in za račun podpisnic izterjal zapadle terjatve ter sredstva prenašal na podpisnice.
15.	člen
Zaloge gotovih izdelkov in rezervnih delov ter zaloge dopolnilnega programa gotovih izdelkov s pripadajočimi rezervnimi deli po stanju na dan 31. 12. 1974 s
1.	jan. 1975 se prenesejo na podpisnice po inventurnem popisu.
Prenos zalog dopolnilnega programa gotovih izdelkov in pripadajočih rezervnih delov se izvrši na enega naslednjih načinov:
a)	če so zaloge nabavljene za posel, ki se nadaljuje- glede na to, kdo bo posel nadaljeval,
b)	če so zaloge nabavljene kot dopolnilo rednega programa — glede na to, kdo program kompletira.
16.	člen
Zaloge iz predhodnega člena se prenašajo na podpisnice po prodajnih cenah s kompletnim odobrenim rabatom za posamezni izdelek.
17.	člen
Droben inventar, nedokončana proizvodnja, gotovi izdelki v proizvodnih delavnicah se prenesejo na podpisnice na podlagi knjigovodstvenega stanja per 31. 12. 1974 glede na to, katera podpisnica je prevzela določeno dejavnost, odnosno glede na to, na katero podpisnico so dodeljeni zaposleni, ki uporabljajo določeni inventar.
DELITEV VIROV
18.	člen
Poslovni sklad se deli po sledečem vrstnem redu:
a)	del poslovnega sklada, ki se je formiral iz naslova prevrednotenja cen blaga na zalogi v dosedanjem IC, kot je to v knjigovodstvu evidentirano.
b)	Del poslovnega sklada za pokritje
prenesenih osnovnih sredstev podpisnicam	X
c)	Del poslovnega sklada za pokritje drobnega inventarja.
d)	Preostanek poslovnega sklada se deli na podpisnice na podlagi bruto prometa doseženega v zadnjih petih letih.
19.	člen
Dolgoročni in srednjeročni krediti za osnovna sredstva se delijo na podpisnice skupaj z osnovnimi sredstvi, za katerega so bili najeti, t.j. sorazmerno delitvi sredstev. V kolikor kreditodajalec ne pristane na spremembo pogodbe, ostanejo krediti v izvenknjigovodski evidenci IC, ki v imenu in za račun podpisnic odplačuje kredite.
20.	člen
Dolgoročni in del srednjeročnih kreditov za obratna sredstva se razdelijo na podpisnice glede na povprečne zaloge v dosedanjem IC v obdobju od 1972 do 1974 leta in dobljen poslovni sklad tako, da se vsem podpisnicam omogoči enaka kreditna sposobnost.
Če kreditodajalec ne pristane na spremembo pogodbe, ostanejo krediti v izvenknjigovodski evidenci IC, ki v imenu in za račun podpisnic odplačuje kredite.
21.	člen
Kratkoročni in del srednjeročnih kreditov za obratna sredstva se likvidirajo kot to določa 11. člen tega sporazuma.
22.	člen
Rezervni sklad se razdeli in prenese na posamezno podpisnico kot se deli preostanek poslovnega sklada.
23.	člen
Podpisnice so sporazumne, da se viri sredstev skupne porabe do višine 2.500 din po zaposlenem delijo na podpisnice, preostali del pa prenese na IC.
KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Podpisnice so soglasne, da IC izvrši razdelitev poslovnih sredstev in njih virov po določbah tega sporazuma, tako razdeljena sredstva pa branžne delovne organizacije nemudoma razdelijo po posameznih TOZD.
Stroške, nastale v zvezi z izpolnitvijo obveznosti iz predhodnega odstavka tega člena, krijejo podpisnice v sorazmerju s prevzetim deležem poslovnega sklada, na osnovi izdelanega okvirnega stroškovnika deUtve premoženja, razdeljenega po branžah oziroma TOZD.
25.	člen
Za vse obveznosti po priloženem spisku, nosi jamstvo vsaka podpisnica, za katero je bilo poroštvo oziroma garancija dana.
26.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko je v enakem besedilu izglasovan v vseh TOZD podpisnic sporazuma, oziroma ko ga na svojem zboru sprejmeta delovna skupnost skupnih služb ZP in dosedanja delovna skupnost Iskra — poslovne stavbe.
27.	člen
Pravni nasledniki s tem sporazumom razdeljenih poslovnih sredstev so vse branžne delovne organizacije, delovna organizacija skupnega pomena Iskra Commerce, delovna skupnost skupnih služb ZP in dosedanja delovna skupnost Iskra — poslovne stavbe, ki se po posebnem sporazumu ustanavlja kot delovna organizacija skupnega pomena Iskra — poslovne stavbe.
Podpisniki tega sporazuma so vse branžne delovne organizacije, delovna organizacija skupnega pomena IC, delovna skupnost skupnih služb ZP in dosedanja delovna skupnost Iskra - poslovne stavbe, ki se po posebnem sporazumu ustanavlja kot delovna organizacija skupnega pomena Iskra — poslovne stavbe.
28.	člen
Ta sporazum podpišejo na zborih TOZD branžnih delovnih organizacij,
oziroma delovnih skupnosti podpisnic izvoljeni pooblaščenci
Vse TOZD posamezne podpisnice oziroma vsaka delovna skupnost iz predhodnega odstavka izvoli po enega pooblaščenca za podpis sporazuma.
29.	člen
Sklepi zborov TOZD oziroma delovnih skupnosti skupnih služb ZP ter delovne skupnosti Iskra — poslovne stavbe, ki se po posebnem sporazumu ustanavlja kot delovna organizacija skupnega pomena, so sestavni del tega sporazuma.
30.	člen
Eventualne spore, izvirajoče iz tega sporazuma bodo podpisnice reševale v smislu dobrih poslovnih odnosov. V primem, da sporazum ni dosežen pa s posredovanjem Iskrine arbitraže po samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD ZP ISKRA.
31.	člen
Ta sporazum stopi v veljavo z dnem podpisa vseh podpisnic, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
PODPISNICE: TOZD v sestavi:
ISKRA - Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o.
sol. o. Kranj, Savska loka 4.............
ISKRA - Industrija elementov za elektroniko Ljubljana, o. sol. o. Ljubljana, Stegne.
ISKRA — Industrija izdelkov široke potrošnje Ljubljana, n. sol o. Ljubljana, A. Bitenca 68...............................
ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica, n. sol. o. Šempeter pri Novi Gorici, Vertojbenska 62 ........
ISKRA — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana, Savska c. 3 ...
ISKRA - Industrija EMO Celje, n. sol. o. Celje, Mariborska 86.....................
ISKRA - Commerce Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana, Trg revolucije 3 .............
ISKRA — Delovna skupnost skupnih služb ZP, Ljubljana, Trg revolucije 3 ....
ISKRA — Delovna skupnost Iskra — Poslovne stavbe, Ljubljana, Trg revolucije 3.
OBRAZLOŽITEV
K SPORAZUMU O UREDITVI MEDSEBOJNIH RAZMERIJ IN FINANCIRANJU TIPSKIH PRESKUSOV, RAZISKAV KAKOVOSTI IN ZANESLJIVOSTI IZDELKOV, TER METROLOŠKE DEJAVNOSTI
Predloženi Samoupravni sporazum urejuje omenjena vprašanja glede na nov položaj v katerem se je znašel Institut za kakovost in metrologijo (IKM) kot temeljna organizacija združenega dela z vsemi lastnostmi, pravicami in dolžnostmi, ki pritičejo takim organizacijam. Financiranje njene dejavnosti je predvideno na podlagi kupoprodajnih pogodb za storitve, ki jih v okviru predmeta dejavnosti sklepata med seboj Iskrina organizacija — naročnik in IKM. Taka ureditev financiranja IKM teče od 1. 1. 1975 dalje. Do 31. 12. 1974 je financiral dejavnost Sektorja za kakovost in metrologijo pri IRI — sedaj IKM — fond ZP Iskra za dejavnost L, ki je financiral tudi ostale splošno tehnične dejavnosti. Način formiranja fonda za dejavnost I. je članom naših kolektivov dobro znan. V ta fond so se stekala po letnih planih organizacij predvidena sredstva oblikovana po naprej dogovorjenem ključu. Uporaba teh sredstev je tekla po budžetskem načelu v okviru sprejetih finančnih načrtov splošno-tehničnih dejavnosti med katere je spadala tudi dejavnost sedanjega IKM.
Razlika med načinom financiranja, ki je veljal za IKM do 31. 12. 197^ in med načinom,ki velja od 1. 1. 1975 dalj^je torej bistvena. Organizacije sredstev ne zbirajo več po ključu v za to dejavnost namenjeni fond, temveč plačujejo račune, ki so bili izstavljeni za opravilo naročenih storitev.
Ker se pojavljajo v organizacijah vprašanja v zvezi s financiranjem, kakor tudi v zvezi s statusom IKM, bomo skušali nanje zadovoljivo odgovoriti.
Zakaj se je prešlo od budžetskega financiranja IKM na pogodbeno? Organizacije — podpisnice sporazuma ZP Iskra so imele doslej vedno pripombe na financiranje splošno tehničnih dejavnosti. Te so bile osnovane predvsem na trditvah, da glede na objektivne funkcionalne pogoje ne izkoriščajo teh dejavnosti v taki meri kot to odmeijajo ključi za zbiranje sredstev. Do terazprave o ključih ob priliki predlaganja letnih načrtov ZP Iskra so kazale predvsem na tiste dejavnosti v okviru splošno tehničnih, ki jih je mogoče opredeljevati kot storitve za konkretnega naročnika. Ugotovitev, da ima IKM med svojimi nalogami ca 85 % prav takih, je vodila do
zaključka naj se nadalnje financiranje odvija na podlagi konkretnih naročil organi-zacij Iskre. To vprašanje obravnava člen 9 a tega sporazuma.
Kako se financirajo ostalih 15 %?
V členu 8 so navedene dejavnosti, ki jih IKM opravlja kot prilastek osnovne funkcije. Ker so popolnoma splošnega značaja in je že po nazivih evidentno, da ne morejo zanje biti izstavljena konkretna naročila, ker se opravljajo za vse organizacije, morajo pa biti opravljene, sporazum predvideva v členu 9 b zbiranje dodatnih sredstev od organizacij, ki naj bi bilo formirano tako kakor sedaj predvideva in kakor bo to v bodoče člen 95 Sporazuma ZP Iskra.
Zakaj splošnega dela dejavnosti IKM ne vkaBculira v stroške konkretnih naročil?
Za to je več razlogov.
Ni mogoče vnaprej vedeti ali bo razmeije 85 : 15 konstantno. Ker namerava IKM izdati cenik za svoje storitve je potrebno, da vkalkulira v cene stalni del svojih režijskih stroškov ne glede, da se tudi v tem delu višina stroškov spreminja, kar pa je mogoče posebej prikazati. Splošni del pa bi pri tem predstavljal dodatno nestabilno postavko.
—	Obseg splošnega dela dejavnosti IKM naj ne bi avtomatsko obremenjeval cen storitev^ temveč naj bi bil vsako leto v planu posebej viden in tudi primemo potijen s strani organizacij — podpisnic.
Zakaj je organizacija IKM samostojna raziskovalna organizacija?
Za to je prav tako več razlogov.
—	IKM je kot bivši sektor IRI bil deležen ugodnosti, da je lahko uvozil svojo opremo s carinskimi olajšavami za raziskovalne organizacije. V kolikor bi v novi statutarni
ureditvi izgubil ta status, bi moral naknadno povrniti carinske dajatve za uvoženo opremo, kar bi zneslo nekaj 100 milj. starih din.
—	V smislu člena 10 Zakona o raziskovalni dejavnosti urejuje delovanje instituta Svet v katerem so zastopani člani instituta kot delegati in delegati uporabnikov njegovih storitev. Ker je soglasnost obeh partnerjev pogoj za osvojitev predlogov posebnega pomena, t. j. med ostalim razvojnih in delovnih programov, finančnih načrtov, cen storitev itd. je določena ingerenca uporabnikov na delo inštituta zagotovljena. Iskra ima poseben interes, da vpliva na program dela te organizacije, saj je bila za potrebe tovarn in ostalih Iskrinih organizacij ustanovljena. V primem, da je IKM delovna organizacija zagotovitev namembnosti in prioritete kapacitet za Iskrine organizacije ne bi bila realizirana.
