c
AND
(ic6l£cq
'f
NO. 147
Coiiovi m

m®* 'S'
.	^	SLOV6NIAN
wervjig Cnicago. Milwaukee, V/aukegail. Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€R
fhisburgh, ATew \ prk, Toronto, Montrear, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Xntiianapohs, Florida, Ely. Pueblo, Bock Spring*, all Ohio
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. DECEMBER 31, 1979
želi vsem naročnikom, oglaševalcem in dopisnikom ter rojakom v Ameriki, Kanadi in drugod po svetu
Ameriška Domovina
fsIglflfpSf.-iH
Novi grobovi
Frank Bubnick
Preteklo soboto zvečer je na svojem domu v Indepen-denceu, Ohio umrl po dolgi bolezni..Frank Bubnick, ,ki je pred leti živel na Prince Avenue, rojen v Zajelšju, fara Hrušica, Slovenija, od koder je prišel v Ameriko leta 1923, imož Pauline, roj. Dekleva, oče Pauline Englehart, 3-krat stari oče, sin Janeza in Marije, roj. Gombač (oba pok.), brat Josepha (Milwaukee, Wis.) in Jakoba (Trst, It.). Do svojo upokojitve je lasto-val in, vodil White Rose Cafe na E. 104 St. in Union Ave. Pokojnik je bil član SNPJ št. 139, ADZ št. 34 in Kluba slov. upokojencev v Newburgu-Maple Pits. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. v sredo, 2. januarja, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Lovrenca ob 10, nato na pokopališče Vseli Svetnikov v Northfieldu. Na mrtvaškem odru bo danes in jutri popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Rose Drenik
Pretekli petek, 28. decembra/je v St. Vincent Charity bolnici umrla po dolgi bolezni 66 let stara Rose Drenik z 287 Halle Drive v Euclidu, rojena Yankovic v Davisu, W. Va., od koder je prišla v Cleveland L 1915, žena Antona, mati Arlene Sohi (Mentor,
O.) in Sharon Hirsel (East-lake, O.), 4-krat stara mati, hčerka Andyja in Rose, roj. Mele (oba pok.), sestra Josephine Milakovieh (pok.), Mary Kravos in Franka, poznanega glasbenika, ki sedaj živi v Las Vegasu, Nev. Pred leti je pokojna živela na 692 E. 160 St., zadnjih 27 let pa v Euclidu. Bila je članica Maccabees št. 493. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na K 152 St. danes, v ponedeljek, ob 10.15 dopoldne, v cerkev sv. Viljema ob H, nato na Kalvarijo.
John Mukavotz
Pretekli, petek zvečer je v Euclid General bolnici po kratki bolezni umrl 80 let stari John Mukavetz s 19203 Pawnee Ave., rojen v Calu-metu, Mich., od koder je prišel v Cleveland leta 1941, mož Marie, roj. Draz, s katero je bil poročen 14 let in pok. Anne, roj. Mukavetz, s katero je bil poročen 45 let, oče Johna (pok.), Mary Martinac in Helen Johnson, 11-krat stari oče, 6-krat prastari oče, zaposlen pri Warren-Batin Co. do svoje upokojitve leta 1967. Pokojnik je bil član SNPJ št. 566. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 3 52 St. danes, v ponedeljek, ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče Vernih duš.
Peter Kasinac
Preteklo soboto zvečer je v Richmond Hts. General bolnici po dolgi bolezni umrl 58 let stari Peter (Pero) Kasinac s 591 Hemlock Drive v Euclidu, ki je pred leti živel v senklerski okolici na E. 39 St, rojen v Clevelandu,’ mož Carolyn, roj. Miller, oče Johna (Mentor, O.) in Mary McDowell, brat Mary Cvetic (Lorain, O.), Tonyja in Ann Hočevar (Euclid, O.), zaposlen pri National Acme Go. skozi 25 let, veteran druge svetovne vojne. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek, 3. januarja, ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Viljema ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, zvečer od 7. do 9. in v sredo popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Lawrence S. Goodrich ■
Umrl je Lawrence S. Goodrich, mož Nancy,'rojena Virant, oče Barbara Allan Goodrich, brat Warrena in Helen Stranco. Pogreb bo iz Gr Sinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes popoldne ob 1. uri.
Iran ne bo klonil
pred pritiskom, trdi Gholbzadeh
TEHERAN, Iran. — Uradna iranska poročevalna agencija Pare je posredovala izjavo zunanjega ministra Sa-dega Ghotbzadeha, v kateri je leta rekel, da ne bo nobene spremembe v stališču iranske vlade glede ujetih talcev vse, dokler zahtevajo ZDA mednarodne gospodarske sankcije proti Iranu. Ghotbzadeh je govoril skupini veleposlanikov zahodnoevropskih držav, ki so ga prišli obiskat z namenom, da bi našli rešitev krize med Iranom in ZDA.
Zunanji minister je ponavljal grožnjo, da bodo kmalu sodili vse talce in jih obtožili kot vohune. To se naj bi zgodilo, ako bi ZN ali ZDA začeli s sankcijami. Dodal je, da Iran ne bo klonil pred takšnim pritiskom.
Predsednik Jimmy Carter je zopet preložil svoj namen, zahtevati od Združenih narodov mednarodne sankcije proti Iranu. Ameriški tajnik za zunanje zadeve Cyrus R. Vance je povedal novinarjem, da namerava generalni tajnik ZN Kurt Waldheim odpotovati v Teheran in se pogovoriti z ajatolo Homeinijem in drugimi iranskimi voditelji. Počakali bomo na izid teh razgovorov, je dejal Vance.
Ajatola sam se je srečal s sovjetskim veleposlanikom v Iranu, Vladimirjem Vinogre-dovom. Znano je, da pričakuje Iran sovjetski “veto” v Varnostnem svetu ZN glede vprašanja sankcij. Včeraj in v soboto je pa Homeini krit;-ziral .Sovjetsko zvezo zaradi vmešavanja v Afganistanu.
Talci pogumni
Najnovejše izjave in poročila treh ameriških duhovnikov, ki so pred dnevi obiskali in se pogovarjali z večino u-jetih talcev, kažejo, da so talci res v dobrem zdravstvenem in posebno duševnem stanju. Duhovniki so namreč opazili več primerov, ko so se posamezni talci upali upirati ukazom stražarjev in jih ceh) skušali dražiti.
Dve ženski med talci sta bili zelo močni, je rekel škof Thomas Gumbleton. Kljub temu, da se nista videli ves mesec in verjetno nimata stikov z drugimi talci, je nadaljeval Gumbleton, sta bili duševno kar prisebni.
Edina splošna skrb talcev, so sporočili duhovniki, je negotovost njihovega položaja. Nimajo pojma, koliko časa bodo morali ostati v poslaništvu in ne vedo, kakšna bo njihova končna usoda.
Druga posebnost pri talcih, ki so jo duhovniki opazili, je dejstvo, da talci ne dobivajo nobenih poročil o dogodkih po svetu. Študentje jim ne dovolijo časopisov in revij, ki poročajo o naj novejših dogod-
kih.

nmmmmmmmmmm
VREME
Delno oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 43 F. Slično vreme jutri z naj višjo temperaturo okoli 38 F. Tudi v sredo in četrtek ne bo bistvenih sprememb.
SOVJETSKI VOJAŠKI POSEG V AFGANISTAN JE USPEL; ZDA IN mm KRITIZIRAJO
lačefefc premirja v iodez^ kmaii? boi® ii®¥@ državne ¥®fltve
SALISBURY, Rod. — Preteklo soboto opolnoči je stopilo v veljavo premirje, o katerem so se sporazumeli angleška vlada, vlada Muzoreve v Rodeziji in voditelji gverilskega gibanja — Patriotične fronte. Namen premirja je napraviti konec državljanski vojni v državi in ustvariti pogoje, ki bodo dovoljevali nove volitve in končno proglasitev Rodezije kot suverene, neodvisne države, ki jo bo vodila črnska večina.
Robert Mugabe, eden glavnih voditeljev Patriotične fronte, govori po radiu iz Mozambika vsako uro in poziva svoje borce, naj spoštujejo premirje. Mugabe in drugi voditelj Fronte Joshua Nko-mo se bosta vrnila v Rodezijo kasneje.
Po pogodbi o premirju, je bilo podpisano v Londonu pred dvemi tedni, se morajo vsi oboroženi p r i p a d n ikl Fronte zbrati v posebnih o-poriščih najkasneje do 4. januarja prihodnjega leta. Obdržijo lahko svoje orožje, pač pa jih bodo nadzorovali člani posebne vojaške enote, ki jih bo v Rodezijo poslala Anglija. Vsi vojaki Muzore-vove vlade se morajo tudi zbrati v posebnih oporiščih.
Angleški guverner Rodezije, lord Soames, je sporočil, da bodo nove volitve med 27. in 29. februar,win. Angleška vlada bo podvzela izredne u-krepe, da bo tajnost glasovanja zajamčena.
Angleži so tudi sporočili, da ne nameravajo izpustiti na svobodo nobenih od 15,000 političnih zapornikov, ki jih je aretirala Muzorevova vlada, dokler niso sigurni, da Patriotična fronta v resnici spoštuje premirje.
------o------
Smrt gdš. Kopeife še mim škoduje seti, E. EC@!tiied]fju
LOS ANGELES, Kal,—Najnovejša javna povpraševanja o priljubljenosti med volivci predsedniškega kandidata sen. Edwarda M. Kennedyja kažejo, da je njegov ugled sedaj znatno nižji, kakor pred enim mesecem. Obenem je pa priljubljenost predsednika Carterja precej narastla.
Glede predsednika, nobenega dvoma ni, da se je opomogel zaradi osebnega obnašanja v krizi z Iranom. Pred začetkom te krize ie večina Amerikancev imela vtis, da Carter nima dovolj sposobnosti kot voditelja in da ni pokazal dovolj odločnosti no v domači in ne v zunanji politiki. Prav zaradi tega se je odločil potegovali za mesto predsednika sen. Kennedy. Vse to se je začelo spreminjati po izbruhu iranskega spora.
Ta nepričakovan razvoj dogodkov je škodoval prizadevanjem sen. Kennedyja. Pred dvemi tedni je storil veliko politično napako, ko je napadel šaha Pahlevija in predsednika kritiziral zato, ker je Carter šahu dal dovoljenje priti v ZDA na zdravljenje. , Tudi precei tistih, ki sicer podpirajo Kennedyja. so priznali, da. te opazke niso bile pravočasna in so samo šahu in Carterju pomagale.
WASHINGTON, D.C. --Kljub temu, da so zanesljiva poročila in podatki glede naj-no vej šib dogodkov v Afganistanu dokaj redka in šibka, je povsem jasno, da je Sovjetska zveza posegla neposredno s svojo vojsko v prid novega voditelja države Babraka Karmela. Zahodni novinarji in diplomati v Kabulu so. sporočili, da so sovjetske enote sodelovale v bojih proti silam prejšnjega samodržca Hafizulaha Amina. Sovjetski vojaki sedaj stražijo predsedniško palačo, radijsko postajo in poslopje obrambnega ministrstva v Kabulu.
Sovjetski voditelj Leonid L Brežnjev je že v petek, takoj po Karmelovem državnem u-daru poslal posebno brzojavko novemu predsedniku, v kateri mu je čestital zato, ker je bil “izvoljen” za generalnega tajnika afganistanske komunistične Khalq stranke. “Uverjen sem,” je nadaljeval Brežnjev, “da bo afganistansko ljudstvo zmožno v sedanjih razmerah braniti pridobitve aprilske revolucije in suverenost, neodvisnost ter narodni ponos novega Afganistana.”
Sovjetska poročevalska a-gencija TASS je pa sporočila, da je nova Karmelova vlada v Kabulu zaprosila Sovjetsko zvezo za “nujno” politično, vojaško, moralno in gospodarsko pomoč. Sovjetija je takoj obljubila Karmelu vso potrebno podporo, je nadalje poročala TASS.
Potek dogodkov
V poldrugem letu, odkar so afganistanski komunisti strmoglavili prejšnjo kraljevsko vlado, ki je sama bila precej naklonjena Moskvi, so imeli v Kabulu kar tri spremembe v vodstvu. Vsaka sprememba se je pa vršila potom krvavega državnega udara.
Prvi komunistični voditelj je bil Nur Mohamed Taraki. Ta je vodil državo od aprila 1978 do septembra 1979. Opazovalci moskovskih političnih razmer pravijo, da je imel Taraki zelo dobre odnose s sovjetskimi voditelji. Dne 10. septembra se je Taraki namreč mudil v Moskvi in se srečal, z Brežnjevim, ki ga je prijateljsko objel in poljubih Slike tega srečanja so prenašali po sovjetski televiziji in
Druga, še hujša in dolgotrajnejša težava za Kennedyja v očeh čiste večine volivcev je njegova vloga v aferi Chap-paquiddick pred 10 leti. Takrat se je utonila sopotnica v Kennedyjevim osebnim avtomobilu Mary Jo Kopechne. Ti volivci so mnenja, da vse okoliščine okoli te nesreče in vloge sen. Kennedyja samega v njej niso nikoli bile pojasnjene.
Kennedyjevi nasprotniki v demokratski stranki se vsega tega dobro zavedajo in si bodo poskrbeli, da tudi volivci ne bodo pozabili imena Mary Jo Kopechne in Čhanpapuid-dick.
jih objavili v vseh sovjetskih, časopisih. Poročila so pa poudarjala tesnost odnosov med obema voditeljema.
šele šest dni nato je pa bil Taraki odstavljen potom državnega udara, ki ga je vodil Hafizuiah Amin. Po vsej verjetnosti je bil Taraki že takrat ubit,' čeprav so njegovo smrt uradno priznali neka.] tednov kasneje. Sicer je A-min tudi bil vodilni član Ta-rakijeve vlade. Najnovejša poročila trdijo, da ga je hotel Taraki s podporo Moskve odstraniti. Proti Aminu so baje celo nastavili past in ga hote-.li aretirati. Spretni Amin, ki je med drugimi dolžnostmi načeloval tajni policiji, je izvedel za zaroto pravočasno in hitreje protiukrenil.
