itev. 237.
B Llnbllnni, g ponedeljek, dne 16. oktobra 1905.
Leto mm.
Velja po pošti: ta celo leio naprej K 261— za pol leta „ „ 13'— ta Četrt leta „ „ 6 50 ta en mesec „ „ 2 20
V upravniStvu: ia celo leto naprej K 20'—
ta pol leta ta Ietrt leta „ na cn mesec „
10.. 5 — V70
Za poSIIJ. na dom 20 Ih
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vel ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta <t 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JrcdniŠtVO J* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod če z
-- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
tie vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo Je w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—-- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Volivno reformo.
(Govor dr. Šušteršiča v drž. zboru dne 5. oktobra.)
Visoka zbornica! Razprava v najvažnejšem delu izjave: g. min. predsednika v prvi seji dne 26. sept. se je pričela pravzaprav šele danes. (Tako je!) Z elementarno silo je prišle na dnevni red vprašanje splošne in enake volivne pravice za državni zbor. To vprašanje ne izgine z dnevnega reda, ker avstrijski narodi si bedo edini izvojevali splošno in enako volivno pravico. (Pohvala.)
G. min. predsednik je jako odkrito govoril o tem vprašanju. Ta odkritost zahteva, da smo tudi mi odkriti. Zato hočem tudi jaz odkrit« govoriti nasproti vladi in nasproti onim, ki imajo danes v rokah privilegije, one predpravice, ki pomenijo veliko krivico nasproti večini prebivalstva, na katerega ramah slone bremena, katero tvori moč in silo te države.
Ugovori.
G. min. predsednik je osobito dva ugovora navajal proti splošni in enaki volivni pravici. Pred vsem je naglašal, da se splošna in enaka volivna pravica ne strinja z organizmom naše države.
Vprašam torej: Kaj pa je organizem naše države? Naša država je ustavna, in bistvo ustavne monarhije je, da je zakono-dajavna oblast razdeljena med krono in ljudstvom, ne pa med krono in posameznimi privilegovanimi sloji in stanovi.
Torej ravno nasprotno je res, kar trdi g. min. predsednik. Organizem naše države zahteva, da se vpelje splošna in enaka volivna pravica in da se pametno in logično deli oblast med krono in ljudstvom, kakor v drugih ustavnih državah.
Častiti gospodje! Imamo zglede in zato vprašam: Ali je kje v Evropi, ali je kje na svetu parlament, izvoljen na podlagi splošne in enake volivne pravice, tako slaboten in žalosten, kakor je avstrijski, ki je izvoljen na podlagi privilegijev ? (Pritrjevanje.) Trdim, da iz splošne in enake volivne pravice izvoljeni parlament ne more nikdar pasti tako nizko, kakor je padel avstrijski parlament, ki je izgubil zaupanje prebivalstva, ki je v zasmeh vnanjemu svetu. (Klici: Zal!)
Drugi ugovor g. min. predsednika je narodno vprašanje. G. min. predsednik je rekel:
„Tako dalekesežni reformi v Avstriji se protivijo težkoče z ozirom na to, da more splošna volivna pravica sloneti le na trdni in trajni podlagi urejenih naših narodnih razmer, če hoče imeti zagotovilo obstanka."
Na ta ugovor odgovarjam z vprašanjem na gospoda ministrskega predsednika: Eks-celenca, Vi ste ministrski predsednik, Vi imate moč v državi! Torej rešite narodno vprašanje, uredite narodne razmere! Zakaj ne storite tega? Zakaj ekscelenca tega ne stori ? Odgovor na to, gospoda moja, je prizor, ki se je dogodil nekoč v tej zbornici ob času grofa Taaffeja.
Tudi od Taaffeja so zahtevali, naj vendar enkrat reši narodno vprašanje. In Taaffe, čigar dovtipnost je bila znana, je vstal in odgovoril z resnim obrazom, da bi rad, z velikim veseljem pričel reševati narodno vprašanje, in sicer takoj, samo tega ne ve, k a k s (Veselost), zato poživlja vso
zbornico, naj o tem razmišlja. Morda pade komu dobra misel v glavo, ta naj mu jo pove. (Veselost.)