—	Tako kupci domači in tuji kot tržni organi zahtevajo od proizvajalcev in prodajnih podjetij o izdelkih na trgu izkaz da so bili tehnično preskušeni oz. testirani ter, da odgovarjajo zahtevanim tehničnim pogojem in kriterijem. S tem so naše tovarne postavljene pred dejstvo, da za svoje izdelke preskrbijo zahtevane testne preskuse in listine. Z novim zakonom o standardizaciji bodo določeni izdelki, ki brez testnih listin ne bodo smeli na trg. Z istim zakonom bo pooblaščen Zvezni zavod za standardizacijo, da pooblašča temeljne organizacije združenega dela, ki izpolnjujejo zahtevane tehnične in kadrovske pogoje, za izvrševanje testnih preskusov, ne glede na to ali delujejo v okvim sestavljene organizacije ali so popolnoma samostojne
delovne organizacije. Zavod za standardizacijo pa bo kot nevtralna državna institu-cija nosilec dejavnosti in zanj ter v njegovem imenu bodo pooblaščene organizacije izvajale preskuse, Zavod pa bo delo nadzoroval. IKM ima kot temeljna organizacija formalne pogoje, da dobi tako pooblastilo. Tehničnim in kadrovskim pogojem pa tudi odgovarja. S pooblastilom za testne preskuse na podlagi omenjenega zakona računamo in s tem na materialno korist, ki jo imajo pri tem naše organizacije.
Ljubljana, 26/6-1975
PREDLOG
Na podlagi člena 24 in 28 samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela — Združeno podjetje Iskra in v namenu, da se določijo in definirajo razmerja, pravice in obveznosti med podpisnicami in zaščitijo medsebojni interesi, sklenejo:
t. Delovne organizacije - ustanoviteljice za sebe in v imenu ter za račun svojih temeljnih organizacij združenega dela:
a)	ISKRA - Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, Kranj
b)	ISKRA - Industrija elementov za elektroniko, Ljubljana
c)	ISKRA — Industrija EMO, Celje
d)	ISKRA - Industrija avtoelektrič-nih izdelkov, Nova Gorica
e)	ISKRA — Industrija izdelkov široke potrošnje, Ljubljana
f)	ISKRA - Industrija za avtomatiko, Ljubljana
g)	ISKRA — Commerce, Ljubljana
(v nadaljnjem besedilu: »delovne organizacije")
in
2.	Inštitut za produktivnost dela in metrologijo v imenu ,ter za račun svoje temeljne organizacije združenega dela Institut za kvahteto in metrologijo (v nadaljevanju: IKM),
naslednji:
Samoupravni sporazum
o ureditvi medsebojnih razmerij in financiranju tipskih preskusov, raziskav kakovosti in zanesljivosti izdelkov ter metrološke dejavnosti
Člen 1	metrologijo, raziskovalna delovna organi-
IKM je kot temeljna organizacija zdru- zacija skupnega pomena, katero so de-ženega dela vključena v delovno organi- lavci v TOZD ZP Iskra po svojih delovnih zacijo Institut za produktivnost dela in organizacijah ustanovile zaradi doseganja
ciljev, dogovorjenih v 28., 29. in 82. členu samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela ZP Iskra.
Člen 2
Kot temeljna raziskovalna organizacija združenega dela ima IKM organ upravljanja — svet v smislu člena 10 zakona o raziskovalni dejavnosti.
Svet organizacije sestavljata dve skupini delegatov, delegati lastne temeljne organizacije in delegati ustanoviteljev, delegati uporabnikov storitev organizacije, delegati družbeno političnih skupnosti in organizacij. Obe skupini enakopravno sklepata o predlogih, ki se realizirajo, če sta skupini sporazumni. Statut organizacije določa postopek usklajevanja mnenj v primerih, če soglasje v svetu ni doseženo. V takih primerih bosta obe strani zahtevali strokovno mnenje "od Področja za kakovost ZP Iskra ter oceno Odbora za inovacije Skupščine Iskra glede usklajenosti predlogov s sprejeto poslovno politiko podjetja, nakar se sklepanje ponovi
Svet sestavlja 17 članov, 7 je delegatov temeljne organizacije IKM, po 1 delegat delovnih organizacij — ustanoviteljic — podpisnic tega sporazuma, ter po 1 delegat Gospodarske zbornice Slovenije, Skupščine občine Ljubljana Vič—Rudnik in Občinskega sindikalnega sveta občine Ljubljana Vič-Rudni Statut ortanizacije določa poslovanje Sveta organizacije po načelih zakona o raziskovalni dejavnosti.
Svet med drugim sprejema srednjeročni program dela IKM s tem, da predhodno da mnenje o njem pristojni poslovodni organ ZP glede usklajenosti s srednjeročnim načrtom razvoja podjetja in letni plan dela, ko so predlog odobrile organizacije — podpisnice sporazuma.
Ostale pristojnosti sveta so določene v statutu organizacije. Statut IKM mora biti v skladu z določbami tega sporazuma.
Člen 3
Za izpolnjevanje in izvajanje ciljev iz 28. in 29. člena omenjega sporazuma in v okviru svojega predmeta poslovanja ima IKM osnovni program dela, ki je usklajen s potrebami delovnih organizacij. Te
potrebe so določene v letnem planu dela in v srednjeročnem programu dela, katerega IKM izdela za obdobje petih let. Dočim letni plan dela izdela IKM vsako leto do konca meseca novembra za naslednje koledarsko Idto, srednjeročni program dela vsako leto do 30. 11. drsno podaljša za eno leto. Pri pripravi planov in programov sodelujejo predstavniki delovnih oz. temeljnih organizacij IKM, Iskra Commerce in Področje za kakovost in zanesljivost skupnih služb ZP, pri čemer pa je nosilec naloge IKM.
Člen 4
S srednjeročnim programom dela je predviden okvirni program zasedbe kapacitet IKM oz. potreb po preskusih in raziskavah kakovosti in metrologije, ki mora zagotoviti tudi izpolnjevanje nalog na novih področjih dela — vse v skladu s srednjeročnim programom razvoja ZP Iskra.
Člen 5
Letni plan dela vsebuje: obseg dela za vsako delovno organizacijo po temeljnih organizacijah združenega dela za preskuse elementov, podsestavov, končnih izdelkov lastne in tuje proizvodnje, za preskuse prototipov, raziskave in preskuse zanesljivosti, dalje večje naloge s področja metrologije ter druge naloge iz omenjenih področij dela, za katere se ob sestavi letnega plana dela podpisnice oz. sodelujoči predstavniki dogovorijo.
Člen 6
Spremembe letnega plana dela urejajo podpisnice sporazumno, vendar najpozneje 1 mesec pred predvidenim začetkom preizkusa oz. naloge.
Člen 7
Naloge, ki so planirane v letnem planu, predstavljajo temeljno in prednostno zaposlitev laboratorijskih kapacitet IKM. Podpisnice - delovne organizacije se zavezujejo, da se bodo za dela po čl. 4 posluževale laboratorijev IKM in da bodo v vseh primerih, kjer je to smiselno, dajale prednost izpopolnjevanju, oz. razširjanju skupnih laboratorijev.
Kapacitete, katere z letnim planom dela niso zasedene, IKM izkorišča za krajše in nepredvidene naloge, predvsem za potrebe podpisnic in njihovih organizacij — vse to po posebnih naročilih, v kolikor pa kljub temu določene kapacitete ostanejo neizkoriščene, pa jih sme IKM izkoristiti za potrebe drugih interesentov.
Člen 8
Razen nalog, ki se dajo za vsak primer konkretno definirati, prevzema IKM tudi naslednja dela skupnega pomena in splošnega značaja:
—	razvijanje in vzdrževanje sistema tipskega preskušanja kakovosti in preskusov zanesljivosti izdelkov Iskre,
—	spremljanje novosti na področju kakovosti in zanesljivosti in informiranje o njih: spremembe teh zahtev, standardov,
—	sodelovanje pri pripravljanju mednarodnih in jugoslovanskih standardov in predpisov ter zakonov s področja kakovosti in zanesljivosti ter metrologije,
—	sodelovanje v tehničnih odborih IEC, CEE, ISO, JEK in podobno,
—	izdajanje odobritev uporabe sestavnih delov in pod sestavov v izdelkih Iskre ter sodelovanje pri izdelavi interne Iskrine standardizacije,
— zbiranje in urejanje podatkov iz raziskav in preskusov kakovosti in zanesljivosti lastnih izdelkov, za interno banko podatkov,
—	zbiranje podatkov o zanesljivosti pri tipskih preskusih proizvodov tujih proizvajalcev, ki pridejo v poštev kot Iskrini dobavitelji,
—	izpolnjevanje Iskrinega priročnika za kvaliteto in zanesljivost z novo obdelanimi temami s tega področja,
—	svetovanje in prirejanje seminarjev o tehniških in organizacijskih vprašanjih glede metod in postopkov preskušanja,
—	sodelovanje s področjem za kakovost ZP Iskra in vključevanje v kratko in srednjeročne akcije za povečanje učinkovitosti sistema koordiniranega zagotavljanja kvalitete,
—	sodelovanje s sorodnimi preskuše-vališči doma in v tujini, zaradi usklajevanja preskusnih metod in kriterijev vrednotenja rezultatov in z namenom izdaja-
nja atestov priznanih doma in v tujini,
— vzdrževanje merilnih etalonov in etalonskih instrumentov in verificiranje v Zavodu za mere in plemenite kovine in v Tehničkem preskusnem centru (TOČ) JLA.
Člen 9
Podpisnice tega sporazuma dogovorijo financiranje dela IKM na naslednji način:
a)	za opravila, ki jih IKM opravlja za vsako podpisnico v okviru letnega načrta dela, IKM in organizacija - naročnik sklepata konkretne pogodbe, ki vsebujejo jasno označene naloge z vsebino zahtevanega rezultata, tehničnimi določili, rokom izvršitve, predvideno pogodbeno ceno in postopkom v primeru odstopanja od pogodbenih določil, plačuje vsaka delovna organizacija - pogodbenica mesečne avanse v višini 1/12 planiranega letnega zneska, avans zapade v plačilo vsakega 25. v mesecu za naslednji mesec. Kot potrdilo o opravljenem delu, ki gaje IKM opravil za vsako delovno organizacij^ služijo poročila o izvršenih preskusih in 3 mesečna poročila o opravljenem delu na področju zanesljivosti in drugih dejavnosti, kjer končnega rezultata še ni mogoče podati v poročilu o preskusu. Ob koncu vsakega koledarskega leta pa napravi IKM za vsako delovno organizacijo poročilo o opravljenem delu v preteklem letu z obračunom stroškov. To poročilo IKM dostavi vsaki delovni organizaciji, za vse pa področju za kakovost in zanesljivost skupnih služb.
b)	Za vzdrževanje dejavnosti IKM iz 8. člena tega sporazuma prispevajo delovne organizacije IKM vsako leto znesek, ki je določen z letnim finančnim načrtom in se razdeli med delovne organizacije oz. njihove temeljne organizacije po ključu, kot je določen v 95. členu samoupravnega spofiazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela ZP Iskra (tako da 10% planiranega zneska vlagajo temeljne organizacije združenega dela v enakih deležih, 90 % pa na osnovi povprečno doseženega dohodka v temeljnih organizacijah v zadnjih treh letih.) Sredstva iz tč. b) se plačujejo na način in v dinamiki kot velja za sredstva iz čL 95 sporazuma o združevanju. Uporaba teh sredstev se prikaže specificirano
v vsakoletnem poročilu o poslovanju organizacije IKM.
c)	V primerih, ko nastopi ali grozi nastopiti gospodarska škoda za proizvajalca in prestižna škoda za celotno podjetje, — to so primeri prepogostih reklamacij in drugi očitni pojavi nekvalitetnih izdelkov Iskre na domačem trgu in v izvozu — in, ko se zaradi ugotovitve dejanskega stanja izkaže potrebno izvesti ponovne tipske preskuse ali preskuse zanesljivosti izdelka na reklamiranih primerkih ali na primerkih iz dotičnega proizvodnega obdobja, se TOZD obvezujejo izdati posebna naročila IKM za izvedbo take naloge. IKM pa je izredna naročila te vrste dolžan uvrstiti med prioritetne naloge. Področje za kakovost v skupnih službah ZP Iskra je take primere dolžno strokovno proučiti na podlagi efektivnih podatkov ali na utemeljeni predlog katerekoli organizacije v okviru podjetja in opozoriti TOZD — proizvajalko na potrebo izvedbe določenih preskusov. V primeru, če se ta ne bi ravnala po določilu tega sporazuma in ne bi izdala potrebnih naročil, je dolžna služba za kakovost pri ZP Iskra na podlagi strokovne presoje in sklepa področnega kolegija za kakovost pri ZP Iskra primer sporočiti preko pristojnega skupščinskega odbora Skupščini ZP Iskra z vsemi utemeljitvami in dokumentacijskimi podatki.
