Posamezna Številka stane 1 Din.
v LintiiM, v pete! dne 17. avonsfo 1921
ww Oredništvo je v Kopitarjevi olioi itey. 6/in. BokopIsI se ne vračajo; netrankirana pisma ge ne sprejemalo. (Jredn. telet štv. 50. apravn. štv 328
Odločilni trenutki.
Angleška nota Franciji, padec Cunove rtad© in nastop novega kanclerja dr. Stre-semanna niso slučajno padli na en datum, naj bo potem njihova medsebojna zveza ho-lena ali nehotena. Kljub mračnosti položaja pa ti dogodki nujno silijo k hitri rešitvi reparacijskega vprašanja v smislu, ki bo ugoden za svetovni mir in za gospodarsko obnovo Evrope.
Angleška nota vsebuje sledeče: Anglija zahteva od reparacijsko vsote na vsak način 14 milijard 200 milijonov zlatih mark v svrho odplačevanja svojega dolga Ameriki, naj potem to vsoto plača Nemčija ali Francija. Šele, kar ostane, naj si Francija in Belgija razdelita medseboj. Celokupno vsoto reparacij pa naj ne določi reparacij-| ska komisija, ki je zgolj >orodje v rokah Francije in Belgije«, ampak komisija, v kateri bodo zastopane poleg Amerike in Nem-Hje tudi nevtralne države. Zasedbo Poruhr-I ja Anglija smatra za nasprotno določilom verzajske mirovne pogodbe in predlaga, da se predloži v razsodbo haaškemu mednarodnemu razsodišču.
Ta nota ne pomeni razpada velike antante niti pomeni, da Anglija ni pripravljena od svojega stališča kaj odnehati. Pomeni pa jako močan pritisk na Francijo, oziroma na g. Poincareja, ki ne more preko angleških predlogov, če noče riskirati usodnega spora z Anglijo, kateri je očividno največ na tem, da Francija ne ostane v Porenju. Saj je Anglija to preprečevala tudi v prejšnjih stoletjih. Angleški predlogi ie pa <*udi zato ne morejo ignorirati, ker ee zdi, da stoji za njimi novi predsednik severoamerlških združenih držav.
Poincare seveda ne bo kapituliral pred Anglijo, ampak bo izbral pot naravnostnih pogajanj z Nemčijo. To mu je z odstopom dr. Cuna zelo olajšano, ker je novi kancler dr. Stresemann koncilijanten in hoče najti Izhod iz sedanjega anarhičnega stanja, pod katerim Nemčija trpi. Pariški vladni krogi že namigavajo, da hočejo režim v Poruhrju omiliti in da ne zahtevajo izrecne odpovedi nemške vlade od pasivnega odpora, da le pokaže dobro ooljo za sporazum s Francijo. Na ta način se Francija izogne nevarnosti, da bi morala položiti orožje pred Anglijo.
Na drugi strani se v Angliji še vedno ttočna frankofilska struja (lord Birkenhe-ad) prizadeva, da Baldwin ne bi šel v svojem nastopu proti Franciji predaleč.
Države male antante so bistveno na fem interesirane, da se reparacijsko vprašanje na vse strani pravično reši. kajti sicer so gospodarsko silno udarjene. Nemčija Dam je reparacije v naravi že odpovedala. Naš protest proti temu ne more veliko pomagati, ker bi nam sicer morala Francija dobavljati nemški materijal s silo, kar bi nam pa gotovo zaračunala, dočim smo do-zdaj nemške dajatve dobivali zastonj.
Upati je, da se kmalu najde zadovoljiv Izhod iz tega položaja, ki je tudi politično skrajno nevaren, ker grozi z razpadom velike antante, ako obe strani ne odnehata.
Balkanske volitve v Srbiji.
Belgrad, 16. avg. (Izv.) V Belgradu in {x> celi Srbiji se vrši velik boj za občinske volitve, ki se vrše prihodnjo nedeljo. V Belgradu je zmaga zagotovljena radikalom. Iz notranjosti Srbije prihajajo glasovi o porazu demokratov. Notranje ministrstvo je razvilo po celi Srbiji teror in vodi odkrito agitacijo z uradnim osobjem. Zato je predsednik demokratske stranke vložil v notranjem ministrstvu nov protest.
STAVKA MORNARJEV.
Sušak, 16. avgusta. (Izv.) Na intervencijo ministrstva za promet so mornarji izjavili, da so pripravljeni, da se najprej vzpostavi promet po morju in šele potem prično pogajanja. Mornarji so stavili predpogoj, da morajo biti pogajanja v enem mesecu končana. Lastniki parobrodov še niso odgovorili.
DE VALERA ZAPRT.
Dnblin, 16. avg. (Izv.) De Valero so !>rijeli na nekem shodu pristaši irske vladne stranke in ga zaj>rlL —»
Političen list za slovenski narod
Miren raivoj v Nemčiji.
NOVI FINANČNI ZAKONI. - CENE PADAJO. - ŠTRAJK KONČAN.
Berlin, 16. avg. (Izv.) Državni zbor je sklenil več zakonov, ki uravnavajo nemške finančne in gospodarske razmere. V prvi vrsti je omenjati zakon o oddaji premoženja, potem pa zakon o stalnih plačilnih sredstvih. Finančni minister dr. Hilferdihg je izjavil, da bo ostala vlada s prizadetimi gospodarskimi krogi glede izvedbe teh zakonov v stalnih stikih.
Berlin, 16. avg. (Izv.) Ob enem z izboljšanjem notranjepolitičnega položaja je znatno olajšana tudi preskrba z živili. Tudi cene so znatno padle.
Berlin, 16. avg. (Izv.) Na Saksonskem so zaprli okoli 40 kolovodij raznih štraj-kov. Komunistična agitacija pojema.
Hamburg, 16. avgusta. (Izv.) Delavski zaupniki so sklenili na celi črti zopet pričeti z delom.
1 Berlin, 16. avgusta. (Izv.) Vse berlinske plinarne so zopet pričele z delom. Delati so začeli tudi v drugih berlinskih vele-podjetjih. Tudi iz srednje Nemčije poročajo, . da so štrajki skoro povsod ukinjeni.
Lipsko, 16. avgusta. (Izv.) Komunistič-,ni obratni sveti so sklenili, da ustavijo agitacijo za generalni štrajk. Sedaj počiva le še 34 obratov.
OBSEDNO STANJE V AACBENU.
Aachen, 16. avgusta. (Izv.) Nad mestom je proglašeno obsedno stanje.
FRANCOSKE REPRESALIJE V DUISBURGU.
Duisburg, 16. avgusta. (Izv.) Zaradi eksplozije na železniškem mostu dne 30. julija 11. je naložila francoska oblast mestni upravi globo v znesku 3 milijard mark.
Politično-trnovska akcija dr. Pavičiča.
Belgrad, 16. avg. (Izv.) Včeraj je prišel v Belgrad sarajevski odvetnik dr. Ivica P a v i č i c in obiskal več politikov. Njegov prihod se spravlja v zvezo z ustanovitvijo nove hrvatske stranke v Bosni in Hercegovini. To je izjavil tudi dr. Pavičic sam, ki se predstavlja kot voditelj nove stranke. Vaš dopisnik pa je na čisto zanesljivem mestu zvedel, da je dr. Pavičic prišel v Belgrad radi saniranja podjetja >Njiva<. Pri tem podjetju so bili udeleženi razni kapitalisti in banke. Ker je podjetje prišlo v denarne težkoče, so se trudili, da dobe od dr-
žave dva milijona dinarjev posojila. Ker se jim to ni posrečilo, so ponudili državi podjetje v nakup za ceno 6 milijonov dinarjev. Poljedelsko ministrstvo je poslalo na lice mesta komisijo, ki je ugotovila, da je podjetje vredno 5 milijonov dinarjev. Poljedelsko ministrstvo se je odločilo, da kupi podjetje in tam ustanovi kmetijsko šolo. To bi se lahko doseglo brez ustanavljanja nove hrvatske stranke, ki stoji na temelju vidovdanske ustave. Iz tega se vidi, da je prišel dr. Pavičic v Belgrad samo v trgovskih poslih.
Molk HRSS o Radičevem bivanju v inozemstvu.
Zagreb, 16'. avgusta, (Izv.) Po Zagrebu še vedno krožijo najrazličnejše vesti o Radiču. Na eni strani se trdi, da je Radie odpotoval v inozemstvo s tehničnim tajnikom HRSS Begičem, iz kro-
Sov HRSS pa se dementira, da bi bil adič na Mažarskem ali v Macedoniji. Na zadnji seji poslancev HRSS se je obravnavalo vprašanje, če naj se javnost informira o bivanju Radiča. Sklenjeno je pa bilo, da se ne objavijo v tem oziru nikake informacije. V Zagreb je prišlo več belgrajskih časnikarjev, da bi kaj zvedeli o Radicu. Prišli pa so zastonj.
NESPOSOBNA UPRAVA V MACEDONIJI.
Belgrad, 16. avgusta. (Izv.) Vaš dopisnik se je razgovarjal z nekim politikom iz Macedonije, ki je tožil o popolni nesposob-nosii uprave, pod katero ljudstvo silno trpi. Kar se tiče Radičeve agitacije v Macedoniji, je politik izjavil, da R a d i č v nobenem vo-livnem okrožju ne bi dobil niti 100 podpisov, ki jih potrebuje za vložitev kandidatne liste.
NOV MAŽARSKI POSLANIK V BELGRADU.
Belgrad, 16. avgusta. (Izv.) Dosedanji mažarski poslanik pri naši vladi K o 1 o s z bo odpoklican. Na njegovo mesto bo imenovan R u d n a y. To spremembo tolmačijo, ker Kolosz ni dosegel nobenega posebnega uspeha.
Upanje na francosko-angleški sporazum.
Pariz, 16. avgusta. (Izv.) V gotovih političnih krogih smatrajo, da sporazum z Anglijo glede reparacij ni nemogoč in da je mogoč sporazum na podlagi pogodbe, sklenjene v Spaa. Nemčija bi plačala 50 milijard zlatih mark, kakor je to predlagal spomladi Bonar Law. Od te svote bi dobila Anglija 22 odstotkov, tako da bi Anglija lahko plačala svoj dolg Ameriki, če bi tudi druge kontinentalne države poravnale svoje dolgove Angliji, ki znašajo tri in pol milijarde zlatih mark.
VELIK POŽAR PRI VERDUNU.
Pariz, 18. avgusta. (Izv.) Pri Verdunu je izbruhnil velik nožar, ki je objel velik del trdnjavske okolice. Vsled požara je eksplodiralo vec municiiskih skladišč,
Podržavljenje Južne železnice.
Carina na izvozne predmete znižana.
Belgrad, IG. avg. (Izv.) Nocoj od 4. do pol 9. se je" vršila seja ministrskega sveta. Sklenjeno je, da se po en uradnik iz zunanjega, pravosodnega in finančnega ministrstva imenuje v komisijo, ki naj bi prevzela Južno železnico v državno upravo. Ta komisija se bo konstituirala te dni in ima nalog, da prevzame Južno železnico najkasneje do 1. oktobra.
Dalje je ministrski svet sklenil, da se v interesu pospeševanja izvoza znatno zniža carina na izvozne predmete. Določila se je sledeča carina: na pšenico 30 Din, na moko 25 Din, na koruzo 20 Din, rž 30 Din, ječmen 20 Din, oves 10 Din, mekine so proste, na fižol 50 Din, krompir je prost, črna in bela čebula je prosta, sveže slive so proste, na suhe 3 Din, svinje (komad) 300 Din, zaklane 150 Din, sveže in osoljeno meso 80 Din, sveža mast in slanina 300 Din, gosja mast 300 Din. Sklenjeno je tudi, da se od kake sosednje države vzame v zakup 3000 vagonov, da 9e bo izvoz mogel čim hitreje vršiti.
Položaj ¥ Italiji,
Trst, 14. avgusta.
Ruska sodba o Italijanih. Ruski bolj-ševiki so stavili izmed vseh evropskih narodov največje upe na Italijane. Po pravici. Socialistična stranka je bila še pred par leti zelo mogočna in vse je kazalo, da se bo polastila vlade. No, prišlo je drugače. Kakšna sprememba v par letih! Enkrat tako mogočna stranka, leži razcepljena in brez moči na tleh. Gotovo je, da leži velik del krivde na voditeljih. Njih dlakoceplje-nje o programu in o taktiki, njih častihlepje, oportunizem in druge take lepe lastnosti so upropastile stranko. Toda mnogo krivde nosi tudi italijansko ljudstvo samo. Mislimo, da jc značaj tega ljudstva najbolje pogodil ruski ljudski komisar Ra-kovskij, ki se je, kakor posnemamo po italijanskih časopisih takole izrazil o italijanskem ljudstvu: Boljševiški diplomat je so naredili veliko pogreško, ker so preveč zaupali v revolucijski duh italijanskih mas, kojih politična vzgoja in moralne prilike so na najnižji stopnji. Toliko jc resnica, da so se iste mase, ki so pred dvema letoma še poveličavale komunizem in so sc zdele odločene, da povzročijo revolucijo in udej-stvjjo diktaturo proletariata, danes vrgle
Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne tiran, ljubljanske št. 650 za naročnino in št 349 za oglase, zagreb 39,011, sarajev. 7583, praške ln duna|. 24.797.
z istim navdušenjem fašizmu v naročje ip so postale slepo orodje belega terorja. Če bi mi rajši obrnili pozornost na Angleško, namesto da smo zapravljali čas in denar v Italiji in poslušali par presleplje-nih šarlatanov, ki so prihajali vsakotoliko časa v Moskvo, da poveličujejo na naših zborih revolucionarni duh italijanskih mas in nam zagotavljajo, da je italijansko ljudstvo pripravljeno vreči buržuazijo, bi stala danes stvar revolucije veliko bolje.«
Med fašisti v Puli zelo vre. Medsebojni prepiri so zavzeli take oblike, da je bilo vodstvo stranke primorano fašistovsko organizacijo razpustiti. Deželnemu političnemu tajniku nekemu Zucconiju je bila dana naloga, da izčisti fašistovske vrste, kaznuje neubogljive in jih nanovo organizira, Toda ti niso hoteli poslušati njegovih ukazov in so — okrog 100 mož — zasedli sedež Fašija in ga niso hoteli zapustiti, dokler jih k temu ni prisilila narodna milica in karabinijeri. Fašisti so potem po ulicah demonstrirali, tako da je moral pre-fekt, da prepreči škandal, prepovedati vsako javno zbiranje in javne nastope. Fašisti se nočejo podati in so poslali v Rim brzojavko, v kateri zahtevajo med drugim tudi odstranitev Zucconija, ki da je v službi framazonov. Ni nam sicer znano, kateri je bil neposredni povod za ta fašistovski upor, najbrž je prepir osebnega značaja, vendar nam je znano, da je med njimi že dolgo veliko nezadovoljstvo. Pula, lri je štela že blizu 60.000 ljudi, rapidno propada, odkar jo imajo Italijani v rokah. Razna podjetja, osnovana od avstrijske mornarice (arzenal itd.), so zaposlovala na tisoče ljudi. Italijani pa polagoma opuščajo ta podjetja, skoro vse stroje so že demontirali in prepeljali v kraljestvo. Vsled tega rasle seveda brezposelnost in nezadovoljstvo. Da bi ljudi pomirili, so fašisti obljubovali in obljubujejo ljudstvu, da bo fašistovska vlada zboljšala razmere in vzpostavila delo. Pulski fašisti so tudi resnično pri vladi intervenirali. Vlada je sicer obljubila kakor vedno odpomoči, a faktično je vse ostalo pri starem. Ta igra pa že preseda tudi fašistom in temu dajejo duška. Sam znani Giunta je prišel v Pulo, da pomiri razburkane valove, a mu ni uspelo. Sedaj bo moral poseči vmes sam Rim.