Gospoda moja! Seveda je ta Taaffejev odgovor vzbudil mnogo smeha, in če se ne motim, smejal se je tudi tedanji naučni minister, ki je danes ministrski predsednik in tudi ni čmerikav, kar je seveda zanj najbolje. Biti avstrijski ministrski predsednik, zraven pa še pust in čmerikav, to bi bilo preveč za najmočnejše živce. (Veselost.)
Priznam: Ko bi kdo zahteval od ministrskega predsednika, naj takoj in korenito reši narodno vprašanje, to bi bila — oprostite mi izraz — otročja nagajivost. A zdi se mi tudi kot nagajivost, ako kdo na zahtevo splošne in enake volivne pravice odgovarja, da je treba preje urediti in rešiti narodno vprašanje. (Res je!)
Morali bi čakati do sodnega dne, ko bi hoteli čakati, da ta privilegovani parlament reši narodno vprašanje. Nasprotno je res. Po splošnem in enakem volivnem pravu izvoljeni parlament bode hitro in odločno, pametno in pravično pričel reševati narodno vprašanje.
Ali mislite, gospodje, di bode po splošnem in enakem volivnem pravu izvoljeni parlament tako inteligenten — oprostite mi ta izraz — tako malo vesten, da bi napravil iz lapalije nemško - slovenskih razredov na celjski gimnaziji veliko vprašanje, ki strmo-glavlja ministrstva. (Živahno pritrjevanje.)
Tako zabit more biti le privilegovani parlament, kakor je avstrijski. (Pritrjevanje.) Široki sloji prebivalstva sodijo pametneje in mnogo pravičneje.
Veliko vprašanje, ki stresa Avstrijo, narodno vprašanje, bode potem rešeno pametno, po pravih potrebah narodov. In druga velika vprašanja pridejo takoj na vrsto. Ako pride na vrsto n. pr. avstro ogrska nagodba, to veliko, svetovno vprašanje, katero more v svojih posledicah motiti celo evropsko ravnotežje, potem ne bodemo videli v zbornici takih prizorov, kakor smo jih doživeli te dni v tem „ visokem" privilegovanem parlamentu.
Onemoglost parlamenta.
Ako dobimo po splošnem in enakem volivnem pravu izvoljeno zbornico, potem ne bodo vsi poslanci, ako vstane finančni minister in razvija svoj finančni načrt, zapustili dvorane ter šli v obednico, in finančni minister ne bode govoril le steno-grafom. (Veselost.)
Moj tovariš in prijatelj S u k 1 j e je te dni napravil medklic: Zbornica ne zna več razmišljati o proračunu. Da, zbornica ne zna več politično misliti, zbornica se ne more več povzdigniti do svoje naloge. Zbornica sploh ni več sposobna, da bi rešila eno samo veliko vprašanje, je nesposobna, da bi podpirala vlado, nesposobna, da bi vrgla vlado. Zbornica je onemogla ničla, brez vsake notranje vrednosti.
Zbornica le to zasluži, da se razide, da neha biti in da pridejo v to dvorano široki sloji ljudstva, na katerega ramah sloni država, slone moč, veljava in bodočnost države. (Živahno odobravanje.)
Gosposka zbornica.
Ako pa govorimo o reformi parlamenta, po moji sodbi ne smemo ostati le pri poslanski zbornici (Cujte!), ampak moramo misliti tudi na gosposko zbornico.
Tudi gosposka zbornica ni kos svoji veliki nalogi. Ne tajim, da so v gosposki zbornici zbrani visoko učeni, izkušeni, omikani, ugledni in vse časti vredni možje. Vse to priznam. Toda gosposka zbornica nima stika z ljudstvom, nima zveze z javnostjo. Gosposka zbornica ne čuti in se ne zaveda, da je za svoje sklepe in večkrat za osodepolna glasovanja odgovorna široki javnosti.
Gosposka zbornica se zaveda odgovornosti edino le na zgoraj. To pa, gospoda moja, je premalo. Parlament ni orodje vladarjevo. Parlament mora biti izraz ljudske volje, po parlamentu hoče ljudstvo, prebivalstvo govoriti z vladarjem.