Člen 10
Sredstva za obnavljanje in izpolnjevanje obstoječe merilne in preskusne opreme ustvarja IKM v skladu z gospodarskim načrtom iz sredstev za amortizacijo, kakor tudi skladov. V primerih, da se dejavnost IKM razširi ali da nastopijo potrebe po ustanovitvi novih laboratorijev za potrebe delovnih organizacij, pa se lahko podpisnice tega sporazuma dogovorijo za skupna vlaganja.
Člen 11
IKM se obveže, da bo opravila iz tega sporazuma opravljal za podpisnice strokovno in v dogovorjenih rokih po sklenje-
nih pogodbah. V primeru spora med pogodbenima stranema glede strokovnosti ali obsega izvršene naloge obvezno poda strokovno mnenje po proučitvi na področnem kolegiju Področje za kakovost ZP Iskra. Za rešitev spora pa je pristojna notranja arbitraža.
Člen 12
Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas, njegove spremembe in dopolnitve pa so možne po enakem postopku kot velja za njegovo sklenitev.
Sporazum prične veljati, ko ga sprejmejo v enakem besedilu pristojni organi podpisnic in ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki vseh podpisnic, izvaja pa se s 1. 1. 1975.
Ljubljana, dne..........................
ISKRA - Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, Kranj
ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, Ljubljana
ISKRA — Industrija EMO, Celje
ISKRA - Industrija avtoelektričnih izdelkov, Nova Gorica
ISKRA - Industrija za avtomatiko, Ljubljana
ISKRA - Industrija izdelkov široke potrošnje, Ljubljana
ISKRA - Commerce, Ljubljana
ISKRA — Institut za produktivnost dela in metrologijo, Ljubljana

Obrazložitev k osnutku pravilnika znanstveno-raziskovalnega sklada
Vse TOZD ZP Iskra so se odločile, da bodo združevale sredstva v znanstveno—raziskovalni sklad in so se v 92. členu samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela — ZP Iskra sporazumele o načelih združevanja, namena in uporabe tega sklada. Določile so tudi, naj ima sklad svoj pravilnik, s katerim ureja svoje poslovanje.
Predloženi pravilnik predvsem podrobneje navaja, za katere namene naj se sklad uporablja, pri čemer daje prioriteto dolgoročnejšim strateškim razisko-valno-razvojnim projektom splošnega pomena za ZP Iskra, vendar pa ne zanemarja bodočih ali obstoječih programov panog.
Pravilnik ureja načelno tudi pogoje financiranja raziskovalnega dela iz sklada, vendar ne v podrobnostih in za stalno, temveč prepušča delavcem Iskre, da se lahko iz leta v leto ter od projekta do projekta dogovorijo o teh pogojih.
Pravilnik dalje ureja postopek pri upravljanju sklada ter zadolžuje strokovne službe, da izvedejo vse akcije v takih rokih, da se doseže optimalna povezava sredstev' sklada z družbenimi in bančnimi sredstvi. Pravilna usmeritev sredstev sklada je zagotovljena s vsakoletnim programom sklada, ki ga strokovne službe in poslovodni organi predložijo v okviru smernic za gospodarski načrt Skupščini, le-ta pa vsem TOZD ZP Iskra. S tem in s sprejemanjem vseh projektov na Skupščini je omogočena udeležba vsakega delavca ZP Iskra pri odločanju o uporabi združenih sredstev. Zagotovljeno je tudi spremljanje vsega postopka s strani Odbora za inovacijsko dejavnost, v katerega pristojnost to po členu 153 samoupravnega sporazuma sodi.
Končno pravilnik ureja v skladu z 92. členom samoupravnega sporazuma tudi uporabo rezultatov znanstveno-raziskovalne dejavnosti, ki jo je financiral sklad, tako, da so zagotovljene pravice iz minulega dela delavcev TOZD, ki so ta sredstva združevale. Vendar tudi ti pogoji niso predpisani v naprej, ampak so glede na različnost projektov in druge okoliščine prepuščeni v odločanje Skupščini za vsak primer posebej.
\_______________________________________________________y
PREDLOG
Na podlagi 92. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela ISKRA ZP Ljubljana o. sub. o. je skupščina združenega podjetja Iskra na svojem zasedanju ....sprejela naslednji
Pravilnik
znanstveno
raziskovalnega
sklada
1.	člen
Ta pravilnik ureja poslovanje za znan-stveno-raziskovalni sklad v skladu z 92. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela — združeno podjetje Iskra.
Sklad nima svojstva pravne osebe.
2.	člen
V	skladu z 2. odstavkom člena 92. samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela, sklad predvsem spodbuja in podpira teoretične in praktične raz-iskovalno-razvojne projekte in naloge, ki izhajajo iz dolgoročnejše strateške programske orientacije ZP ISKRA.
V	tej zvezi sklad podpira raziskoval-no-razvojna dela tehnične usmeritve, ki:
-	so splošnega pomena za ZP ISKRA,
—	inicirajo nove perspektivne panoge ah skupine izdelkov.
-	pomenijo bistven preobrat in /ali napredek tehnologije v obstoječili panogah,
—	predstavljajo obsežnejše osnovne raziskave za kasnejši razvoj izdelkov.
Sklad taka dela podpira s samostojnim financiranjem in kreditiranjem ali pa s sofinanciranjem oz. sokreditiranjem z ustreznimi sredstvi družbenih skladov za raziskovalno delo, bančnimi sredstvi ali namenskimi sredstvi organizacij ZP ISKRA, vse pod podobnimi pogoji, pod katerimi dajejo sredstva oz. kredite ti viri. Sklad pod podobnimi pogoji lahko podpira tudi nabavo raziskovalne opreme.
3.	člen
Postopek srednjeročnega in letnega planiranja sklada se vklaplja v splošni okvir planiranja v smislu čl. 121 do 125 samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela - Združeno podjetje Iskra. Smernice in programe predlaga skupščini področje za inovacije, potem ko jih je uskladilo s področnim kolegijem, z drugimi področji, s kolegijskim poslovodnim organom in s kolegijem glavnih direktorjev industrij, tako daje po poslovni strani zagotovljena uskladena politika ZP Iskra.
4.	člen
Področje za inovacije skupnih služb ZP Iskra opravlja administrativne posle v zvezi s skladom in skrbi za izvajanje sklepov skupščine. Po potrebi izvede razpis za izvajanje raziskovalnih del, organizira komisijsko ocenitev vlog ter izbrane predloži v okviru smernic in programa sklada skupščini. Pri tem uporablja načeloma enako tehniko poslovanja kot je uvedena v raziskovalni skupnosti Slovenije in upošteva tam določene roke, tako da lahko sklad doseže optimalno povezavo svojih sredstev z družbenimi in bančnimi sredstvi. V primeru, da je uporabnik rezultatov že znan, skuša področje za inovacije pridobiti tudi njegovo sofinanciranje k raziskavam.
5.	člen
Področje za inovacije skupnih služb ZP Iskra organizira strokovni nadzor nad
izvajanjem posameznih raziskovalnih nalog in komisijsko oceno ter prevzem dokončanih raziskav; člane nadzornih organov in komisij predlaga v imenovanje odboru za inovacijsko dejavnost.
6.	člen
Stroški ocenjevalnih in nadzornih komisij ter ekspertiz in recenzij se krijejo iz sredstev sklada.
7.	člen
Odbor za inovacijsko dejavnost daje pred obravnavo v skupščini mnenje o predlogih poslovodnih organov v zvezi s skladom in nadzoruje izvrševanje ustreznih sklepov skupščine. Prav tako imenuje osebe v organe za nadzor nad izvajanjem posameznih raziskovalnih nalog in v komisije za prevzem opravljenih dejavnosti, financiranih in kreditiranih iz sredstev sklada.
8.	člen
Področje za inovacije seznani z rezultati raziskav: vse temeljne organizacije združenega dela v ZP Iskra preko svojega področnega kolegija, kolegijski poslovodni organ ZP in kolegij glavnih direktorjev industrij v ZP Iskra. Področje za inovacije poišče uporabnika rezultatov raziskav
med TOZD ZP Iskra — kolikor ni bil že prej določen — ter pripravi z njim dogovor o pogojih uporabe. Pri tem upošteva določila 92. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela in pravice TOZD, ki združujejo del svojih sredstev v ta sklad tako, da obveže uporabnika rezultatov, da vrača del akumulacije iz financiranega projekta v znanstveno raziskovalni sklad, ko postane investicija v inovacijo gospodarsko uspešna. Izbor uporabnika in pogoje uporabe predloži skupščini ZP ISKRA v odločanje.
9.	člen
Splošni sektor skupnih služb ZP Iskra opravlja finančno poslovanje v zvezi s skladom
10.	člen
Določila tega pravilnika tolmači skupščina ZP Iskra.
11.	člen
Ta pravilnik začne veljati po sprejetju v skupščini ZP Iskra osmi dan po objavi v glasilu „Iskra“.
V Ljubljani, 25. 6. 1975.
' [ j <; -i '
■; ,





Ob srebrnem jubileju
..Petindvajsetletnica naše tovarne je prav gotovo ugodna priložnost, da na kratko ugotovimo, kaj smo v tem obdobju storili, kje smo danes in kako bo naša pot tekla, v prihodnje, „je dejal direktor Industrije za široko potrošnjo—TOZD Televizijski sprejemniki na Pržanu—Ivo Stemberger. Njegova razmišljanja smo strnili v naslednji zapis.
..Petindvajset let obstoja naše tovarne, od nastanka do današnje stopnje ražnja bi lahko razdelili na tri obdobja, med seboj dokaj različna po vsebini dela, ''Sndar vsako izmed njih pomembno za to, kar smo v tem času dosegli, za to,
danes smo in imamo.
Naša tovarna je nastala, ko so v socialistični Jugoslaviji šele začeli postavljati krnelje proizvodnje na področju elektronike, te izredno hitro in drzno napre-^uioče veje industrije. V marsičem je prav naša tovarna, izšla iz tedanjega Instituta za elektrozveze, pomenila temeljne začetke proizvodnje elektronike v ^oveniji in Jugoslaviji. Tovarna a Pržanu se je razvila v matično tovarno, okrog ^tere so se porajali novi proizvodni obrati, ki so se z leti uspešno razvijali in Pozneje prerasli v samostojne, specializirane tovarne z velikim ugledom doma in ^ svetu. Iz zibelke na Pržanu so tako zrasle sedanje TOZD: Kondenzatorji v ^oiiču, Upori v Šentjerneju, Sprejemniki v Sežani, Naprave na Stegnah, Elek-,roliti v Mokronogu.
To prvo obdobje je bilo obdobje intenzivne rasti in je tovarna vse do zdru-Z|tve v združeno podjetje Iskre pomenila koordinativno razvojno—proizvodno Ndišče.