Soy jeti so ga bili prisiljeni priznati kot novega voditelja Afganistana in ga celo hvaliti. V ozadju so pa bili odnosi med Aminom in Sovjeti)o brez medsebojnega zaupanja. Sovjetski poslanik v Kabulu, ki je bil vpleten v zaroti proti Aminu, je bil odpoklican domov in Moskva je imenovala novega. Sovjeti so tudi navezavah stike z nekaterimi člani Khalq stranke, ki so biii sprti z Aminom. Med temi je bil Babrak Kamal, ožji sodelavec Tarakija in bivši namestnik ministrskega predsednika v Tarakijevi vladi, ki ga je Amin imenoval za afganistanskega poslanika Češkoslovaške.
Nova zarota
Posledica vsega tega je bila nova zarota, naperjena proti Aminu. Ker je Amin obdržal precej podpore v afganistanski vojski in policiji, so morali Sovjeti poslati svoje vojaške enote v Kabul. Nobenega dvoma ni sedaj, da bi brez te pomoči Karmelu ne bilo uspelo izvesti državni udar.
Pretekli teden je torej A-mina doletela ista usoda kot pred tremi meseci Tarakija. bil je ubit, baje z vsemi člani njegove družine.
Sovjetija je torej končno zopet dobila voditelja v Kabulu, ki je njej popolnoma vdan in zvest. Naslednja naloga, ki Sovjete še čaka in ki utegne biti zelo težka, je premagati muslimanske upornike.
Carterjeva vlada in iranska vlada sta ostro kritizirali vmešavanje Sovjetov v Afganistanu. Sovjetsko dejanje o-groža mir na svetu, je izjavil predsednik Carter, medtem ko je iranski zunanji minister Ghotbzadeh sporočil, da se je njegova vlada posvetovala o naj novejših dogodkih v sosednjem muslimanskem Afganistanu in označila sovjetski poseg kot “neprijateljsko dejanje”.
Tudi v zahodni Evropi in drugod po nekomunističnem svetu kritizirajo Sovjetsko zvezo vsaj z besedami. Posebno ogorčene so bile izjave zahodnonemških v o d iteljev. Opazovalci v Bonnu namreč ne pomnijo, da bi Zahodni Nstnri tako ostro nanadli Srn jetiju v zadnjih 10 leti.
' in okolice
i
Urad zaprt—
Zaradi praznika jutri, 1. januarja, bo urad Ameriške Domovine zaprt od danes, ob
1.	popoldne, do četrtka, 3. januarja i980, ob 8.30 zjutraj. Prva številka našega lista v Novem letu bo izšla v petek, 4. januarja.
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo skupno sv. obhajilo v nedeljo, 6. januarja, pri sv. maši ob osmih zjutraj, popoldne ob 1.30 pa redni mesečni sestanek v društveni sobi. Po sestanku kratka zabava. Vse članice ste lepo vabljene!
V bolnici—
Rojakinja Jennie Bizjak, ki živi na 262 Grand Blvd. v Bedfordu in je v 90. letu starosti, si je zlomila kolk in sedaj okreva v bolnici. Želimo ji čim hitrejšega okrevanja! Žalostno sporočilo—
V Fort Myersu, v Floridi, je dne 25. decembra umrl 89 let stari Frank Jerman, ki je živel v Genevi, Ohio in je lastoval in vodil krojačnico vse od leta 1920. Pogreb pokojnega je bil preteklo soboto, 29. decembra, v Floridi.
G.	Jerman se je rodil v Da-bruši pri Kamniku.
Lep dar AD—
Slovenska pristava, Inc. je poklonila lep dar $30 Ameriški Domovini. Hvala lepa!
Grdinovi koledarji—
Priljubljeni Grdinovi koledarji za leto 1980 so na razpolago. Dobite jih lahko zastonj v obeh Grdinovih pogrebnih zavodih, v Grdinovi trgovini s pohištvom na Waterloo Road ali pa v Grdino-vem kegljišču na 6017 St. Clair Avenue.
Zimski večer—
Slovenski športni klub priredi svoj vsakoletni zimski večer v soboto, 12. januarja, v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerjo bodo servirali med 7. in 9. uro, za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. Vstopnice si lahko rezervirate na tel. 432-0792 (Tom Lobe) ali 361-6106 (Frank Petrovič).
—-----o-----
Zadnje vesti
•	Kabul, Afg. — Naj novejša poročila iz Kabula govorijo o srditih bojih med enotami sovjetske vojske in muslimanskimi uporniki. Zahodni obveščevalci menijo, da imajo Sovjeti sedaj nad 45,009 svojih vojakov v Afganistanu in da so odstranili prejšnjo Aminovo vlado brez sodelovanja Afganistancev.
•	New York, N.Y. — Generalni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim odpotuje danes v Teheran .kjer se bo pogovarjal z iranskimi voditelji glede ujetih talcev. Zaenkrat ni znano, ako ga bo sprejel sam ajatola Homeini.
•	New York, N.Y. — Sinoči je na svojem stanovanju v New Yorku umrl 77 let stari ameriški skladatelj Richard Rodgers.
*+*+*++++*+* »++**++***+
Oglaša ite v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali coh' '>• evniomo slovenskemu listu!
Mmišm ftommum
xzAj5uwj*wSu&
6117 ST. CLAIR AVE.
■'V '*■'1 ■ «/I<-!\ "%.— HO 111
431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Di'. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:	,
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year;,$14.00 for 6 months; $8,00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 147 Mon., Dec. 31, 1979
žar. Omembe in pohvale vreden dogodek je to, saj je končal bratomorno vojskovanje, čeravno ni zanesljivega jamstva, da bo mogoče celoten angleški načrt privesti do srečnega konca.
Leto 1979 je bilo doba zmagoslavja za katoliško Cerkev na svetu. Vsi smo bili priča, kakšne triumfe je doživel papež Janez Pavel II. na svojih apostolskih romanjih ]5o Mehiki, Združenih državah in v svoji rodni Poljski. Prvi papež slovanskega rodu v zgodovini Cer-kveje pa tudi jasno povedal, po kakšni poti je odločen voditi božje ljudstvo do časne in večne sreče, in s katerimi tokovi današnje moderne družbe se ne strinja. Lelik duhovni voditelj v veliki zmedi našega časa!
In v našem ljubem starem kontinentu Evropi so utihnila vsa trobila o evrokomunizmu, ki da bo prevzel oblast nad to staro zemljo. Pa je zgrešil svoj cilj v Parizu in Rimu, da ne govorimo o Španiji in Portugalu: Tudi to je visoko pozitivno,, kadar govorimo o svobodi in demokraciji.
Preostane — kot edina negativna postavka — položaj v stari Perziji, ki jo sedaj imenujejo Iran.Tam je bilo marsikaj narobe, treba bo časa in potrpljenja. Dogodki tamkaj, so živo pred nami in ni treba o njih no-sebej govoriti. Ali ta bilanca starega leta ni dobra in zadovoljiva, da smo je lahko veseli? Ob prestopu v novo leto samo prosimo Boga, da bi dogodki v tem letu ne bili slabši.
L. P.
Svetovni dogodki v starem letu
Našteli bomo le najvažnejše svetovne dogodke iz leta .1979, jih pregledali, na kratko ocenili in jih uvrstili ali med pozitivne ali negativne. Katerih bo več?
Gotovo sodi med svetovno-politično vodilne dosežke v starem letu odločilno izboljšanje položaja na Srednjem vzhodu, kjer je bil z odločnim posredovanjem a-meriškega predsednika v marcu 1979 končno podpisan mirovni sporazum med* Izraelom in Egiptom. S tem korakom je bila odločilno 'zmanjšana vneta rana na najbolj občutljivem delu zemeljske oble (olje), ki je grozila zastrupiti ves svet, To ni še mir, a je velik korak dp njega; kajti z odpadom Egipta iz sovražnih vrst je izraelska država dokaj varnejša, ker je zmožna s svojo odlično in z modernim orožjem opremljeno armado sama odbiti in ustrahovati vse ostale mejaše. Ti to dobro vedo in bodo torej previdni. Seveda je ostalo nerešeno osrednje palestinsko vprašanje, ki ga bo zelo težko zadovoljivo urediti, vendar je vsaj na dnevnem redu pogajanj, in to je pozitivno.
Na zapadni polobli, na ameriškem kontinentu je bil odstranjen dolgoletni spor glede panamskega prekopa, ki je škodljivo razdvajal Združene države in la-tinske narode južno od reke Rio Grande. Spominjamo se, da je bila operacija za Amerikance boleča in da je njen uspeh visel na nitki. Zmagala je volja za mirno sožitje in Amerika je pokazala, kako velika sila zna konstruktivno ravnati s pritlikavci, kadar gre za ohranjevanje miru in dobrega sosedstva. Panamska pogodba je po mojem mnenju važnejši uspeh, kakor se ji na spl ošn o pripisuj e.
V letu, ki gre v zaton, se je končno popolnoma noi -maliziralo diplomatsko razmerje med Združenimi državami in celinsko, komunistično “ljudsko” republiko Kitajsko. Vse polno ovir se je stavilo temu razvoju na pot zaradi ozkih zvez. Amerike s čangkajšekovo državo na Tajvanu (Formozi). Amerika je čutila in še danes čuti soodgovornost za usodo nacionalističnega odpora zoper nadvlado mačističnega komunizma, ko je gledala v Maovem gibanju nedolžno kmetavzarsko revolucijo. Iz takih ameriških občutkov se j’e( rodila mogočna zaslomba “nacionalne” Kitajske na Tajvanu z vso oboroženo, močjo ZDA. s posebno obrambno pogodbo, kakor tudi z gospodarskim in-političnim sodelovanjem. Zadnji odmev takih občutkov je sodni postopek senatorja Goldwaterja in tovarišev zoper pravico ameriškega predsednika, da konča veljavnost obrambne pogodbe. Sodni postopek je klavrno propadel, kajti realnost je močnejša od še tako močnega čustvovanja.
Redni in. do neke mere prijateljski odnosi med A-meriko in Kitajsko so močna “karta” v ameriških rokah z ozirom na tekmovanje z mogočno sovjetsko Ru bijo za prvenstvo na svetu. A kartp4)o treba igrati zelo modro in previdno, če naj prinese in zagotovi pozitivne uspehe v prid svobodnemu svetu. Igra bo hazardna in nevarna, zahtevala bo prvovrstnih igračev: če jih bo Amerika imela, bodo urejeni odnosi do Kitajske pozitiven doprinos k širjenju in utrjevaniu svobode širom po zemlji.
Po več kot 6-letnih pogajanjih je bil v starem letu Končno dosežen sporazum glede pogodbe med Ameri-ko in Rusiio o omejitvi strateškega (jedrskega) orožja. V elika je tekma med obema velesilama, snorazumc-vanje je bilo delikatno in zelo težavno, doseženi usoeh pomeni pozitiven pripomoček k ohranjevanju krhke svetovnega mini. Sredi junija 1979 sta nredsednika Rrfn^\ na Dunaju podpisala pogodbo fALI 11, ki sedaj čaka na ratifikacijo od strani senata Upanje gojimo, da bo pogodba odobrena in da n .’o facela nova dogovarjanja še o nadaljnem krčenju atomskega orožja, čeprav so diplomatski odnosi med velesilama nekako zategnjeni na drugih področjih mednarodnega sodelovanja.	'	1
■ Prav v zadnjih dneh starega leta se je našla sporazumna rešitev na drugem ogniišču svetovnega poža-i a, namreč v južni Afriki, kjer je na Prostoru Rodezije divjal plamen državljanske gverilske voine> grozeč razcepiti svet v dva sovražna tabora in sm-ožitf obsezen spopad. Spretni in modri angleški politiki.'ki !° V0(‘1 nr'vič v zgodovini ženska v osebi Mr« That^he^ m usnelo premostiti težave, ki. jih druge vk*de 'let niso bile zmožne, in vsaj začasno zadušiti nevarni po-
Beseda iz naroda....
f L'—-—— —--—s.
Skroitsus’ prizatlevanje
CLEVELAND, O. — Vec se v Ameriki govori o zadevi proglasitve škofa Friderika Barage svetnikom, kot o podobni želji Slovencev, da bi taka čast bila priznana tudi škofu Antonu Martinu Slomšku.
Baraga je prvi del svojega življenje živel v domovini, najizrazitejši del pa v Ameriki kot velik požrtvovalni a-postol med'Indijanci. Razumljivo je, da tej deželi služi.kot vzor priznanja, da so zaostali ljudje prav tako božji otroci s pravico do nebes, kot pripadniki bolj razvitih narodov
Škof Anton Martin Slomšek je pa vso svojo veliko duhovniško poslanstvo posvetil ljudefn, živečim v rojstnem kraju. Kot _skrbni duhovni oče je prenesel ,sedež škofije bolj v sredino njemu izročene črede in še na mejo dveh ■ narodov, da bi zaviral nemško potujčevanje, ki je pronicalo med slovenski živelj. V skrbi za kulturni razvoj slovenskega naroda je pospeševal nedeljske šole. ki so jih skoraj povsod vodili duhovniki. Boreč se za lepo, dostojne življenje, je pisal pesmice, ki
•	naj nadomeščajo petje s slabim priokusom.
Za splošno izobrazbo je> skrbel za izdajanje knjig, ki naj bi bistrile slovenske ljudi in Mohorjgve družbe so posledice teh njegovih naporov. Šel je še dalje. Kot široko razgledan dušni pastir, ga je kot Slovanki posebno bolel razkol v Cerkvi. Ustanovil je bratovščino sv. Cirila in Metoda, da bi vzbujal zanimanje za združitev pravoslavnih s katoličani. Iz tega so se razvili kongresi z razpravami, kaj pravzaprav loči obe krščanski veji, obenem pa se je potom te bratovščine utrjevalo spoznanje, da je za združitev potrebna božja milost, ki naj se izprosi potom molitve.