Nov razkol v socialistični stranki. —.
Velika italijanska socialistična stranka je razpadla, potem ko so se od nje ločili komunisti po kongresu v Livornu, na dve stranki; Turatijevo univarsko in Serrati-jevo maksdmalistično stranko. Vmes pa je bila še močna strokovna zveza (Confede-ratione generale del Lavoro), katere voditelji D'Aragona, Buogi so se približal unitarcem, dasi je bila večina članov na maksimalistični strani. Od strani komunistične stranke v Moskvi se je delalo na to, da se ta maksimalistična stranka, katere glasilo je »Avanti«, združi s komunistično. V tem smislu so se tudii vršila pogajanja v Moskvi med pristaši ene in druge stranke. Bili so tudi stavljeni pogoji, pod katerimi se stranki združita. Pogajanja, katerih se je udeleževal za maksimaliste bivši glavni urednik »Avantija« Serrati, duhovni oče te stranke, so bila zelo težavna, ali slednjič so vendar, kakor smo rekli, vedla do uspeha. Toda gospodje so delali v Moskvi račun brez krčmarja. Večina na-čelstva miaksimalistične stranke ni hotela sprejeti in priznati pogojev za združitev s komunisti in je pri tem trdila, da deputacija stranke v Moskvi ni imela tako dale-kosežnih pooblastil. Glasila »Avantija« se je polastil Neuni, pristaš te opozicionalne iiiruje. So se je Serrati vrnil iz Rusije, ga je najprvo vlada zaprla kot veleizdajalca. Ker mu niso mogli nič dokazati, so ga izpustili. S svojimi pristaši je ustanovil nov list »La pagine rosse«. Stranka je pozvala najprvo Serratija in pristaše, da prenehajo z izdajo časopisa. Ker se niso hoteli podati, so jih izključili iz stranke. Razen »Pagine rosse« bodo izdajali še nov list »Piu avanti«. — Turati je že zdavnaj, ko je še bil v enotni stranki, zapustil Marxa in njegove teorije. Ko je bil vsled tega izključen iz stranke, je ustanovil novo takozvann unitarsko stranko in je potegnil za seboj večino poslancev. Turati je bil vedno pripravljen za sodelovanje z raznimi vladami,
in večkrat se je govorilo, da vstopi Turati v vlado, le z Mussolinijem si nista bila dobra. V ostri opoziciji je bil kakor popolari proti fašistovski volilni reformi. Ko je bil Mussolini v zadnjem svojem govoru namignil, da bi rad pritegnil k sodelovanju tudi delavstvo, so se mu takoj ponudili voditelji gori imenovane Generalne delovne zveze, kateri so več ali manj simpati-zirali s Turatijevo doktrino in taktiko. Ta strokovna zveza, ki se je dosedaj in poli-ticis naslanjala na socialistično stranko ali bolje rečeno, je bila njeno jedro in njena moč, se je sedaj proglasila za apolitično. Vodja te Zveze D-Aragona in Buozzi sta že imela z Mussolinijem dolge razgovore. Mussolini je zahteval, da se Zveza odpove razrednemu boju in internacionalizmu ter se postavi na nacionalno stališče. Zveza bo imela prihodnji mesec zborovanje, na katerem se bo o teh vprašanjih razpravljalo in odločevalo. Turatijevi pristaši imenujejo to prizadevanje »izdajstvo«. Med tem se pa ustanavlja nova socialistična stranka, ki se imenuje »girondisti« po listu »Gironda«, ki ga bodo začeli te dni izdajati, Duša tega gibanja je socialistični poslanec Alessandri. Girondisti hočejo revidirati (kolikokrat je bil že socialistični program revidiran!) in očistiti socializem, tako da semorata i socialistični nauk i taktika računati z realnostjo in narodnim čustvovanjem. Kakor se vidi, se snuje navadna oportunistična narodno-socialna stranka. »Gironda« pravi, da je svetovna vojska uničila internacionalo, v kolikor je kot doktrina temeljila na razredni enotnosti vsega delavstva in je bila nad vsemi narodnostmi. Pravi, da so interesi delavstva velikih in malih, bogatih in revnih narodov tako različni, da se ideologija o razredna enotnosti ne da vzdržati proti realnim razmeram. Tako se v Franciji, kjer je malo rojstev in primanjkuje delovnih moči, drže delavci železnega plačilnega zakona m zato ne morejo s prijaznim očesom gledati sodruga-priseljenca, ki jim more že samo s svojo navzočnostjo škodovati, ker se menja razmerje v ponudbi in povpraše-
vanju. Razen teh interesnih diferenc je
pa vojska pokazala, kako močna je med delavstvom tudi narodna ideja. Narodno čuvstvovanje je prevladovalo nad razrednim. Pa tudi po vojski ni boljše. Imamo dve internacionali, v Amsterdamu in v Moskvi, ki pa sta si med seboj v najostrej-šem sporu, Internacionala v Moskvi ni nič drugega kot sredstvo panslavizma. Torej ni nikjer razredne enotnosti. Zato ne uvidimo, zakaj bi se moral italijanski delavec vpreči v internacionalni voz. Zato pravimo: Najprvo Italija in potem ostali svet in ne narobe, — To je torej temelj nove stranke.
Zadnji fašistovski veliki zbor je iziiial manifest na vse svoje pristaše, V tem ma-j nifestu, ki ga je sestavil sam Mussolini, je rečeno med drugim: »Fašisti, vedite, da je sicilianski duhovnik (misli na don Sturzo) in oni, ki ž njim držijo, sovražnik vlade in fašizma.« To je bil menda dovolj jasen migljaj, kaj je storiti pravemu in zavednemu fašistu. In res. V Furlaniji in na Bene-čanskem je bilo nad tri četrtine občin v rokah popolarov. Na podlagi Mussolinije-vega migljaja so torej zahtevali fašisti v teh pokrajinah, da morajo vsi popolarski občinski sveti v teku 24 ur demisijonirati, če se hočejo izogniti neprijetnim posledi cam. In to se je tudi zgodilo. Ni ostalo dru- j gega, kot vdati se. Občinski odbori so protestirali in odstopili. Zadnja poročila javljajo sedaj, da je moral tudi na Trentin-skem iz istih vzrokov odstopiti deželni odbor.
Don Sturzo se nahaja v Gradežu na oddihu.
Strašna suša napravlja na polju ve- i liko škodo. Že skoraj dva meseca nismo ; imeli dežja. Vročina pa tako pripeka^ da ! je neznosno. Na vse zgodaj zjutraj fe v senci do 30°. Kdor more, beži iz mesta na deželo, ali pa vsaj v morje. Kopališča so prenapolnjena. Da je škoda na polju šc večja, pa pomaga suhi veter. Cene sadju in zelenjavi so se zato zadnje dni zelo dvignile. 1 kg radiča stane na trgu danes 4 40 lir.
25. do 28. avgusta 1923.
Vsi udeležniki katoliškega shoda se ravnajte po objavljenih navodilih. Potujte le v skupnih posebnih vlakih, ki so za Vas določeni in objavljeni. Kjer bi Vam bilo drugače ljubše, potrpite in se točno držite načrta, ker nam drugače storite zmešnjavo in sebi mnoge neprilike glede prehrane, prenočišč, prevoza itd. Zdaj ni več časa in možnosti izprememb.
Če kje zmanjka izkaznic, pišite takoj ponje ali bolje: vprašajte v sosednjih župnijah, če jim je kaj izkaznic ostalo. Te jim odvzemite in plačajte njim (ne Pripravljalnemu odbora v Ljubljani 1), oni pa v Ljubljano, ker v Ljubljani mora plačati tisti, ki jih je od bi prejeli
Če zmanjka izkaznic po 15 Din, a ostane dosti onih po 10 Din, jih č. župni urad žigosa in podpiše (1. stran levi rob zgoraj) ter odda po 15 Din (5 Din pošlje v Ljubljano). Skrbite, da takoj razpečate vse izkaznice.
Načrt, kako boste potovali, si napravite v vsaki župniji sami, a le na podlagi voznega reda naših posebnih vlakov!
Če česa ne razumete glede priprav, vprašajte one, ki bero dnevno »Slovenca«, ali pišite na »Pripravljalni odbor za katoliški shod v Ljubljani«, ki daje pojasnila v »Slovencu«. Vse objave si zapomnite!
V nedeljo, dne 19. avgusta vsi na sestanek domače župnije, ki naj ga skliče vsak krajevni odbor za katoliški shod, da se končno domenite vse potrebno.
Vreme naj vas ne plaši! Katoliški shod se vrši ob vsakem vremenu, upati pa je lepo vreme.
Reditelji. Pripravljalni odbori posameznih župnij naj gotovo vsaj na vsakih 50 udeležencev imenujejo po enega reditelja. Ta naj skrbi za pravilno, hitro in točno razdelitev udeležencev v vagone, da vlaki po bodo imeli zamude, da bo med vožnjo vladal popoln red. Če se med vožnjo prigodi kaj posebnega, naj reditelj javi na prihodnji postaji in prosi, da se telefonično sporoči na glavni kolodvor v Ljubljani. Vsaka dekanija naj prav gotovo določi dekanijskega reditelja. Ko bodo udeleženci na ljubljanskem kolodvoru izstopili iz vlaka, naj župnijski in dekanijski reditelji takoj stopijo k reditelju, ki bo nosil napis njihove dekanije, da dobe nadaljna navodila. Reditelji onih dekanij, ki ne pridejo z vlaki, naj se javijo reditelju pripravljalnega odbora na zbirališču, ki bo določeno za do-tično dekanijo. Župnijski kakor dekanijski reditelji morajo imeti pri sebi vozni red njihovega vlaka, spored katoliškega shoda, dalje seznam poslopij, kjer udeleženci njihove dekanije prenočujejo, po možnosti naj si oskrbe načrt mesta Ljubljane. Reditelji naj drže udeležence svoje župnije vedno kar najbolj skupaj, da lahko vsakega hitro
obveste, kar bo potrebno. Reditelji morajo
biti točno poučeni, kje so posamezne pisarne pripravljalnega odbora. Vse to bo objavljeno v »Slovencu«, zato ga pazno čitajte in si te stvari izrežite in seboj vzemite. Vsak reditelj mora imeti na levem rokavu nekaj nad komolcem bel trak kot roditeljsko znamenje. Reditelji pripravljalnega odbora bodo v vsakem oziru pomagali in dajali navodila župnijskim. Prosimo, da ta navodila izpolnujete. Reditelji pripravljalnega odbora bodo imeli na belem traku številke. Silno važna naloga bo za reditelje pri vstopanju v vlake na ljubljanskih kolodvorih, ko se bodo udeleženci vračali domov. Da preprečimo nesreče in nerednosti, se morajo udeleženci brezpogojno držati navodil, ki so bila in bodo še objavljena. Reditelji naj skrbe, da nihče ne bo motil rednega vstopa v vozove.
Ljubljansko okolico in Ljubljano naprošamo, da da pripravljalnemu odboru (Roditeljska komisija, Jugoslovanska tiskarna) čim več fantov in mož na razpolago za reditelje. Rabili jih bomo zelo veliko in nam jih še manjka. Javijo naj se za reditelje tudi Orli netelovadci in oni, ki nimajo krojev, Orle, ki imajo sicer kroj, pa ne bodo telovadili, prosimo, da prevzamejo redi-teljsko službo ob drugem času, ker med sprevodom morajo nastopati v kroju.
Zastavonoše. Vsaki zastavi naj bo pri-deljenih po par zastavonoš, ker je nevarnost, da bi se eden sam preveč utrudil. Zastave ženskih organizacij, zlasti Marijinih družb, naj po našem mnenju nosijo fantje in možje, ker bo za ženske po večini prete-ško nositi zastavo skoraj celo dopoldne.
Pisarna rediteljske komisije je v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje, telefon št. 549.
Prehrana. Prvi obed: juha, goveje meso, dve prikuhi; drugi obed isto, samo mesto govedine pečenka. — Marija Jemec, gostilna »Pri vitezu«, Breg 18, 1. obed: Din 10, drugi 12.50 Din; Ivan Ogorelc, gostilna »Pod lipo«, Rimska cesta 3, 1. 10, 2. 15; Ivan Vidmar, Sv. Jakoba trg 5, zajtrk: bela kava ali čaj s kruhom Din 3, predjuž-nik golaš ali vampi, mala porcija 3.50 Din, velika 6 Din, 1. obed 10 Din, drugi 13, večerja po izbiri Din 10; Franc Miklič, restavracija na južnem kolodvoru, prvi 14.50 Din, drugi 1C50, večerja po izbiri Din 8 do Din 12; I. Flegar, Zaloška cesta 13, prvi 13, drugi 16 Din; Ana Černe, gostilna »Pri Jerneju«, Sv. Petra cesta, prvi 13.50 Din, drugi Din 16; hotel Tratnik, Sv. Petra cesta, prvi 18, drugi 22; hotel »Lloyd«, Sv; Petra cesta, prvi 15, drugi 20, hotel »Soča«, Sv. Petra cesta, prvi 15, drugi 20 Din. — Prehranjevalna komisija preskrbi obede stfmo proti pravočasnemu priglasu in vnaprej poslanemu denarju, sicer ne prevzamemo za prehrano nobene odgovornosti.
Ljudski oder v Ljubljani vprizori povodom V. katoliškega sho(^ v soboto, dne 25., v nedeljo, dne 26. in v pondeljek, dne 27. avgusta, vselej ob osmih zvečer v Ljudskem domu dramo »Pasijon« v desetih slikah. Društva, odseki itd. in druge korpo-racije z deželo naj prijavijo najdalje na 22. avgusta Ljudskemu odra v Ljubljani (Streliška ulica) koliko in kakih vstopnic žele in za katero predstavo (za 25., 26. ali 27. avgusta), da se jim vstopnice lahko rezervirajo. Obenem je poslati po poštni nakaznici tudi odpadajoči znesek, ker se na naročila brez denarja ne more ozirati. — Predprodaja»vstopnic za ljubljansko občinstvo se prične v četrtek, dne 23. avgusta in sicer vsaki dan od 10. do 12. dopoldne in
od 5. do 7. zvečer. Cene vstopnic so slede, če: Dne 25. in 26. avgusta: Parter 1.—2, vrsta 18 Din, 3.-6. vrsta 16 Din, 7.-8. vr-sta 14 Din, 9—10. vrsta 12 Din, 11. vrsta 10 Din, Stranski parter: 6 Din, Balkonski sedeži 14 Din, Oalerija 1. vrsta 10 Din, 2. vrsta 8 Din, Stranski balkon 10 Din, sto. jišče 5 Din. — Dne 27. avgusta: Parter 1, do 2. vrsta 16 Din, 3.-6. vrsta 14 Din, ^ do 8. vrsta 12 Din, 9.—10. vrsta 10 Dinj 11. vrsta 8 Din, Stranski parter 6 Din, Bal-konski sedeži 10 Din, Galerija 1. vrste 8 Din, 2. vrste 6 Din, Stranski balkon 9 Din, Stojišča 4 Din._
Iz ziinanfs politike.
*	Volitve na Češkem. Vlada se fe pogodila z vladnimi strankami, naj so vrše nove volitve za državni zbor dne 16, septembra t. 1.
*	Angleško-Irancoska tekma na Polj. skem. Med angleško in poljsko vlado se vrše pogajanja, da bi pozvala poljska vlada kot svetovalca v finančnih zadevah na Polj. sko angleškega strokovnjaka g. Hyl.tona, ki naj bi uredil novo poljsko državno banko, Francoski politični krogi so vsled teh pogal janj precej ozlovoljeni.