Z nastankom združenega podjetja Iskra, tedaj enotnega, so se začeli glede na-Pjihovo proizvodno rast ti obrati razvijati v samostojne tovarne, v matični to-Varni na Pržanu pa je tedaj nastopilo drugo obdobje, obdobje iskanja ustrezne Pr°gramske usmeritve, trajajoče vse tja do I. 1970. Šlo je za odločitev, ali naj bi Se tovarna usmerila k nadaljnji proizvodnji na področju elektronike, ali na P°dročju fihomehanike. Težnje, da bi se na Pržanu razvila proizvodnja tele-V|zijskih sprejemnikov, so teda z.avrli administrativni ukrepi in delovni kolektiv tovarne na Pržanu je teda preživljal programsko in finančno eno n« Lečjih Udobij.
Toda preživeli smo tudi to in se obdržali na področju elektronike, saj smo
do I. 1969 izdelovali elektronske dele TV sprejemnikov za tovarno Rudi Otjttto v Banja Luki, ki je tedaj po naši konstrukciji in z našimi elementi lnalizirala TV sprejemnike.
Tretje obdobje naše poti se je začelo nekako I. 1970, ko je prišlo do Pokončne razjasnitve programske usmeritve in dokončne opredelitve, da se kvarna na Pržanu usmeri v televizijsko proizvodnjo. Takrat se je intenzivno Začela tudi konsolidacija notranjih razmer v tovarni, s formiranjem i*m in kre-Pitvijo posameznih služb, z lastnim razvojem in tehnologijo. To nam je poma-®lo, da smo poleg El Niš postali največji proizvajalec TV sprejemnikov, ki so ^°d lastnega razvoja in proizvodnje, v črno beli in barvni tehniki.
Trgu smo dali prvi docela tranzistorizirani TV sprejemnik v polvodniški ^hniki in prvi bomo še letos v polvodniški tehniki imeli celoten asortiman naših prejemnikov. Ta tehnika zagotavlja večjo zanesljivost, manjšo porabo toka in jpa še vrsto drugih prednosti pred sprejemniki klasične proizvodnje. Smer torej, '' smo jo ubrali I. 1970, intenzivno razvijamo. Našo nadaljnjo pot vidimo prav v ^daljnji krepitvi razvojnega in tehnološkega področja, kajti le to nam zago-avlja boljšo kakovost in s tem tudi možnosti za mednarodno menjavo. Prvi rezultati so že vidni. Sklenili smo s češkoslovaškim partnerjem kooperacijsko Zgodbo na področju TV sprejemnikov Minirama.
V naši tovarni elektronika danes že predstavlja 75 % proizvodnje, ostali ”°gram pa teče in se uveljavlja v okviru celotnega našega programa.
, Ob našem jubileju želim delovnemu kolektivu vztrajnosti na začrtani poti in * veliko nadaljnjih uspehov!"
Ker je bilo za manjkajočo proizvodnjo potrebno dobiti drug program, je tovarna segla na področje elektroaku-stike in od tega časa se začenja obširna prozvodnja električnih gramofonov nekaj kasneje pa tudi sodelovanje z zahodnoneško tovarno Braun na področju električnih brivnikov.
Leta 1964 se je po referendumu osamosvojila tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani na temelju ugotovitve, da ima svojo specializirano proizvodnjo.
Stalno menjavanje proizvodnega programa je utisnilo podjetju poslovno izgubo in seveda obveznosti.
Te obveznosti so začasno pokrivale druge tovarne združene Iskre, v tovarni v Pržanu pa so se lotili ukrepov za zmanjšanje stroškov v proizvodnji.
V letih 1965 — 1967 je bilo manjše število zaposlenih, pri čemer se planske obveznosti niso spremenile.
Težak gospodarski položaj tovarne, nizki osebni dohodki zaposlenih so zelo negativno vplivali na kadrovsko problematiko tovarne, hkrati pa so nastopile težave pri uvozu sestavnih delov, kajti proizvodnja je terjala uvoz reprodukcijskega materiala. Zaradi pomanjkanja deviz se je tovarna lotila izvoza, pri čemer je naletela na hudo konkurenco bolj razvitih in renomi-ranih tujih firm.
Ko je v letu .1969 potekla pogodba o kooperantskem odnosu s tovarno Rudi Čajevec za izdelavo televizijskih setov, se je kolektiv odločil za ponovno uvedbo proizvodnje televizorjev, ker je tovarna imela vse pogoje za njeno finalizacijo.
Vsekakor je bilo leto 1969 mejnik v historiatu podjetja. S tem letom je tovarna prekinila nekajletno slabo poslovanje. Plan proizvodnje je bil presežen in tudi drugi ekonomski kazalniki so bili dokaj ugodni. Posebej velja omeniti, da je tovarna leta 1969 in 1970 pokrila vse izgube iz minulih let in ustvarila sredstva za razširitev obrata in nabavo novih delovnih priprav. Od tega leta naprej posluje tovarna z ugodnimi poslovnimi rezul -tati.
PROIZVODNJA OD 1961 DO 1974 Leto Brutto produkt Celotni dohodek			Realizacija	Izvoz
1961	9.387.471	33.102.280	31.106.210	130.520
1962	7.357.115	24.546.080	27.999.840	135.6201963
1963	14.528	44.351.290	51.509.510	327.610
1964	17.679.051	54.188.960	53.973.070	4.629.430
1965	13.404.110	38.532.730	37.748.220	4.584.810
1966	14.117.243	54.166.541	54.017.892	4.876.133
1967	12.208.946	42.285.112	41.754.773	3.599.053
1968	12.588.856	51.456.196	51.179.105	10.341.981
1969	19.662.077	87.941.825	84.739.725	11.156.817
1970	22.463.565	83.233.748	79.273.720	13.067.956
1971	26.410.361	105.255.603	10r.837.157	12.144.522
1972	31.226.987	124.273.574	121.397.086	7.975.265
1973	35.082.212	171.436.530	158.101.450	3.836.663
1974	45.998.306	226:851.886	211.905.646	18023.000
1975			307.857.477	48.475.000
T
,0varna je našla zasilno rešitev s tem, ,a je izdelovala televizijske sete za yvarno Rudi Čajevec v Banja Luki. , endar ta kooperacija ni dala zaže-ei,ih uspehov.
Sledila je specializacija proizvodnje v okviru združene Iskre. Leta 1964 je zato tovarna prenesla celotno proizvodnjo elektronske telefonije v tovarno elektronskih naprav v Stegne.
' Osnova proizvodnega programa so postali televizorji in to so še danes, obenem pa se njihov obseg stalno povečuje.
V	letu 1972 so se pričeli razgovori s tovarno elementov Iskra o združitvi, katerih namen je bil dopolnjevanje proizvodnje in nujna specializacija. Koncem leta sta se tovarni združili in ustvarili več tozdov v okviru prve organizacije panog Iskre, industrije elementov in zabavne elektronike (IEZE). Tovarna je s tem postala TOZD Avtomatika, Pržan, katere glavni program so bili in so še danes televizorji.
V	lanskem letu je sledila v Iskri velika reorganizacija in specializacija glede na proizvodne panoge. Tovarna v Pržanu deluje sedaj v sklopu Iskre, industrije izdelkov široke potrošnje n. sol. o. Ljubljana.
Letošnji proizvodni program obsega proizvodnjo v vrednosti 280 milijonov novih dinarjev. Od tega obsega
v Vnjakov v tovarni nuditi tržišču vedno Va izpopolnjene in sodobne črno-bele v sprejemnike.
L ‘'a koncu- velja omeniti tudi Iskrin TV sprejemnik „ PANORAM A 73“,
; 1 Popolnoma tranzistoriziran barvni TV f‘ejemnik, ki so ga ponudili v kooperaciji ^ TV proizvajalci. Danes je to že Jgavljen TV sprejemnik, saj so njegove ^ftoične značilnosti in izvedba v modularni z integriranimi vezji, jamstvo, ki
vzbuja zaupanje širokega kroga potrošnikov.
I? vsega je sklepati, da si tovarna in njeni strokovnjaki nenehno prizadevajo ponuditi tržišču modeme, kvalitetne in zanesljive črno-bele in barvne TV sprejemnike, zadovoljstvo potrošnikov z izdelki PANORAMA pa bo vodilo tudi v bodoče.
Poleg programa televizije velja omeniti tudi ostale izdelke v programu tovarne, saj
mnogi uspešno reprezentirajo tovarno na tržišču. Omeniti velja predvsem brivniško proizvodnjo, kjer se na tržišču tovarna pojavlja vedno s sodobnimi in kvalitetnimi brivniki, katerih posebnost so platinaste strižne mrežice in estetski funkcionalni videz. To so ISKRA BRAUN SVNCHRON, ISKRA BRAUN SIKTANT in ISKRA BRAUN SIKTANT „S“.
Posebej velja omeniti program akustike, kjer se tovarna intenzivno prizadeva izbiro popestriti z novimi izdelki. Izdelki iz ome-njega programa so predvsem gramofoni z ali brez ojačevalca, stereo gramofoni, gramofonske šasije za vgradnjo v radio aparate, itd. Vsi ti so namenjeni za reprodukcijo gramofonskih plošč vseh velikosti in hitrosti, imajo pa vgrajene keramične, ali kristalne mono in stereo safirne gramofonske vložke.
Pri programu akustike ne smemo pozabiti, da so vsi zvočniki iz lastne proizvodnje v dislociranem obratu v Višnji gori, da so lastne konstrukcije in, da pokrivajo kot že rečeno vso televizijsko in gramofonsko proizvodnjo, pa tudi za tržišče, za radio sprejemnike, za posebne namene in pa program zvočnih omaric, ki se pojavljajo kot pomemben artikel s področja akustike. To so OZ 23 z nazivno močjo 7 W, temensko 20 W in volumnom 28 1 z vgrajenimi nizko, srednje in visokotonskimi zvočniki, z frekvenčnim obsegom 60 do 18000 Hz. Tu so še zvočne omarice, OZ 21 in OZ 22, ki
Vstavljanje elementov na TV traku.
proizvodnja televizorjev 210 milijonov, brivnikov 24 milijonov novih dinarjev, gramofonov 19 milijonov, ostalo pa je manjša proizvodnja sestavnih delov in naprav.
Zelo pomemben je poseg tovarne na zunanje tržišče. Lani je tovarna sklenila petletno kooperacijsko pogodbo s praško Teslo, v kateri ji bo dobavila 130.000 televizorjev popolnoma tranzistoriziranega televizorja Minirama (brez kanalnika, slikovne cevi in tastature). Doslej je poslala teh izredno uspelih televizorjev 5.000 lani in letos že 5.770. Televizorji gredo na
Češkem dobro v promet; so zelo priljubljeni, stanejo pa približno 3.900 kron. Tovarna dobiva v zameno za te televizorje različni reprodukcijski material kot so slikovne cevi, transformatorje in odklonske tuljave. Pržan-ska Iskra je tako prešla od dobav sestavnih delov iz zahodnega konvertibilnega področja na vzhodno področje, s tem pa prihranila mnogo deviz.
Posebej je treba poudariti, da je tovarna naredila velik revolucionaren tehnološki skok že pred leti, ko je dala na tržišče prvi popolnoma tranzistorizirani televizor lastne konstruk-
PROIZVODNJA TV-		SPREJEMNIKOV OD LETA 1957 DO 16.				6.1975
V TV	-PRŽAN					
LETO	TV-ČRNO	TV	TV	TV	TE 1,2	TE	TE
	BELI	COLOR	MINI POLUK		3,4,5	19
1975	1					
1958	103					
1959	1600					
1960	2.044					
1961	4.004					
1962	1.868					
1963	,638					
1964				1.963	11.517	-
1965	—				22.700	
1966	—				48.900	
1967	—				4.350	4.957
1968	—					23.851
1969	1.976					8.016
1970	9.717			—	—	_
1971	15.669					
1972	25.264	1.900	_ _	—	—	1 —
1973	29.386	3.286	5.523	—	—	—
1974	34,999	1.412	29.400	—	—	—
1975	15.510	767	6.256	2.142			
	142.779	7.365	41.179	2.142	1.963	87.467	36.824
skupaj:	TV 193.465		TE 126.254			
imata vgrajene širokopasovne zvočnike, in pa zvočne omarice OZ 25., 26.v 27,, ki imajo vgrajene lastne zvočniške kombinacije s srednje, nizko in visokotonskimi zvočniki.