V Mariboru, kjer je bil škof, so že izvršili vse postopke, da bi bil škof Anton Martin Slomšek razglašen za svetnika in tudi v Rimu je končano predpisano delo v ta namen, sedaj se čaka le še na dva, uradno priznana čudeža, izvršena na njegovo priproš-S njo, da bo sv. oče mogel ško-' fa Antona Martina Slomška
•	proglasiti blaženim.
J Ker je v Ameriki veliko -število Slovencev sploh, še posebej pa iz Štajerske, je za- J nimanje za to vseslovensko zadevo precejšnje, ki je posebej pospeševano pod! imenom ‘'Slomškovi krožki”., Slomške-■ vi. krožki niso nobena posel.-
na cerkvena organizacija. Pod tem imenom se predvsem združujejo Slovenci, ki znajo ceniti vrednost in pomen za slovanski nared, če bi imeli svetnika iz novejše dobe ter rojenega iz njegove srede. Slomškovi krožki so bili vodeni po vicepostulatorju za. Ameriko, č. g. Jožetu Vargi, ki je bil za župnika pri Sv. Lovrencu. Žjapnik Varga je v preteklem poletju umrl in sedaj čakamo, da bodo v Rimu imenovali novega vice-postulatorja za vodstvo te akcije v Ameriki.
Svetniki so človeštvu velik božji dar, ki naj služijo kot vzor, da je možno v vsakem stanu in v vseh okoliščinah biti Bogu čisto blizu. Le malo je svetnikbv, ki bi svetost dosegli, nekako kar z rojstvom. Vččina je živela v trdih okoliščinah ter obdanih z vso človeško slabostjo, ki so jo morali 'premagati in si svetništvo trdo priboriti. Za to je za naš'e svetniške kandidate treba veliko moliti, da se izkaže v vsem njihova popolna boguvdanost. Pri vsem pa je treba sodelovanje ljudi, ki je vedno zvezano z vzdrževanjem, za kar so potrebna tudi gmotna sredstva. Člani Slomškovih krožkov plačujejo vsako leto članarino za o-sebo po $2 in za družino $5. Poleg članarine se zbirajo tudi posamezni darovi. Slomškov krožek v Clevelandu že nekaj let vsako jesen'pripravi posebno kosilo pri Sv. Vidu, kar ima dvojen namen, prvi, da se zanimanje za svetniškega kandidata stalno med nami vzdržuje, in drugo, da se na ta način zbirajo potrebna sredstva.
Za zadnje Slomškovo kosilo je dal še vso pobudo g. župnik Jože Varga, ki pa ga m več dočakal.1 Udeležilo se ga je preko 700 ljudi in je zanj bilo izddtkov $1,154,25, do- ' hodkov $3,559.95; preostanek $2,405.65 se bo izročil novemu postulatorju. Na članarini in darovih je bilo še posebej zbranih $580. Prihodnje kosilo v isti namen bo 9. novembra 1980 pri Sv. Vidu. U~ deležbo na Vseslovensko romanje k Mariji Pomagaj v Lemont tudi iz Clevelanda vodi Slomškov krožek.
Slomškov krožek se prav iskreno zahvaljuje g. Jimmy-ju Debevcu za brezplačno tiskanje vstopnic, urednikoma Ameriške Domovine za ob- ; javljanje vesti o gibanju in prizadevanja, za priznanje: škofa Martina Slomška ia svetnika in prav tako' g. Milanu Pavlovčiču za obvestila
v slovenski uri radijske oddaje, pobiralcem članarine, požrtvovalnim kuharicam ter vsem, ki s svojimi molitvami delo krožka pospešujejo. Bog povrnil
Vse skromno in tiho prizadevanje Slomškovih krožkov je usmerjeno v veliko upanje, da bo med svetniki vesoljne Cerkve tudi ime tz slovenskega naroda vzetega človeka.
Janez Ovsenik
in
ga.
Zahvala
CLEVELAND, O. — V nedeljo pred Božičem je DSPB Cleveland priredilo svojo vsakoletno božičnico v farni dvorani pri Sv. Vidu, katere se je udeležilo zelo lepo število prijateljev z družinami in s tem pokazalo, da jim je taka prireditev pri srcu.
Prisrčna hvala župniku č. g. Božnarju za blagoslov jaslic in lepo duhovno misel, č. g. Simčiču, ki nam je prebral božični evangelij, ostalim duhovnikom za udeležbo, posebno č. g. Krajniku, ki je prišel iz Loraina med nas za to priliko.
Prav tako hvala deklama-torjema Markotu Oblaku in Roti j i Radoš in pevovodjema g. Mihu Vrenku, ki je podal s svojim mladinskim pevskim zborom več božičnih pesmi in g. Rudiju Knezu, ki je vodil moški zbor, kateri nam je krasno zapel nekaj nenavadnih božičnih pesmi za zaključek sporeda.
Lepo se 'zahvaljujemo tudi našim gospodinjam, ki so med tem pripravile p r i g r i z ek, vsem, ki so postregle in vsem za darovano pecivo, Sršenovim pa za kuhane krhljičke, poseben domač povdarek na mizah.
Neposredna bližina prelepih božičnih praznikov, lepo okrašeno božično drevesce in jaslice pod njim, kakor tudi božični program, vse to je u-stvariio prav posebno praznično razpoloženje. Veselo sp si prijatelji TegalUv roke in si voščevali srečne in blagoslovljene praznike, česar ne more nadomestiti naj lepša po pošti poslana voščilnica.
Odbor se zahvaljuje vsem. ki so s svojo udeležbo ali kakršnokoli pomočjo doprinesli 'svoj delež, da je bila božičnica tako prijetno srečanje.
Odbor DSPB Cleveland
Driišf¥o Hraš šL 8 MII pirsša elanom
CLEVELAND, O. —- Na letni seji društva Kras št. 8 ADZ smo se odločili spremeniti datum naših mesečnih sej na drugi četrtek v mesecu, začenši z januarjem 1980. Ta sprememba je poskusnega značaja in bo trajala le 6 mesecev. Vzrok za našo odločitev je naše upanje, da bomo na ta način našli nekaj mladih in drugih članov in članic, ki se bodo udeležili sej in sodelovali pri društvenih prireditvah.
Naslednja naša seja bo torej v četrtek. 10. januarja, ob 7. zvečer v Slovenskem domu na 'Holmes Avenue. Po seji bomo pripravili prosto zabavo z okrepčilom.
Izvolili smo noye odbornike za leto 1980. Edina sprememba od lanskega leta je zaradi upokojitve naše dolgoletne in požrtvovalne tajnice, ge. Mary Kobal. Zelo prisrčno se zahvaljujemo ge. Kobalov! za vsa njena neutrudljiva prizadevanja v dobrobit našega društva!
Nova tajnica društva je Stella Misich, ki je življenjska članica Kras št. 8 ADZ in ki dobro-pozna društvene zadeve.
Ca. Kobal je sprejela dolžnost kot članica nadzornega odbora. Druga dva člana tega
odbora sta g. Ferra Skrabec.
Vsem članom in članicam društva ter vsem Slovencem želim veselo novo leto!
■ Vida Zak
Kalifornijski poročevalski koš
STOCKTON, Kal. — Po telefonu sem se razgbvarjal z njim in ga vprašal po novicah.
“V božični dobi smo,” je bila prva- njegova beseda.
Salabolska reč, saj to sam vem, mi je ušlo z jezika. . .
Gospod župnik Kristanc, ali lahko pridem v vaš pen-zijonat? Ntislil sem na poslopje Casa Manana Inn; kjer on preživlja svoja starostna leta. Pobrskal bi rad s svojimi očmi, sem dodal... Ne razumem vas, me je prekinil.
“Na jaslice mislim,” sem mu pojasnil.
O, ja, zdajle sva šele skupaj, se je lahno nasmejal. Predno sva končala pogovor, je še dodal: “Bom že poklical, ko bodo postavljene,” pa zbogom in odložil je slušalko.
Gospod župnik je že skoraj v koži 78 let, je pa čvrsta slo venska korenina in če ne bi imel neprilik z bolečinami v rami in s svojimi očmi, bi ga prištel še med “zauber fante ...”
Ja, res, da ne pozabim, o menil mi je, da bo letošnje leto preko Ameriške Domovine čestital svojim prijateljem in znancem. Zdravnik-špeei-jalist za oči mu je svetoval, naj one počivajo.
Kajne, dragi čitatelji, da poznate č. g. župnika Leona Kristanca? Leto za letom je objavljal svoje zanimive članke v našem časopisu. Je pa tudi “kunstler” po domače rečeno, umetnik v lesorezu in ' njegovem delu, pravilnejše prevedeno v slovenski jezik. Pravkar sem ,se vrnil z ogleda njegovih letošnjih postavljenih ;jaslic. Precej razsežne so, prave slovenske. Ne vem, kje se je duhovni gospod vsega tega naučil, je pa lahko ponosen sam na sebe in svoje roke. Ljubezen jih je ustvarila in postavila, njegova nadarjenost za 'umetnost, potrpljenje, ideje. Z njimi je bilo veliko dela, veliko prostih, ur je vštetih v to delo.
Ogrodje betlehemske štaii-ce je sestavljeno iz ene same veje, katera je bila razraščena in. skrvenčena v obliki, katero si je izdelovatelj zamislil, da ustvari to slovensko umetnost. Ta veja je v resnici pravo darilo narave, nekaj skoraj neverjetnega. Ko sem stal pred njimi, se mi je zdelo, kot da se razgovarjam ne samo s postavljenimi kipci, pač pa tudi z belimi ovcami.
Naj si bo hlevček sam koc tak, ali njegovo ozadje, katero predstavlja kamenit vhodni zid v toesto Betlehem, ali v desnem kotu pravi naš domači vodnjak in tista lesena ograja, izdelana iz tankih drevesnih vejic, vse je tako domače, kot Smo znali napraviti pred leti in leti doma na svoji rodni zemlji.
Potem pa božja družina, pastirčki in ovce ter ostala domača živad. Rečem vam, da se takih stvari ne more kupiti v vsaki umetniški trgovini, niti ne zadostuje 20-dolarski bankovec. Te figure lahko vidiš že od daleč, tako so visoke. Vse je res nekaj poseb-nega, vrednega, da si človek ogleda, nekaj, kar je ustvarila slovenska roka.
Škoda, da ti kipci ne govore, veliko bi lahko nam povedali o zaobljubi duhovnega gospoda, o njegovem trudu, neizmerni ljubezni do Njega, kateremu je služil v syojem življenju. Letošnje leto so
drugačne od prejšnjih, izpopolnjene, bile pa so pred leti objavljene na naslovni strani božične številke v našem naj večjem s t o c k t o n s kern dnevniku. Vsak praznuje Božič po svoje, toda brez jaslic
si ga težko zamislim.
❖
G. Martin Vraničar ml., sin g. Martina starejšega in ge. Rezke Vraničar, je opravil potrebne izpite in izpraševanja ter postal advokat. O njem mislim poročati v daljšem sestavku v prihodnje. Vsem. iskrene čestitke, predvsem pa g. advokatu Martinu mlajšemu.
Čeravno sem se pripravil že večkrat, sem kot ponavadi “pozabil”. Imamo dva prirastka v slovenski srenji in sicer pri g. in ge. Paul (bivši gdč. Vraničarjev!). Zopet se je rodil sinček, klicali ga bodo za Danijela. — V našem sorodstvu se je pa rodila deklica in sicer v družini mojega starejšega sina Maksa. Čestitamo!
Če bi še malo počakal, bi to otroci že sami lahko povedali, to pa zaradi moje uboge, pozabljive “buče”.
*
Letošnje leto bo šlo kmalu v svoj zasluženi pokoj. Naj uporabim to priliko in vas o-pozorim, dragi rojaki, da smo preživeči veliko dolžni tistim našim ljudem, kateri so legli v prerani mrzli grob. Spomnimo se jih v molitvi!
Veliko je naših javnih delavcev, kateri še neumorno delujejo za svoj narod, veliko jih je, ki so že stopili v pokoj. Premalo se jih spominjamo, premalo se zavedamo, koliko truda je vnesenega v delo tistega rojaka, kateri nas je zastopal, bil na kakem važnem položaju v društvu, v uredništvu Domovine in slično. Tudi njih se spomnimo v zahvalo!
*	l	}
Slučajno mi je prišlo v roke pismo, v katerem je navedeno ime našega slovenskega rojaka, ki je veliko storil za slovensko stvar, veliko žrtvoval za naše ideje in bil na čelu raznim slovenskim organizacijam. Ta gospod je John Sušnik, poznani trgovec na St. Clair Avenue v Clevelandu. Ponosen sem predvsem, ker je on tudi boter moji hčerki. Čestitam, rojaku, ki je g. Sušnika omenil. Ali ni lepo, da celo v pismih naši rojaki spoznajo, komu gre zahvala?
*
G. France Rozina, dopisnik, obžalujem, ne po svoji malomarnosti in površnosti, pač pa sem po nesreči izgubil Tvoj naslov. Prosim oproščenja, pa naj veljajo te besede: “Obilo božjega blagoslova, sreče in mirnega življenja in veliko idej za nove rubrike v našem časopisu, saj sem prepričan, da jih vsakdo rad čita.”
—Tvoj prijatelj Maks.
*
Dragi rojaki, kjerkoli vas bodo te čestitke dohitele, vam želim vse dobro in zadovoljstva v novem letu. Kmalu bomo zapisali “LETO GOSPODOVO 1980”.
Zahvaljen Bog za vse prejeto;
za kup veselja, sreče in radosti,
za čašo grenkega pelina in trpljenja,
za srečno preživete dni —
do konca letošnjega leta.
Maks Simončič ----—o—-------
ZA SMEH
“Draga babica, to pismo ti pišem bolj počasi, ker je mamica rekla, da težKo hitro bereš. Tvoj Jurček.”
ALOJZIJ BREZNIK:
Študiral sem
v mariborskem bogoslovju
XXXVIII.