Tudi gosposka zbornica bi ne smela prezirati te naloge. Ako pa si ogledamo gosposko zbornico, vidimo, s koliko hitrostjo se ondi dela. Lloveka kar neprijetno dime, ko vidi, s koliko hitrostjo ondi gospodje sklepajo najvažnejše zakone in se veseld, da so hitro gotovi. To je naravno, ne da bi hotel očitati posameznim članom gosposke zbornice, ker je sostava te zbornice popolnoma napačna. Zato sodim, da bi se v tre-notku, ko bi se preosaovala poslanska zbornica, morala preosnovati tudi gosposka zbornica, in sicer tako, da bi koristi posa meznih zgodovinskih delov te države morale imeti v gosposki zbornici svoje i z -voljene zastopnike.
Menim namreč, da bi posamezni deželni zbori morali vsaj nekaj članov voliti v gosposko zbornico. (Pritrjevanje.) Tako bi našo ustavo enako uredili, kakor je največji državnik minolega stoletja uredil nemško ustavo. Nemčija ima na podlagi splošne in enake volivne pravice izvoljen močan parlament v Berolinu, ki zdravo centrali-zuje še mnogoličnejšo državo, nego je Avstrija, s 40 suvereni, ob enem pa indivi-dualizuje posamezne države v zveznem svetu.
Enako bi dosegli v Avstriji, ko bi pre osnovali poslansko zbornico v strogo demo-kraškem smislu, gosposko zbornico pa v smislu posameznih dežel.
Zastopstvo koristi.
Se malo besed o takozvanem zastopstvu stanovskih koristi. S to besedo vedno zagovarjajo sedanji parlament. Dovolite mi „argumentum ad hominem". Veleposestnik sem na Kranjskem in moje koristi zastopata baron Schvvegel in grof Barbo. (Veselost) Veleposestnik sem na Štajerskem in moje koristi zast pajo grof S t ii r g k h in drugi visokočislani gospodje. Advokat sem in kot tak obrtnik v Ljubljani, moje koristi zastopa moj prijatelj d r. T a v č a r. (Veselost) Za tako zastopstvo stanovskih koristi se lepo zahvalim. (Veselost).
S tem sem vam dokazal budilost tako-zvanega zastopstva stanovskih koristi. Koristi si morajo nasprotovati v volivnem boju in izvojevati boj za poljedelske ali industrijske koristi. Potem jih smatramo in v parlamentu zagovarjamo kot resne.
Poglejmo v Anglijo, ki je klasična dežela ustave. Kaka velika vprašanja odločujejo v volivnem boju ? Ne ta mala vprašanja, ki jih imamo mi, celjsko ali litomeri-ško, ampak vprašanja: Prosta trgovina ali varstvena carina. Ta vprašanja vznemirjajo angleški narod. O takih vprašanjih odločuje v Angliji volivni boj Tu se bojujejo agiarci, tam industriici druR proti drugemu in reči
smemo: Angleška zbornica je po volitvah ali agrarna ali industrijska, za varstveno carino ali za prosto trgovino. To je politika, gospodje, to so volitve, ki morajo v velikih vprašanjih državi dati smer in navodilo, ob enem pa tudi narod poučiti o velikih, svetovnih in političnih vprašanjih.
Mi se moremo tukaj prepirati, kakor hočemo. Ali je trgovinska pogodba dobra ali slaba, to vprašanje je mnogo važnejše, nego mnoga vprašanja, ki povzročajo v zbornici najburnejše seje. Carinski tarifi! — To so vprašanja, ki v živo segajo vsakemu, naj-priprostejšemu človeku, zadnjemu pastirju na planini, ki se tičejo njegovih keristi, a on sam ne ve ničesa o tem. On je ničla, nima besede, pač pa dolžnosti, da plačuje davke, služi pri vojakih, državi dela tlako Ako pa vpraša, kje so njegove pravice, zaničujejo ga in zasramujejo v raznih uradih, ki jih vzdržuje davek ljudstva.
Nujno vprašanje.
Gospodje! Splošna in enaka volivna pravica je nujno vprašanje. Najnujnejše je vprašanje, kdaj ta privilegovani parlament sklene volivno reformo, ki more zopet oživiti mrtvi avstrijski parlament in ga postaviti na podlago, na kateri more srečno uspevati ustavna država.