Kot povsem nova izdelka se pojavljata lijačni zvočnik in alarmni sistem. Permanentno dinamični zvočnik ZP 80 je lijačna izvedba 8 W zvočnika. Namenjen je za ozvočenja, frekvenčno območje je 500 -3500 Hz, občutljivost 160 dB/W, nazidne impedance 4,8 in 16 Ohm.
Alarmni sistem AS 12 je namenjen predvsem za varovanje avtomobilov. Sestavlja ga elektronska sirena, stikalo za vklop, stikalo za pokrov prtljažnika, ali motorja, priključne žice in kabelske spojke. Sama elektronska sirena je povsem tranzistorizirana naprava brez gibljivih delov, ki bi se lahko obrabili. Pred vremenskimi vplivi je elektronski generator zalit v plastično maso, troblja in ohišje pa so iz poliranega in eloksiranega aluminija. Deluje tako, da omogoči lastniku nemoten vstop in izstop iz avtomobila, dočim nezaželenim to onemogoča. Je izredno prodorna in glasna, za delovanje pa porabi nekajkrat manj energije kot standardne elektromehanske sirene. Ima frekvenčni obseg 600 - 1050 Hz z trajanjem frekvenčnega obsega 0,5 sec, z napajalno napetostjo 12 V (akumulator), porabo toka 1 - 1,5 A.
cije Minirama. Za njim pa se je odločila povsem opustiti proizvodnjo vseh televizorjev s klasičnimi elektronkami. Danes so v prodaji že štiri vrste televizorjev v čisti polprevodniški tehniki, kar je zelo popestrilo izbiro na tržišču.
Na splošno tovarna sledi intencijam svetovnih firm, zlasti ker so vsi njeni izdelki industrijsko oblikovani.
Za prihodnje namerava tovarna še razširiti proizvednjo televizorjev, posebno v barvni tehniki in povečati proizvodne kapacitete za celotno video informatiko. Na področju akustike bo tudi razširila program gramofonskih setov po sortimentu in količini in naredila več, zlasti zvočnikov in zvočnih omaric.
Nova proizvodnja, ki jo sedaj uvaja, je proizvodnja alarmnih sistemov, med njimi kot. prva alarmna protivlomna naprava za avtomobile. S temi izdelki bo tovarna posegla tudi v izvoz."
In končno - razširila -bo tudi kooperacijo na področju proizvodnje električnih brivnikov.
ISKRA
Številka 25-4. juUj 1975	1
Dvajset let Iskrinih filial
POLEG MNOGIH OBLETNIC PRAZNUJEMO LETOS V ISKRI TUDI LEP JUBILEJ - 20-LETNICO USTANOVITVE PRVIH FILIAL. O TEM SMO SE POGOVARJALI Z DIREKTORJEM TOZD DOMAČI TRG V ISKRA COMMERCE SIMONOM PRIMOŽIČEM.
KRATEK ZGODOVINSKI PREREZ
Iskra je že 1. 1955 prišla do dokončnega spoznanja, da jugoslovanskega trga ne bo mogla v zadostni meri obdelovati iz nekega centra, pa naj bo ta v Kranju, ali Ljubljani, ampak se bo morala kupcu bolj približati. Tako je pred dvema desetletjema odprla prve tri filiale — v Beogradu, na Reki in v Splitu.
Zanimivo je, da so imeli Iskra, IEV in Telekomunikacije do 1. 1961, torej še pred združitvijo, svoja predstavništva v mestih, kjer je bilo pač največ zanimanja za nakup njihovih iždelkov, vendar pa so že takrat ta predstavništva zastopala vsa tri podjetja. Še pred združitvijo v enotno Iskro so se omenjene organizacije poleg proizvodnega sodelovanja dogovorile tudi za enoten nastop na trgu. V mestu, v katerem je imelo predstavništvo eno podjetje, ga drugo ni odpiralo.
Poleg predstavništev se je kmalu pokazala potreba, da odpremo tudi servise in lastne industrijske prodajalne. Vzrok za to je bil v boljši in hitrejši preskrbi naših kupcev z nadomestnimi deli, hkrati pa tudi uveljavljanje izdelkov vseh treh - Iskre, IEV in Telekomunikacij.
Ne bo odveč, če povemo, da je imela slovenska elektroindustrija še pred 1. 1961, torej pred četrt stoletja, že izdelan enoten koncept za obdelavo trga, skupen nastop na trgu, delitev dela, in podobno. Med drugim je bilo takšno sožitje opaziti tudi v tem, daje predstavnik ene delovne organizacije sklepal posle za vse tri.
Po združitvi je takratni položaj terjal ustanovitev organizacije, ki bi skrbela za uresničevanje tržnih funkcij in tako je nastal PSO, ki je združeval vso komercialno dejavnost.
Z združitvijo in razširitvijo proizvodne dejavnosti v Iskri, se je pokazala še večja nujnost, da odpremo nova predstavništva, filiale, industrijske prodajalne in servise.
Če se sprehodimo še naprej po zgodovini nastanka in delovanja filial, pridemo do obdobja — takrat smo že delovali pod imenom Združeno podjetje Iskra - ko se je pri nekaterih zaradi nezavidnega gospodarskega položaja porodilo prepričanje, da moramo v Iskri varčevati predvsem pri filialah, torej na področju, v katerega bi morali takrat še več vložiti.
„Ker se nekateri v Iskri niso spoznali na tržni položaj," je poudaril direktor Primožič, „je bil takratni kolektiv PSO prisiljen znižati število predstavništev, s tem, pa tudi število strokovnjakov."
Po stabilizaciji tržnih razmer v državi je predhodnik Iskra Commerce ponovno začel širiti zastopniško maloprodajno in servisno mrežo, kajti rast proizvodnje je bila iz leta v leto večja, krog poslovnih partnerjev se je širil in
servisov. V teh dejavnostih je skupno zaposlenih okoli 750 delavcev.
KAKO BO S FILIALAMI V PRIHODNJE?
Takšen je le trenuten položaj, kajti prihodnost razvoja te trgovske mreže in specializacija obstoječih punktov sta trenutno še nejasna, saj se branžne dejavnosti še niso odločile za način vlaganja denarja v nadaljnji razvoj prodajne in servisne mreže.
Minula leta je IC, in še preje PSO, ves dohodek, ki ga je ustvaril, vkolikor ga ni vračal proizvodnim organizacijam, vlagal prav v trgovsko mrežo po Jugoslaviji. To je bilo gotovo zelo koristno in tudi odločilno, daje Iskrino ime postalo pojem v Jugoslovanskem prostoru.
L. 1972 je bil izdelan srednjeročni program vlaganja v razširitev teh dejavnosti. IC je ta načrt uspešno uresničeval, saj je bil kot specializirana organizacija upravičeno prepričan v nujnost takšne politike na domačem trgu, kot vse kaže pa nove branže nimajo posluha za kaj takšnega.
Direktor Simon Primožič je v zvezi s tem dejal naslednje: V bližnji prihodnosti skoraj ni nobenih možnosti, da bi uresničili zastavljeni plan. Sedanja oblika organiziranosti na domačem trgu ne daje nobene možnosti za takšna vlaganja, branže, pa za uresničevanje programa za zdaj še ne kažejo nobenega zanimanja."
Takšno stališče posameznih industrij je gotovo v nasprotju z željami nas vseh, da bi Iskra še bolj okrepila svoj položaj v Jugoslaviji. Vse že tako kaže, da nekateri zaradi dreves ne vidijo gozda, ne vidijo pa tudi hude •konkurence, ki komaj čaka, da naredimo kakšno napako. Že tako ali tako ni vse kot bi moralo biti...
PRESLABA POVEZANOST PROIZVODNJA - TRG
V vsem tem obdobju, odkar smo odprli predstavništva, je čutiti slabo povezanost med proizvodnimi organizacijami in filialami. Po 20. letih še vedno ne znamo biti disciplinirani, ne znamo presoditi vloge in pomena te mreže. Nekatere branže še vedno v nekem smislu ignorirajo že zdavnaj preizkušene in dobro utečene Iskrine tržne poti preko obstoječih filial.
Vsem nam mora biti jasno, da se posamezne gospodarske regije dokaj razlikujejo med seboj, zato mora biti tudi naš pristop do kupcev od regije do regije drugačen. Človek dobi občutek, da orožja, ki ga imajo branže v regionalni organizaciji, ne znajo zadosti izkoristiti in prihaja do nerazumljivega položaja, ko morejo pobude in nasveti teči ravno v obratni
V Prištini imamo za prodajalno in servis lepe in funkcionalne prostore, le preveč oddaljeni so od centra.
vse manj možnosti je bilo, da bi trg obvladali samo iz nekega središča.
Danes ima ZP Iskra že 14 filial in to v vseh večjih gospodarskih središčih, 23 lastnih prodajaln in 32
ISKRA
Številka 25-4. julij 1975
smeri: iz filial v branže,, namesto iz branž preko filial na trg.
Prodajna pohtika, ki jo je zdaj čutiti po nekaterih branžah, ni usklajena z regionalno organiziranostjo, tako da prihaja do izredno zamotanih položajev v odnosu do kupcev, hkrati pa ustvarja splošen vtis, da Iskra ni zadosti organizirana in da nima enotne politike nastopanja na trgu.
KAJ TRENUTNO ŽELIJO BRANŽE?
V	primeru, da posamezna branža dobro prodaja kakšen izdelek, ga hoče sama razporejati na tržišču ne da bi se posvetovala s strokovnjaki TOZD Domači trg. Takrat, ko kakšen izdelek „ne gre", pa dobijo filiale po nosu, češ, niste učinkovite, zakaj vas sploh imamo in podobno. S takšnim načinom poslovanja nastaja vzdušje, ki vsekakor ni v duhu sodelovanja, kajti, konec koncev smo v celotnem proiz-vodnotržnem procesu vsi zadolženi, da zadovoljimo kupca in s tem omogočimo Iskri nadaljnjo rast in ugled kot soUdne, organizirane proizvodne poslovne organizacije.
DELO FILIAL
Od prvih treh filial pred 20. leti se je njihovo število v tem obdobju precej povečalo: zdaj imamo filiale domala že v vseh večjih mestih — Ljubljani, Mariboru, Reki, Zagrebu, Splitu, Beogradu, Sarajevu, Skopju, Novem Sadu, Titogradu, Nišu, Banja Luki, Osijeku, Prištini in Tuzh.
V	določeni regiji združuje filiala vse dejavnosti ki so potrebne za normalno poslovanje, torej vse od predstavništva preko _ velike in male prodaje do servisiranja in vzdrževanja.
V Osijeku je naša trgovina v strogem centru in zelo lepo urejena.
Vsaka izmed Iskrinih filial ima po gospodarskem načrtu za vse svoje dejavnosti načrtovano zadolžitev glede na razvejanost gospodarstva v tamkajšnji regiji. Glavna dejavnost filial je ta, da opravljajo akvizicijo, sklepajo pogodbe in zaključnice, vsklajujejo prodajno politiko, nadalje redno in preventivno vzdržujejo izdelke profesionalnne tehnike, servisirajo izdelke široke potrošnje in podobno.
Poleg teh osnovnih dejavnosti morajo imeti navezane stike z večjimi ah manjšimi kupci (trgovskimi ah proizvodnimi podjetji), sodelujejo ah organizirajo prodajne akcije, nastopajo na sejmih, skušajo vplivati na reklamiranje naših izdelkov, zbirajo in posredujejo tržne informacije in podobno. Dela imajo torej čez glavo.
PROBLEM FILIAL
Iz pogovora z nekaterimi direktorji in predstavniki filial ter z direktorjem Simonom Primožičem izhaja, da se naše filiale dnevno srečujejo predvsem z vprašanji tržnega položaja ter s problemi, nastalimi zaradi slabe obveščenosti, ki je plod zelo slabe povezanosti med branžami in filialami.
Tržni položaj je vsekakor tisti barometer, ki narekuje tempo vsake filiale: če je konjuktura, se ubada predvsem s problemom slabe založenosti, z negodovanjem kupcev in poslovnih partnerjev, če pa je tržni položaj slabši, se skladišča polnijo, tovarne zahtevajo, da filiale prodajo ... in tako so vedno razpete med dvema ognjema — med trgom in branžami.