Ko je kmalu po Očenašu prišel čas za poljub miru — osculum pacis se je eden od posvečencev postavil na škofovo desnico; oba sta poljubila oltar; škof je položil svoji roki na posvečepčevi roki in posvečenee je podpiral škofovi roki s svojima rokama, in škof je želel posvečencu mir — “mir s teboj”, posvečenee je odgovoril “in s tvojim duhom”. Nato se je ta posveče-nec približal enemu izmed ostalih posvečencev in mu želel mir na isti način; ta drugi tretjemu in tako naprej. Po svojem obhajilu je škof obhajal posvečenee s hostijami, ki so bile posvečene med mašq od njega in posvečencev; te hostije so bile na patent: na desnem koncu oltarja je stal duhovnik, ki je ponudil posvečencu kelih z vinom, pa ne,kelih, ki ga je škof rabil med mašo; posvečenee je spil požirek vina iz keliha ter si s prtičkom obrisal usta. Torej obhajilo samo pod eno podobo; in naj zopet omenim, da je ta maša bila edina konce-lebrirana maša, dovoljena v tistih časih, in celo pri tej maši je samo škof prejel obhajilo pod obema podobama.
Kmalu po obhajilu smo molili apostolsko vero; potem je škof vsakemu rekel, da mu daje oblast odpuščanja grehov, torej oblast spovedovanja. Nato nam je pomagal zravnati hrbtni del mašnega plašča tako, da se je ves hrbtni del plašča videl. Zopet smo posamič pokleknili pred škofa in smo zloženi roki položili med njegove dlani, in on je vsakega vprašal: “Ali obljubiš spoštovanje in pokorščino meni in mojim naslednikom?”, in vsak je glasno odgovoril: “Obljubim.” Po blagoslovu pred koncem maše nam je še naročil, da naj po prvi maši opravimo tri maše, eno na čast Device Marije, 'mo na čast Svetemu Duhu, in eno za rajne vernike, in da naj tudi za njega molimo. In maša se je končala z zadnjim evangelijem (začetek svetega evangelija po Janezu).
Naj pripomnim, da sem kratek opis obredov za podelitev nižjih in višjih redov povzel iz obrednika “Pontificale Ro-manum Summorum Pontifi-cum jussu editum a Benedicto XIV. et Leone XIII. (1752 in 1894); izdaja, ki sem jo jaz rabil, je bila tiskana leta 1895, v Belgiji. Seveda v latinščini. Naj tudi omenim, da so vsi prej opisani obredi bili v latinščini in so bili v glavnem enaki v vseh katoliških škofijah rimskega obreda po vsem svetu. Ta obrednik sem si sposodil od škofijskega urada v Spokane, Washington.
To poglavje lahko zaključim s kratkim stavkom: postal sem katoliški duhovnik, duhovnik mariborske škofije.
Nova maša
Po končani maši, med katero sem postal duhovnik — kar sem opisal v prejšnjem poglavju —, smo škofa spremili v procesiji do njegovega dvorca ali palače blizu stolnice. Počasi smo korakali med ljudmi, ki so za procesijo naredili dovolj široki špalir. Ljudje so nam, novomašnikom, častitali, pozdravljali z roka-nri. Srečni obrazi! Pa to poz-dravljanje ni bilo tako glasno in živahno, kakor bi bilo kje v južni Italiji, ker je narava Slovencev pač bolj mirna in ^nanj živahno razkazuje svoja čustva. V notranjosti škofove palače, na hodniku, nam je iudi škof častital in se od nas Poslovil.
Nato smo šli v stolno zakristijo, da smo slekli mašna oblačila. In smo se vrnili v bogoslovje, kjer nas je čakalo slovesno kosilo, na katero so bili povabljeni tudi vsi bogoslovci in duhovniki, ki so prisostvovali slovesnosti mašniškega posvečenja. Veselo razpoloženje, in nune — kuharice so ta dan res dokazale, da so bile dobre kuharice.
Kmalu po končanem obedu so začeli prihajati sorodniki. To je uradno bil menda edini dan, da so si sorodniki lahko ogledali prvo in drugo nadstropje bogoslovja. Ali so tudi sorodnice imele to čast, se ne spominjam. Tudi so sorodniki pomagali prenesti novomašni-kovo zapakirano drobnarijo do vežnih vrat, da je tako bila pripravljena za odvoz.
Obred mašniškega posvečenja v stolnici je bil samo prvi del časti za novomašnika na dan njegove ordinacije. Drugi del časti ga je čakal v njegovi domači fari: sprejem novomašnika. Za ta sprejem je bilo precej priprav; in župljani so radi pomagali. Zakaj ? Omenil sem že, da je za mnoge bila nova maša bolj važna kot pa obred mašniškega posvečenja. Posebno ljudem na podeželju. Fant, ki se je pripravljal na duhovništvo, je bil član njihove fare, njihove skupnosti. Skoro vsi farani so ga poznali, bili so na njega ponosni. “Naša fara bo imela novo mašo!” Eden izmed naših bo postal “gospod”!	||
Obred mašniškega posveče-" nja je bil nekje daleč, v veli-/] kem mestu, ob navzočnostiŠ nepoznanih ljudi. Nova mašai pa bo v “naši” cerkvi! Zato sel pripravimo! In prvi del tehi priprav je bil sprejem novo-jj mašnika na meji župnije. Tre-1 balo je postaviti slavolok. D vej lepi smreki, in ju nad cestcl povezati z lepo okrašeno de-i sko, in na deski besedilo, k i je izražalo pozdrav novomaš-fl niku. V moji fari so za to pri-fi liko postavili slavolok tudii med župniščem in vaško lipo;i in pa pred glavnimi vrati i cerkve. Notranjost cerkve jel bila okrašena z dolgimi venci,! ki so povezavah cerkvenif strop s stebri in glavnim ol-f tarjem. Dekleta so rabile puš-I pan za pletenje vencev in so j porabile precej večerov, da soj jih spletle. Vsa dekleta v fari? To je bila dolžnost tistih deklet v fari, ki so bile novo-mašnikove družice na dan njegove nove maše.
Za moj povratek v domačo faro tisti popoldne sta bili dve možnosti: ali z avtobusom do Lenarta in od Lenarta naprej s kočijo v domačo faro; ali pa s kočijo vse od bogoslovja do domače fare, kar je pomenilo precej ur vožnje. Za katero možnost sem se odločil, se ne spominjam. Spominjam se pa, da sem prišel na mejo bene-diške fare v kočiji, ki jo je vo- |g zil Ciril Raj ter, kmet v bližnji i domači okolici in moj veliki 1 dobrotnik. Pred slavolokom f na farni meji smo se ustavili ! za dobrodošlico. Dekle me je pozdravila in mi izročila šopek rož, pozdravni govor. Potem pa s kočijo naprej proti vasi, kakšne pol ure vožnje. Pred kočijo so bili kolesarji na svojih lepo okrašenih kolesih.
Ko smo se peljali mimo hiš, smo videli gruče ljudi, ki so gledali sprevod; in matere so dopovedovale svojim malim, da se Breznikov “gospod” peljejo; ali bolj točno: Breznikov “premic j ant”; med tem dnevom in dnevom nove maše so me farani nagovarjali s “pre-miejant”, in so govorili o meni kot premic jan tu. Ko smo se ustavili pred slavolokom
ob vaški lipi, je bilo veliko ljudi zbranih: dekan Gomilšek, kaplan, pevski zbor. Dekan me je pozdravil in izrazil veselje, da ima benediška fara zopet novomašnika po toliko in toliko letih (menda po desetih letih). Po petju in drugih pozdravnih govorih smo se pomaknili v cerkev za blagoslov z Najsvetejšim.
To je bil tudi dan veselja za starše, brata in sestro, ki so prisostvovali obredu v stolnici in se vračali v istem koleslju nazaj v domačo faro. Njihova želja, da bi jaz postal duhovnik, se je spolnila. Njihova pritegovanja, da so me lahko šolali, so rodila uspeh. Srečni in ponosni so bili!
Po stari tradiciji nisem maševal do dneva nove maše, tako da je nova maša res bila moja prva maša v domači fari, v cerkvi, kjer sem bil krščen in birman.
Seveda so se priprave na mojo novo mašo že začele veliko prej, celo mesece. Tre-balo je določiti datum nove maše. Odločil sem se za zadnjo nedeljo v juliju, da je tako bilo več časa za priprave. Sprejel sem župnikov nasvet, da bi naj nova maša bila pri podružnici, v veličastni in veliki cerkvi sv. Treh kraljev; ta cerkev je bila veliko večja od 1 farne cerkve, v veličastnem gotskem slogu, kakšnih 400 let stara, na lepem griču, kakšnih 15 minut oddaljena od farne cerkve, v varstvu ogromne lipe, velike umetnostne vrednosti.
Moral sem si oskrbeti pridigarja za novo mašo; prosil sem bivšega b e n e d i š kega kaplana Antona Bošteleta in je povabilo rad sprejel. Moral sem si oskrbeti ceremoniarja; prosil sem Franceta Drevenška iz Cirkovc na Dravskem polju, ki je prošnjo rad sprejel, ker je bila precejšnja čast, biti ceremoniar. Volaska in Jožeta Vošnjaka sem prosil, da bi mi asistirala pri moji novi maši kot diakon in sub-diakon; rada sta mi obljubila. Župnika Gomilška sem prosil, da bi mi bil prezbiter asistent (oblečen bi bil v pluvial — plašč za slovesne blagoslove, stal bi na moji levici, med kanonom bi obračal strani v mašni knjigi na oltarju in mi pošepetal v pornoč, ako bi trenutno pozabil na kakšno rubriko ali predpis za maše-vanje; novomašnik je imel pravico do te pomoči na dan nove maše in naslednja dva dni); seveda je rad obljubil tudi to pomoč.
Pa so še bile druge dalnje priprave: izbrati veliko podobo, na katero je potem Cirilova tiskarna natiskala moje ime in datum in kraj moje nove maše; izbrati novomašni križ, ki pa ga je navadno plačal kak sorodnik ali dobrotnik; izbrati novomašne podobice in določiti primerno besedilo za zadnjo stran podobic; naročiti talar in povedati krojaču glede “jurisdikcije” (tako smo imenovali plašček, ki je bil prišit talarju pod
Slovene! in besnel
GORICA, It. — Menda sploh ni slovenske zgodovinske knjige, ki ne bi ponavljala starih lifc. . ilh trditev, da smo Slovenc.c kot Karantanci obenem s sprejemom krščanstva prišli pod nadoblast “Nemcev’, dasi tistikrat t.j. v 8. stoletju Nemcev kot takih sploh še ni bilo.
Tako naj bi sprejem krščanstva pomenil “izgubo svobode”, katero naj bi predstavljalo v idealni obliki edinole poganstvo.
To gledanje je ostanek brezverskega protikrščanske-ga liberalizma ob koncu prejšnjega stoletja in do prve vojne,- kot ga je naš svobodomiselni tabor slepo povzemal od češkega in od nemškega liberalizma — poganstvo kot domnevna svoboda in krščanstvo kot zasužnjenje. Po slovenskih zgodovinskih knjigah pa se je ta vsedlina ohranila vse do danes in sprejemamo jo podzavestno, ne da bi se je prav zavedali. Zlasti pa še zato, ker deloma tudi drži. Vendar samo deloma, polresnice pa so, kot znano, nevarnejše od pravih laži, ker jih je zelo težko ovreči.
Zakaj naj bi pokristjanjenje Karantancev, ki ga je prinesla vključitev v Frankovsko kraljestvo (torej ne “nemško” kraljestvo) bila ravno pri teh tako usodna, da bi naš narod za vso zgodovino vklenila v “nemške” spone? Ne bi pa to veljalo za druge narode, ki so prav tako sprejeli krščanstvo iz tujih rok?
-Zakaj naj bi izguba vladarjev “domače” krvi v Karantaniji leta 828 po zatrtju upora Ljudevita Posavskega, slavonskega kneza proti Frankom, kateremu so se pridružili tudi Karantanci, pomenila, da smo postali podložni “Nemcem”, dasi so npr. Bavarci sami izgubili svoje bavarske kneze še poprej, leta 788? In vendar nihče le-temu ne daje take usodne teže, pravzaprav grozotnega pomena, kot ga dajejo ravno paši slovenski pisci in prepisovalci?
ovratnikom in je pokrival gornji del hrbta in ramena in roke malo nad komolcema; ta plašček je bil vidni znak, da je nositelj imel pravico spovedovanja; ako sem bil oblečen v korok, je korok pokrival tudi ta plašček; duhovni svetniki pa so imeli pravico ali čast, da jim je plašček pokrival korok); seveda sem tudi tokrat naročil “rimski” talar, ki se je ločil od “jezuitskega” talarja (prvi se je zapenjal z vidnimi gumbi od vrata dol do čevljev; drugi pa samo z ciktorijem). Kupil sem tudi cingulum (širok pas iz svile z dvema dolgima trakoma različne dolžine s cofi za pre-pasanje oltarja); menda sem ga rabil samo enkrat: na dan nove maše.
(Dalje prihodnjič)
Kateri narod v Evropi pa ni imel kdaj vladarjev, ki niso bili “domače” krvi? Rusi so dvesto let bili v pravi tatarski sužnosti; Madžari in Hrvati so imeli Anjoujce in Habsburžane; Čehi poljske oz. litvanske Jagielonce ter Habsburžane; Španci Habsburžane ter Bourbone; Italijo, ki sploh ni bila enotna, so si delili Sa-vojci, Bourboni in drugi vojvode ter papeži; Anglija je imela normanske vladarje; Švedi imajo danes še za vladarja potomca Napoleonovega generala Bernardotta itd. Romunija, Bolgarija in Grčija so po osvoboditvi izpod Turkov dobile kralje iz vrst nemških plemenitašev . . .
S kakšnim namenom torej se ravno med zgodovinska pojmovanja slovenskih ljudi vnaša pojmovanja z drugačno težo in drugačnim pomenom, kot pa pri drugih? Ali so slovenski zgodovinopisci pisali zgodovino zaradi odkrivanja zgodovinske stvarnosti same, ali so jo pisali v prid določeni ideji, narodnopolitični ali politični ali ideološki, katerikoli že?