To vprašanje je prišlo v tok in se ne vstavi, dokler ni rešeno. To nas uči zgodovina vseh ustavnih držav. Naravni zakon je, da mora končno v ustavni državi zmagati splošna in enaka volivna pravica. Ne zapirajte ušes tej resnici, ne ustavljajte se temu, kar mora priti, česar ne morete preprečiti, ker to vprašanje je močnejše nego parlament in vlada. (Pritrjevanje). Isti, ki se tem ustavljajo, bodo poraženi, uničeni. To je bil razvoj v vseh ustavnih državah to je zgodovina vseh ustav, vseh volivnih bojev.
Po izbornem govoru g. dr. Krama ra in z ozirom na to, da vlada državni zbor zopet odgodi, in vsi zagovorniki splošne in enake volivne pravice želimo, da se izvrši glasovanje, hočem končati in morda pri drugi priliki še nadaljevati.
Gospodje, ki zagovarjate privilegije, morete nas jutri preglasovati, toda le z brutalno močjo številke, z večino v tej zbornici. Mi pa glasov ne bomo samo šteli, mi jih bomo tehtali. Vprašali bomo, koliko volivcev zastopajo oni, ki glasujejo za splošno in enako volivno pravico, in koliko volivcev zastopajo tisti, ki glasujejo proti splošni in enaki volivni pravici ln te številke bomo pojasnili ljudstvu. Med ljudstvo pojdemo in ga mobilizujemo, in brutalne številke, ki nas tlačijo in morč v tem privilegovanem parlamentu, ubijemo in uničimo z brutalno številko onih, ki stoje zunaj pred vrati, katere zastopamo mi in kateri tvorijo ogromno večino v Avstriji. Gospodje, prosim vas, glasujte za nujnost predloga. (Živahna pohvala in ploskanje. — Govorniku častitajo.)
Manifestacija za splošna in eoako volivno pravico.
Ljubljana, 16. oktobra 1905.
Shod v Narodnem domu.
Vodstvo socialnodemokratične stranke je sklicalo za včeraj dopoldne v areno tukajšnjega ^Narodnega Doma" javni ljudski shod ter je pozvalo delavstvo k manifestaciji za splošno in
enako volivno pravico. Oklicu so se odzvale soc. dem. organizacije prišlo je pa na shod tudi dokaj slav. kršč. soc. delavstva tako, da je bila arena „Narod-Doma" natlačeno polna in so ljudje stali tudi zunaj arene. Shod, je otvoril sodtug T o k a n , nakar je bilo izvoljeno predsedstvo: Kordelič predsednik, Tokan podpredsednik, Pogačar I. zapisnikar, Zupan II zapisnikar. Kordelič je prevzel predsedstvo in omenjal, da se čuje že od 1. 1869 zahteva po splošni in enaki volivni pravici. Prvi shodi za razširjenje volivne pravice so se vršili v Ljubljani 1. 1879, a takrat je poli cijsko nadzorstvo s silno strogostjo gibanje vdušilo.
Govor Etbina Kristana.
Nato je nastopil glavni govornik sodrug Etbin Kristan, ki je izvajal: Kdor ima nekoliko političnega talenta, tisti vidi. da se bliža v Avstriji z železnimi koraki splošna in enaka volivna pravica. Res da v parlamentu ni bila večina za nujnost predloga o splošni in enaki volivni pravici, a simptomatično je, da je prvikrat, odkar obstoji drž. zbor večina se izrekla za splošno in enako volivno pravico: 155 glasov je bilo za nujnost, 114 glasov proti. To je bil prvi udarec v sedanji parlament, kateremu bodo sledili drugi. Kdor tega ne razvidi, nima pravice, da nastopa v javnosti, ta kaže le ne-spoznavanje političnega položaja. Na temelju privilegijev sestavljen državni zbor, z voliv-nim redom, ki ljudstvo goljufa, ta državni zbor je rekel: Krivično smo izvoljeni! Na drugem temelju se nas mora v o 1 i t i ! To je zgodovinska resnica in pojmiti bi jo moral posebno vsak zastopnik našega slov. naroda, ki se bori za najprimitivnejše pravici.