: * Mussolini in zastopnik sovjetske vla< | do. Novega zastopnika sovjetske vlade g, ' Jordanskega je sprejel Mussolini v eno uro trajajoči avdijenci.
*	Mažarska propaganda. Vi Koda-nju zboruje ravnokar mednarodna par. lamentarna unija. Na veliki šmaren je bila prva seja. To priliko je takoj po-rabil grof Appony za propagandističen govor v korist mažarskih zahtev, zlasti za povrnitev v vojni izgubljenih krajev, V tem smislu napisan članek je objavil tudi v največjem kodanjskem listu »Po-litiken«. — Jugoslavija pa na tem zbo-rovanju sploh ni zastopana, ker ima naša vlada očividno dovolj drugih skrbi doma.
*	Obsojeni bolgarski ministri. V Plev. ni so končali proces proti ministrom in po litikom, ki so pripadali zemljoradnišlr stranki. Štiri bivše ministre so obsodili na smrt, dva na dosmrtno ječo, devet so jih oprostili, ostalim pa so prisodili po tri do pet let težke ječe.
*	Za rešitev slovaškega vprašanja »Slavenski Dnevnik« poroča, da je sklical predsednik Masaryk za 21. avgust« konferenco vseli slovaških politikov, di se točno pouči o slovaških zadevah. Na tej konferenci bo smel svobodno govoriti vsak brez razlike na strankarsko pripadnost. — V Jugoslaviji je taka konferenca nemogoča.	;
Od prevrata sem je liberalno n& teljstvo venomer trdilo, da je UJU zgolj stanovska organizacija. Sirenska vabila, da naj se združimo vsi skupaj v eni sami stanovski organizaciji za blagor stanu in razmah šolstva, so pre-motila dokaj učiteljstva tudi iz »Sloni' škove zveze«, in skoraj je izgledalo tako, kajti tisto čase je bilo vse neorijenti-rano in se jo lovilo sem in tja, kakor da so celotni »Slomškovi zvezi« že šteti dnevi. Tistim, ki so bili zašli v »Slomškovo zvezo« radi koristolovstva, se jo nudila najlepša prilika za uskoštvo nazaj od koder so bili prišli, druge so potegnili v UJU mamljive fraze o stanovski solidarnosti in pa prevelika zaupljivost, tretje strah pred preganjanjem in neprestanim šikaniranjem od strani li-
Edgar Allan Poe-
Znameniti doživljaji Arturja Gorciona Pyma.
(Dalje.)
Po daljšem prerivanju so slednjič upo-stavili mir. Zdaj nas je poglavar z neskončnim govorom nagovoril. Govor je spominjal na prejšnjega v čolnu, samo da je zdaj še močneje povdarjal »anamu-mu« in »lama-lama«. Slušali smo prav tiho, dokler ni končal. Nato je kapitan odgovoril. Zatrjeval je poglavarju večno prijateljstvo in naklonjenost ter potrdil besede z darili, t. j. nekaj verižicami modrih biserov in nožem. Pri verižicah je Tuvit na presenečenje vihal nos; nož pa ga je zadovoljil v najvišji meri. Takoj je naročil kosilo. Donesli so ga preko glav spremstva. Ponudili so nam utripajoči drob neznane živali, skoro gotovo tenko-krakega prašiča, ki smo ga videli blizu vasi. Ker nismo prav znali, kako se lotiti, nam je Tuvit dal dober vzgled in požiral kar cele vatle mikavne jedi. Kmalu nismo mogli več gledati požrtije; želodec se nam je obračal, čemur se je Nj. Veličanstvo še bolj čudilo kot zrcaloma na ladji. Odklonili smo hvaležno ponujeni oblizek in razložili, da nismo lačni, ker prihajamo od obilnega zajtrka.
Ko je poglavar končal kosilo, smo ga sačeli kar najpametneje zaslišavati: kakšni
ftrt rrlovmi ^n^ftlni rvrulolH in nn oa /In.V	T
ijv giu» ui vtvuviiii jji	iu w av uujvj j.
biti. Slednjič nas je razumel in se ponudil, da nam pokaže del obali, kjer je polno »bi-
che de mer« (pokazal je s prstom na eno teh živali). Bili smo veseli, da bomo tako utekli z gneče. Namignili smo mu, da smo pripravljeni iti z njim. Zapustili smo šotor in sledili, spremljani od vsega naroda, poglavarju na jugovzhodni konec otoka, nedaleč od zaliva, kjer je bila zasidrana ladja. Čakali smo približno uro dolgo, dokler niso privedli štirih čolnov do nas. Nato so divjaki veslali ob notranjih čereh k zunanjim, kjer smo zagledali več teh živalic, kot najstarejši naših mornarjev kje ob severnih otočjih, ki vendar slavijo po tej robi. Lahko bi naložili 12 ladij z njimi. Nato so nas peljali k ladji. Tuvit je obljubil, da nam tekom 24 ur donese toliko domačih rac in galapagos-želv, kot jih obsežejo čolni. Ves čas nismo našli ničesar, kar bi moglo vzbujati sum, razen sistematičnega naraščanja tolpe na potu s čolna k vasi.
Dvanajsto poglavje.
Poglavar je držal obljubo in kmalu smo bili bogato založeni s svežim živežem. Želve so bile krasne in race so prekašale našo najboljšo divjačino v nežnosti, sočnosti in okusnosti. Dalje so nam divjaki donesli zaželjeno večjo množino rjave zelene in skorbutne trave, zraven se sveže in sušene ribe. Zelena je bila slaščica in skor-butna trava se je izkazala kot izborno leči-lo. Dobili smo tudi še vse polno sveže zaloge, med drugim nekakšno lupinarico, ki je imela okus ostrige, dalje garnele in rake, kakor tudi jajca albatrosa in drugih ptic. Lupina jajc je bila črna. Vzeli smo ua
krov tudi dosti mesa prej omenjenega prašiča. Moštvu je šlo v slast, meni pa se je zdelo oljnato in sploh nagnusno. Vse to smo zamenjali za modre steklene bisere, pločevinast nakit, žeblje, nože in kose rdeče tkanine. Postavili smo na bregu, pod ladjinimi topovi, pravcat sejm. Kupčija se je vršila v znamenju prijateljstva in v redu, kakršnega po izkušnji v »klok-kloku« ne bi pričakoval.
Tako prijateljski so ostali odnošaji skoz več dni. Oddelki inorodcev so prihajali na krov, naši so obiskavali otok in večkrat podvzeli daljše obhode, ne da bi bili kalcoržesibodi nadlegovani. Lahkota pridobivanja »biche de mer« in uslužnost deže-lanov sta povzročili, da se je kapitan začel pogajati s Tuvitom glede upostavitve primernih sušilnic ter mu prepustil nabiranje teh živali, medtem ko bi mi izrabili lepo vreme in nadaljevali pot na jug. Poglavar je bil jako zadovoljen s predlogom. Zedini-Ia sta se docela povoljno za obe plati tako, da bi po potrebnih pripravah ladja nadaljevala pot, medtem ko bi 3 naši ostali na otoku in podučili divjake v sušenju morskih živalic. Plačilo bi zaviselo od tega, kako zelo bi se inorodci potrudili za časa naše odsotnosti. Dobili naj bi takoj po povrat-ku določeno število modrih biserov, nožev in rdeče tkanine za določeno množino pripravljenih živali.
Naj omenim najpotrebnejše o tem važnem kupčijskem blagu. V poročilu nekega potnika v južnem oceanu stoji: »Biche de mer« je francosko ime. za neko vrste mo-
luske indijskega oceana, ter pomeni »dober grižljaj iz morja«. Če se ne motim, je slavni Cuvier imenuje »Gasteropoda pul-monifera«. Nabirajo jo v množinah ob obali pacifijskih otokov, ponajveč za kitajski trg, kjer jo cenijo tako visoko kot večkrat imenovana ptičja gnezda, ki sestoje skoro-gotovo iz sluzaste mase, ki jo lastavice iz; kljujejo mehkužcem. Nimajo niti lupine niti nog, temveč le usta in izločila; plazijo pa i z elastičnimi obroči, kakor deževniki ali gosenice, v plitvi vodi. Lastavice jih ugie-dajo, jim izkopljejo z ostrimi kljuni lepljivo, sluzasto substanco in jo vtkejo v stene gnezda. Mehkužec je podolgast in meri " do 10 palcev; videl pa sem tudi dva čevlja dolge. Nahajajo se zaradi razmnoževanja ob določenem letnem času v plitvih vodah in se hranijo z onimi živalskimi rastlinami ki tvorijo koralde.
Ko jih ulovijo (navadno v globini 3 (M 4 čevljev), jih razparajo in jim iztisnejo drob. Nato jih umijejo in zmerno kuhajo. Potem jih zakopljejo v zemljo ter tako pusto štiri ure; nato jih znova kuhajo in suše ob ognju ali na solncu. Najviše cenijo n« solncu sušene; vendar se porabi za to trajen čas. Ko so posušene, jih lahko shranijo brez nevarnosti 3 do 4 leta na suhem. Tre ba pa je štirikrat v letu pregledati, če jH> ne ogroža vlaga. Kitajci jih smatrajo ** sladkarijo, kakor rečeno. Mislijo, da čudež; na mnč v tej hran! oživi posebno omagf"1' organizem nezmernežev in sladoslastx»!' kov.c
'Palfe sledi.)
Seralnih tovarišev in tovarišie, s katerimi moramo živeti po različnih krajih, parkrat so bili povod nujnim zmešnjavam tudi trenotni materijalni uspehi, ki so bili naklonjeni učiteljstvu veliko bolj iz agitatorskih namenov in manj iz ljubezni do stanu in šole. In tako so mnogp videli in pričakovali osvobojenje učiteljskega stanu v resnici le od UJU zlasti ge, ker so širokoustni žurnalisti UJU časopisja za vsako materijelno drobtinico in za vsako otvoritev novega razreda ali nove meščanske šole gnali tako
S it je, da je marsikomu oglušila vest in nehala pamet.
Pa kakor rečeno, uspehi so bili le trenutni, neuspehi pa so trajni in rane, ki jih zadaje režim, žgo čimdalje huje vkljub številno močni organizaciji UJIJ, ki od svojega postanka sem ne more pokazati za stan kot tak povoljnih pridobitev, ker pasiva visoko nadkriljujejo aktiva. Vsak dan postaja jasnejše, da dokler ne bode imelo učiteljstvo ljudstva za seboj, mu ne pomore vsa UJU armada, četudi vstopi vanjo vse — do zadnje učiteljice ženskih ročnih del. Da prav nič ne pretiravamo, so nam najlepši dokaz mnogoštevilne resolucije UJU zborovanj tako materijelnega kakor tudi moralnega značaja. Pa moj namen ni, da bi dalje o tem razpravljal, opozoriti hočem le na hvalevredno priznanje UJU, ki je po 5 letnem ribarjenju v kalnem vendarle izdalo svojo pravo barvo.
Gospod P. Flere, ki ga nekateri imajo za velikega reformatorja slovenskega šolstva, mi pa za velikega plagi-jatorja, je že v Ptuju urbi et orbi izpovedal, da je UJU tudi »kulturna« organizacija in sicer v naprednem (bolje: v svobodomiselnem) ter sokolskem dvhu. Količkaj razboritemu človeku bi kaj takega ne bilo niti potrebno povdarjati, ker o vsem tem, kar je izpovedal g. Pavel Flere, se prav lahko poučimo iz UJU Časopisja, ki se dosledno ogiblje vsake misli o religijozni vzgoji slovenske mladine, in -Učiteljskemu Tovarišu« ni všeč celo »Černetovo berilo«, ki je baje uvodoma »preveč« reiigijozno, nad čemer se »Tovarišev« kritik spodtikuje. Pa zagnali so se še dalje: neki dr. Stane Rape se je na zadnjem kongresu povzpel celo do izjave, da trpi naša šolska vzgoja na doslednosti, ker jo vzgajata dva popolnoma nasprotna si činitelja, t. j. duhovnik in. učitelj. Ta mož, o kate-tem se je govorilo po Ljubljani, da je vzstopil iz katoliške vere, ni hotel s tem nič drugega povedati, kakor le to: ven iz naših šol z duhovnikom in veroukom! In katoliški starši bodo še nadalje v svoji nedolžni katoliški nezavednosti pošiljali otroke v vzgojo takemu »šolniku«, ki bi moral 6am od sebe dati slovo šoli, katera ne odgovarja njegovim nazorom. Pa pustimo to, naj o tem razmišljajo rajši katoliški starši. Dr. Stane Rapetu se sicer lepo zahvalimo, da je tako visoko potegnil zastor in s tem odprl na široko pogled za kulise, da lahko vidijo vsi oni, ki so še verni in tudi versko vzgajajo izročeno jim mladino, da niso Značaji, ker s svojim članstvom pri UJU podpirajo tako žalostno stremljenje, ki nasprotuje njihovi vesti in pameti. ?Ali še sedaj ne uvidite, da služite dvema gospodoma? Nedavno tega je »Učiteljski Tovariš« nam, ki se ne podimo za centralizmom, vrgel očitek »duševne zastarelosti«. Mi, ki hočemo in tudi vzgajamo nam izročeno mladino reiigijozno na medsebojnem, složnem delovanju katoliške duhovščine in učiteljstva, prepričani, da je religijozna vzgoja zlasti v naših povojnih časih bolj potrebna kot lcdoj prej, (saj je celo naše ministrstvo, kakor smo brali v časopisih, izdalo odlok, v katerem opozarja na intenzivnejšo versko vzgojo), odklanjamo ta neopravičeni očitek in ga vračamo tistim, ki nimajo toliko jasne pameti m moralne sile v sebi, da bi se osvobodili, delali ter živeli po svojem notranjem prepričanju. Vse vzroke, ki bi ;jili utegnili navesti v opravičenje za vase dvojno postopanje odklanjamo vnaprej, ker tekom zadnjih 5 let in posebno zadnji dve zborovanji UJU sta dovolj jasen dokaz, v kakšnih strugah plava IJJ U. Tudi strah, da bi vas očrnili kot proti-Iržavne elemente, ako se odvrnete od režimske UJU, je prazen. Vsak državnik danes ve, da je edino religijozna "zgoja poleg narodne najmočnejši steber vsake države in rušilci države so tisti, ki reiigijozno vzgojo zametajo in s tem izpodkupujejo njene temelje, to se pravi U ju j ovci. Zastor je tedaj dvig-ijen, —■ krenite na. pravo pot!
Tiste UJU izjave, da je v nji »do-♦olj prostora za vsako versko prepnča-nje-, so samo sleparska firma, z namenom, da tudi vi, ki ste še verskega mišljenja, voditeljem UJU pomagate ma; terijelno in moralno. Ko bi bili sami dovolj močni za dosego svojih namenov, tedaj'bi vas vrgli skozi vrata, če bi si le kihniti upali. Tako tedaj, gospod urednik. ima-o UJU le nekoliko prav, ko za-
vračajo »Slovenčev« očitek', da je šel njihov kongres neopaženo mimo slovenske javnosti, kajti mimo nas učiteljev le ni šel. Iti pa bi ne w al tudi mimo slovenske javnosti že radi izjav Flereta in Rapeta.
aloritraJlTii^ ^ ^žnl
v javnosti, zlasti med uslužbenci Južne železnice se raznašajo vesti, da se pripravljajo uslužbenci Južne železnice ponovno na generalni štrajk, ki da ga je pričakovati v 8 do 14 dneh.