Vedno so izpostavljene kritikam najsi bo to trga ah branž. Nikoli ni nikomur vse pogodu, zato je reševanje te njihove problematike izredno težavno.
Notranje težave samih filial so podobne težavam, s katerimi se srečuje takorekoč vsak kolektiv. V naših filialah je zaposlenih povprečno 60 ljudi - največja je v Beogradu, najmanjša pa v Titogradu. Težave so v veliki meri odvisne tudi od posebnosti in značilnosti posameznih območij, kjer imamo filiale, so pa seveda seštevek težav, na katera, naletijo predstavništva, trgovine in servisi.
Tudi filiala in trgovina v Skopju sta v tesnih prostorih, vendar dokaj utečeni.
DELO INDUSTRIJSKIH PRODA JALN
V želji, da bi se kar najbolj pribit žah kupcu, je Iskra odprla že številu* lastne trgovine, ki so se pokazale kd izredno uspešne. Skupno jih imamd zdaj 23, in sicer tri v Beogradu, ni Reki, v Sarajevu, dve v Skopju, Zagrebu, Splitu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Prištini, Titogradu, * Banja Luki dve, Osijeku, Kosovski Mitroviči, Izoh, Pulju,'Nišu, Doboju i|,| Zaječaiju.
Industrijske prodajalne se srečujejo z nekaterimi težavami, ki jih oviraj0 pri še uspešnejši prodaji Iskrinih iZ' delkov. Največ kritike je bilo izrečen* na račun slabih prostorov, kadrovsk* problematike in založenosti. Mnog* Iskrine trgovine delujejo v nič kaj preveč uglednih stavbah, daleč od središča mesta, prostori niso vredni Iskrinega imena, primanjkuje strokovno podkovanih prodajalcev, zalog0 pa so mnogokrat v nasprotju s p0-; vpraševanjem. Če gre kakšen izdelek dobro v promet, ga ponavadi dobij0 premalo, če pa ga ne morejo prodati, leži v skladiščih, tovarne pa jim p0-gosto pošljejo še nove količine teg3 blaga.
Problematika prodajnega dela fili^ je predvsem v stikih med branžami ^ filialami, saj je izmenjava informacij na tej relaciji več kot pomanjkljiva-Znano je, da nimajo v zadostnih količinah prospektnega materiala, medsebojno obveščanje je minimalno. Na Iskra Commerce pravijo, da je korespondenca, ki je bila v začetneti1 obdobju vzorna, praktično zamrla.
PRIHODNOST FILIAL
Ob vseh teh uspehih pa tudi teža; vah in problemih nikakor ne bi smel1 biti pesimistično razpoloženi gled° prihodnosti filial, pa čeprav zdaj 30 nismo našli poti za Iskrin nadaljuj1 uspešni prodor na jugoslovansko trži' šče.
Direktorja TOZD Domači trg Pj1 IC Simona Primožiča smo poprosili’ naj nam pove, kje vidi možnost z3 rešitev težav in kje prihodnost tež? našega omrežja, ki je ogromno prl’ spevalo pri rasti in uspehih celoti?1' Iskre. „Mislim, da prihodnost naša1 filial sploh ni vprašljiva. So tako p°j treben sestavni del Iskre kot skor3J sama proizvodnja. Rešitev vidim tem, da vsaka dejavnost znotraj zdru; ženega podjetja pa tudi ljudje salti1 dokončno le spoznajo, daje le celptu Iskra tisti močan faktor, ki lahko vpU' va na trg. Kakršen koli poskus drU' gačnega obnašanja na trgu ah celo sami Iskri, bo negativno vplival u3 celoten kolektiv, škodoval pa nam 1,0 tudi v odnosih s partnerji. Zavedatise moramo, da so ti partnerji ekonomski povezani s celotnim procesom Iskriti dejavnosti. Ne smemo pozabiti, d smo prodah že nešteto naših izdelk°v’ za katere moramo skrbeti še naprej, f to ne samo zaradi zakonskih obvez nosti pač pa tudi zaradi Iskrine prl' hodnosti.
Vsak Iskraš mora dokončno spo' znati, da je moč v slogi in da b°st medsebojno spoštovanje in pravičn. priznanje dela vsakomur med narti omogočila vsem Iskrinim delavce lepšo prihodnost.	Lado Drob0
DELO SERVISOV
Morda najprej dogodek, ki me je kot Iskraša precej prizadel, hkrati pa je tudi vplival na to, da sem želel čimprej razčistiti s problematiko servisiranja Iskrinih izdelkov.
Prijatelj v Novem mestu je kupil nov televizor. Pričakoval sem, da se bo odločil za Iskrinega, pa se ni. V opravičilo mi je poudaril, da je v Novem mestu javna tajnost, da je servisiranje Iskrinih izdelkov pri njih pod kritiko, ter da ljudje čakajo na popravilo Iskrinih televizorjev po več tednov.
Njegove trditve nisem preverjal, bojim pa se, da je res tako. Prijatelj se je odločil za televizor konkurenčne firme, ki ima v Novem mestu vzgledno servisno delavnico. Resda se mu je televizor po najinem pogovoru že pokvaril, toda popravili so mu ga v dveh dneh.
K temu dogodku verjetno ni treba drugega zapisati kot to: konkurenca že ve kaj dela ...
K sreči pa slika Iskrinih servisov le ni tako črnogleda. V Jugoslaviji imamo 32 servisnih delavnic, ki skušajo po najboljši volji in moči ustreči potrošnikom.
Servise imamo v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Sežani, Izoli, Zagrebu, v Beogradu dva, Sisku, Varaždinu, Sphtu, Šibeniku, Dubrovniku, Reki, Pulju, Prištini, Nišu, Osijeku, Slavonskem Brodu, Banja Luki, Titogradu, Kraljevu, Zaječarju, Novem Sadu, Zrenjaninu, Sarajevu, Tuzh, Mostarju, Doboju, Zenici, Škopju in Ohridu.
PROBLEMATIKA SERVISOV
O tej problematiki smo v našem tedniku že pisah, podatke pa smo takrat dobili na servisu v Rožni dolini v Ljubljani, Prepričani smo, da so problemi drugih servisov podobni, ti pa so: prostorska utesnjenost, pomanjkanje kadrov, strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje znanja, pomanjkanje servisno—tehnične dokumentacije in strokovnih informacij, ena glavnih težav pa je preskrba z rezervnimi deli. Nekatere tovarne žal mislijo, da je vsega konec, ko izdelek zapusti proizvodno dvorano.
XI. LETNE ŠPORTNE IGRE V NOVEM MESTU
V znamenju množičnosti in hude športne borbenosti
Gostoljubno Novo mesto je bilo v Za letošnje igre je značilno zlasti dneh od 27. do 29. junija letos, v	to, da so bile doslej najštevilnejše, saj
zgodovini Iskrinih letnih Spornih iger	je, vključno predtekmovanja v nogo-
že drugič gostitelj blizu 1.500 šport-	metu, na njih sodelovalo blizu 1.700
nic in športnikov iz vseh TOZD zdru-	športnikov, pri moških v devetih, pri
ženega podjetja. Po vrsti so bile to že	ženskah pa v šestih športnih discipli-
enajste letne športne igre in hkrati	nah.
zadnje, organizirane po sistemu, ka- Novomeščani so se potrudili, kar se kršen je veljal doslej. Kako bodo orga-	je le dalo, da bi bila vsa ta številna
nizirane naslednje športne igre, kate-	tekmovanja čim bliže, vendar se kljub
rih organizacijo so prevzeli v TOZD	temu to ni posrečilo v celoti, kajti
|	Upori v Šentjerneju, bo glede na novo	prav soboto in nedeljo so bile hkrati z
branžno organiziranost odločila komi-	našimi tudi športne igre slovenskih
sija za šport. Organizacija letošnjih	obrtnikov in tako so bila razpoložljiva
k	letnih športnih iger je bila v rokah	športna igrišča dodobra zasedena in je
|	požrtvovalnih športnih delavcev novo-	z nekaterimi tekmovanji bilo treba
meške TOZD Napajanja v Industriji za	bolj v okohco. Tako so na primer naše
avtomatiko.	kegljačice tekovale na tristeznem ke-
I Duša tehnične izvedbe iger je bil gljišču v Mirni peči, del košarkarskih Franc Cotič, dolgoletni Iskraš, ki je že in rokometnih tekem moških in žensk |	v Kranju, brž po vojni organiziral prve	pa je potekal celo v Šentjerneju.
I	športne igre v Iskri, na katerih je tedaj Organizacija športnih iger je bila
1	sodelovalo okrog 1.000 mladih delavk	dobra, čeprav ne čisto brez drobnih
I	in delavcev, v raznih športnih disci-	spodrsljajev, kot najbrž nikjer ne.
™ plinah.	Toda v danih možnostih in spričo še
drugih tovrstnih prireditev v istem času ter le peščice entuziastov, ki so se lotili organizacije tako zahtevnih in obsežnih iger, kot so naše, so organizatorji storili največ, kar so mogli. Da pa morda kje le ni šlo vse tako, kot bi si želeli, je najbrž del krivde tudi na samih športnikih, ki se niso ravnali po navodilih v uradnem biltenu. To zlasti velja za nekatere, ki so povzročili motnje v poteku tekmovanj s svojim poznim, ali celo prepoznim prihodom na posamezna igrišča.
Velja katero reči tudi na rovaš propagande za naše igre — bila je za spremembo precej boljša kot smo je vajeni, saj ni manjkalo Iskrinih zastav, znakov, transparentov in ličnih kažipotov, kar vse je pripomoglo do bolj slavnostnega vzdušja v tekmovalnem Novem mestu.
Letošnje igre so pokazale viden napredek v kakovosti nekaterih športnih zvrsti. Zlasti veliko domačih gledalcev so privabila tekmovanja v košarki in rokometu, pa seveda finalni obračun nogometašev. Poudariti pa je treba, da so številni naši športniki in športnice to pot nastopali v novih dresih, kar je nov dokaz, da v nekaterih naših organizacijah resnično dobro skrbijo za športno dejavnost in jo vsestransko omogočajo.
Otvoritveni ceremonijal je bil na rokometnem igrišču na Loki. Za spremembo so mu prisostvovali malone vsi športniki, razvrščeni za napisnimi tablami, ki so jih nosili najmlajši iz Novega mesta. Športnice in športnike so pozdravili nekateri govorniki, direktor TOZD Napajanja, katere športni delavci so imeli na skrbi organizacijo iger, pa je po pozdravu zbranih špornikov igre odprl in vsem sodelujočim zaželel obilo športne sreče in tovariškega boja za naslove najboljših.
Športniki so se nato razbežali na številna prizorišča njihovih zagrizenih obračunov, ki so trajala do pozno v sobotni večer. Seveda so pri tem vodili balincarji, ki so na igrišču vztrajali celo do polnoči, da bi tako svoja tekmovanja lahko pravočasno zaključili do poldneva v nedeljo, ko so besedo povzeli obračunovalci točk in uvrstitev, ki so svojo nalogo hitro in solidno opravilf do 16. ure, ko je v motelu na Otočcu sledila zaključna slovesnost ob letošnjih športnih igrah Iskre.
Čeprav je bilo na kegljišču na Loki, kjer so se borili kegljači, lepo napisano geslo: „Športnikom želimo obilo športne sreče in športnega obna-šanja“, ne moremo trditi, da so se prav vsi ravnali po tem. Športne sreče res ne more biti deležen vsak nastopajoči tekmovalec, toda lahko pa bi se vsakdo, če je zares športnik, športno vedel in še zlasti, kadar doživi poraz, ali slabši uspeh, ne pa, da z nešportnim nastopanjem skuša dati duška svoji užaljeni veličini. K sreči ta kritična pripomba velja le za nekatere redke izjeme, ki se ne znajo prav obvladati.