Trije slovenski poslanci — majhni ljudje! Tavčar, Ferjančič, Plantan proti slovenskim pridobitvam.
Veliki sedanji čas pa je našel med nami majhne ljudi. Zjokati bi se moral nad našim narodom, da se v parlamentu med slovenskimi poslanci dobe ljudje, ki nimajo toliko korajže, da bi dejali »Mi smo za volivno pravico", ki vzamejo klobuke in gredo ven. Ferjančič, Plantan, Tavčar, — gotovo je, da bi ti trije glasovi teh treh slovenskih poslaneev kaše ne na redili bolj mastne, a nam se gre za to, da izpoznamo, kaki možje stoje na čelu tega ubogega naroda. Vedno tarnajo: vlada Slovence izkorišča, šol nimamo, vseučilišča, jezikovnih pravic nam ne dajo, ko pa pride trenetek, ko pride najnujnejše, kar potrebujemo za podlago kulturnega razvoja naroda, tedaj pa se dobe slovenski poslanci, ki p r <? t i temu nastopijo. Ne bi zameril liberalnim junakom, če bi v dež. zboru poizkušali zagovarjati zastarelo svoje stališče, če bi hoteli v občini preprečiti volivno reformo, a kako pride slovensko zastopstvo, da v državnem zboru nastopa proti splošni in enaki volivni pravici. (Klici: „Fej !") Mladočehi so za to nastopili, c?lo med nemškimi liberalci se je dobil poslanec Lecher, ki je za to nastopil in Nemci so ga pobijali z upitjem: „Nemci izgubimo ob taki volivni pravici polovico svojih mandatov"' To slišijo slovenski poslanci Tavčar, Plantan in Ferjančič in ne pomislijo: kdo bo pa dobil te mandate na Štajerskem, Koroškem? Italijani se se o g 1 a s ili p roti! Zakaj? Ker se boje na Goriškem izguh. Kdo drugi bo tu pridobil kot Slovenci! Že iz narodnih ozirov moremo biti za. Kjer bijejo Slovenci boj za svoj ob stanek, ondi bi Slovenci pridobili trdno podlago. A dr. Tavčar sanja dan in noč samo o eni pošasti: o grozovitem »kleri-kalizmu".
Čudni liberalci!
Dr. Tavčar je dejal v državnemu zboru češkemu poslancu Chocu o splošni in enaki volivni pravici: Gospod, to bi bilo za nas slabo, potem pridejo sami k'erikalci v deželni zbor." Z drugo besedo: mi nismo za vol. pravico, ker bi sicer vrag vzel naše mandate. Ali so volivne pravice zato tu, da stalni gospodje ohranijo svoje mandate, ali da ljudstvo s pomočjo »olivnega listka pokaže svoje mnenje? ! Ce bi bili naši liberalci res svobodoumni, bi morali že s tega stališča glasovati za. Socialni demokratje so vsaj to liko protiklerikalni kot liberalci. Mi se ne bojimo volivnih reform niti na Kranjskem. Ce pride splošna in enaka volivna pravica, in pride gotovo, vemo, da ne pojde noben izmed nas v dunajski parlament in morda tudi ne v občinski zastop. Nič ne d«! — mi ne delamo za sedajnost, mi delamo za bodočnost. Vedno se v „Narodu" piša o „šta-jerski politiki", to je nejasnost med liberalnimi in klerikalnimi načeli, godlja, katera se opazuje v obmejnih slovenskih krajih.
Dokler ne bo razširjena volivna pravica, bo ondi tako, tistih par svobodomislecev bo utihnilo ali se izselilo. Neenakost volivne pravice je prvi pogoj za vlado »klerika-lizma" v obmejnih krajih Se-le po splošni in enaki volivni pravici se bo ondi začelo politično delati. Tavčar se boji „klerika-lizma", on misli, da pobija nklerikalizem", a on mu nosi polena na ogenj in kuri njegov ogenj.
Razmere v kranjskem deželnem zboru.