S temi vestmi utemeljuje oblast potrebo, da ostanejo uslužbenci Južne železnice do nadaljnega militarizirani.
Podpisane organizacije ugotavljajo:
1.	Izvršena 24 urna protestna obustava dela ni obsegala le južne železnice, temveč deloma tudi državno železnico, postne in druge državne urade.
2.	Obustava dela je imela izključno značaj krušne borbe in se je vršila v znak protesta, ker so vse vlade v zadnjih 18 mesecih vse upravičene prošnje in skromne želje železničarjev, državnih nameščencev in upokojencev po primernem zboljšanju gmotnega položaja ignorirale.
3.	Da je imela protestna obustava dela izključno le ta značaj, sledi že iz tega, da je bila vnaprej časovno omejena na 24 ur. Po preteku tega časa so vsi uslužbenci vršili zopet redno svojo službo.
4.	Zaradi že izvršene protestne obustave dela je potemtakem militarizacija uslužbencev Južne železnice povsem nepotrebna in brezpredmetna.
5.	Po okolščinah sodeč širijo vesti po ponovnem generalnem štrajku na Južni železnici od izvestne strani naročeni elementi s prozornim namenom, da bi se uslužbenci teh vesti oprijeli, s čimer naj bi bilo dano oblasti opravičilo za odrejeno milita-rizacijo v splošnem in posebej še za to, da militarizacija ni posledica že izvršene protestne obustave dela, temveč da je potrebna zategadelj, ker da se uslužbenci Južne železnice pripravljajo zopet na generalni štrajk.
6.	Omenjene vesti o ponovnem generalnem štrajku na Južni železnici so izmišljene.
7.	Potemtakem odpade tudi iz tega vidika potrebnost militarizacije.
8.	Militarizacija Južne železnice kvari ugled vladi in državi in je tudi službi sami v veliki meri škodljiva; razen tega po nepotrebnem omejuje uslužbence v njihovi osebni svobodi.
9.	Iz teh razlogov podpisane organizacije proti militarizaciji, odrejeni šele po izvršeni protestni obustavi dela, odtočno protestirajo in svare vlado, naj zaradi bede itak že obstoječega razburjenja med uslužbenci ne veča še s takimi nepotrebnimi ukrepi, kot je militarizacija; dalje opozarjajo vse uslužbence, naj bodo disciplinirani, naj se ne dajo begati po neodgovornih in naročenih provokatorjih, naj poslušajo in verjamejo le navodilom, ki iih izdajo organizacije in naj točno vrše svojo službo, da oblast ne bo imela nikakršnega povoda za zakonite ali nezakonite represalije; končno apelirajo na gospodarske in druge kroge in korporacije, delavske zbornice, vodstva onih političnih strank, ki tega še niso storila, pa tudi na vso javnost, da zavzamejo napram militarizaciji na merodajnih mestih svoje stališče.
Ljubljana, dne 15. avgusta 1923.
Zveza jugoslov. železničarjev. — Udruže-nje železniških činovnika kraljevine SES. — Neodvisna strokovna želesničarska organizacija. — Društvo strojevodij kraljevine SHS. — Prometna zveza. — Organizacija državnih nameščencev. Organizacije poštnih uslužbencev.
+ »Slovenskemu Narodu«. Ta list si je dovolil v današnji številki sumničenje, da so >Slovenčevk napadi na »Jutro« naročeni, da ne bi »Jutrovk pripadniki iz-prevideli sramotne zveze med »Jutrom« in »Slovencem«. — Naj »Slovenski Narod« ve, da »Slovencu« še nikoli nihče ni ničesar naročal, pač pa so članki, ki jih piše »Slovenski Narod« v prid režimu, Trboveljski družbi in proti železničarjem, n a r o č e -n i. Kajti sicer je neumljivo, kako bi mogel honeten slovenski list priobčevati take ob-skurne, nesocialne in klečeplazne članke.
+ Zagonetno orožje. Belgrajsko »Vreme« poroča po Mnssolinijevem organu »U Piccolo cVItalia« iz Trsta: »V mestu je vzbudila veliko senzacijo vest, da so odkrili veliko množino orožja, namenjenega za državo SHS. Orožje, so zaplenili in nekaj sumljivih oseb zaprli. Orožje sestoji iz enega miljona pušk, tri tisoč strojnic in 24 gorskih baterij. Orožje bi morali prepeljati v Belgrad, toda policija je pravočasno posegla vmes. Po informacijah lista je to orožje prodalo vojno ministrstvo (italijansko) neki skupini trgovcev v Trstu »n v druirih mestih. Pri zaslišanju so
tre ovci izjavili, da so ves materijal kupili za tri miljone lir, Karabinijeri so našli v stanovanjih zaprtih trgovcev listine, iz katerih je razvidno, da je bil materijal prodan za 10 miljonov lir. Orožje je bilo že utovorjeno na paro-brodu »Vulkan«, ki se je ravnokar pripravljal na odhod iz Pulja v neko pristanišče v državi SHS.« '
+ Načrti HRSS. »Hrvatskemu Listu« poroča njegov zaupnik iz Zagreba iz krogov vodstva HRSS med drugim: »Pokazalo se je, da je potrebna nova taktika, če hočemo rešili srbsko-hrvaški spor. Položaj je danes najugodnejši kakor le kdaj in treba ga je izkoristiti. Danes je nastala potreba iti v inozemstvo, da se tudi to zainteresira za našo stvar. Inozemstvo mora privesti belgrajske vlastodržce do pameti. Inozemstvo je danes važen faktor, s katerimi je treba računati. Vseeno je, kdo pojde ven, ali Radič ali kdo drugi. Toda Belgrad nas sili, da gremo ven.« — Isti list javlja, da je v Belgradu vzbudilo veliko senzacijo dejstvo, da je dobil Radič na svoj potni list vizum angleškega in francoskega poslaništva.
4- »Politika« javlja — »Pravda« javlja. »Politika«: Radič je odpotoval v Ameriko in je morebiti že tam. — »Pravda«: Radič je bil na Dunaju pri Sarkotiču, s katerim je skupno odpotoval v London, Pariz in Rim. Na Hrvatsko se je vrnil preko Pešte.
+ Novi državni proračun. Kakor poroča »Politika«, se bližajo dela na novem državnem proračunu svojemu koncu. Državne potrebščine bodo znašale približno 11 in pol miljarde dinarjev, torej skoro 50 milijard kron. _
Udeleženci naj se ravnajo po sledečih navodilih: Oni, ki pridejo z dežele že v petek v Ljubljano, ako nimajo svojega prenočišča, naj pridejo od 5. do 11. ure zvečer v Rokodelski dom (Komenskega ulica, 12), odkoder se jim bo pokazalo skupno prenočišče v učiteljišču. — Ljubljančanom se priporoča, da si
vzamejo vozne karte na kolodvoru pri. blagajnah že danes; ako ne, pa v soboto' zjutraj čim prej, ker bo zadnji čas velika zadrega. Karta Tli. razreda stane 29.50 dinarjev. Lahko vzame in je celo priporočljivo, da jih vzame eden za več udeležencev skupaj. Treba je pokazati pri blagajni izkaznico in prositi, da se karta in izkaznica žigosata. — .Vsi ljubljanski udeleženci in oni z dežele, ki bodo že v Ljubljani, naj sp zberejo, s kartami že ! oskrbljeni, v soboto zadnji čas do 7. ure na vrtu Zadružne zveze, kjer se bomo uredili in odkoder skupno odkorakali na vlak, ki odide s kolodvora ob 7.35 uri. Oni, ki pridejo v Ljubljano z jutranjimi vlaki, naj se obrnejo na. reditelje, da jim pomagajo čim najhitreje dobiti karte. Ze med vožnjo do Ljubljane naj od potnikov iz ene ali tudi več župnij skupaj kdo pobere voznino, da vzame zanje skupno karte. — Vsi udeleženci naj se točno pokoravajo rediteljem! — Med vožnjo do Zagreba se bodo razdelile legitimacije za hrano in privatna stanovanja ter duhovnikom za, maševanje. — V Zagrebu naj izstopijo oni, ki imajo narodno nošo v narodni noši in razvijejo naj se zastave! Red pri sprevodu v mesto bo sledeči: 1. Skupina zastav, 2. moški, po štirje in štirje, 3. narodne noše, 4. drugo ženstvo, 5. drugi oddelek zastav in druga godba, 6. narodne noše, 7. drugo ženstvo, 8. tretji oddelek, 9. moški, 10. narodne, 11. drugo ženstvo. — Ko pridemo do stolnice, nas bodo tam Hrvatje slovesno pozdravili. Zato naj pridejo tja vsi Slovenci, ki bodo že prej v Zagrebu! — Izpred stolnice gredo vsi na stanovanja: Moški na vseučilišče, ženske v jahalnico (jašionico) na sejmišču, duhovniki v semenišče, bogoslovci v Djetički dom na Pejačevičevem trgu. — Slovenska pisarna v Zagrebu bo v zavodu Salezijancev na začetku Vlaške ulice pod stolno cerkvijo. — Vsi pevci naj se združijo okoli pevskega jedra pod-vodstvom g. Lavriča! — Posebni vlak: iz Zagreba odhaja v Ljubljano v nedeljo ob 10. uri zvečer. — Drugo se bo naznanjalo sproti v cerkvi sv. Katarine, kjer bo naša skupna božja služba. Začetek o soboto ob 6. uri zvečer. Od nikoder ne pridite brez zastave (bandera)!
—	Kralj Aleksander se je 14. avgusta ob šestih zvečer peljal v avtomobilu skozi Novo mesto. Dasi se je vozil inkognito, ga je ljudstvo spoznalo in pozdravljalo.
—	Koncert »Ljubljane«. O priliki V. katoliškega shoda bo proizvajalo slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« prvi slovenski oratorij »Assumptio B. M. V.«, ki ga je zložil na besede dr. M. Opeka, p. Hugolin Sattner za soli, zbor in orkester. Vršila se bosta dva koncerta in sicer v nedeljo in v pondeljek, obakrat ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Vsebina je posneta po svetopisemskih izrekih in je odeta v izredno lepo pesniško obliko. — Za udeležence katoliškega shoda ni mogoče za večerne ure plemenitejše duševne hrane, kakor je to najnovejše in največje Sattnerje-vo delo. Slučaj hoče, da bo proizvajanje »Vnebovzetja« padlo skoro v osmino praznika »Vnebovzetja«.
—	Pevski zbor Glasbene Malice priredi v soboto dne 18. t. m. ob <5 uri zvečer in v nedeljo i9. t. m. ob 5. uri popoldne koncerta v »Zdraviškem domu« na Bledu. Nedeljski koncert je ljudski in pri znižanih cenah.
—	Na trgovski šoli v Novem mestu se začne šolsko leto 1923-24 v sredo 12. septembra 1923 s slovesno službo božjo v frančiškanski cerkvi ob 8. uri. Vpisovanje se vrši v nedeljo 9. in v ponedeljek 10. septembra Ponavljalni izpiti se vrše 6. in 7. septembra, sprejemni izpiti za prvi letnik pa 10. in 11 septembra.
—	Na drž. realni Gimnaziji v Novem mestu se začne šolsko leto 1923-24 v sredo dne 12. septembra t. 1. s slovesno službo božjo v frančiškanski cerkvi ob 9. uri. Vpisovanje v 1. razred se vrši v nedeljo 9. septembra, v ostale razrede pa 9. in 10. septembra. Ponavljalni izpiti se vrše 6. in 7. septembra, sprejemni izpiti za I. razred pa 10. seplembra.
—	Izdajanje pooblaščeni za nakup deviz za potovanja v svrho posečanja inozemskih tržišč. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno, da jo je finančni minister pooblastil, da sme izdajati trgovcem in obrtnikom pooblaščenja za nakup deviz za potovanja v svrho posečanja inozemskih tržišč do1 najvišjega iznosa 10.000 francoskih frankov na podlagi prošenj, ki morajo biti potrjene od pristojnih trgovskih in obrtniških zbornic. — Prošnje, ki morajo biti naslovljene na delegacijo in kolekovane s 3 dinarji (za rešitev je prošnji priložiti kolek za 10 Din), je vlagati pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Priložiti jim je potrdilo pristojnega davčnega urada, da so vsi dospeli davki plačani. — Upoštevale se bodo samo prošnje trgovcev in obrtnikov, ki so naši državljani in pa ki rabijo devize izključno za potrebe potovanja v inozemstvo.
Olavna skupščino jugoslov. Šumarskega Udruženja (Jugoslov. gozdarskega društva! Dne 17. t. m. tdanes) dopoldne pnspejo v Ljubljano
člani Glavne uprave in permanentnih odsekov rada U-IX). Dne 18. bodo seje odsekov v poslopju I. drž. gimnazije, dne 19. t. m. v istih prostorih pa seja Glavne uprave. Slednja je za vse člane javna. Na dnevnem redu ie seje je med drugim zavzetje stališča v nastopnih vprašanjih: poročila odsekov, razmejitev gozdov v Srbiji, regulacija in odkup servitut v Bosni in Hercegovini, zakon o neposrednih davkih, o eksproprija-ciji velikih gozdnih kompleksov, o kazenskem zakonu in drugo. V ponedeljek dne 20. t. m. ob 9.. je otvoritev Glavne skupščine v veliki dvorani Narodnega doma. Skupščina bo zborovala dne 20. in 21. t. m. Dne 22. in 23. so pa ekskurzije. — Naprošajo se gg. člani, da se udeleže v čim večjem številu sprejemov no Glavnem kolodvoru dne 17. in 18. avgusta. Vseh udeležencev iz vse države je priglašenih nad 400. Razen lega pa bodo oficielno zastopana ministrstrstvo gozdov in rudnikov ter ministrstvo poljedelstva iz Prage, bratsko češko osrednje gozdarsko društvo ter mnoge kulturne, pridobitne in stanovske organizacije iz vse države. — Naprošamo ceni. občinstvo in predvsem naše gostilničarje, da sprejmejo odlične udeležence, ki bodo nosili poseben skupščinski znak, kar najprisrčneje.
— Smrtna kosa. Umrla je v Ljubljani po dolgi mučni bolezni v sredo zvečer zosebnica gdč. Marija Bolte. Pogreb bo danes ob pol 16. iz hiše žalosti, Stari trg št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. — Na Poljanski cesti št. 17 jc umrla v sredo ob 8. zjutraj gdč. Marija Huber, poštarica v pokoju. Pogreb se vrši danes ob 15. na pokopališče k Sv. Križu. Blag jima spomini
—	Občutne denarne kazni. Finančno mi' nistrstvo je naložilo raznim bankam zaradi prestopkov v trgovini z devizami občutne denarne kazni v skupnem znesku 18,700.000 dinarjev. Doslej so banke že plačale 11,417.570 dinarjev.
—	Pojasnilo šoferjev. Zveza šoferjev Slovenije nas naproša, da objavimo sledeče: Z ozirom na vedno razširjajoči se avtoniobilni promet in da se preprečijo, ozirotma vsaj omejijo osobito v zadnjem času ponavljajoče se avtomobilne nesreče, poživlja Zveza svoje člane. da sa strogo drže po zakonu predpisanega policijskega reda. Nasprotno pa moramo apelirati tudi na javnost, da se že enkrat sprijazni z dejstvom, da je avtomobil postal splošno prometno sredstvo ter da se tudi v avtomobilih ne vozijo ljudje samo za zabavo po svetu. Skrajni čas bi bit, da ljudje začno sami nekoliko paziti nase, na svojo živino in vozila. Cestni policijski red naj se upošteva tudi s strani voznikov. Vozi naj se ob levi strani ceste vsaj na ovinkih, vozovi naj imajo ponoči predpisane svetilke. Orožništvo bi imelo tozadevno hvaležen delokrog, da, napravi v tem smislu vsaj nekoliko reda.