Pri vseh teh razlagah vidimo namreč v prvi vrsti prizadevanje za sistematično izničenje vsega tistega zgodovinskega, ki bi lahko slovenskemu človeku dajalo občutek ponosa, samozavesti.
Zgodovina ne sme služiti poveličevanju narodnosti, je, zatrdil neki sodobni slovenski profesor zgodovine. Toda resnica je ravno obratna za nas: zgodovina tudi ne sme služiti izničevanju narodnosti, pa najsi je to njeno prizadevanje še tako perfidno zakamuflirano s sklicevanjem na razne nemške, italijanske ter češke pisce. Ali s tem, da bi slovenski narod, ki bi izgubil zaupanje sam vase, bil bolj pokoren aleksandrovski diktaturi med obema vojnama ter njenemu prizadevanju po postopni uvedbi velesrbstva.
Prav tako je popolnoma po-grešno govoriti za srednji vek in za stoletja fevdalne ureditve o slovensko-nemški jezikovni meji. Kakor da bi se po slovenskih deželah vsa ta stoletja ljudje zares delili na Slovence in Nemce v današnjem pomenu.
Tudi dežele češke krone in ne le karantanskega klobuka so bile poseljene vsaj do polovice z nemško govorečim življem, pa vendar Čehi zato ne stavljajo za fevdalno obdobje češko-nemške jezikovne meje na tisto politično raven, kot jo ima ta pojav danes. In kot jo stavljajo slovenski zgodovinopisci ali iz naivnosti, ker tako pišejo tujci, ali zaradi panslovanskih miselnih ostalin ali pa iz čiste uslužno-sti raznim režimom — krotiti slovensko pamet, da ne bo preveč “nacionalistična”. Tržaška revija “Zaliv” objavlja daljšo razpravo prav o tem vprašanju. Toda zanimivo
Pogled na Gorico — staro slovensko mesto.
je, da celo naši izobraženci neradi verjamejo v pozitivna dejstva. Bolj jim gre za slabšalne predstave o slovenski preteklosti. ,
Neki vidnejši slovenski izobraženec je v pogovoru ugovarjal državnopravni skupnosti slovenskih oz. karantanskih dežel s skupno vlado v Gradcu, češ da so bile to posamezne dežele in ne enotno kraljestvo. Toda tudi češka krona npr. je imela več dežel: Češko, Moravsko, Šlezijo in Lužico. Slednjo je izgubila menda v tridesetletni vojni. Slezijo šele ob nastopu Marije Terezije v tkm. nasledstveni vojni. Obe zadnji deželi sta bili, kot omenjeno, pretežno nemški.
Velikonemški nacionalizem, ki se je sprva začel po francoski revoluciji z'- nedolžno jezikovno romantiko, je preraste! v kulturno in psihološko nasilje, ki je od srede prejšnjega stoletja dalje preraslo v socialno politično nasilje. Predvsem z uvedbo parlamentarnega sistema v Avstriji in s prevlado nemških meščanskih liberalnih in nemškonacional-nih skupin v dunajskem parlamentu.
S tem se začenja nemško-slovenski spopad od srede druge polovice preteklega stoletja dalje. Spopad, ki vse do danes ni se prenehal.
Nemški nacionalizem je tri-umfiral zlasti pod Bismarckom po nemški oz. pruski zmagi nad Francijo okoli leta 1870, dobi! svoj prvi velik poraz v prvi in drugi poraz v drugi vojni. Njegovi ostanki pa še danes zakotno strašijo kje po Avstriji, zlasti pa po Koroškem.
Naj večja ovira, da bi se tem zadnjim preostankom vele-nemštva slovenski človek na Koroškem uspešno zoperstavil je prav v stoletni psihološki slabitvi vere v slovenstvo cer v njegovo zgodovinsko preteklost; v tistem preprostem pojmovanju o slovenskem večnem hlapčevstvu, ki mu je pisatelj Cankar zaradi svojega proletarskega naziranja nadel še umetniško podobo, s katero se sedaj vtepa v slovenske pameti že v šolah.
Kdor se je ukvarjal nekoliko s sociološko metodologijo, ta bo poznal pojav, ki mu pravimo “self-fulfilling prophecy” (samo-izpolnjujoča napoved);
Če namreč objavimo javnosti določene napovedi oz. trditve, ki so sicer napačne, se bodo z objavo uresničile. Javnost se bo po njih ravnala.
Tako se je zgodilo s Slovenci. Pisanje, da smo bili vedno podložni in zatirani od drugih, je privedlo do tega, da se slovenski človek v resnici obnaša servilno, začenši od politikov, kulturnikov in vseh mogočih vidnih osebnosti navzdol.
To je ravno tisto stanje, v katerega so nas hoteli pripeljati tisti, ki so hoteli pisati v prid koristi naših sosedov, ne pa zato, da bi pisali stvarnost. Toda vse to v resnici ne pomeni, da smo Slovenci v zgodovini tudi bili samo podložen narod. Bili smo kakor drugi, lahko celo manj zatirani od drugih. Kdo pa je zares šel preverjat trditve tujih zgodovinopiscev in primerjat naše stanje z onim pri drugih? Npr. z Madžari, ki so bili skoraj dvesto let pod Turki ali Rusi, kot že omenjeno, pod Tatari itd.
Ko končno razkrijemo to obsežno psihološko oz. ideološko zaroto proti slovenskemu narodu in njega zgodovinski preteklosti, se nam postavi se vprašanje naših odnosov z Nemci oz. nemškimi Avstrijci, ki so nam neposredno sosedje.
Prvič, v njih ne smemo videti naših tisočletnih sovražnikov, ki so nam stregli po življenju, da bi nas kot Slovence uničili. Zakaj vsa stoletja do prejšnjega vse to ni-
so bili. Če bi res bili, bi Slovencev danes ne bilo več in nemško ozemlje bi segalo do Jadrana.
Drugič, dobremu sosedstvu na ljubo ne smemo prezreti vse mržnje proti Slovencem, ki jo je nemški liberalni in judovski tisk zasejal med avstrijsko ter nemško javnost že pred prvo vojno. Ker se ni nihče potrudil, da bi vsaj po drugi vojni popravil to zlo-delo, živijo celo med izobraženci nemškega jezika še vedno čudne predstave o slovenskih ljudeh, z vsemi mogočimi predsodki.
Tretjič, osiromašenje slovenskega življa na Koroškem kot v matični deželi, je krivo, da nemški Avstrijci še vedno gledajo na Slovence z nekim pomilovanjem, češ da pač ne bo posebne škode, če se tako majhna in nepomembna skupina ponemči.
Če bi imeli v Celovcu močno slovensko banko in še kako pomembno podjetje, bi bil vtis o slovenskem človeku drugačen. Na to pa seveda budno pazijo nemški nacionalisti, tako da obstaja še naprej med avstrijsko in nemško javnostjo ter med samimi slovenskimi ljudmi podoba o ubožno-stnem, nesposobnem Slovencu. Mnogim našim pesnikom služi ta podoba za ustvarjanje melanholičnih občutkov in otožnih pesmi, zato jo pogosto uporabljajo v svojih poezijah in širijo naprej.
Priznati pa moramo, da je sedanji mladi slovenski rod že v dobršni meri predrugačil to ubožnostno slovensko pojmovanje, tako med nemškimi kot med slovenskimi ljudmi. Potreben pa je še večji elan in sodelovanje slovenskih ljudi po svetu. Na Koroškem kot tudi na Primorskem ne gre namreč samo za skupino rojakov, pač pa za pravo slovensko ozemlje, za pred-stražo slovenstva. Ne da bi hoteli kakorkoli spreminjati meje ali kake druge negotove stvari, toda tako z nemškimi kot z italijanskimi sosedi je treba najti neki modus viven-di, ki pa ni v tem, da se Slovenci nenehno umikamo zaradi dozdevnih umetno vcepljenih občutkov nemoči. V Celovcu kot v Trstu lahko živita tudi dve narodnosti. Toda, če se bo naša čutila po nepotrebnem nesposobna življenja, ne bomo segali ne do Trsta ne do Celovca, ampak le do Postojne ali do Maribora, kot je bilo nekoč že namenjeno.
H.
V blag spomin
DEVETINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
JOSEPH MIHEVC
ki je umrl 28. decembra 1950
Zvesto te bomo vsi ljubili In te nikoli pozabili.
Pri Bogu zdaj veseliš A v srcih naših še živiš.
Antonia - soproga in otroci
Cleveland, O., 31. dec. 1979.
Celovec in Trst ter njuno ozadje
GORICA, It, — Na splošno je znano, da je jugoslovanska diplomacija po drugi vojni izgubila diplomatsko igro za Koroško, ker se je zanašala samo na Sovjetsko zvezo. ■Sovjetski tiran Stalin pa je kljub povojnemu prijateljstvu z Jugoslavijo prepustil Koroško še nadalje Avstriji za 50 milijonov dolarjev vrednosti nemškega premoženja na avstrijskih tleh, katerega so mu zahodni zavezniki priznali. Tem je šlo predvsem za to, da bi tedanjo Jugoslavijo, ki je bila protizahodno nastrojena, potisnili čim dlje proti vzhodu in tistih nekaj milijonov je pri tem pomenilo kaj malo; pa tudi Avstrija je bila lahko še srečna, da jo je tako poceni odnesla. Kaj je že tistih 50 milijonov, če si je lahko obdržala Koroško!?
Ko so na jugoslovanski strani sprevideli, da so diplomatska pogajanja propadla, da je boj izgubljen, so se vdali mrtvilu.. Po njih posredovanju je bil v avstrijsko ‘ državno pogodbo, po katere določilih so zavezniki zapustili Svoje zasedbene cone v Avstriji, res vnesen člen 7, v katerem se Avstrija zavezuje, da bo ščitila Slovence na Koroškem in Hrvate na Gradiščanskem ter jim omogočila razvoj.
■Toda Avstrija je ravnala vsemu temu v brk, ravno nasprotno. Ne celi dve leti po podpisu omenjene pogodbe, je ha Koroškem oživila vse stare nemškonacionalne organizacije;; ki so znane po svoji izrazito protislovenski dejavnosti še iz časov' monarhije, —-Kaerntner Heimatdienst, Ab-wehrkaempferbund, S u e d-mark, Kaerntner Landsmann-schaft in še katero, dasi je v isti pogodbi oživljanje nem-škonacionalnih organizacij prepovedano. Kot v posmeh svetu, zlasti pa Jugoslovanom. -In čudno, jugoslovanska diplomacija, ki sicer ne prenese, da se kdo tako očitno norčuje iz nje, gleda vse to avstrijsko početje ravnodušno. Še več, začne se voditi z Avstrijo prijateljske odnošaje, dobro sosedstvo in še kaj, — ob vseh neizpolnjenih in teptanih avstrijskih obvezah?!
Kakšno more biti ozadje takšnemu početju? Aleksander Rankovič, ki je bil s svojo policijo dejanski gospodar povojne Jugoslavije vse do leta 1966, je imel poseben načrt čimhitrejšega pojugoslovanje-nja. Po tem načrtu je bilo prav, da bi Slovenci v Avstriji in v Italiji čimprej izginili.
O Slovencih v Jugoslaviji pa bi ves svet govoril le kot o
Jugoslovanih.
Pojugoslovanjenje Slovencev je moralo prihajati čim bolj nezavedno. Pozornost slovenske javnosti v Jugoslaviji naj bi bila usmerjena na Koroško, kjer so riemškonacid-naine organizacije divje zatirale vsakršno slovensko javno delovanje (kje so bile tedaj in kje so še danes tako opevane človekove pravice?). Tako bi nezavedno prihajalo pojugoslovanjenje oz. posrbljenje v Slovenijo in zdelo bi se, da je ta jugoslovanska rešitev edino mogoča za Slovence pred “tisočletnim” nemškim pritiskom. Res edinstvena rešitev, ker nisi hotel biti Nemec, pa bodi “Jugoslovan”!
Slovenci bi končno prenehali biti “majhen” narod in postali enaki velikim sosedom. Zato pa vsa šola, vsa vzgoja, vse pesništvo in javno pisanje nenehno trobi o slovenski majhnosti, i tako v monarhiji, tako pod Aleksandrom, (hko pod Rankdvičem. O b č u tek majhnosti, ki naj bi nam prešel v podzavest! In vendar, če smo bili tako majhni, kako da smo potem preživeli vso zgodovino, medtem ko so drugi narodi zatonili, dasi so bili veliki — Rimljani, ' Bavarci, Franki, Gori . . .?
Po propadu Rankoviča in njegove politike se je.nekoliko spremenilo tudi na področju narodnostne politike. Jugoslovanska diplomacija se znova, vsaj. nazunaj zavzema za rojake v Avstriji, katere je poprej preprosto odpisala. Odkrije celo, da so ji neizpolnjene. obveznosti Avstrije pomemben adut za omehčavanje Avstrijcev pri gospodarskih pogajanjih. Slovenski Korošci dobijo z jugoslovanske strani zeleno luč za demonstracije, potem ko je nemška stran leta 1972 podrla nekaj postavljenih dvojezičnih napisov na Koroškem. Koroški Slovenec nikoli pi mogel javno manifestirati, sedaj pa ima vsaj delno krit hrbet z jugoslovanske strani.
Toda vse to ne traja dolgo. Nekako pred dvema letoma je bilo konec z javnimi demonstracijami slovenske strani na Koroškem. Očitno jim v Jugoslaviji niso bili pripravljeni več kriti hrbta. Jugoslovanska stran je celo spravljala. v obtok govorico, da je sam Tito rekel: “Naj bo že enkrat mir s temi Korošci!” — Tito je lahko kaj takega tudi rekel, toda še bolj verjetno je, da gre spet za preiškušeno potezo jugoslovanske diplomacije, češ če je sam Tito to rekel, potem se ne da nič po-
F.WRIESTE-TRST
IniernatjOnal Doundaty Bound.ofŽoniS
Trst iv. njegovo ozadje.