Gotovo je, da deželnozborsko zastopstvo na Kranjskem ne odgovarja dejanskemu narodnostnemu položaju na Kranjskem. Zadnji smo mi, ki bi hoteli jemati zastopstvo tudi Nemcem, toda tudi naši nemški sodrugi ne bodo nikakor odobravali, da imajo Nemci na Kranjskem toliko poslancev, da lahko odločujejo. Narodnjaštvo slovensko vodi star boj proti nemški hegemoniji, a slovenski liberalni poslanci nastopajo proti splošni in enaki volivni pravici, ki bi razirala pravice veleposestva, katero vzdržuje na Kranjskem nemško hegemonijo. Ali bi bilo to zastop stvo potem klerikalno ali liberalno, glavno bijimmoralobiti, da bi bilo slovensko!
„Mumije((.
A liberalci pravijo samo: „Ja, potem pa ne pride v dež. zbor noben liberalec." Žalostno. Žalostno zanje, da so že sedaj v drž. zboru samo trije slovenski liberalci in žalostno, da ti trije pripovedujejo drž. zboru: „Če še nismo, potem pa bomo gotovo likvidirali. Državni zbor imej to nalogo ohraniti nas tri, skrbite za to, da drž. zbor naše lepote ne izgubi, volivna pravica nas ba pohrustala, mi nismo živi, mi sme m u -m i j e , ki so se s privilegiji ohranile." Če že treh mandatov ne morete ohraniti, potem je ves slovenski liberalizem humbug. Že radi reklame bi morali trije slovenski liberalci nastopiti za splošno in enako volilno pravico in reči: Naš liberalizem se ne boji nobene volivne pravice. Pokazali so pa liberalizem posebne vrste, kar jim je tudi dr. Kramar povedal. Takega liberalizma ne raz umemo. Ce je ljudstvo klerikalno, naj voli klerikalno! Vemo, da dobe klerikalci gotovo večino, saj vidimo, kako dr. Š u s t e r š i -č u v peti kuriji lete nasproti glasovi. Ce hočemo kdaj uspehov proti klerikalizmu, tedaj moramo vpeljati splošno in enako volivno pravico. Pomagajmo klerikalcem, da sedejo na konja, potem bo mogoč boj proti njim Nobena stvar klerikalcem na Kranjskem ne koristi tako, kakor sedanji psložaj opo zicije. Govori se često, da opozicije kruh je grenak, a vladni kruh je še bolj grenak. Kdor je v opoziciji lahko rabi vsa sredstva. Pokazati morajo klerikalci kaki so. C e klerikalci dobe absolutno večino, čerazvijo svojo moč v korist naroda, če izvrše tisoč reči, karsojih obljubili, potem je dobro. Saj se ne gre za to, kdo izvrši, gre se zato, da se izvrši dobra stvar. A težko da b»do mogli vse varovati in vsem ustreči. Ce ne bodo izvrševali tega potem se prične baj ne radi „Narodovega" hujskanja, ampak bbj iz prepričanja. Liberalni prvaki se postavljajo popolnoma na napačno stališče, če pravijo: „Mandate imamo sedaj, če pa enkrat umremo, potem naj pa vrag vse vzame, lah k« vzame našo stranko in vse skupaj."
Slovenci, za svoje pravice složni v boj !
Splošna in enaka volivna pravica je prvi pogoj za Slove n c e. Zadnji čas smo videli narod, kjer so se vsi njega člani od ministrskega predsednika do zadnjega cestnega pometača postavili za svoje pravice, videli smo norveški narod, kako )e nastopil cel, složen narod — ko se je šlo za njegov obstanek. Danesje tudi za nas Slovence taktrenotek, ko bi lahko naš narod, kot en mož, složno nastopil v vprašanju splošne in enake volivne pravice. Gibanje za splošno in enako volivno pravico b o zmagalo, vedno bolj narašča na Ogrskem, Ceskem in po drugih deželah To ne more biti brez zmage. V Ljubljani res še ni takega gibanja, kakor drugod, a tudi pri nas opažamo, da se položaj izpreminja. V prvi vrsti imamo za to zahvaliti barona Gautscha, v drugi pa dr. Ivana Tavčarja, ki je govoril, da za boj proti ljudstvu gre njegova stranka v koalicijo z vsako vlado.
Slov. socialni demokrati „Narodu((.