—	Zveza šoferjev Slovenije pozivlia svoie člane, da storijo napram Zvezi svojo dolžnost s tem, da točno vplačujejo mesečno članarino.
—	Smrtna kosa. V zavodu Usmiljenih bratov v Kandiji ie umrl brat rioriinn. vrtnar. Naj v miru počival
—	Jadranska zavarovalna dražba (Riunione Adnatko di sicurta v Trstu), generalno zastopstvo za Slovenijo nas prosi za objavo sledečega: Ker se je » zadnjem času opetovono pripetilo, 'da * je naš zavod zamenjal z Jadransko banko y Trstu, prosimo vljudno, da sprejmete v Vaš ceni list notico, s katero se občinstvu pojasni, da nima naš zavod z omenjeno banko nič skup-jnega ter da ne stoji z Jadransko banko v Trstu (Sploh v nikaki kupčijski zvezi. Zahvaljujemo se LT naprej za naklonjenost ter beležimo z odličnim Spoštovanjem: Generalni zasiop za Slovenijo v ljubljeni.
—	Otvoritev pomožne pošte »Pertoča«. Dne Sf. sept. »23 se otvori v Pertoči v Prekmurju fBtms pomožna pošta z uradnim nazivom P e r -Ifo-ča ICan koval. Ta pomožna pošta ie podre-Sena pošti Cankova, s katero bo imela zvezo jwak dan, mzen ob nedeljah. V okoliš pomožne pošte Pertoča spadajo kraji Pertoča, Ropoča in Moto vil ci, ki se hkrati izločijo iz dostavnega dkraja pošte Rogaševci in pridele pošti Can-tepEL
—	Dva učitelja na Bledul Dne 8. 1. m. sta OtfiOa dva moja tovariša na Bled. Prejel sem brzojavko, naj pride oni, ki je doma iz iste župnije kot jaz, takoj domov. — Jankovič J
—	Zahtevajte po VBeh hotelih, kavarnah in flesfavracijah špecijalna vina v steklenicah slovite tvrdke Gjnro Valjak, Grajska klet v Maribora. 4636
Iz Mežiške doline.
Dravograd, Dne 2. avgusta smo imeli do Sedaj vedno letni živinski sejm, ki je prinašal ludi tržanom precej dobička. Letos pa je živinski sejm izostal in se je vršil samo kra-anarski sejm. Vzrok za to pa je tale: Sejmišče pred ljudsko šolo ni pripravno in se bi moralo določiti drugo. Posestnik na spodnjem koncu trga je ponujal prostor zastonj, proti temu so bili tržani na gornjem koncu, kjer je tudi neki gospod ponujal prostor. S tem pa niso bili zadovoljni tržani na spodnjem kcncu. Tako se niso mogli pobotati. Od sedanjega župana pa tudi ni bilo pričakovati, da bi posegel s krepko roko vmes. In tako je živinski sejm izostal. Upamo, da se bodo tržani do prihodnjega sejma že pobotali, da nam ne bo treba pisati zgodb o Schildbiirgerjih.
Guštanj. Dne 12. avgusta je proslavila gu- • štanjska požarna bramba 45 letnico delovanja Trg je bil z venci in zastavami lepo okrašen. Na sejmišču je bila sv. maša, ki jo je imel domači g. župnik dr. Cukala, ki je v lepem cerkvenem nagovoru razjasnil pomen vzajemne pomoči. Popoldne se je vršila veselica. Svirala je godba požarne brambe iz Mežice. Slavnosti po se udeležili zastopniki požarnih bramb iz Libelič, Dravograda, Prevalj, Mežice in Črne.
Prevalje. Po Mežiški dolini in še preko nje gre glas o Miklovi Zali, ld so jo uprizorili v soboto zvečer in v nedeljo na prostem, na župnijskem dvorišču pri Dev. Mariji na Jezeru. Akoravno je v soboto lilo, so gledalci vztrajali do konca igre. V nedeljo popoldne je bilo še ceč obiskovalcev. Ne bomo naštevali vlog in hvalili, obilni poset je najlepša hvala. Tgro bo kat slov. izobr. društvo še ponovilo na Gospoj-mco in prihodnjo nedeljo. Med gledalci smo opazili tudi Črnjane in ljudi iz slovenjgraškega okraja. — Sadja letos v Mežiški dolini ne bo -veliko. Le srednje in višje lege bodo dale tepk za priljubljeno domačo pijačo, za mošt. Obilo ga bodo imeli baje Strojanci. Na Strojni, Tolstem vThu in Šelempugu so uspele dobro »rdeče črnice«, brusnice, katere hodijo nabirat ženske mariborske železniške kolonije, ker jih vožnja iz Maribora ne stane mnogo.
štajerske novice.
^ š Velik mladeniški tabor, združen z Rrlovsko prireditvijo, se je vršil v nedeljo, dne 12. avgusta v Slov. Bistrici. Že v zgodnjih jutranjih urah so prihajali mladeniči na vozovih, kolesih in konjih v mesto. Poleg domačega orlovskega odseka so bili zastopani skoro vsi odseki na Štajerskem. Ob pol 10. je bila sv. maša ua glavnem trgu, katero je služil č. g. dekan Cerjak. Nato se je vršil tabor, katerega je otvoril č. g. dr. Jeraj v imenu SKSZ. Nastopilo je več govornikov. Popoldne, se je vršila javna telovadba Orlov in Orlic, ki je izpadla v splošno zadovoljnost. Gledalci niso štedili z odobravanjem. Občinstva je bilo nad 2000. Po *elovadbi se je vršila prosta zabava.
š Brezno. Za nagrobni spomenik t č. g. Miroslava Volčiča je darovala Ivanka špolar-Potokar, poštarica Videm-Dobrepolje, znesek 50 Din. — Bog povrnil
š Kap je ladela 21 letno gospo Marijo Ko-tnar, ženo žel. uslužbenca v nedeljo 12. L ra. Kakor smo izvedeli, je šla gospa Komar s svojim 4 mesečnim otrokom dne 7. t. m. v gozd nabirat gobe. Pri tem ji je postalo slabo ter jo je moral rešilni oddelek prepeljati v mariborsko bolnico, kjer je čez par dni umrla.
š Žrtev alkohola. V Pobrežju pri Maribora »stanujoči mizar Simon škerbinek, zaposlen pri tvrdki Zelenka, je popival ves prejšnji teden, ne oziraje se na svojo mnogobrojno družino ter na svojega delodajalca. G. Zelenka to videč, je bil primoran ga odpustiti iz službe. V soboto iti. avgusta pride škerbinek zopet okoli 12. ure ponoči zelo vinjen domov ter začne razgrajati in se prerekati z družino. Naposled vzame britev ter si prereže žilo ns levi roki. Nato dvigne krvavečo roko proti ženi, češ: »T,: imaš KedaiU Rešilni oddelek Je,bUtakoi.na.mestu.
ter mu nudil prvo pomoč in ga nato odpeljal v bolnico.
š V šeleio okovan kamjenee uSeL Pred dvema mesecoma so prignali iz Macedonije 44 kaznjencev, vklenjene v verige, v maribor sko kaznilnico, da tukaj odslužijo svojo kazen. Seveda so bili pri sprejemu preiskani ter nato oddani v zapore. Neki Memajlo Metovič si je na nepojasnjen način vtihotapil v celico majhno žagico. Za časa velikonočnih praznikov sta si Memajlo Metovič in njegov prijatelj Ilič prerezala okove v toliko, da ao se samo na enem koncu držali skupaj. Zadelala sta prerezano mesto s kruhom in nato pomazala s slanino, ki sta jo slučajno k praznikom dobila tako, da ni bilo prav nič opaziti. Dne 3. aprila sta pa šla oba kaznjenca na delo pod kaznilnico. Bila sta zaposlena z vrtnarskim delom. Paznik Josip Subanjšek se je za trenotek odstranil oziroma pogledal na stran; ta moment porabita kaznjenca, ter z brzimi koraki hitita proti izhodu. Paznik, to videč, jo pobere za njima, a dohitel je samo I. Iliča, medtem ko o Me-toviču ni sledu. Dne 13. t. m. se je paznik zagovarjal pred sodiščem po § 99 kaz. zak.. a je bil oproščen. Utemeljeval je svoj zagovor s tem, da kaznjenci niso bili zadosti strogo pregledani, ko so prispeli iz Macedonije, ter da v tem slučaju on ne nosi nikake krivde zaradi pobega Menajla Metoviča.
š Občnemu zhoru »Peiovia«, usnj. ind. d. d. na Bregu pri Piuju je celokupno uradništvo predložilo spomenico za povišanje plač, o katerem uspehu bo podpisano društvo še poročalo.
lj Francosko jugoslovanski večer, Slovenci smo živeli do svetovne vojne skoraj izključno pod vplivom nemške kulture, ki vsebuje visoke vrednote in ki bo tudi v bodočnosti izpolnjevala med človeštvom visoko poslanstvo, ni pa popolna, če se ne izpopolnjuje s pridobitvami, ki so jih stekli drugi narodi. Tu mislimo predvsem na Ruse in Francoze. Dočim nam je ruska kultura dostopna samo po nekaterih proizvodih njenih največjih mislecev in to ne neposredno, ampak zgolj po knjigi, se Francozi zlasti po svetovni vojni trudijo, da pridejo z nami neposredno v stik in nam tako posredujejo svojo miselnost. Ta prizadevanja so tembolj dobrodošla in tembolj plo-dovita, čimmenj se čuti v njih kakšna enodnevna politična tendenca in čimbolj so prešinjena od duha humantiete, miroljubnosti in vzajemnosti vseh krščanskih narodov. Večer v takem duhu nam je priredil krožek »Reunion d'Eylau«, ki sestoji iz dijakov pariške : Ecole Normale Superieure<. Prišli so v Jugoslavijo, da prouče njene razmere, obenem pa skušajo nas seznaniti z vsem velikim in dobrim, kar je ustvaril francoski genij in kar je vekovitega pomena. Žal, da je njihovo potovanje bilo ustrojeno tako, da se ni moglo občinstvo zadosti zgodaj obvestiti o njihovih namenih in da se je moralo vse aranžirati v največji naglici. Kljub temu se je na njihov večer zbralo včeraj ob 8. uri zvečer zadosti prijateljev Francije v srebrni dvorani »Uniona«; na čelu te elitne družbe je imenovati presvetlega knezoškofa dr. A. B. Jegliča, predsednika pripravljalnega odbora kat. shoda, dr. Matijo Slaviča, docenta francoskega jezika na ljubljanski univerzi, M. Tes-niera, več duhovnikov in starešin katoliških akademičnih društev ter tudi dragega občinstva iz slovenske inteligence. Najprej je predsednik >Reunion d'Eylau«, M. Pierre M e s n a r d, živahen in izredno simpatičen gospod, ki si je takoj pridobil simpatije poslušalcev, razložil prizadevanja francoskih katoličanov na socialnem polju. Omenil je delo klasičnega krščanskosocialnega misleca Leplaya, prizadevanje plemenitega grofa de Muna in gibanje, povzročeno po znani okrožnici Leona XIII. Praktičnost krščanskosocialnega gibanja med Francozi se razodeva v tem, da je mnogo njihovih pobud sprejetih v zakonodavstvo francoske republike. Danes je že 300.000 delavcev združenih v krščanskih sindikatih. Francoski katoliški inteligenli delujejo med delavci največ potom neposrednega stika, pri-lagodujoč se praktičnim potrebam in razmeram. — Nato je predaval vseučiliški profesor M. Henri G o u h i e r, ki je v svojih jedrnih izvajanjih pokazal francoskega duha v sodobni francoski filozofiji. Ta ni po-zitivistična, materialistična, skeptična in lahkomiselna, kakor se navadno misli, ampak gre stvarem do dna: dokaz so Emile Boutrux, Delbos, predvsem pa Henri Berg-son, ki so zastopniki spiritualistične filozofije ,katera visoko drži svobodo človeške volje, neodvisnost duha od materije in njega gospodslvo nad tvarnostjo. Ta filozofija znači obnovo francoske miselnosti, ki se javlja tudi v literaturi; ona je jamstvo lepše bodočnosti, soglasja med vedo in religijo in poleta nacionalnega duha v službi vsega človeštva. To je duh, ki je soroden slovanskemu in zato bodo prizadevanja francoskih miselcev tudi med Jugoslovani našli radostnega odmeva. Predavatelji so želi obilo priznanja med poslušalci, ki so se razšli z zavestjo, da so francoski katoličani na pravem potu, kateri mora vesti do pomirjenja vseh krščanskih narodov in obogatenja člo-veoanske kulture.
lj Legitimacijo za evharistični kon-cres. V&i. ki sto naročili izkaznice, za
evharistični kongres v Dobrodelni pisarni in jih Še niste prišli iskat, pridite danes ponje v pisarno na Poljanski nasip št. 10. Ker je nekaj izkaznic še v zalogi. jih dobe lahko tudi oni, ki se še niso priglasili.
lj Redko slavlje. Včeraj je praznoval strojevodja pri tvrdki »Indus«, gospod Ivan T o m a ž i č, štiridesetletni«), odkar je zaposlen pri tvrdki Karel Pollak in sinovi. Slovesnost se je praznovala včeraj zvečer v krogu delovodij in zastopnikov delavstva, ki so ji prisostvovali tudi g. Karel Pollak 3tarejši, g. dr. Megler, in sinovi g. Polaka, v »Rožcah« v hotelu »Union«. Ta praznik marljivega, zvestega in neumornega dela je potekel tako prisrčno, da bo ostal vsem udeležencem v trajnem spominu- V mnogoštevilnih napitnicah, ki so se izrekle pri tej priliki, se je slavila pridnost, vestnost m čut odgovornosti, ki odlikujejo slavljen-ca, kateri je tudi danes kljub visokim letom tako čil in zdrav, da upa še dolgo služiti svojemu podjetju in buditi s strojevim žvižgom delavce k delu, ki je eno največjih v slovenski industriji. Lepemu večeru je prisostvoval tudi zastopnik našega lista, kojega zvesti naročnik in bravec je jubilant, kateri nam je sredi svojih 10 otrok, od kadrih je 5 še živih, vzgojil taka odlična sa-mišljenika, kakor je dr. Ferdinand Toma-žič, okrajni glavar, in žalibog prerano umrli Ludvik, p.adfaktor »Jugoslovanske tiskarne«. Sredi slavlja so mojstri izročili jubilantu srebrno palico z monogramom kot svoj dar, strojniki pa lep tintnik z vsemi pripadajočimi stvarmi, za kar se je g. Ivan ginjeno zahvalil. Jubilant se v svoji zahvali ni spominjal samo podjetja, njegovih gospodarjev ter mojstrov-sodeiavcev, ampak tudi svoje soproge, s katero slavita črez poldrugo leto zlato poroko in ki mu je zvesto pomagala nositi breme njegovega življenja in tudi njegove radosti.
li Umrla ie včeraj po daljši mučni bolezni gospa Antonija S c h r e y Pl Rcdelwerth, odvet. vdova v 81. letu starosti. Pogreb bo v soboto popoldne ob 5. uri. N. v m. p.l
lj Zatvoritev poti v Lattermannovem drevoredu, Dne 26. avgusta 1923 se začasno zapre pot, ki vodi od bivšega otroSkega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni
Union. Občinstvo se opozarja, da je javni pre. hod v dneh velesejma skozi navedeni del Lat-termanovega drevoreda nedopusten, ker pri. pada drevored tačas k velesejmu.