No, na splošno smo lahko zadovoljni z letošnjimi igrami, tako po sami udeležbi, kakor tudi po njihovem poteku in doseženih rezultatih ter ob spoznanju, da je leto za letom več, tako športnikov, kot še zlasti športnici* ki se v naših kolektivih ukvarjajo s to, ali ono športno disciplino. Naše športne igre prav gotovo sodijo med najbolj množične sindikalne športne prireditve, zato je prav, da jih gojimo in jim damo veljavo in tudi prepotrebna sredstva, pri čemer pa naj poudarimo zlasti stalno prisotno skrb , da bi tudi za tako obsežno in zahtevno prireditev porabili čim manj denarja.
Po končanih dvodnevnih tekmovanjih so se športniki Iskre zbrali v motelu na Otočcu. Lahko z zadovoljstvom zapišemo, da so za spremembo tudi na zaključni slavnosti manjkali le redki, kar doslej ni bil primer. Z navdušenjem so prisotni spremljali pozdravne besede govornikov in z navdušenjem ploskali vsem, ki so si v teh športnih tekmovanjih priborili uvrstitev na prvih treh mestih.
Za najboljše ekipe v posamezni športni disciplini so bile letos na voljo lične plakete, za najboljše posameznike pa kolajne, medtem ko so najboljše ekipe v generalni uvrstitvi: ekipa Elektromehanike, EMO Celje in Iskra Commerce prejele pokale.
Odbojkarji Elektromehanike so spet poželi zmago.
Prav neugnane so bile kegljačice, ki so svoje znanje in moč preizkušale na tristeznem kegljišču v Mirni peči.
Iz Novega mesta smo odšli zadovoljni, da smo spet preživeli bogato športno prireditev, ki nam je dala dovolj športnega užitka, prijetnih srečanj in tovariškega tekmovanja. Tako vsi govorniki, kot tudi športniki so se razšli z_ željo: Na svidenje prihodnje leto v Šentjerneju!
Tehnični
rezultati
Generalni vrstni red: 1. Elektromeha-nika 1.275, 2. EMO 1.055, 3. Iskra Commerce 1.050, 4. IRI 1.015, 5. Avto-elektrika 980, 6. Aparati 930, 7. Avtomatika 775, 8. Usmerniki 685, 9. Polprevodniki 665, 10. Sprejemniki 610, 11. IEZE 575, 12. Naprave 525, 13. Elektromotorji 480, 14. Instrumenti 475, 15. Kondenzatorji 280, 16. IGA 260, 17. ZMAJ 230, 18. Elektronika 200, 19. Orodjarna 145, 20. TIO 85, 21. CAOP 45, 22. Antene 45 točk.
EKIPNO:
Nogomet: 1. IRI, 2. EMO, 3. Elektrome-hanika, 4. Aparati, 5. IEZE, 6. Avtoelek-trika, 7. I.C., 8. Usmerniki, 9. Orodjarna,
10.	Elektromotorji, 11. Avtomatika, 12. Polprevodniki, 13. Instrumenti, 14. Naprave - Odbojka: ženske: 1. Sprejemniki, 2. EMO, 3. Avtoelektrika, 4. I.C., 5. IRI, 6. Elektromehanika - Odbojka moški: 1. Elektromehanika, 2. I,C., 3. Avtoelektrika, 4. Usmerniki, 5. Avtomatika, 6. EMO, 7. Sprejemniki, 8. IRI, 9. Naprave, 10. TGA,
11.	Aparati, 12. Polprevodniki - Košarka: ženske: 1. Polprevodniki,2. Elektromehanika, 3. Aparati, 4. IRI - Košarka: moški: 1. Elektromehanika, 2. Aparati, 3. IRI, 4. I.C., 5. Instrumenti, 6. Sprejemniki, 7. Kondenzatorji, 8. IEZE, 9. EMO, 10. Naprave, 11. Avtoelektrika, 12. Usmerniki,
13.	Polprevodniki, 14. Avtomatika -Rokomet: ženske: 1. Elektromotorji, 2. Elektromehanika, 3. Avtoelektrika, 4. Usmerniki, 5. IEZE, 6. Naprave, 7. EMO, 8. I.C., 9. Avtomatika -Rokomet: moški: 1. Elektromehanika, 2. IRI, 3. EMO, 4.
Avtomatika, 5. Elektromotorji, 6. Polprevodniki, 7. I.C., 8. IEZE, 9. TGA, 10. Avteelektrflca — Kegljanje: ženske: 1. Avtoelektrika 1. 417, 2. Aparati 1.395, 3. Instrumenti 1. 389, 4. Elektromehanika 1.386, 5. Avtomatika 1.368, 6. Elektromotorji 1.328, 7. I.C. 1.324, 8. Usmerniki 1.323, 9. Kondenzatorji 1.209, 10. Elektronika 1.200, 11. Sprejemniki 1.197, 12. CAOP 1.137, 13. IRI 1.112, 14. EMO 1.088, 15. TGA 1.073 kegljev - Kegljanje moški: 1. EMO 2.576, 2. Elektromehanika 2.575, 3. IRI 2.526, 4. I.C., 2.446, 5. Aparati 2.428, 6. Usmerniki 2.384, 7. Instrumenti 2.381, 8. Avtoelektrika 2.333, 9. Polprevodniki 2. 330, 10. Elektromotorji 2.303, 11. TIO 2.223, 12. ZMAJ 2.219, 13. Avtomatika 2.218, 14. Elektronika 2.189, 15. Kondenzatorji 2.175, 16. Naprave 2.152, e17. IEZE 2.148, 18. Orodjarna 2.011, 10. TGA 1.995 kegljev - Strelja-nje-ženske: 1. EMO 423, 2. Sprejemniki 412, 3. Elektromehanika 379, 4. Usmerniki 357, 5. ZMAJ 341, 6. Polprevodniki 253, 7. Instrumenti 213,8. IRI 212, 9. I.C,. 198 krogov - Streljanje:moški: 1. Elektromehanika 720, 2. Avtoelektrika 701, 3. EMO 676, 4. IRI 670, 5. Polprevodniki 654, 6. Aparati 648, 7. Orodjarna 613, 8. Avtomatika 611, 9. Sprejemniki 599, 10. Kondenzatoiji 569, 11. ZMAJ 540, 12. Instrumenti 528, 13. Elektromotorji 513,
14.	Usmerniki 504, 15. Naprave 490, 16. IEZE 455, 17.I.C. 453, 18. TGA 391, 19. Elektronika 379 krogov — Namizni tenis: ženske: 1. Avtomatika, 2. IRI, 3. I.C., 4. EMO, 5. Aparati, 6. Avtoelektrika, 7. IEZE — Namizni tenis: moški: l.Elektromehani-ka, 2. EMO, 3. Aparati, 4. Naprave, 5. Instrumenti, 6. Elektromotorji, 7. I.C. 8. IEZE, 9. Avtomatika, 10. Usmerniki, 11. Avtoelektrika, 12. IRI, 13. Polprevodniki, 14. Kondenzatoiji, - Balinanje:!.Naprave, 2. Aparati, 3. Avtomatika, 4. I.C., 5. Elektromehanika,6. Sprejemniki, 7. Avtoelektrika, 8. Usmerniki, 9. IEZE, 10. Polprevodniki, 11. TGA, 12. Antene, 13. Elektronika - Šah: 1. I.C., 2. Aparati, 3. Avtomatika, 4. Sprejemniki, 5.IRI, 6. Avtoelektrika, 7. Elektromehanika, 8. EMO, 9. Naprave, 10. ZMAJ, 11. Polprevodniki, 12. IEZE, 13. TGA, 14. TIO, 15. Kondenzatorji, 16. Usmerniki.
(Nadaljevanje na 8. strani)
V znamenju množičnosti in hude športne borbenosti
(Nadaljevanje s 7. strani)
POSAMIČNO:
- KEGLJANJE: ŽENSKE
1. Miklavčič, Aparati, 393; 2. Adamič CAOP 377; 3. Dalmacija,Usmerniki 373; 4.
Šrot,-EMO, 441 kegljev; 11. Rajgelj, —Elektro mehanika, 12. Šuštaršič, —1RI, 13. Košmerl, —Usmerniki, 14. Vovk, —IC,
15.	Novak, -Aparati, 16. Kramar, -Polprevodniki, 17*. Sever, -Aparati, 18. Barbič, -Usmerniki, 19. Karantar, -Instrumenti, 20. Vincek, -Polprevodniki, 21. Pogačnik,
prevodniki, 88. Lotrič, -Elektromotorji, 89. Kos, -TGA, 90. Viaitič, -Elementi, 91. Bregar, -Elementi, 92. Burjak, -Elektronika, 93. Pustavrh, -Orodjarna, 94. Rezinger, -Elektromotorji, 95. Šušteršič, —TGA, 96. Hren, —Polprevodniki, 97. Bahor, -Kondenzatoiji, 98. Jazbec, -Elektronika, 99. Bolta, -ZMAJ, 100. Dolenc, -TGA, tol. Miklič, -IEZE, 102. Lukič, -IEZE, 103. Rijavec, -TIO, 104. Kuralt, -TGA, 105. Drčar, -Zmaj, 106. Prestern, -Orodjarna, 107. Buden, -TGA, 108. Jakše, -Kondenzatorji, 109. Jereb, -Elektronika, 110. Bačevnik, -Naprave, 111. Burger, -Avtomatika, 112. Bajc, -Naprave, 113. Sraj, -TGA, 114. Zvonar, —Orodjarna.
- STRELJANJE: ŽENSKE:
1. Trup, —EMO, 160; 2. Kurat, —Sprejemniki, 153; 3. Oblak, Elektromehanika, 150; 4. Novak, -Usmerniki 138; 5. Ber- . ne tič, -Sprejemniki, 136; 6. Prevoršek, -EMO, 136; 7. Bogataj, -Elektromehanika 130, 10. Kveder, -EMO, 127 krogov; 11. Krister, -ZMAJ, 12. Kjuder, -Sprejemniki, 13. Peternelj, —Elektromehanika, 14. Kokolj, -Instrumenti, 15. Tkalec, —ZMAJ,
16.	Vlikčevič, -Usmerniki, 17. Pavlovič, -Usmerniki, 18. Jarc, —I.C., 19. Kozin, -ZMAJ, 20. CEGNAR, -Elektromehanika, 21. Klopčič, -Polprevodniki, 22. Savin, -IRI, 23. Rohinc, -Elektromehanika, 24. Petek, -Instrumenti, 25. Zupan, -Polprevodniki, 26. Biogoj, -IRI;, 27. Gašparut,
Pokali za najboljše ekipe v generalni uvrstitvi: Jože Meden je prejel pokal za drugo uvrščeno ekipo Iskra Commerce Niko Drinovec z zmagovalnim poka-bm za ekipo Elektro mehaniko in s pokalom za doseženo tretje mesto solidnim športnikom EMO Celje.
—Kondenzatorji, 43. Munda, —I.C., 44. Ralič, -Avtomatika, 45. Tavčar, -Sprejemniki, 46. Lamrovski, -Naprave, 47. Tratnik, —ZMAJ, 48. Lužar, —Usmerniki,
Strelsko tekmovanje, tako pri ženskah, kot pri moških, je bib zeb množično.
Čemoč, Aparati, 370; 5. Špiclin, Avtomatika, 370; 6. Mrakič, Avtoelektrika 366; 7. Šparovec, Elektromehanika, 365; 8. Zore, Instrumenti 364; 9. Marinič, Avtoelektrika 361; 10. Zadravec, Elektromeh., 359; 11.
—Elektromotorji, 22. Rotar, -Avtoelektrika, 23. Slabšek, -Polprevodniki, 24. Grmič, -Elektromehanika, 25. Strelec, —IRI, 26. Penko, -Aparati, 27. Šimigoj, -Avtoelektrika, 28. Žibet, -Instrumenti, 19. Potočnik, -Elektromehanika, 30. Kapelj, -IC, 31. Lampič, -Naprave, 32. Konc, -Instrumenti, 33. Jazbec, -Elektronika, 34. Kumše , -Instrumenti, 35. Urbas, -IC, 36. Mohorič, -Elektromotorji, 37. Slatnišek, -IRI, 38. Ravnič, —Aparati, 39. Košir, -Usmerniki, 40. Pehar, -IC, 41.