Bre/. vas ne moremo uspeti!
Naročili smo nove vagone 'za Moder/Zelen Rapid sistem.
m
Zaradi vaše podpore in aavKov, tu jih plačujete, gradi RTA sistem javnega prometa, na katerega ste lahko ponosni, sistem, ki si je pridobil priznanja po vsej Ameriki. Naj vam razložimo nekaj načinov, potom, katerih se vaš sistem izboljšuje dan za dnem..
Nabavili smo 300 novih avtobusov zato, da ostane naš posel zanesljiv. Postavili smo 500 novih čakalnic po celem okraju, da bodo naši potniki varni in udobni pri vsakem vremenu. Sedaj poenostavimo RTA grafiko, urnike, napise in druge stvari. Novi nap isi v Cleveland Union Terminal so samo začetek teh sprememb.
. Bedno.vključujem o v promet najsodobnejše avtobuse s klimatskimi napravami.
Vse, Jtar smo doslej storili, je le začetek. Stalno obnovimo celotni Rapid sistem. Naročili smo nove vagone za Modre in Zelene proge. Načrtujemo važna izboljšanja vseh železniških nasipov Rapid sistema. Sedaj pripravimo načrt za popolno obnovitev vseh Rapid postaj. Ta načrt vključuje najbolj sodobne in privlačne stile. Naslednja leta bodo napolnjena z drugimi izboljšanji — nov komunikacijski sistem, nova poslovna centrala, izboljšan CRT posel z dodatnimi vozili, nove popravljalnice in nove 'garaže:
Zelo se trudimo, da bo vaš RTA sistem najboljši. Sedaj je pa dolžnost vsakega posameznika, da nam pomaga pri vzdrževanju tega sistema tako, da ostane v najboljšem stanju. Torej, peljite se z nami! Bodite ponosni na vaš RTA! Ako vsi prispevamo svoj delež, lahko ohranimo sistem javnega prometa, ki je sposoben pomakniti Veliki Cleveland naprej!
. Greater Cleveland Regional Transit Authority 1404 East 9th Street, Cleveland, Ohio 44114
Postavili smo 500 novih čakalnic po celem okraju za udobnost potnikov.
Predelava vseh naših napisov bo potnikom olajšala uporabo RTA sistema.
Ta predlagani načrt za obnovitev Rapid postaj je le en del programa za modernizacijo železniških prog.
magati. Treba je biti tiho. Medtem pa na tihem tečejo pogajanja med Avstrijci in Jugoslovani na, vladni ravni. Dogovorili so se o Ustanovitvi mešane jugoslovansko-avstrij-ske banke na Dunaju in kot se zdi, 'se pripravljajo še dodatni dogovori o gospodarskem sodelovanju. Slovenska javnost močno sumi, da se tudi z Avstrijo pripravlja kake vrste “Osimo”, s katerim bodo Avstrijci pripravljeni Jugoslaviji nuditi kake gospodarske ugodnosti, mogoče celo skupno industrijsko cono, kot so se dogovorili o njej za ozemlje na meji na Krasu nad Trstom.
Avstrija naj nudi investicije, jugoslovanska stran pa delavce, ki jih ima že tako v Avstriji nad dvesto tisoč. Jugoslovani pa prenehajo podpirati. koroške Slovence in izjavijo, da spada vprašanje 'manjšine na Koroškem, med notranja avtri j ska vprašanja.
Da je lahko kaj takega že v teku, nam pričajo tudi odgovori yladnih predstavnikov v Washingtonu na vprašanja nekega a-uaiurja iz Kaiiiornrje; Uge je neki. slovenski ameriški rojak zaprosil za vprašanje vladi. Odgovor je bil, da Washington sodi, da bosta vprašanje koroških Slovencev najbolje rešili Jugoslavija in Avstrija sami.
Slovenska javnost doma in po svetu ne sodi več med tisto naivno srenjo, med katero si lahko vrgel določene “zaupne” novice, ki so potem šle v obtok in delovale krotil no na slovenskega duha.
Prepričani smo,.' da lahko ju-1
goslovanska- diplomacija storil več za slovenske ljudi. To jel tudi nujno potrebno, ker zau-f panje Slovencev v Jugoslavi-jp jo pada. Protinarodna usmer-gj jenost vzgoje v Sloveniji ješ namreč prinesla drugačne po-i sledice: res je velik del, lahkoB celo večina, mlajšega sloven-1 skega rodu narodno hezave-i den; toda s tem, da vidi slo-y venstvo kot nesrečo, si še || zdaleč ne želi jugoslovanstva,! pač pa asimilirati se kam na.| zahod. In ker iz Slovenije;!) odtekajo vsa sredstva na'jug,f. učinkuje to toliko huje nalj slovensko psiho. Slovenski j: človek je bil svoj čas pripra-;| vij en garati za druge, samo J da si ohrani svoj ljubi jezik.l Danes pa so v Sloveniji prav,] to jezikovno zavest v veliki | meri, uničili. Čemu bi se po-j, tem človek še ' potegoval za |' jugoslovanstvo?	'■<
Seveda pa s tem. ni mogoče j preprosto napraviti aut-aut. j Jugoslovanska diplomacija jel edina, ki lahko kaj stori zal slovenske rojake v Avstriji | •in v Italiji, ko gre za pogaja-l nja na mednarodni ravni. Za-ff to tudi jugoslovanske alterna-p tive ni mogoče kar preprostof|' odpisati. Toda na njenem po-| čet ju stoji in pade zaupanje! slovenske javnosti v Ju gos la-! vij °.	I
Najbrž je že čas, da se ne-| kaj ukrene v prid slovenstvu, ker se niti predvojna niti po-] vojna Jugoslavija, nista ravno' i izkazali pri zaščiti slovenskih interesov.
Bilo bi lahko že pri pogaja-; njih na vladni ravni med Dunajem in Beogradom dogo-! vorjeno, da se. zgradi v Ce-
lovcu na ustreznem kraju slovenski kulturni dom in še mnogo drugega. Toda narejenega ni bilo doslej ničesar, pač pa samo storjenega z avstrijske strani v plovensko škodo. Kljub temu, da naj bi bila Jugoslavija branilec interesov slovenskega naroda.
Nekaj podobnega se je zgodilo v Trstu, kjer Slovencem tudi ni bil vrnjen Narodni dom, ko so leta 1954 sklepali v Londonu pogodbo o prepustitvi Trsta Italiji. Imenitni Narodni dom sredi tržaškega mesta, požgan leta 1920, je ostal v italijanskih rokah. Premoženje slovenskih bank je ostalo pri italijanskih bankah, dasi bi ga bili Italijani gotovo pripravljeni' prepustiti spet slovenski strani, če Jugoslavija po drugimi pogoji ne. bi hotela pristati #ia vrnitev Trsta Italiji.
Ob vsem tem Slovenci doma in po svetu ne moremo drugače kot' da smo razočarani nad ravnanjem Jugoslavije in njene diplomacije. Razočarani, ker gredo mimo priložnosti, ki se ne povrnejo nikoli več in bodo za zmeraj zamujene.
Izgubljene diplomatske bitke Jugoslovanov z Italijani in Avstrijci padajo na ramena Slovencev in ne drugih narodov v Jugoslaviji. Kolikokrat se bo to še zgodilo?
H.
jAMEBIšiiA DOMOVINA i v našem doro« je dokaz j naše zvestobe slovenstvu
a	(Szsr ec# sc” ^■ & e m gt gr
MALI OGLASI MALI OGLASI
House for sale by owner In/ Euclid off E. 209 St., 20650 Naumann, $43,000.
Call 732-7106 after 5 p.m.
(147-7)
Apartment for Rent E. 76th St. Clair. 4 rooms and bath. Decorated. $95.00 526-8620.
KUPUJEM SREBRNE
dolarske kovance. Plačam $15 za vsak kovanec.
Kličite tel. 944-2417
(147-2)
SREBRNE DOLARSKE^
kovance kupujem. Plačam $16 za vsak kovanec.
Kličite 252-1617
Oskrbnika (zakonski par)
Iščemo zakonskega para-oskrbnika za stanovanjsko poslopje v Euclid«. Plača, stanovanje in zavarovanje. Kličite Sally na 486-7800, Ext. 42
(147-2)
CUSTODIAN GOUPLE ~ Custodian couple needed for Euclid Apartment complex. Salary, suite and insurance provided. Call Sally at 486-78C0, ext. 42.
(147-2)
Custodian Couple for 12 suite apartm'ent. East 76th St. Clair area. Will train, 526-8620.
(X)
Locking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
Call 732-7880
(X)
WANTED
Chemical Plant Worker
Some blending experience. Must drive tow motor. 883-6901
/ w
(145-147)
WANTED
Silver dollars. Paying $15.00 for fine or better pre-1935. Limited quantities only.
Call 252-1617
(144, 147)
FOR SALE
4 Bedroom House in Fontana, California. Call Frances Dragar in California at 1-714-874-7037 or here in Cleveland at 881-7062.
~ NAPRODAJ-’
Hiša s 4 spalnicami, v Fon-, tani, Kaliforniji. Pokličite Frances (Dragar iv Kalina tel. 1-714-874-7037 ali pa tu v Clevelandu na 881-7062.
POLNO ZAPOSLITEV
! i
dobi oseba, ki govori slovensko ali hrvaško.
Anzlovarjeva trgovina 6214 St. Clair Aye.
(M-W-X)
PriJaM’s Pitama«^
St, Clair Ave. & E. 08 St. 381-4212 'IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVIC OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS

KOLEDAR
dr us tv e n i h pri red i te v,
DECEMBER
31. — Pevski zbor Korotan priredi Silvestrovanje v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igra “Alpski sekstet”.
31. — Upravni odbor Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue priredi Silvestrovanje v veliki dvorani SND. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Slogans”.
31. — Silvestrovanje v Baragovem domu na St. Clairju. Pričetek ob sedmih zvečer z večerjo. Za kratek čas in ples igra nekaj članov zbora Mladih harmonikarjev. 1980 JANUAR
12. — Slovenski športni klub priredi svoj Zimski Večer z večerjo in plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
1!). — Slovenska pristava priredi vsakoletno “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem; domu na St. Clairju. Igrajo “Veseli Slovenci”.
26.	— Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju vSv. Vida.
27.	— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi kosilo. Servirali bodo od
11.30 dopoldne do 1. popoldne.
FEBRUAR
1., 2. in 3. Smučarski izlet
Slovenskega športnega kluba.
3. — Letna delničarska seja Slovenskega doma na Holmes Avenue. Začetek ob 2h popoldne.
16.	— Društvo TRIGLAV,
Milwaukee, priredi maške-radno-. -zabavo .jv dvorani, cerkvi sv. Janeza na Cold Spring Rd. Pričetek ob 6. zvečer. Večerja, ples in . maske.
18. — Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet.
1E — Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu.
29. — Izredni občni zbor Slovenskega doma za ostarele . ob 7. zvečer v SDD na 15335 Waterloo Road.
MAREC
22.— Glasbena Matica priredi
svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja ob 7., nato ples. Igra. Jeff Pecon orkester.
23— Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave.
APRIL
12— Tabor, DSPB Cleveland,
Prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
3. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
H. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu. 16. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7. zvečer v SDD na 15335 Waterloo Road.
18. — Materinska proslava dr. TRIGLAVA, Milwaukee, v Parku Triglava, pričetek ob
2.	popoldne.
26. — Spominska svečanost dr. TRIGLAVA, Milwaukee, s sv. mašo, sporedom in kosilom v Parku Triglava, pričetek ob 11. dopoldne. JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko pi-oslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Triglavski piknik s sv. mašo v Parku Triglava, Milwaukee. Kosilo in zabava. Pričetek ob 11. dopoldne.
15. — Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
JULIJ
20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
20.	— Misijonski piknik s sv. mašo in kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Srečelov, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob 11. dopoldne.
AVGUST
17.	— Športni dan in piknik
Triglava s sv. mašo, kosilom;, tekmami in prijateljsko zabavo v Parku Triglava, Milwaukee.
SEPTEMBER
21.	—■ Oltarno društvo sv.
Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole.
28.	— Vinska trgatev TRIGLAVA v Parku Triglava, Milwaukee. Pričetek opoldne s kosilom. Domače razvedrilo.
OKTOBER
18.	— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmos Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. NOVEMBER
.8. — Praznovanje 30-letnice Društva TRIGLAVA, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom. Pričetek ob 6. zvečer.
------o-----
ZA SMEH
Gost natakarju, ki mu je prinesel pivo: “Čemu mi bodo same pene? Saj se ne mislim briti, ampak, piti!”
Peter Selak:
Pisffls i "Otoka"
LONDON, Vel. Brit. — Po enoletnem molku par novic tu z “Otoka”. Smrt ne prizanaša nikjer kot povsod.
V novembru lani je v Sto-ke-on-Trent umrl 60 -1 e t n i Stanko Grozdnik. Umrl je vsled raka. Pokojni je bil doma iz Škofljice pri Ljubljani. Kot mlad dečko je bil L 1942 odpeljan v internacijo v taborišče Rennicci-Toscana. V istem taborišču sem bil tudi jaz in moj nečak, kateri živi sedaj v Sheboyganu, Wis. Prišla sva z njim vsak dan skupaj.
Po kapitulaciji Italije leta 1943 sem se prebil domov ter se priključil četniškim odredom. Maja 1945 smo se zopet znašli v Italiji, od tam pa smo 1. 1947 bili vsi Jugoslovani odpeljani v Nemčijo in isto leto sva prišla sem na delo. Delal je v raznih rudnikih. Poročil se je in si postavil lep domek. Bil je zelo marljiv, pošten, globokoveren Slovenec. Sedaj počiva na pokopališču Burslem pri Stoke-on-Trentu,
Dne 8. decembra 1978 je v Bamptonu pri Oxfordu umrl 65-letni Janez Svete, doma iz Bežigrada v Ljubljani. Pred vojno sta bila z bratom Stanetom v službi občine Ljubljana pri računovodskem oddelku in oba sta bila znana povsod naokrog kot res prava orjaka in zastavonoši fantovskega odseka. Tudi ta dva je doletela usoda internacije na zloglasnem Rabu in sta tamkaj komaj ubežala smrti. Nato sta se oba priključila domobrancem in po srečnem naključju prišla iz Koroške v Italijo in tam živela po raznih taboriščih.