lj Pokrajinska zadruga dimnikarjev za Slo« venijo v Ljubljani naznanja občinstvu v 9. ome-talnem okraju, da je mestni magistra! podelil koncesijo umrlega Ivana Vrhovca, Vaclavu Ro-glu s 1. avg. 1923 nadalje. V ta ometalni okraj posega neupravičeno na lastno pest z ddora bivši poslovodja Ciril Kušar, Sv. Peha cesta 50. Vsled tega se opozarjajo p. n. posestniki in slranke, da ne izplačajo nikakih pristojbin za snaženje kurilnih naprav Cirilu Kušarju ali pa pomočniku Anionu Zebrelu, kateri tudi še posega v ta okraj, ker bi nastale iz tega neljube posledice za p. n. posestnike, ker je edino sedanji dimnikarski mojster Vaclav Rogel upravičen za svoje izvršeno delo zahtevali plačilo.
r Tuberkuloza na Slovaškem. Na Slova-. škem je trikrat več jetičnih ljudi kakor r ostalih deželah češkoslovaške republike, kljub temu, da je tam dosti prijaznejše obnebje. Da je pa tuberkuloza na Slovaškem tako razširjena, je poleg socialnih razmer krivo tudi dejstvo, da se tam pije dosti več alkoholnih pi-jač (žganja), da so že otroci z alkoholom otro-vani in tako slabe odporno silo svojega telesa proti boleznim. Videti je, da igra alkohol veliko vlogo v človeškem življenju. Dognali ao, da je tuberkuloza trikrat bolj razširjena med ljudmi, ki uživajo alkohol, kakor med onimi kateri ne pijo žganja. Dr. Bertillon, načelnik statističnega urada v Parizu, je napovedal bo( proti alkoholizmu kakor najuspešnejši boj proti tuberkulozi. Žalostno tk tudi dejstvo, da si alkoholiki pritrjujejo pri jedi, samo da imajo za alkohol
r Važen izum v lesni industriji. Kakor poročajo češki časopisi, je izumel neki češki strokovnjak nov mehanieno-kemični način — pretežno mehaničen — da bo mogoče prede-lavati tudi bukov les v celulozo. Ta način pridobivanja celuloze je za 40 odstotkov cenejši kakor dosedanji, ki je po večini kemičnega značaja. Nov izum nameravajo rabiti pri eks-ploataciji karpatoruskih bukovih gozdov. Izum je prijavljen patentnemu uradu in je po sodbi strokovnjakov velikega narodnogospodar skega pomena.
Gospodarstvo.
Od 15.—26. avguste-
Maribor, 15. avgusta 1923.
Danes ob 10. dopoldne se je svečano otvo-rfla uidustrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru. Izložba nas je presenetila, ker v resnici nismo pričakovali, da se bo glavni upravi, katero vodi njen predsednik, agilni ravnatelj Alojzij K r i z n i č, posrečilo aranžirati tako razstavo, kakršno smo videli. Sicer pa niso razstavili samo obrtniki in industrijci svojih izdelkov, marveč so se postavili tudi umetniki, vrtnarji, vinogradniki in gradbeniki. Ljubljanski velesejm nam je dvakrat nudil priliko pro-učavati izdelke naših proizvajalnih slojev in jih primerjati z inozemstvom, toda tudi Mariborčani so s svojo izložbo pokazali svoje orga-nizatorične sposobnosti in prestali prav dobro preizkušnjo. Zunanje obiskovalce je presenetil lep vrt, katerega je razstavila mariborska družba »Vrt« (Džamonja in drugovi), lepo umetnost ljubeče obiskovalce je pa razveselil umetniški klub Grohar (predsednik Anton Gvajc), ki je na izložbenem prostora priredil umetniško razstavo. Vrt na mariborski izložbi je posebno lep zvečer, ko ga razsvetle. Mariborska izložba je takorekoč uvod ljubljanskega velesejma, je popolnoma samostojna, toda v resnici le del septemberske ljubljanske razstave in zato bi bilo škoda, če je ne bo mogoče ohraniti.
SVEČANA OTVOFITEV.
Predsednik glavne uprave vzorčne izložbe, generalni ravnatelj K r i z n i č je v imenu celokupne uprave najiskrenejše pozdravil k svečani otvoritvi povabljene goste, povdarja-joč, da so se po osvobojenju obrtniki in indu strijci z vsemi silami posvetili gospodarskemu razvoju in razmahu domače obrti in industrije. S prireditvijo vinske poskušnje se upa kolikor toliko pripomoči k rešitvi krize, ki vlada na našem vinskem trgu, vrtnarska razstava naj pa opozori nase ljudstvo ua to važno panogo našega narodnega gospodarstva, ki ima zlasti pri nas v Jugoslaviji vse predpogoje za nadaljni razvoj. Predsednik je nato izjavil: »Splošni svetovni gospodarski položaj zahteva čim večjo koncentracijo in medsebojno podpiranje na gospodarskem polju. Zato tudi za nepredvideno dobo let ne 1» več mogoče v Mariboru prirejati takih razstav, ampak bomo morah združiti vse sile v eno prireditev za celo Slovenijo in to bodi ljubljanski velesejm. Gospod Križnic jo nato obžaloval, ker slovenski pridobitni krogi pri največji državni instituciji, to je pri Narodni banki, še vedno ne najdejo onega razumevanja, kakor je v danih razmerah potrebno. Vsa čast vodstvom podružnic v Sloveniji, ki so vedno objektivna,, toda sistem, ki vlada
danes pri tej instituciji, ki cesto odloča o bih ali ne biti malega obrtnika in industrijalca, ni tak, da bi res podpiral gospodarski razvoj. Predsednik uprave Križnic je nato pozdravil zastopnika kralja Aleksandra, ki je prevzel pokroviteljstvo izložbe, poveljnika mesta Maribora, polkovnika M i 1 a d i n o v i č a , velikega župana dr. L u k a n a , lavantinskega škofa dr. K a r 1 i n a , čehoslovaškega getteraln. kon-zula dr. B e n e š a , podžupana mesta Ljubljane dr. S t a n o v n i k a in občinska svetovalca O r e h k a 'zastopal je ljubijanski velesejm) ter Moškerca, okrajnega glavarja dr. Lajnšiča in vse zastopnike raznih korpo-racij in časopisja. Celjsko mestno občino je za stopal celjski občinski svetovalec dr. Ogrizek.
V	imenu kralja Aleksandra je govoril na.-to komandant mesta Maribora, polkovnik Mila-dinovič, povdarjajoč, da je naša zemlja lepa, toda siromašni smo, ker nimamo razvite industrije in potrebno je, da se v industriji eman-cipiramo od inozemstva. Nato je, izvršujoč nalog kralja, otvoril izložbo. Godba >Drava< je nato pod vodstvom svojega poveljnika A. Ska-čepa zasvirala >Pravde Bog« in »Naprej«. Goste sta nato pozdravila se mariborski župan G r č a r in šef oddelka ministrstva za trgovino in industrijo pri pokrajinski upravi v Ljubljani, dvorni svetnik dr. M a r n. Gostje so si nato ogledali izložbo.
Organizacija izložbe.
V	častnem predstavništvu so poleg lavan tinskega škofa dr. K a r 1 i n a, ministra za trgovino dr. K o j i č a in dr. Josipa Lesko v a r j a še veliki župan dr. Lukan in pet drugih gospodov. V glavni upravi je poleg predsednika Križnica še 23 gospodov, v širšem odboru pa <¥>. Dalje poslujejo sledeS odbori: finančno - gospodarski, propagandni, veselični (predsednik profesor Viktor Čopič). železniSki in stanovanjski. Izložba se nahaja v dekliški meščanski šoli, na prostem in pn Gotzu.
Umetniška razstava.
Umetniški klub Grobar je storil prav, kef je priredil umetniško razstavo. Umetniškim razstavljalcem želimo, da bi proizvode tudi prodali, ker so v primeri s sedanjimi dragimi časi nastavili primeroma zelo nizke cene. Razstavili so Miha Maleš iz Kamnika (12 slik), profesor Anton Gvajc iz Maribora (19 slik). Egon Baumgartner iz Maribora (26 slik), Pir-nat Niko iz Maribora (9 slik), Josip Tscharre iz Maribora (9 slik), Pipo Peteln iz Maribora nam je predstavil stari Maribor z 10 slikami« dalje so razstavili Ravnikar Fran iz Maribors (7 slik), Henrika Šantel iz Maribora (10 slik). Avgusta šantel iz Maribora (11 slik), Rudolf Jakhel iz Ptuja (9 slik), Valentin Hodnik iz Bo hinjske Bistrice (S slik) m Cotič Viktor iz Maribora (5 slik).
Na prostem.
Vrtnarski oddelek smo že omenili. N'al sproti > Vrtač je zabavišče, v katerem stane vrček piva 1 K več (14 kron), kakor na glasnem kolodvoru. Po svečani otvoritvi so zazvonili 3 zvonovi lepo, ubrano, od katerih sta dva
SfeV. TOF.
snjvENEc^ HSi T?, tft&m trn.
Strm 8.
namenjena v Lokoveo • v Prekmurju, tretji (500 kg) bo pa po izložbi odpeljan v Sv. Flo-rijan pri Rogatcu. Prostor na prostem je zasedla predvsem težka industrija in pa gradbeniki; tam so postavili 22 paviljonov, v katerih iaka naročnikov 40 tvrdk.
V dekliški mehanski šoli
le osredotočenih 167 stojnic, katerih najem-liki poslujejo v osmih oddelkih. Prvačijo pred-sem Mariborčani, toda tudi Ptujčani, Celjani n celo Zagrebčani so dobro zastopani, izostali niso Korošci iz Mežiške doline, Ldipzig na aškem se je tudi zanimal za mariborsko iz-iožbo, zastopana je Bela Krajina, St Vid nad Ljubljano, Savinjska dolina, Dunaj, Banat, Ru-e, zavod šolskih sester v Mariboru, Domžale, ;jutomer, Varaždin. Razstava vajenških del v I. oddelku je vzbujala splošno pozornost.
V Gotzovih prostorih
e iztožila na 40 stojnicah svoje proizvode ve-Lka industrija. Tovarnarji in obrtniki tekmu-ejo med seboj, kdo proizvaja lepše in cenejše zdelke. Sodarji so izložili sode in Zagrebčani lonujajo ročne gasilne stroje. Ogleda š lahko in i naročiš mlinske stroje, peči, ročne in velike ilagajne in železno pohištvo; »Zavora«, prva ugoslovanska tovarna voznih zavor, tehničnih laprav in strojev, d. z. o. z. Celje, tovarna ,aško je razstavila v oddelku XIV na stojnici 145 svoje proizvode.
Uprava letošnje (upamo, da le ne bo zad-ja) vzorčne izložbe v Mariboru je izdala ličen n priročen katalog, ki obsega kratek zgodovin-iki pregled slovenskega Merana, kakor tudi iravijo našemu Mariboru. Vodnik po Mariboru n po okolici je kratek in dober, informativna ta članka o industriji in obrti; seznama obrt-ih in trgovskih organizaciji sta tudi informa-ivno zanimiva, kakor je tudi praktično važen eznam mariborskih trgovcev in obrtnikov, ikoda je, ker je v njem izostal seznam o do-odu in odhodu vlakov v in iz Maribora.
Letošnjo mariborsko izložbo naj si ogleda rsak, kdor le more. Ne bo mu žal. Zanimivo e, da so cene v gostilnah nižje, kakor v Ljub-
anL	—c.
* * •
g Novi semnji so dovoljeni občini Dolenja as pri Ribnici. Prvi se bo vršil 4. septembra, adoljni pa 14. februarja, 30. maia in 5, julija. )ovoljeni so kramarski in živinski semnji, prvi iodo spodaj v Dolenji vasi, drugi pa na hribu :a šolo.
g Cene mesu in masfi na zagrebškem trgu,
>ne ieletini so poskočile na 23— 24 Din pri kg. lomača svinjska mast notira 38 Din, ameriška 1.50-34 Din.
g Žitni trg. Na zagrebškem žitnem trgu no-irajo žitu sledeče cene: pšenica 340—350 Din, omza 270—280 Din, ječmen 280—300 Din, oves 70—280 ^Pin, fižol beli 425-500 Din, pšenična loko št. 0 575-600 Din, št. 2 550-575 Din, št. 4 25 -500 Din, mekinie 145-200 Din. Tendenca laba, a mirna.
g Cene kolontjalnemu blagu na zagrebškem rgn so bile te dni sledeče: Kava: Rio 7, 35 Din, !io 6, 35.50 Din, Rio 5, 36 Din, Rio 4, 38 Din, ?io 3, 39 Din, Santos 43 Din; sladkor v kockah 3 Din, kristal 22 Din; riž: Karolina 11.25 Din, lalijanski glace 10.75 Din, Burme 7.75 Din, Bruet Din, Soja olje v sodčkih 28.50 Din, v zabojih io 20 kg brutto za netto 29.50 Din.
g Radio brzojavni telefonski aparat za pri-ralnike. Uradno je objavljen pravilnik o privatnih adio-brzojavnih telefonskih aparatih za prevze-nanje. Instalacija je vsem privatnikom dovoljena, amo prositi se mora za dovoljenje poštno in »rzojavno ministrstvo.
g Zlata pariteta v AvstTfli se računa danes a eno krono v zlatu 14.000 n. a. kron.
g Ali je to potrebno? Naši trgovci običajno laročajo svoje blago v sosednih državah v mne-liu, da ga tam dobijo ceneje. To pa ni resi teniška Avstrija nam nudi blago, ki je po večini :cškega izvora ter na ta način opravlja službo »osrednika med našo in češko trgovino. To posedovanje je pa nepotrebno, ker si naši trgovci ahko blago dobavijo sami direktno, vsled česar iosežejo tudi ugodnejše cene. Najugodnejša pri-ikn za to se nudi ob priliki VI. Praškega vzor-inega velesejma, ki se vrši od 2.-9. sept. t. 1.
g Izvoz prešičev. Po podatkih trgovskega ministrstva so izvozili tekom zadnjih deset Ini 5493 pitanih prešičev in 2361 mladih pre-ličev na Dunaj. Tako je postal Dunaj zopet važno tržišče za naše prešiče.
g Ali je čehoslovaška agrarna ali industrl-dežela. V sporu, ali prevladuje v češkoslovaški republiki obrt ali poljedelstvo, razsojajo najbolje številke iz zadnjega ljudskega 'tetja. Število ljudi, ki pripadajo kmetiškemu «tanu, znaša <4,978.743, število ljudi, ki pripa-jo obrtnemu stanu, je pa 4,541.517. Nič manj *inlmive številke sc kažejo v skupnem številu oseb, zuposelnih v poljedelstvu, katerih I« 2,276.458, dočim je v industriji zaposlenih 2.189.000 oseb. To premoč je dala češkemu Poljedelstvu Slovaška in Podkarpatska Rusija. Češkoslovaška država je agrarno-industrij-dežela in vsa njena politika dela smo-'reno v razmah industrije in procvit poljedelstva.
f? Vozno cene na vlakih bodo izredno zni-
'"ifi o priliki otvoritve VI. vzorčnega velcsej-ita v Pragi. To priliko lahko uporabijo našt frgovci, da si nabavijo solidno češko blago s Prve roke, vsled česar niso prikrajšani na do-u''£ku, ampak ravno nasprotno, oni del, ki dru-a odpade na posredovalce, ostane njim. Pojasnila daie brezplačno čehoslovaški kon-
zulat, Ljubljana, Breg 8, Aloma Company, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg S.
g Kontingent češkega nvoza iz Angleške. Po dogovoru z Veliko Britansko bo bili določeni za uvoz angleškega blaga v češkoslovaško republiko tile kontingenti: kakao (sad) 3500 ton, kakoo (prašek) 250 ton, čokolada ln čokoladne slaščice 200 ton, čaj 1000 ton, popor 500 ton, žgane pijače razun opojnih pijač v steklenicah ln sodih 250 ton, suhi slanlkl L500 ton, sadne konzerve 200 ton, marmelada v steklenicah 200 ton, eterično olje 2 toni, črealo 2.000 ton, bombaževa preja 1.500 ton, bombaževe niti in drugo bombaževo blago 1X00 ton, volneno blago 750 ton, lanena preja, lanene niti in taneni izdelki 75 ton, jntina preja in Izdelki lz jnte 000 ton, konopljena preja 500 ton, svila ln svileni Izdelki 50 ton, umetna svila 150 ton, konfekcija 100 ton, klobuki (slamniki) moški in ženski 50.000 kom., kavčuk 2.500 kom, kavčukovi Izdelki 1000 komadov, kože 1500 kom, usnjeni izdelki 500 komadov, bicikljl 1.000 komadov, deli blclkljev 10 ton, motorni vozovi 500 komadov, deli motornih voz 200 ton, osebni avtomobili 150 komadov, tovorni avtomobili 150 komadov, motorni plugi 50 komadov, parni plugi 50 komadov, parni stroji in kotit 5.000 ton, tekstilni stroji 2.500 ton, milo (navadno in toaletno) 1.000 ton, dišave 2 toni, kemikalije in kemični izdelki 1.500, barv in laki 100 ton, desinfekcijska sredstva za trto, drevje in hmolj 100 ton, umetno gnojilo 5.000 ton, olje in mast za obrtne namene 5.000 ton, suho fotografične plošče 50 ton, nožarsko blago 250 ton, kovi-nasti izdelki 1000 ton, papir in papirnata konfekcija 125 ton.