V košarki pri moških so številni gledalci lahko spremljali zanimive in borbene tekme, manjkab pa tudi ni presenečenj, zlasti na vrhu lestvice.
Čoš, I.C.,12. Majstorovič, Instrumenti; 13. Rupnik, Avtoelektrika, 14. Baškovč, Usmerniki, 15. Podgornik, Kondenzatorji; 16. Jelenc Elektromotorji; 17. Mahkovic, Aparati; 18. Janžekovič, Avtomatika;19. Štrukelj, Avtoelektrika, 20. Pogačnik, 21. Mohorič, Elektromotoiji, 22. Doljak, I.C., 23. Rihar, Elektronika, 24. Milič, Sprejemniki, 25. Dežman, Instrumenti, 26. Ivanetič, Elektromehanika, 27. Biogoj, IRI, 28. Jelenc, Elektromotorji, 29. Pavič Elektromehanika, 30. Žvab, Avtomatika, 31. Setnikar, Sprejemniki, 32. Udovč, Avtomatika, 33. Kogovšek, Elektronika, 34. Lampe, Usmerniki, 35. Zubalič, I.C., 36. Gače-ša TGA, 37. Isajlovič I.C., 38. Markelj, Elektromotorji, 39. Brine Kondenzatorji, 40. Šraj, TGA, 41. Trpin, Kondenzatorji, 42. Pirjevec, Sprejemniki, 43. Kovačič, EMO, 44. Rešek, EMO, 45. Guzelj, TGA, 46. Grum, EMO, 47. Rožnik, Elektromehanika, 48. Kranjc, CAOP, 49. Resnik, Aparati, 50. Artač, Usmerniki, 51. Oblak, IRI, 52. Grofelnik, IRI, 53. Petek, CAOP, 54. Tesari, Kondenzatorji, 55. Trček, Elektronika, 56. Ban, Sprejemniki, 57. Ložar, IRI, 58. Szabo, EMO, Crček, CAOP, So. Hajn-rihar, TGA.
MOŠKI: KEGLJANJE:
1. Bregar, -Elektromehanika, 484; 2. Vanovšek, Emo, 462; 3. Žnidaršič -IC, 452; 4. Čerpič -Iri, 452; 5. Konči-na,-Zmaj, 450; 6. Okoren, -IRI 449; 7. Planinc, ^-Elektromehanika 447; 8. Lapan, -EMO 446; 9. Brglez -EMO, 443; 10.

Za nogometom doslej je primat v športnih nesoglasjih letos prevzel rokomet, sicer dokaj kakovostna športna zvrst v Iskri
49. Burger, -Instrumenti, 50. Jankovič, -Sprejemniki, 51. Žboger, -Kondenzatoiji, 52. Železnik, —Elektronika, 53. Zupančič, -IEZE, 54. Razinger, -Elektromotorji, 55. Bučar, -Usmerniki, 56. Prešeren, -Naprave, 57. Šober, -I.C., 58. Kemperle, -Elektromotorji, 59. Dežutelj, -Naprave, 60. Zajc, -Instrumenti, 6 L Šerent, -Usmerniki, 62. Novak, -Usmerniki, 63. ŠtikUj, -TGA, 64. Bujič, -IEZE, 65. Šilar, -TGA, 66. Šmid, -I.C., 67. Planinc, -Instrumenti, 68. Tratnik, -Elektromotoiji, 69. Maksimovič, —Naprave, 70. Kozlevčar, -ZMAJ, 71. Šelesnik, -Elek-tronBca, 72. Smrtnik, -Elektronika, 73. Štuhec, -I.C., 74. Gjerkeš, -IEZE, 75. Tominc, —ElektronBca, 76. Koren, -TGA;
-NAMIZNI TENIS - ŽENSKE:
1. Novak Ljuba, -Elektromehanika, 2.Novak Tončka, -Elektromehanika, 3. Jančar, -IRI, 4. Janžekovič, —AvtomatBca, 5. Koglot, -Avtoelektrika, 6. Šterk, —I.C., 7. Benčič, -IEZE, Vahčič, -I.C.;
-NAMIZNI TENIS: MOŠKI:
1. Kerštajn, -Elektromehanika, 2. Trček, -Elektromehanaca, 3. Pogačnik, -Elektromehanika, 4. Lorger, -EMO, 5. Krnc, —I.C., 6. Gale, —I.C., 7. Pogačar, -Elektromehanaca, 8. Burazin, -Instrumenti.	J	C "
Semiške kegljačice so se morale zadovoljiti z devetim mestom, z razliko 208 kegljev za zmagovalkami iz Avto-elektrike.
-Polprevodnaci, 28. Krpan -I.C., 29. Gro-felnBc, -IRI,30. Mlinarič, -I.C., 31. Tomšič, -Instrumenti.
-STREUANJE - MOŠKI:
1. Peternelj, —Elektromehanika 187; 2. Roznam, -Elektromehanaca, 181; 3. Štraj-her, -EMO, 180, 4. Lombar, -Elektromehanaca, 179; 5. Hrobav, 177; 6. Ravbar, 177; 7. Skrt, -vsi Avtoelektrika, 177; 8. Hartman, -IRI, 176; 9. Naglič, -Elektromehanaca. 173; 10. Snoj, -Orodjarna, 171 krogov; 11. Petrič, -£MO, 12. Čermelj, -Avtoeletrika, 13. Jeglič, -Aparati, 14. Radej, -IRI, 15. Iglič, -Polprevodnaci, 16. Peternelj, -Avtomatika, 17. Rupnac, -Polprevodnaci, 18. Vanovšek. -EMO, 19. Ljubič, —Sprejemnad, 20. ŽerovnBc,
Finalna srečanja v nogometu je vodila sodniška trojica — en zvezni in dva republiška sodnika.
Balincarji so tudi to pot zastavili prvi, že v petek, a kljub temu končali kot zadnji v borbi za dragocene točke.
Kemperle, -Elektromotorji, 42. Štefanič,
-Avtoelektrdca, 43. Petrič, -Elementi, 44.
Cotič, -Usmernad, 45. Rožnik, -Elektro-ndca, 46. Šprajcar, -Kondenzatorji, 47.
Gregorčič, -EMO, 48. Vrhovnik, -Naprave, 49. Jamšek, -Aparati, 50. Lešek,
-EMO, 51. Udir, -Instrumenti, 52. Ješe,
-TIO, 53. Prezelj, - Elektromotorji, 54.
Doljak, -Avtomatika, 55. Sajevec, -Elektromehanaca, 56. Kelih, -TIO, 57. Cukrov,
-Avtomatika, 58. Žirovnik, -Avtomatika,
59. Bilodžerič, -Aparati, 60. Simčič,
-IRI, 61. Pulič, —Avtoelektrika, 62.
Omejc, -Naprave, 63. Gros, -TIO, 64.
Macele, -Kondenzatorji, 65. Zdešar,
—Elektrondca, 66. Mohar, — AvtomatBca,
67. Maraš, -Avtoelektrika, 68. Čepclnik, -AvtomatBca, 69. Ravnikar, —TIO, 70.
Tanšek, -Polprevodnaci, 71. Primc, -Zmaj,
72. Papež, -Naprave, 73. Pibernik,
-Orodjarna, 74. Marinč, -Usmerniki, 75.
Cesar, -Orodjarna, 76. Čampa, —Instrumenti, 77. Plešec, -Elementi, 78. Škrinjar,
- Kondenzatoiji, 79. S ime c, - Kondenzatoiji, 80. T, —Zmaj, 81. Zajc, —Usmerniki,
82. Filipčič, -IC, 83. Lampič, -Orodjarna,
84. Oberstar, -TIO, 85. Ščuric, —Avtoelektrika, 86. Bolte, -Zmaj, 87. Sladič, -PoF
-IRI, 21. Kmetič, -IRI, 22. Cvek, -EMO, 23. Pirc, -Aparati, 24. Pank o, —Aparati, 25. Petrin Polprevodniki, 26. Hacin, -PolprevodnBci, 27. Tavčar, -Sprejenmad, 28. Primc, -Instrumenti, 29. Tenderič, -Avtomataea, 30. MBdavčič, -Aparati, 31. Alibegovič, -ZMAJ, 32. Prezelj, -Elektromotorji, 33. Erjavec, —Orodjarna, 34. Pavlin, -Kondenzatoiji, 35. Rodman, -Orodjarna, 36. Cukrov, -AvtomatBca, 37. Pibernik, -Orodjarna, 38. Porenta, -TGA. 39. Bolte, -ZMAJ, 40. Plešec, -IEZE, 41. Vidmar, -Kondenzatorji, 42. Trpin,
ISKRA - glasUo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Igor Slavec - Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905. int. 48 - Tisk: Časopisno - tiskarsko podjetje PRA-VICA-DNEVNIK, Ljubljana
KOLEKTIVNI DOPUSTI V TOZD - ZP ISKRA
ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektrome-haniko, Kranj
TOZD - Tovarna avtomatskih telefonskih central, Kranj-Labore 23. 7.
— 8. 8.
TOZD — Tovarna elektronskih naprav Lj.	19.	7. — 4. 8.
TOZD - Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul	1.8,- 17.8.
TOZD — Obrat telefonskih enot, Blejska Dobrava, Jesenice 23. 7. — 8. 8. TOZD - Institut za prenosnetiehniko, Ljubljana, Tržaška 2 28. 7. - 8. 8. TOZD — Elektrooptika, Lj. Teslova 30	19. 7. — 4. 8.
TOZD — Tovarna optičnih in steklopihaških naprav Lj. Kotnikova 18
16. 7.-4. 8.
TOZD - Montažno servisna organizacija Ljubljana, Medvedova 28
30. 6. - 14. 7.
TOZD — Tovarna števcev, Kranj	23. 7.	—	11. 8.
TOZD — Tovarna merilnih instrumentov, Otoče	23. 7.	—	11. 8.
TOZD — Tovarna stikal, Kranj	20.	7. — 4. 8.
TOZD — Tovarna mehanizmov, Lipnica	20.	7. — 4. 8.
Ostale TOZD nimajo kolektivnega dopusta.
ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, Ljubljana, Stegne
TOZD — Tovarna elektrolitov, Mokronog	18. 7.	—	10. 8.
TOZD — Tovarna feritnih materialov, Lj. Stegne 19	18. 7.	—	10. 8.
TOZD — Tovarna keram.kondenz. Žužemberk	23. 7.	—	12. 8.
TOZD — Tovarna kondenzatorjev, Semič	14. 7.	—	27. 7.
TOZD — Izdelovanje orodij in vzdrževanje, Ljubljana, Stegne 17
21.7.	-2. 8.
TOZD — Tovarna polprevodnikov, Trbovlje, Gabersko 12 20. 7. — 10. 8. TOZD — Izdelovanje specialnih elementov in materialov, Lj. Tržaška 2
21.7.	- 1.8.
TOZD - Tovarna uporov in potenciometrov, Šentjernej 23. 7. - 10. 8.
Ostale TOZD nimajo kolektivnega dopusta.
ISKRA — Industrija izdelkov široke potrošmje, Ljubljana, A. Bitenca 68
TOZD — Tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana	19.7.-10.8.
TOZD — Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki
26.7.	-10.8.
TOZD — Tovarna gospodinjskih aparatov, Škofja Loka, Reteče 19. 7. — 4. 8.
TOZD — Tovarna avtomatike Ljubljana Pržan	19. 7. — 10. 8.
TOZD - Tovarna za montažo elektromotorjev, SP. Idrija 26. 7. - 10. 8.
Ostale TOZD nimajo kolektivnega dopusta
ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica
Vse TOZD imajo kolektivni dopust	21. 7. — 6. 8.
ISKRA — Industrija za avtomatiko, Ljubljana Savska c. j Nobena TOZD nima kolektivnega dopusta.
ISKRA — Industrija EMO, Celje Nobena TOZD nima kolektivnega dopusta ISKRA — Commerce, Ljubljana Nima kolektivnega dopusta
ISKRA — Institut za produktivnost dela in metrologijo, Lj. Snežniška ul. Nima kolektivnega dopusta.
ISKRA — Center za avtomatsko obdelavo podatkov, Lj.
Nima kolektivnega dopusta