Leta 1947 sta bila z ostalimi Slovenci in drugimi Jugoslovani odpeljana v Nemčijo in od tam na delo v Anglijo.
Zaposlena sta bila pri neki-letalski družbi blizu Oxforda. L. 1956 je postal ubogi Janez žrtev avtomobilske nesreče. Zlomilo mu je hrbtenico in je bil invalid 22 let. Brat Stanko je za njega res prav bratovsko skrbel v lastni hiši — in smrt ga je rešila' vsega hudega. Pokopan je na pokopališču Bampton pri Oxfordu. Pokojni zapušča tu brata Staneta in Cirila z družino ter sestri v Avstraliji in doma v Ljubljani.
Istočasno so v Bradfordu 9. decembra pokopali vdovo Marijo Jazbec. Pokojna je bila doma iz Pisec pri Brežicah.
Dne 13. avgusta letos je v bolnici v Bedfordu umrl 56-letni Jože Rehberger, doma iz Preddvora pri Kranju. Leta 1941 je dokončal 7. razred škofijske gimnazije v Št. Vidu pri Ljubljani in baš pred izpitom je prihrumela vojska in nemška okupacija. Okupator je v teku 14 dni uničil to Veliko slovensko kultu rno središče. G. Rehberger je nato delal izpite na klasični gimnaziji v Ljubljani.
Nadaljnji študij, mu je bil onemogočen in delal je pri železnici v Borovnici. L. 1943 so mu komunisti doma na. Gorenjskem .umorili mater in se je potem pridružil domobrancem. Tragediji Vetrinja-maja 1945 se je po sreči izognil vsled bolezni in delal še dve Itti na.kmetijah Koroške Leta 1949 sta prišla z bratom sem na delo in se zaposlila v Bedfordu. Postavil si je lep domek: in se bavil s tiskarstvom. Z dobro ženo Jožico sta imela 3 hčerke in življenje, je šib, lepo naprej.
Že par let je bilo. opažati, da nekaj ni v redu z njegovim zdravjem in na prigovarjanje dobre žene Jožice in drugih
prijateljev, naj gre k zdravniku, je samo z roko zamahnil in rekel: “Saj ni nič hudega” in delal naprej.
Letos 11. junija, ko se je peljal s kolesom, ga je zadela možganska kap. Padel je na tla in udaril z glavo ob pločnik ceste. Takoj je bil odpeljan v bolnico in zdravje se mu je začelo zelo dobro boljšati in kazalo je res zelo zadovoljive rezultate, V nedeljo, 12. avgusta, je pa dobil ponovno ,še hujši možganski napad in naslednje jutro, 13. avgusta ob 7. uri je končal svojo zemeljsko pot.
Pogreb je bil 20. avgusta ob 11. uri dopoldne. Tamkajšnja ogromna cerkev sv. Jožefa je bila polna naroda. Bilo je vseh nad 400. Slovencev je kljub delavniku bilo nad 100; ostalih je bilo:	Srbov
Hrvatov, Poljakov, Ukrajincev in precej domačinov, Sv. mašo zadušnico je opravil naš župnik g. Ludvik Rot ob asistenci g. prof. Juhanta iz ■Ljubljane in domačega župnika fare sv. Križa. Mestni župnik kanonik Hulme se je od Jožeta ob krsti pred oltarjem poslovil z zelo lepimi besedami, na pokopališču ob odprtem grobu pa sta se poslovila od njega gg. Jože Grk- ■ man iz Rochdala in Franc Rožman iz Bedforda. Pevska zbora iz Rochdala in Bedforda sta mu zapela na pokopališču v slovo. Na tem pokopališču počiva že pet naših rojakov.
Pokojni zapušča ženo go. Jožico, tri odrasle hčere ter brata Miho z družino. Pok. Jože je bil velik garač na naši slovenski kulturni njivi. Koliko potov je naredil in koliko noči žrtvoval zastonj za povzdig naše slovensko-kr-ščanske kulture! Z njegovo smrtjo jev nastala velika vrzel, katero bo težko nadomestiti. Za vse to ogromno delo naj mu bo Bog velik plačnik, a mi ostali pa nadaljujmo njegovo delo v čast Bogu, slovenskemu narodu in krščanstvu.
Poleg smrti spredaj navedenih bi tu še lahko k naši skupini prištevali 68-letnega Metoda Menarta, kateri je letos 30. aprila umrl nenadno pri delu v Evelethu, Minn. Pokojni je bil doma iz Logatca, kjer je bil velik kulturno-prosvetni krščanski delavec, in je delal v tamkajšnji mlekarni. Bil je res pravi Izrael, v katerem ni bilo zvijače. Pošten, marljiv, globoko socialno čuteč mož, zvest Bogu in slovenskefnu narodu. Vsi so ga zelo radi imeli.
Tudi ta mož je šel skozi te-
žo internacije in taborišč po Italiji in Nemčji in 1. 1947 prišel sem na delo. Zaposlen je bil blizu 10 let na raznih kmetijah in se nato preselil v deželo strica Sama, v ZDA. Tam je delal do upokojitve v rudnikih.
Ustanovil si je družinico, postavil menda kar čeden domek in bil ves čas dobre volje in trdnega zdravja. Zapušča ženo Marijo in sina Tony-ja. Vsem mrtvim želimo večno srečo in na svidenje pri Bogu. Tuja zemlja naj jim bo lahka in naj v miru božjem počivajo v njej.
“Totega Štajerca” tudi ni več. Kdo, bo sedaj kaj napisal namesto njega. Pa Bog bo že preskrbel njemu vrednega naslednika; Njegovi članki so bili vedno zanimivi in polni zdravega optimizma. Izpolnil je od Bogu mu naklonjene talente in sedaj uživa pri njem večno plačilo. P. Klavdija tudi ni več. Nikoli ne bom- pozabil nj egovih besed, katere je 1. 1947 pisal msgr. Kunstlju, ko smo bili v Nemčiji. Opisuje razne takratne žalostne razmere med našimi ljudmi tam in pravi: “Ko bi naši raje več molili in se ne samo zanimali za razna neumna mnenja in nepotrebne debate.” Tu živi nek Slovenec, kateri je bil s pokojnim patrom skupaj v ljubljanskih zaporih in ta pripoveduje, kako je gospod skrbel za razne zapornike j kateri niso dobili od zunaj nobene podpore in je večkrat odstopil svojo pičlo, nezadostno hrano drugemu, sam pa ostal lačen. Njemu veljajo Jezusove besede na gori blagrov:	Lačen
sem bil, pa ste me nasitili; potrt sem bil, pa ste me potolažili.
Sedaj uživa pri Bogu večno sreča in plačilo;
Drugače je med rojaki kar zadovoljivo. Sedaj, ko imamo tu stalnega duhovnika, se v raznih krajih naselbin zberejo ^kupaj pri njegovi maši, potem pa se zberejo kje vsi skupaj in pogovore podomače. med seboj. To se dogaja pred Božičem in Veliko nočjo, pa tudi v maju, oktobru in drugih dnevih.
V soboto, 5. maja, ob 7. uri zvečer je bila v Bedfordu lepa proslava v spomin padlih žrtev Vetrinja 1. 1945 in drugih, ki so umrli med drugo svetovno vojno. Vreme je bilo bolj hladno, pa vendar je prišlo tja nad 70 rojakov, ki so dali čast, slavo in spošto-vanje: tem žrtvam. Sv. mašo je opravil naš g. župnik in ob tej priliki so skoraj vsi udeleženci prejeli sv. obhajilo.
^oznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih arusiev ima v našem listu seznam Sv<>j«h uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priohcujemo enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $20.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tein seznamu, ob v*jaiuo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases 'denta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $20.00 dosti
k<,rAtr,ega.
tli j Vst*ni društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre ji j ni “daš v imenika društev Ameriške Domovine in si s ) ^»Kotove tudi priložnost za brezplačno objavo društva
1 Cerkevlsv. Justa v Trstu.
Kmalu bo 35 let od tistih žalostnih dogodkov, pa vendar so nam vedno blizu. Sedaj pri Bogu uživajo zlato krono mučeništva. Slava jim! Boga pa prosimo, da se slični dogodki več ne dogodijo na zemlji slovenski.
V	nedeljo, 24. maja, je bil v Bedfordu Slovenski dan. V cerkvi Kristusa Kralja je bila opoldne sv. maša, katero je opravil g. dr. Janez Zdešar iz Nemčije (Muenchena) ob. asistenci g. župnika Rota. G. Zdešar je ob tej priliki prav lepo govoril in nam polagal na srce zvestobo Bogu, sv. veri in ljubezni do rodne domovine. Kljub zelo slabemu vremenu je prišlo k tej proslavi nad 260 rojakov iz vseh krajev Otoka in pri maši v cerkvi je lepo donela slovenska pesem v čast Bogu in Materi božji.
Po maši je bila v cerkveni dvorani lepa akademija z govorom in petjem zborov iz Rochdala in Bedforda. Izredno lepo je bil postavljen oder s slovenskimi motivi. Po končani proslavi je bila domača zabava. Obilna je bila zakuska s klobasami, zeljem, domačo potico in vinčkom iz domačih krajev. Ko smo si malo utešili želodec in grlo, so pa godci Slovenci iz Nemčije prav pridno udarili na strune in je bilo vse dobre volje, Tisti, ki radi plešejo, so prišli takrat na svoj račun. Kmalu po 7. uri zvečer so se začeli v miru in dobri volji razhajati z željo, da se v letu 1980 zopet kje snidemo in poveselimo. So pa še in. bodo drugi .manjšiMpinači pLak-niki:	Miklavž,' Pustna nede- ■
Ija, silvestrovanje, misijonska tombola itd., tako da se naše lepe stare navade ne pozabijo.
Ekonomske razmere so trenutno še kar zadovoljive. Grozi brezposelnost, kot povsod. Ta vražja tehnika preveč jemlje dela iz rok ljudem. Kar je preje delalo 10 ljudi, danes opravi stroj, sleherni artikel pa ima iste cene kot preje — kvaliteta je pa večkrat slabša. Stroj naj bo človeku v pomoč pri težkem o-pravilu, ne pa njegov izkoriščevalec. Ti vražji, neumni štrajki tu in drugod po svetu slabe in hromijo ekonomije držav. Razni z a g o v o rniki stavk si pa prav nedolžno u-mivajo roke, kadar gre podjetje v propast.
Sedaj, ko so volivci letos
3.	maja zaupali vodstvo države konservativcem, mnogi pričakujejo izboljšanje in bolj strogih ukrepov javne varnosti, pa bogve, kako bo. Nameravajo precej omejiti izdatke za razna dela, precej okrniti socialno pomoč in tako zmanjšati razne davčne dajatve. Dvomim, če bodo v vsem uspeli. Ljudi kar čez noč ne bo mogoče preusmeriti na novo pot življenja. Bog daj, ,da bi vse prav lepo in v zadovoljnost obeh uredili. Pri. tem mi pride na misel pesem našega Simona Jenka, kjer pravi:	“Ko bi mogli, ko bi
znali — prazne polniti roke.”
V	severni Irski še vedno ni pravega miru in padajo nedolžne žrtve kar naprej. U-mor ugled n e g a maršala Mountbattena 27. avgusta la • tos in 20 uglednih oseb in vojakov je sovraštvo še bolj poglobilo. Irci pravijo, mi nismo ne proti veri ne cerkvi, toda potom pištol, bomb itd se ne rodi preveč dobrega in vsak tak umor je samo obsodbe vreden.
Sv. oče je bil v septembru tri dni na obisku na Irskem, kjer je vse želu osti o obsodil, enako je storil tudi kardinal Hume pri pqgrebni v. vj-sti /a- i . e maršal ■	t
, j
Naš Dom tu v Londonu je imel letos izredno veliko obiskovalcev iz vseh predelov sveta. Samo v juliju in avgustu je bilo njih število nad 70. To so bili razni preprosti ljudje iz Slovenije, potem razni izobraženci, študentje, duhovniki in drugi. Iz Wa-shingtona so bili Kovačičevi 3 dni in si površno ogledali razne zanimivosti velemesta. Mesto je res polno zanimivosti in bi bilo še lepše, če bi držalo red in snago po ulicah Nemška mesta, in tudi mesta v Sloveniji so v tem oziru veliko bolj na mestu. Neki ro»* jak od tu je bil letos poleti v ZDA in Kanadi in se je ze-lo pohvalno izrazil 'nad čistočo mest in ulic v obeh krajih.
Torej imate pri Ameriški Domovini zopet nove ljudi:: Saj prejšnji so bili res pravi garači vsa dolga leta in zaslužijo oddih. Ubogi veliki garač, pokojni Jaka Debevec je bil pa res vsega spoštovanja vreden mož. Ne morem pozabiti njegovih člankov “Če verjamete ai’ pa ne”, “Naša Micka ima tud’ besedo” itd. Potem pokojni kanonik Oman, Jože Grdina, Regerčan, Urban iz Amarjete, kako lepo se je vse, to bralo. Pa tudi novi u- ■ rednik ima precej smisla za. lepo domače: branje in Bog ‘ blagoslovi njegovo delo v korist in slavo slovenske krščanske kulture. Le krepko in pogumno naprej.	. :
Od doma se dobijo vedno kakšni obiski. Zimo so imeli res izredno ostro In dolgo in je povzročila precej škode. Isto je bilo tudi tu v Angliji in samo na cestah de mraz po-
'vzročii 150 milijonov funtov škedp. Kar dolgo časa še m moglo ogreti, potem pa je bilo kar lepo toplo poletje. Jesen je bila prav lepa in vsa letina je bila na splošno prav dobra. Isto je tudi doma v Sloveniji. Vinogradi, katere ni uničila čez poletje toča, so prav bogato obrodili in kvaliteta je prav dobra. Posebno bogato je obrodil krompir, kljub veliki suši.. Tako pripovedujejo obiskovalci in pisma iz domačih krajev.