„Narod" se dela iz nas norca, naj pazi, da se ljudstvo iz njega ne bo delalo norca in da mu potem ne bo pomagala vsa boga-tija .Narodne tiskarne". „Narod* je padel tako globoko, da je človeka sram pred tujcem. „Narod" hoče terorizirati „kleri-kalce", Štajerce, dr. Turno, a v tem naj bo i prepričana ta gospoda, da se slovensko soc. ; dem. de'avstvo od nje ne bo dal« terorizirati, če noben bo slov. soc. dem. delavstvo
„Narodu" povedalo resnico, če noben resno ne nastopi proti njemu, slov. soc. dem. delavstvo mu bo stopilo tako odločno na kurja očesa, da se bo zjokal. .Narod" prinaša notice o naših osebah, lahko poizkuša nad nami svoj grapavi štil. Naj ! Ali gorje, če ne preneha s svojim neumnim nastopom proti splošni in enaki volivni pravici, proti svetosti naših zahtev. Kakor si kristijan ne pusti žaliti Boga, tako si mi ne pustimo žaliti svetosti te naše zahteve Kar nam je v principu svetega, si ne bomo pustili žaliti od „Naroda", delavstvo b o našlo proti temu pota, o katerih se gospodi pri ^Narodu" niti ne sanja! Pri nas sicer nimamo industrije, a kdor ima oči, ta vidi lahko, da s e p r i nas ljudstvo takerekočsamo od sebe prične mobilizirati za splošno in enako volivno pravico. Po vsej deželi, do zadnjega kotička in tudi v Ljubljani se bo razlegal en glas : „S e m s splošno in enako volivno pravico! Govornik poziva nato delavstvo k manifestacijskemu sprevodufpo mestu, ki se naj mirna vrši. To je še le začetek danes. Mi se bomo bojevali toliko časa, dokler ne zmagamo.
Kje je županova beseda?
Da gremo mimo mestne hiše pred „Mestni dom", ima svoj pomen. V občin skem zastopu gospodari klika, ki že leta in leta obljubuje, da razširi volivno pravico v Ljubljani, a nikdar svoje obljube ne izvrši. Kaj se je pri volitvah vsakega leta obljubovalo v Ljubljani. Pri zadnjih volitvah je na soc dem, shodu v kazini nastopil občinski svetnik Josip Turk in je v imenu ljubljanskega župana obljubil, da pride volivna reforma v eni prvih s^j po počitnicah v razpravo. Deputaciji delavstva je župan rekel, da med počitni cami sam izdela referat, po počitnicah pa pride volivna reforma takoj na dnevni red. Sedaj je bile že več s e j, a o volivni reformi ni duha ne sluha. (Dr. Zarnik: ,Je že v tiskarni !) K a j j e z Vašo dano besedo, gospod župan? Vedno sa nam volivno reformo ob-ljubovali, a nismo mogli nikogar prijeti. Vodili so nas za nos. Sedaj imamo g. župana v svojih rokah!
Politični štrajk!
Vprašam Vas: Ali ne mora bili v že lodec sram liberalne stranke, da se tako blamira pred javnostjo. Proti svobodi nastopa, češ, da bi prišla svoboda v nevarnost! To je ravno tako, kakor bi kdo dejal: „Osušiti nočemo močvirja, ker bi osuševanje močvirja prišlo v nevarnost." Na tako oku ženih tleh ne mere cveteti svoboda. Tedaj na intenzivni boj! Ali ste pripravljeni bejevatitakboj za splošno in enako volivno pravice ne samo z besedo, ampak tudi s tem, da par dni stradate,da enako kot drugod po državi uprizorimo tudi pri nas politiški štrajk?! (Velikansko navdušenje, ploskanje in gromoviti klici
„Zveza s klerikalci". — Boj za politično svobodo.