BORZA.
ZagTeb, 16. avgusta. Pešta 0.55, Berlin 0.050 -0.060, Italija 4.07-4.09, London 436^-437}*, Newyork 94K-95K, Pariz 5.22H-5.27K, Praga 2.79-2.80, Dunaj 0.1333- 0.1345, Curih 17.27^ — 17.30. - Dolar 93^-9454.
Curih, dne 16. avgusta. Pešta 0.03^8, Berlin 0.000180, Italija 23.60, London 25.22, Newyork 551.50, Pariz 30.20, Praga 16.15, Dunaj 0.00775/8, Sofija 4.40, Zagreb 5.80, Varšava 0.0025.
Narodno gledišče.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani
je sklenila z zastopniki ruskih skladateljev in avtorjev pogodbo, s katero trna pravico vpri-zarjati v prihodnjih dveh sezonah opere ruskega skladatelja Nikolaja Rimski-Korsakova. Te opere so: >Carska nevesta*, >Sadko«, »Majska noč«, »Mozart in Salieri«, »Zlati petelin-ček«, »Hovanščina« in »Sneguroeka«.
Orlovski vestnik.
Prijave za tekme se sprejemajo do petka 24. avgusta zvečer. Ta dan bo ob 8. uri zvečer obvezen sestanek vseh tekmovalcev in se bodo sprejemale neobvezne vaje za prvenstvo. Istočasno se bo razložil natančen spored in program tekem, ki se prično dne 25. avgusta ob 6. uri zjutraj. Pred sestankom tekmovalcev bo seja sodniškega zbora z zastopniki okrožij.
Skupinske vaje. Opozarjamo, da sc bodo izvajale vse štiri skupinske vaje. Ker sta tretja in četrta vaja izvedljivi samo z desetimi telovadci, naj odseki, ki jih imajo manj, dopolnejo število ali naj se združijo z bližnjim odsekom v desetorico.
Pripravite pravočasno telovadne obleke in kroje, ki morajo biti kompletni. Polkroji so prepovedani. Kdor torej nima popolnega kroja, naj pride civilno oblečen z znakom in se bo uvrsiil med Orle-civiliste, ki bodo korakali za Orli v krojih.
»Mladost« štev. 8. jc izšla. Poleg aktualnih člankov (Kot. shod in Orli, Disciplina ob katol. shodu) vsebuje krasno orlovsko povest »Virago vietrbt« (nadaljevanje! izpod peresa priljubljenega pisatelja dr. Iv. Preglja, ki jo fantje z velikim zanimanjem čitajo. V članku »Iz življenja kat. junaka« nadaljuje Fr. P. življenjepis vzornega predsednika republike Ekvador O. Morene. Telovadce bodo posebno zanimali Dihalni organi in dihanje«. Prinaša tudi dve sliki (načrt »Stadiona« in orlovski kuluk). Jezero iz asfalta na Trinidadu nas popelje v bojno kraljestvo narave. Poleg tega ima list preccj zanimivih poročil iz raznih krajev Slovenije, ki kažejo lepe uspehe orlovske organizacije. List toplo priporočamo vsem prijateljem orlovstva in mladini sploh.
Socialni vestnik.
s O javnem siromaštvu na Češke«, Mo-ravskem in Šleskem L 1921. prinaša podatke češkoslovaški državni statistični urad v svojem uradnem glasilu. V omenjenem letu je bilo v čeških deželah vsega vkup 168.329 oseb, ki so jih podpirale občine, in sicer je bilo 122.841 takih siromakov, ki so dobivali redne občinske podpore, od teh v starosti čez 60 let 59.703 osebe, v starosti od 18 do 60. leta 32.098 oseb ter 45.488 začasno podpiranih, od teh je bilo 18.780 v starosti od 18. do 60. leta ter 13.356 oseb v starosti čez 60 let. Prejemki občinskega siromaštva leta 1921. so znašali 30,176.060 čK, izdatki pa 61,502.141. Vse občine kakor celota so izkazovale primanjkljaj 31,326.081 čK. Primanjkljaj v pasivnih občinah se je pokril nekaj iz splošnega ob inskega zaklada (v znesku 11,790.433 čK), nekaj pa iz splošnih občinskih dohodkov (v skupnem znesku 22,885.569 čK). Rečeno leto je bilo v čeških deželah 5666 občinskih ubožnic. 31R
gib občinskih zavodov zs reveže pa 791 drn-itev in korporaclj, ki podpiraj* siromake bi skrbe zlasti za mladino.
s Nezaposlenost na Angleškem. Stevflo nezaposlenih oseb je bilo koncem meseca julija 1,095.000, t. ). za 10.700 nezaposlenih več kakor teden dni prej, a za 290.278 manj kakor v začetku letošnjega leta.
„9lova vera"
se dobi za dober denar.
Prodajala se bo na katoliškem shodu.
Vsak udeleženec naj jo kupil
Mova, $elo poučna knjijica.
Prima moderni brzopisalnl »Stoewer«. Zastop Ljubljana, Šelenb. ul. 6-1.
Prosveta] T
pr Umetniška razstava klnba »Vesna« na Bledn. 13. t m. ob 5. popoldne je posetil kralj Aleksander razstavo ter si z velikim zanimanjem ogledal vsako poedino delo. O celi razstavi se je izrazil kralj zelo laskavo in naku pil dela gg. Bucika, Marčiča in Šantelja. G. Bucik je dobil povabilo na dvor, da slika kraljico. G. Gjurič, ki razstavlja kot gost, bo delal za kralja več perorisb. Mnogobrojno občinstvo je navdušeno pozdravljalo kralja tako pri prihodu kakor pri odhodu. *
pr Risto-Savin je dovršil narodno opero v 5 dejanjih »Matija Gubec« m odda delo že tekom nove sezije odrom v uprizoritev. »Matija Gubec« je — če enodejanke satire »K srebrni poroki« ne upoštevamo — sedmo oder-sko delo Savinovo. Ta dela so: Dramatična scena »Poslednja straža«, opera v 4 dejanjih »Lepa Vida«, mimična igra »Plesna leegndica«, narodna opera »Gosposvetski sen«, 'enodejan-ski balet »Čajeva punčika«, opera ▼ 5 dejanjih »Matija Gubec« in zgodovinska drama v 5 dejanjih »Pegam«. Kakor se čuje, se »Gosposvetski sen« uprizori v Ljubljani v začetku nove sezije.
pr Zgodovinske anekdote IL zvezek. Zbral dr. Vinko Sarabon 1923. Založila lugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Anekdote so kratke do-godbice, ki so se v resnici dogodile, ali pa, ki naj bi se bile dogodile. Vsaka anekdota naj ima poanto, zamislek, nauk, duhovitost. Drugi narodi imajo cele zbirke anekdot, ki so točno opredeljene na čas, na posamezne stanove, kraje itd. Dr. Sarabon je začel tozadevno pri nos šele orati ledino in priobčeval je v Mentorju nekaj poučnih in zabavnih prigodbic. Z drugim zvezkom svojih zgodovinskih anekdot, ki so izšle razmeroma jako hitro za L zvezkom, nam je dal knjižico, ki čmerne razvedri, vesele napravi razposajene, žalostne spravi v dobro voljo, ljubiteljem zgodovine da nove zgodovinske hrane, entuzijastom gledišč nudi pogled za kulise, glasbenikom odpre »pedale muzikalne veselosti«, skratka vsakdo pride na svoj račun. Anekdote so vestno prebrane in prerešetane in kar nam nudi pisatelj, niso vsakdanje šale, ampak dobro premišljene dogodivščine, ki so v celoti vsmer-jene v poučno smer. In to daje Sarabonovi zbirki posebno vrednost. Dijak bo lahko črpal marsikaj koristnega iz njih, učitef bo s temi anekdotami poživel pouk, vsakdo, prav vsakdo bo imel korist od njih. Ze razvrstitev, kot: dobro srce, domišljavost, hladnokrvnost, nagajivost, točnost, odkritosrčnost, ponos, prebrisanost, skopost, prisotnost duha itd., nam kaže bogastvo duha in mnogovrstnost in vsestranost obdelane snovi. — Knjižica bo v sedanjih resnih, težkih in solza in trpljenja polnih časih zašla v zadnjo gorsko vas in nam nudila marsikatero veselo urico prijetnega odpočitka in vesele zabave.
pr Gozdarstvo v Sloveniji je naslov knjigi, ki jo je pravkar izdala ljubljanska podružnica [ugosl. šumarskega udruženja v spomin na kongres, ki se vrši v sredi avgusta t. I. v Ljubljani. Ta spominska knjiga, ki jo jc uredil ing. Anton Sivic, vsebuje sledeče aktualne članke: Geografski in geološki opis Slovenije, napisal ing. V. Putick. — Gozdarstvo v Sloveniji, napisal ing. A. Sivic. — Lesna industrija v Sloveniji, napisal D. Goriup. — Razvoj domače lesne obrti, napisal ). Goederer. — Lesna trgovina in eksport, napisal E. tlieng. — Možnosti nadaljnega tehničnega razvoja gozdarstva z ozirom na izrabo vodnih sil v okviru elektrifikacije dežel, napisal dr. ing. A. Kral. — Agrarna politika in agrarne operacije v Sloveniji, napisal dr. Spiller-MuYS. — Zagradba hudournikov v Sloveniji, napisal ing. V. Fasan. — Gozdi verskega zaklada v okolišu blejske gozdne uprave. — Izlet na Pokljuko, napisal ing. Z. Ziernfeld. — Planine v Bohinju in okolici Bleda, napisal O. Dctcla. — Razvoj Trboveljske premogokopne družbe. — Lovstvo v Sloveniji, napisal ing. A. Sivic. — Ribarstvo v Sloveniji, napisal S. Plemelj. — Poleg teh strokovnih razprav so v knjigi opisi onih krajev, kjer sc vrše zborovanja in izleti, torej Ljubljane, Bleda in Bohinja. Ti prispevki so iz peresa dr. R. Andrejke. Knjiga ima okrog 200 strani ter je opremljena z 42 slikami, ki predočujelo gozdarske, lesnoindustrijske, lovske, planšarske, rudo-kopne in pokrannske prizore. Med slikami je io po Jugoslov. tiskarni krasno izdelanih prilog, vsled mnoaovrslnc in poučne vsebine
vsestransko priporočamo vsem prijateljem go* zdarstva in kmetijstva, ljubiteljem lova m prerode ter vsem, ki se zanimajo za gospodarski razvoj Slovenije. Nabavijo se pri Podružnici Jug. šumarskega udruženja v Ljubljani, Križanke St. I< katera jo oddaja nečlanom društva po lastni re-< žijski ceni.
Turistika in šport.
ŠPORTNE PRIREDITVE 15. AVGUSTA} V LJUBLJANI.
Rokometna tekma med praško Slavijo In Ilirijo je končala b pričakovano zmago Cehloj. Rezultat se glasi 6 : 0, ob polčasu bo
vodile Čehlnje z 2 : 0. Igra je bila ves ča« otvorjena, v polju je bila domača skupina Slavlji skoro enakovredna, pred golom pa so bile Cehtnje daleko boljše, hitrejše in odločnejše od domačih. Velik plus so Imel« Cehtnje nadalje v Izvrstni branilki, ki j» tvorila za napadalno vrsto IUrije skoro nepremostljivo oviro. To dvoje je zadostovalo, da so dosegle sigurno zmago. Pri vseh Igralkah Ilirije treba pohvalno omeniti vzgledno požrtvovalnost, hitrost in gibčnost. Tehnl5-no so domačinke — ako odštejemo branilko ln levo napadalko — komaj zaostajale za gosti, pač pa je bila skupna igra Ilirije, posebno v napadalskl vrsti šablonska in taktično zasnovana. Odlična je bila vratarlcai Ilirije Cimpermanova. — Včerajšna revanš-na tekma jo končala z rezultatom 6 : 1 za Slavijo.
Plavalna tekma na Ljubljanici, ki sta
jo priredila Lj. S. K. In S. K. Ilirija, jo bila dobro obiskana. Tekmovalne točke so bile tako dobro zasedene, da se je moralo več konkurenc izvršiti v dveh skupinah. Organizacija tekme tudi to pot nI bila na višku. Za prvenstveno tekmo, kl se vrši 25. ln 26. t. m. zopet na prostoru Lj. S. K, treba od-, rediti poseben strogo omejen prostor za tekmovalce v neposredni bližini starta, ki naj bi bil po možnosti za vse proge na istem mestu. Razsodišče treba brezpogojno namestiti tako, da ne bo ovirano po tekmovalcih! in publiki. Kakor običajno so bilo tudi pri tej tekmi najzanimivejše štafete 4X50 m (1 moška in 1 ženska štafeta), skoki in; waterpolo-tekma med Lj. S. K. in Ilirijo. Pretežno večino tekmovalcev sta postavila Ilirija in Lj. S. K, sodelovala sta nadalje S. K. Slavia (Praga) z 2 tekmovalkama in Lj. akad. S. K. Med skakači-juniorji se je pojavil v Poljancu nov talent, katerega bo-demo v najkrajšem času sigurno našli med prvimi seniorji. Tudi Sajovec med dečki je pokazal nekaj izredno uspelih skokov. Ska-kači-seniorji se niso preveč potrudili. — Vodni polo je odločil v svojo korist Lj. S. K. v razmerju 5 : 0. Ilirija je nastopUa z nekaterimi nadomestnimi močmi in vsled tega nI mogla uspešno ustavljati neprestanih napadov Lj. S. K. — Izmed plavačev, treba omeniti mladega Jenkota (sprint), Appela, Bleiweisa Mirona, Leskovška, gdčni Prekuhovl, Vivodovo ln Sturzovo. Čehinji Llavličkovii ln Fuksova sta izvrstni plavalki; prva, ki ima več čeških prvenstev, se je plasirala dvakrat na 1. mesto.