Prav zanimivo in ganljivo je brati “Družino” iz Ljubljane, katera poroča o vseslovenskem romanju v Rim k sv. očetu sredi oktobra letos. Bilo je 5,300 Slovencev skupaj. Kaj takega še v najbolj ugodnih časih in razmerah se ni dogodilo. Hvala Bogu, še je veren narod doma, kljub vsem zaprekam in šikanam. V bodoče Bog ve, kaj bo še z ubogo Slovenijo. Če narod še v bodoče ohrani vero, ljubezen do Boga in rodne domovine — se nam ni bati uničenja.
Ko to premišljujem, se spomnim našega Preše rna, kateri poje “Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, jim milejše zvezde kakor zdaj sijale, jim pesmi bolj* sloveče se glasile.”
Kmalu bo poteklo 40 let, odkar nas je zapustil naš veliki dr. Anton Korošec. Ta mož je zadnja leta pred svojo smrtjo večkrat zatrjeval “Pot našega naroda se šele začenja.” Bog daj, da bi se vse to kdaj izpolnilo. Zato le po-, gumno in veselo na nadaljnjo življenjsko pot, kljub vsej bolj temno obetajoči bodočnosti. Pa upajmo, da do tega ne pride.
Vsem bralcem Ameriške Domovine in vsem rojakom doma in v tujini vesele blagoslovljene božične praznike, obilo miru in sreče od božjega Deteta in srečno, zdravo novo leto 1980 —- vso srečo, uspeha in božjega varstva v njem prav iskreno želi in vse naj lepše pozdravlja
• ,	.	' ':ik	A
■	.^Jreier Selak
Vaclav Benei-Trebizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN

A morebiti je bilo to le stavčevo petje v daljavi. Že je bilo blizu polnoči, povsodi je vladala grobna tišina, le ti krilati pevci so bili, kakor da hočejo danes peti do svitanja ali celo do sončnega vzhoda.
“Kdaj se zopet vidiva, draga mati!”
“Sam Bog ve, ljubček moj.” In gospa Adleta, ki je izgovorila te poslednje besede, je stisnila ustnice, kar najtesneje je mogla, ker se je bala, da bi ji moglo priti preko njih u-sodno: “mogoče nikdar . .. nikdar več...”
“Saj moraš priti k meni pogledat, mati, da boš vsaj vedela, kje je tvoja Draguška.” “Margaretka, ljubček moj.” “Tebi sem na vekov veke Draguška ... Da se prepričaš, če bo srečna, če bo zadovolj-
na... Pridem ti pol pota naproti mati... Ali prideš k nam?”
“Če bom kdaj mogla ...” “Boš... Boš videla, da boš...”
'Tn predno se danes ločiva, predno si počijeva, da se bova mogli jutri premagovati, imamo do tebe tole prošnjo ...” “Ti... prošnjo?... Mati!” “Saj si že kraljica ...” Deklica je materi z dolgim poljubom zaprla ustnice...
“Mladega danskega kralja stric je že dolgo v ostri ječi. Njegova svoboda bodi prvo tvoje dejanje, ko stopiš na tla svoje nove domovine! ... Z bodočim tvojim možem se sovražita na smrt, in če omehčaš kraljevo srce, se ti takoj odpro vsa srca ...”
“Kako bi mogla to pozabiti,
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information lust complete and mail the below coupon.

*
N
*
X
»
H
X
M
M
H
M
M
M
M
M
M
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is .. .........
Name ........................
Street .....................
City................. State.
Zip
§
8
GRB1N0VA POGREBNA ZAV00A
i«S3 Kast 62 Si 17916 Lake Sisc^>^ BJv<L
01-29S8
*31-830«
GROMOVA TRSOVIMA S POHIŠTVOM
15391 Waterloo Road
331-1235

NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
«117 St Clair Ave.
Moj novi naslov: ...
Cleveland, Ohio 44103
MOJE IME: ......
Moj stari naslov:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
draga mati...”
‘Tn potem ti da Bog vse dobro, da ti ves svoj blagoslov, potem boš srečna, potem ti veveto na potu življenja cvetlice, katere ti je mojstrsko naslikal v molitveno .knjižico oče Dobrogost... Le svoje časti se spominjaj v oddaljeni domovini, če boš mogla, nikogar ne zapuščaj, nikomur ne ppsti škodovati, in videla boš, kako te bodo spoštovali, kako te bodo ljubili...”
Slavci so se zopet oglasili v najpopolnejšem fortu, toda zdaj veselo,, kakor k plesu, kakor kadar 'se napije na svatbi na zdravje, srečo in božji blagoslov novoporočen-cev. ..
Nato je v sobi, katere okni ste bili odprti, zavladala popolna tišina.
Mesec je prodrl s svojimi žarki lahkotne megle, ki so se razprostirale pod zvezdami kakor polpregledne koprene, in ravno pod okni obsvetil postavo mladega moža, katerega desna roka se je opirala ob koleno in ob roko zopet moževa glava. Ni ga bilo mogoče opaziti. Tudi se ni niti zganil...
Bil je to Sobehrd Černino-vec...
Kaj je v tem trenutku divjalo v njegovi glavi, je težko povedati. Pred njim se je vse rinilo v prepad, raj, katerega si je nekdaj naslikal v mislih nad svojo glavo, se je razblinjal hitreje kakor te današnje nočne megle. Ko se,je vrnil na Vratislavovi strani v domovino in ostal na Premi-slovem dvoru, je pričel skoraj verjeti v svojo srečo, in neenkrat se mu je zdelo, dg ga niti ne more zapustiti. Vojvoda Premisi je bil že dolgo časa na knežjem prestolu, in o kakem poročilu z Danskega
ni bilo niti duha niti sluha. Tudi Draguška se je vedla na-pram njemu prijaznejše, marsikdaj se ji je v njegovi družbi oglasil na ustnicah zvonki smeh, nedolžna šala; toda če ji je hotel nekaj povedati, mu je ubežala izpred oči kakor metulj.
Zdelo se je, da se napram njemu niti ne vede kakor knežja hči, ampak kakor rodna sestrica ... Sobehrd . in Vratislav sta si bila naj zvestejša tovariša; kakor prej v deželi krvnih sorodnikov, si.a bila tudi zdaj ena. duša in eno srce. Vojvoda Premisi mu je bil tako prijazen in naklonjen, kakor da je član njegove rodbine. In večkrat mu je rekel: “Tebe za vse, kar si mi storil dobrega, šele poplačam.” Kaj bi moglo biti to drugega, kakcr da mu da Draguško. Le enkrat je pretresel srce in dušo Černinov-ca mrzel veter.
Bilo je tedaj, ko so izbirali Draguški tuje ime, češ da bi se Čehi ne spotikali nad imenom Dragomira. Kajti izza one kneginje iz rodu Stodo-ranov, ki je postala peklenska furija, krvi Premislovcev ni bilo med ženskami Libuši-nimi nobene Dragomire, kakor za kazen in kletev. Premisi je prvi storil izjemo ,.. in pri tem dejanju je bilo tudi njemu v mislih: “Naj bo vsaj ena Dragomira Premi-slova v dobrem spominu.”
Oče Dobrogost je tedaj pristavil: “Daj to ljubi Bog!”
Stari Černin je govoril sveto resnico, ko je rekel, da bodo judeške duše iskale na rodbini novega vojvode tudi najmanjše sence. In našli so jo in kazali na njo. In Premisi jo je odstranil. Toda ime Margareta je stalo samo na papirjih, nikakor ni prišlo v ljud-
ska usta, in Premislova hči sama je ostala zvesta prvotnemu imenu. “Margareta” j c zvenelo tako tuje, tako nenavadno, da se ji je zdelo, kakor da to in ona.
Saj so ji to ime dali Nemci, ko se je Mišenski škof. z dvema prstoma dotaknil njenega lica in rekel. “Margareta, zaznamujem te z znamenjem svetega križa in te potrjujem s krizmo odrešenja ...” — Tedaj je bilo So-behrdu, kot da mu je segla po srcu sama Morana . .. Skc raj se ni mogel niti spametovati. Toda ko se Draguška za novo ime ni niti zmenila, kakor da bi ne bilo njeno, mu je padlo s prsi pretežko breme Mineval je teden za tednom, mesec za mesecem, že je bila tu zopet pomlad in s pomladjo vsa čarobnost življenja .. . Draguška je postajala vsak dan krasnejša. Sele zdaj je bilo videti, kako ji prija zrak rodne dežele. Sobehrd ni mogel iz Prage in v Pragi ne s Hradčan. Oče ga je moral o-pomniti, da je nad plzenjskim še bolj svež zrak kakor nad praškim mestom.
Sobehrd je umolknil, zagledal se staremu očetu v obličje in na obrazu se mu je za-zrcalila tako iskrena prošnja.
“Veš, oče, kako te ljubim; a tudi jaz vem, kako tesno si navezan na vojvodsko rodbino; tako srečna je in dovoli, da bi žarki njihove sreče padali tudi na mojo glavo.”
Stari Drslav Černin je bil ves presenečen in zdelo se je, kakor da je tudi stopil za korak nazaj.
Sobehrd je zgrabil njegovo desnico,
“Ata ... zakaj bi Draguška ne mogla postati moja .. . ?
(Dalje prihodnjič)
G&toiska in Movemstsa imena mesecev
!. Januar — Prosinec II. Februar — Svečam
III.	Marec —- Sušeč
IV.	April — Mali travea V. Maj — Veliki t ra vsa?
VI. Junij — Rožnik VIL Julij — Mali srpan Vlil. Avgust — Veliki srpan
IX.	September — Kirnov«?
X.	Oktober — Vinotok
XI.	November — Listopad XII. December — Gruden
Angio-ameriške mere
DOLŽINSKE:
l inch — 12 lines = 2.54 cm 1 foot = 12 inches = 30.43 1 yard = 3 feet = 91.44-cm I mile = 1760 yards = 1609.M m PLOSKOVNE:
l square foot — 144 sq. inch&j = 929.03 cm2
I square yard = 9 square feet = 8361.12 cm2
l square mile = 640 acres = 2.59 km2
PROSTORNIN SKE:
I cubic foot — 1728 cubic inches
= 28,316.70 cm2
1 cubic yard = 27 cubic feet =s 0.76 m3
TEKOČINSKE (Vel. Britanij®)
1 pint = 4 gills = 0.57 1 1 quart — pints = 1.141 1 (Imperial) gallon = 4 qscEJfa = 4.55 ]
TEKOČINSKE. (ZDA):
1 pints = 4 gilk — 0.47 1 1 quart = 2 pints .= 0.95 1 1 gallon — 4 quarts = 3.79 3 UTEŽI:
! grain (troygrain) — 64.8 mg 1 dram = 3 scruples = l-77 g | i ounce =r 76 dram = 23.36 g 1 pound (libre, lb.) = 16 oucesij -- 453.59 g
! stone =r 14 punds (lbs.) —
6 35 kg
I hundredweight (centwelgb.M cwt.) = 112 pounds (lbs.)
50.8 kg
l ton (long ton) = 20 hundred* weights (cwts.) = 1016.04 kjjj l ton (short ton) = 20 cental 907.18 kg
MERA ZA ŽITO je bushel. V; Vel. Britaniji:	Imperial bu*:
she! — 36.37 1; v Ameriki' Winchester bushel = 35.2571
MERA ZA BOMBAŽ:
1 bale = 205 kg.
VOŠČIM VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELJE IN ZDRAVJE V NOVEM LETU 1980
Mm PEGHAMOH
5634 NASHVILLE AVE. CHICAGO, ILL. 60838
VESELE NOVOLETNE PRAZNIKE želim vsem mojim slovenskim prijateljem!
virgil i, mm®
Gnpfi@ga Skiifiif Himissloner
Ameriške in evropske označbe mer
Pri čevljih je razlika v označ bi mere za približnih 32th dr 33 tečk. ki jih je treba odšteti od evropske mere. bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Nk primer: če vam sorodnik piše da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 63,£; št. 40 je 7. L., št. 41 je 8, 42 je.9, 43 je 10 44 je 11; ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Ts-so bi na primer št. 38 bila ame riške mere 8, 3” bi bila 5 in 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je raz/-lika v označbi mere vedno z«
C točk. Na primer, če vam. so 'odnik piše, da nosi obleko št. 40 je to ameriške mere 32, št. 45 je ameriške mere 34, 44 je 36 4(5 je 38. 4S je 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice Evropska št. 38 je ameriška 12 40 je 14, 42 je 16. 44 je 10 n 46 je 20.
Pri moških oblekah pa zače-jajo mere v Evropi s št. 42, kai je enako ameriški meri 33, st. 44 je ameriška 34, 46 je 36. 48 je 31 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 m 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero IJVz, 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 je 15%, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 16%, 13 je 17.
Dolžinske mere: palec ali inc*
= 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m
Votle mere: 1 pint = 0.57 j 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti —
1 galon; 1 bušel (mernik) = 36.351; 1 barel (sod) = 181.741
Uteži: 1 funt = 453.59 g; 1 unča = 28.35 g	\
Toplotne mere: 9 Fahrenhei tovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0 C =■ 32 F; 0 F je —17 7? stopinj C; 100 C — 212 F; 50 C ( je 122 F; 10 C je 60 F.
Ploskovne mere: 1 aker --10.46 arov; 1 kv. milja —^ 2.5 kv. km.

|
LIGA SLOVENSKIH AMERIKANCEV, ING.
ŽEL!
VESELO NOV® LETO VSEM SLOVENCEM V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE, V KANADI IN PO VSEM SVET!!!
LIGA SLOVENSKIH AMERIKANCEV, INC.
P.0. BOX 32
RIDGEWOOD, HEW YORK 11315 TEL.: 1-212-497-6761