.Jubilejna kolesarska dirka povodom desetletnice kolesarske Ilirije na 136 km dolgo progo Ljubljana—Grosuplje—Zatična— Grosuplje—Ljubljana—Kranj—Bled je končala s sledečim uspehom: V lahki skupini jo dospel na cilj prvi Soštarko (Gradj. Š. K, Zagreb), v 4 urah 44.5, drugi Kosmatin (S. K. Primorje, tretji Goltes (Ilirija). V težki skupini je dospel ua cilj prvi Bar. (Ilirija) v 5 :8.4, drugi Kosmina (Primorje), tretji Glavič (Primorje).
Jugosl. Olimpijada v Zagrebu. 15. t. m. se je nadaljeval nogom. turnir za neoflcijel-no prvenstvo Jugoslavije s tekmama med Haškom in Concordijo (rezultat 4 : 0) in Hajduk : Bačka, Subotica (rezultat 1 : 1). Podaljšanje slednje tekme za 2 X 15 min. se jo igralo včeraj,
Haskova hazena je premagala Olimpi« jo, Karlovac s 15 : 0.
V plavalni tekmi na Makslmirskem je« zeru so bili doseženi 3 novi jugosl. rekordi: 100 m prsno (Mohovič, Viktorija—Sušak 1 : 31.4), 1500 m (Roje, Baluni—Split 25 : 35.1), 100 bočuo (Roje 1 : 21.1). Ostali važnejši rezultati:' 100 m sprint: Vago, Sombor 1 -: 13.1; 50 m jun.: Smokvina, Sušak 32 sek; 100 m dame: Prebil, Sušak 1 : 46, 200 m sprlrit: Blažlc, Hašk 2 : 50.3, 100 m vznak: Alirkovič, Split 1 :34.1. — Waterpolo: Victo-ria—Hašk 4 : 0, Baluni—Sombor 4:2. — Skoki: I. Kovačee (Hašk), II. Grilo (Vict.).
Vojaštvo jo nastopilo v lahkoatletskem programu v sledečih točkah: Hoja ua 15 km v vojni opremi (I. Paunovič, 35, puk 2 uri 6 min), metanje ročnih granat (I. Micio 57.10 in), metanje kamena (Damjanovič, 42. puk 10.95 m), skok v daljavo (por. Šole 35. puk 580 cm), tek na 200 m (Šole 26.3 sek), vlečenje vrvi (I. 37. puk, II. 42. puk, HI. 85. puk).
Hajduk in Račka v Ljubljani. Med m
iti 23. t. m. igrata v Ljubljani proti Iliriji ,T Š. K. Hajduk iz Splita, prvak Splitskega nogom. podsaveza ln eden najbolj renomlra-nih klubov našo države ter Jgsl. Š. K. Bačka iz Subotice, prvak subottškega nogom. podsaveza. Z gostovanjem teh dveh klubov se otvori jesenska nogometna sezoua na izredno efekten način. Razpored tekem objavimo v prihodnjih dneh.
t PREJMEMO več dobrih, samostojnih
krojaških pomočnikov
|a male in velike komade — konfekcijsko delo. — Le zmožni in trezni naj »e javijo v pisarni Emonska cest« St. 8. — SAMOSTOJNI MOJSTRI pa dobe delo proti garanciji ali kavciji NA DOM.
Zanesljivega hlapca
feridnega in poštenega, takoj SPREJMEM. Najraje z dežele. — Naslov pove uprava •Slovenca« pod Številko 4886.
BRUSAC
« POLNOJARMENIK ia rune stroje t boljšimi spričevali. Se mogoč« ld|učav. ničar, dobi takoj stalno mesto. — Ljubljana. PRULE 8._ 4876
Sprejmem takoj DEKLE
pridno in pošteno — nad 25 let staro, katera zna kuhati in tudi druga gospodinjska dela. Prednost imajo-one z dežele. Plač« po dogovoru. Nastop takoj. Oglasiti se je pri FANI POLANC, valjčni mlin, RADEČE pri Zidanem mostu.
Josip
ključavničarski mojsltr
jelena fy>bek roj. jVlore poročena
Ijubljins, 15. »vjusl* 1923.
FRANC REBEC javlja v svojem in v imenu svojih hčerk Marije in Viktorije tužno vest. da je njih ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospodična
JULIJA REBEC
dne 15. avgusta 1923 popoldne, previdena s tola£9i sv. vere, bogu-vdano preminula. — Pogreb predrage pokojnice bo v pelek, dne 17. avgusta 1923 ob pol 6. uri popoldne Iz hiše ialosti, GllnSka ulic« 7,
na pokopališče na Vič.
LJUBLJANA, dne 16. »vgusta 1923.
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
PRODAJALKO
pridno, zanesljivo in pošteno, le prvovrstno moč * večletno prakso, sprejme modna in manufakturna trgovina v Ljubljani. Pismene ponudbe z navedbo plače (ob lastni oskrbi) se prosi na upravo •Slovenca« pod .POŠTENA 4903«.
iščem OSKRBNIKA
za malo posestvo za živinorejo. — Ponudbe na g. Matko ŠNELLER,
Brod-Mo-4916
posestnik, DOBRA, p, ravice, Hrvatska.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 dinar je J
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE §ras Bogata), konces. elektrotehnično podjetje. Sv. Petra e«st« 30.
Jot« Markei, Jesenice 54, Gorenjsko.
KLEPARJI: Remžgor & Smerkoi, Florijanska ul 13. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlorjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica Stev. 18. Kom T, Poljanska cesta Stev. 8.
MEHANIČNA DELAVNICA« pisalne, računske, razmnoževala« in druge pisarn, stroje popravlja ia prenavlja Lndovik Barag«, Selenburgova ulic« 6/1.
PARNA PEKARNA: il««a Scnrev« nasled. Jakob KAVČIČ, GradiSč« Stev. 5.
STAVB. IN OALANT. KLEPARSTVO, Ferenc & Fuchs, Ljubljana. Mirje Stev. j
SPEDICDSKA PODJETJA: »Cehoalavija« d. dn Sodna uL 3, TeL4fi Ranzinoer R.. Cesta na juž ielezn. 7—<
TRGOVINA Z 2EI F.ZNINO! Sušnik A., ZaloSka cesta St. 21, Ljubljani TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČN1M: MlkuS L, Mestni trg 15. TROOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM Fran Erjavec, pri cZlatl lopati«, Valvj zorjev trg Stev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdlga sin. Sv. Peha cesta Stev. 1)
Neka osješka trgovska tvrdka
dobro uvedena s potujočim osobjem ii!«
▼ razni b predmetih samo kul&ntne prvorazredne tvornice. Ponudbe na I. JanuS, Interteklam d. d. Osijek i., Lončarska ulica štev. 7 pod
..ZASTUPSTVO 44."
ELIZA HITZL rji. HUBER naznanja potrtim srcem tudi v imenu brata EDVARDA in svojih otrok in svakinje, da je nju iskreno ljubljena, nepozabna sestra
Marija Huber
poštarica ▼ pokoju
v sredo zjutraj ob 8. v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v petek, dne 17. t. m. ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta St. 37, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maSe zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.	,
Priporoča se v blag spomin.
LJUBLJANA, dne 16, avgusta 1923.
■i-
Mlorfonl* 33 I«1- lepega značaja, mmUCIlIL, obrtnik, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo, brez otrok, od 22 ao 34 let, ki bi imela nekoliko premoženja ali gotovine, kot pomoč za ustanovitev neke obrti Tajnost strogo zajamčena. Le resne ponudbe na upravo lista pod šilro »OBRTNIK«.
KUHARICA
! vajena vsega gospodinjstva, želi službe v I j župnišču. Naslov pri upravi pod St.4913.
fatrebujem SOBARICO
proti plači 600 kron — ter
KUHARICO
proti plači 600—800 K k dvema osebama brez otrok. Naslov; AL. STEFANOVIČ, trgovec, ZEMUN.__4930
SPREJMEM TAKOJ
strokovnjaka
v cementnih izdelkih
kot DELOVODJO. — Ivan Jela-čin, Ljubljana, Emonska cesta 2.
Enonadstropna hiša sredi mesta NAPRODAJ. Le resni kupci, ki se zglašajo osebno, pridejo v poStev. Naslov pri upravi lista pod številko4910	OVES - KORUZO la
	na VREČE in VAGONE razpro. daja M. BIELIČ, Dunajska cesti št. 33 pri «Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah. 3691
NAPRODAJ Tfe M,r?X postavo la več parov moških ČEVLJEV št. 42, vse dobro ohranjeno. Prisojna nI. 3, vrat« St. 4, od 14,-16. ure. 4914	
	Lovski psi - ptičarji, mladi, resasti, čistokrvni, z rodovnikom, NAPRODAJ, — Več pove Jožef ME. KINPA, Novi Vodmat 62, 49«
Banatsko moko fo- na vreče in vagone razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri "Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah. 3696	
	P R figi A {lfl- SKIOPTIKON s kompl 1 l«UUHt5?. acctilensko razsvetljav in pripravo za projiciranje neprozor. slik (razglednic itd.); kompl. FOTOGRAFIČN1 APARAT 9X12 z anastigtaat-objektivom TRIEDER z 8 kratno povečavo. Našim ' pri upravi lista pod številko 4882.
IsiserfraSfe w
99'
(I
S
Prežalostnim srcem javljaipo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena sestra, svakinja in teta, gosppdična
Marija Bolte
zasebnica
po dolgi mučni bolezni, v sredo ob četrt na 10. uro zvečer preminula.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil dne 17. t m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Stari trg št, 4, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 16 avgusta 1923.
ŽALUJOČI OSTALI.
es Bi m % m m sb m m rm m m
Banatsko pšenico ia.
razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji, M. BIELIČ, Dunajska cgsta ^3, pri «Balkanu«.
S RS H IN 18 i&Hi H U
PRODAM
kompl. spalnico
| v dobrem stanju, svetlo, s psibo, KUHINJSKO POSODO (aluminij), ŠIVALNI STROJ in več drugih stvari. - Ogleda se lahko (nova ulica, vogal-hiša) Žibertova ulica št. 194, Spod. Šiška.	4937
Zahvala.
Za mnogobroine dokaze srčnega sočutja povodom smrti nepozabnega moŽ£, gospoda
JANKOTA OREHEK
izrekam vsem, ki so ga obiskali v njegovi bolezni, darovalcem cvetja, za obilno spremstvo n« pokojnikovi zadnji poti, častiti duhovščini, gasilnemu društvu, pevskemu društvu za ginljivi žalostinki ter »Sokolu« najsrčnejšo zahvalo. MORAVČE, dne 16. avgusta 1923.
FRANJA OREHEK.
■••■ ■ 1' . - - . , 4
kraste, iiSaje odstranjuje pii Človeku in živalih MaftcimazHo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po ■ pošti 7 Din. pri dga gasRk TRNKOCI, lekarna LJubljana, Slovenija.
FMSirano
z 2 posteljama in posebnim vhodom takoj ODDAM. Naslov v upravi pod 4912.
Lesna industrija »JAVOR« v Logatcu
izdeluje pohištvo in stavbena mizarska dela poccoi in tečno po želji. — Oprave iz trdega in nicbkega lesa na zalogi.
Za jugoslovanski patent štev. 443 od 1. maja 1911 in dodatni patenl štev. 444 od 1. januarja 1913 na:
Zvučeča tljela za udarajuče jezike kod orgulja sllčnlh Instrumenata
6e iščejo kupci ali pa odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na ing Milan ŠUKLJE, patentni inženjer, Ljubljana, Bleiweisova cesta št.
Popolnoma varno naioSiie svoj denar y
tfZflJEMM POSOJILHICI g LJUBLJANI
r. z. z o. z. — sedaj poZeg nunske cerkve,
pOlCt! 1- 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „ UNION".
Hranilne vloge se o I brez odbitka rentnega in obrestujejo po y j O invalidskega davka.
Vloge v tekočem raftura se obrestujejo po 51/a°|o
Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 °|0 HeJJi zneski se obrestujejo po iSagcnafn.
Nc Vni 167/23.
475!
nepremičnin
Zahvala.
Za izkazano sočutje na preveliki izgubi naše nepozabne mamice
Marije Ložar
ln za častno spremstvo na njeni zadnji poti, izrekam najpri-srčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, zlasti pa čč. duhovščini, posebe č. g. župniku Železny-ju, ki so
K med boleznijo večkrat obiskali, in pa č. g. dr. Brezniku, so neprenehoma stali ob bolniški postelji in jo tolažili, da je lažje vdana v božjo voljo pretrpela grozne bolečine. Iskrena počitku	Pevcem in vsem, ki so jo spremili k zadnjemu
IHAN, dn« 15. avgusta 1923.
Žalujoči SOPROG ia OTROCI.
Moderni priklopni voz m motorno kolo
proda tvrdka H. Kenda, LJubljana
""NAPRODAJ JE	"
enofiadstropna hiša
skoraj nova: ena velika soba, kuhinja, veža spodai. velika delavnica, šupa in hlev. Pripravna za vsako obrt ali trgovino. — Zraven še ena PRITLIČNA HIŠA in NOVA ŠUPA. NJIVA za 3 mernike posetve. Vse v bližini Ljubljane, 20 min. od kolodvora. — Več pove P. PAVčIC, tesarski mojster, Moste pri Ljubljani,
ŽAGO
Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je po prošnji lastnikov Francela )ano in Osvalda Pengova iz Šmarja-Sapa, naprodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina, in sicer vlož. šiev. 47. kat. obč. Šmarje, hiša z dvoriščem in go. spodarskim poslopjem v Šmarju, št. 19, kjer se izvršuje gostilniška obrt in s nahaja trgovina z mešanim blagom, tik glavne ceste, 7 parcel njiv. 1 pašni 2 gozdni parceli, 1 travnik, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesla 300.000 Din. - Dražba se bo vršila dne
3, seplembra 1923 ob 10. uri dopoldne
pri podpisanem sodišču, v sobi štev. 38. Vsak ponudnik mora založiti pre' pričetkom dražbe Vadij 30.000 Din.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zaslavne pravic« brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je položili v gotovini v 14 dneh po dorniku pri so-disču, do takrai pa se mora obrestovati s 6%.
Dražbene pogoje jc mogoče vpogledatt pri podpis, sodišču v sobi št. 35
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII.,
dne 13. julija 1923.
Izdaja konzorciji ^Jfeuftgg*
i z dveroa venecijanskima jarmoma na dva [ | ali Iri liste i krožno žago, vse na eno t j turbino, zraven žage moderno novo HIŠO, 1 velik travnik ca 6 oralov, poleg katerega sc dobi Se lahko velika vodna moč na Savi, jo tik drž. ccste, 20 min. od postaje, ep o uro od {ugoslovansko-italijanske mejo, bogata Ier.na okolica, lastno skladi, šče na postaji, ca. 1 oral, 1200 m3 smrekovega in mccesnovega lesa. Posestvo se nahaja v Kranjski gori, na vpogled jc vsaki dan. Pismene ponudbe s ceno je poslati na lastnika IVAN JUSTIN, RIBNO št. 39, pošta BLED I.	4900
1
♦
*
mestni lesarski mojster
Ljubljana, Linhartova ulica £1. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne paroele.
O&ovjjfni urednik: Mihael Moškerc y. Ljubljani,
Portland cement
v vsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogL Trgovci dobijo primeren popust.
ProdafnI urad Portlandskega cementa IL PeCevniif, LJubSjans
Pisarna in skladišče.	Cesta na južno železnico,
tudoalnv»ruska tiskarna v, Liubliani,