Liberalci nam očitajo zvezo s klerikalci. No mi smo videli že druge zveze tudi zvezo liberalcev z Nemci, zvezo liberalcev s klerikalci, zakaj bi ravno za nas bil greh to, kar jeza drug j politična modrost? Zveze med strankami pa ni. Mi ne vodimo v tem boju boj za soc. demokracijo, mi vodimo boj za politično svobodo in podpirati nas v tem boju ter sodelovati bi bila preklicana dolžnost liberalcev. Na deželni vladi je izprememba. Za Nemcem je prišel zopet Nemec. Slovenci molče. Ce se odda mesto poštnega asistenta Nemcu kriče na vsa usta, če je pa tisti Nemec, ki odločuje, gledajo menda samo, kako bi dobili dobre siike s palačo dež. vlade. Narodne enakopravnosti nam treba, ali te ni brez politične enakopravnosti, te pa ni brez splošne in enake volivne p r a v i c e Potom splošne in enake volivne pravice šele dobimo slovenski narod. Kit za slovenski narod je splošna in enaka volivna pravica! Približuje se čas, kakršnega že od 1. 1848. ni bilo, vredno stojmo na mestu, kamor nas je zgodovina poklicala. Tepec, kdor ne razume sedaj zgodovinske naloge. ; Delavci bomo dokazali, da jo razumemo, da i gremo v boj, dokler zmagonosno ne zakli-| čemo: „Živela splošna in enaka ; volivna pravica!" Kakor opeto-> vano med govorom, donela je tudi ob koncu ; govora govorniku gromovita pohvala.
Resolucija tiskarjev.
Med Kristanovim govorom je prišla na sbod deputacija stavcev, ki so imeli svoj tarifni shod v Puntigamski pivnici. Imenom stavcev je g. G r a p a r prebral naslednjo resolucijo, sprejeto na shodu ti skarjev:
Predsedstvu ljudskega shoda v areni .Narodnega doma"
v Ljubljani.
Zaradi svojega velevažnega shoda se organizirani tiskarji na Kranjskem ne morejo udeležiti današnjega demonstrativnega shoda za splošno, enako, tajno, direktno volivno pravico, izražajo pa tem potom ljudskemu shodu svoje simpatije in izjavljajo, da so solidarni z delavstvom v boju za delavsko enakopravnost v vseh parlamentarnih kor-peracijah v državnem zboru, v deželnem zboru in v občini, ker uvidevajo, da je indi-rektno vzrok socialne bede z a k ono d a j s t v o, direktno pa gospodarska uredba, ki ščiti le del človeštva, večji del,to je delavstvo, pa prepušča njegovi usodi. Delavstvo je vsled tega navezano na svojo samopomoč. In prav samopomoč je naše geslo; pod tem geslom torej: „Vun s splošno, enako, direktno, tajno volilno pravico!
V Ljubljani, dne 15. okt. 1905.
Za shod tiskarjev:
Predsedstvo: Mlinar, Štrekelj.
Delegati: P. jeločnik, Grapar, T a n i c.
Govornika kršč. soc. delavstva.
— Sklep shoda.
Tov. S t e f e imenom kršč. soc delavstva pozdravlja shod. V točki splošne in enake volivne pravice smo edini. („Zivio"-klici) Ta edinost je samoumevna, čudna se zdi samo »Slov. Narodu', ki ne pozna programov, menda niti svojega. V našem in vašem programu je s p 1 e š n a in enaka volivna pravica, zato smo edini v tej točki brez posebnih drugih zvez, za to ni treba posebnih paktov, ne kakih pisanih pogodb, kakršno je n. pr. tako ponižno podpisal Nemcem dr. Tavčar. Nas druži zahteva po pravici, boj zanjo! (Odobravanje.) Predgovornik je omenjal potrebo slovenske sloge v tem boju, omenjal je, da bi bili lahko v s i Slovenci složni v boju za to najnujnejšo potrebo našega naroda ter je omenjal čudnega postopanja treh slovenskih poslancev. Protestiram imenom našega delavstva, da bi se ta trojica n a z i -vala — slovenski poslanci — to niso slovenski poslanci, to so poslanci nemško slovenske zveze, kar so s svojim najnovejšim nastopom zopet dokazali (Tako je!) to so trije politični pastirci, katerim bodo celo liberalne ovce ušle, če bodo delali tako nerodno politiko. Dr Tavčar pa lahko pove svojima dvema političnima pastircema, da se bo že dobilo po Slovenskem še kaj pametnih liberalcev, ki bedo uvideli, da je boj za splošno in enako pravice, boj za največjo potrebo narodovo in složno bo v s e s 1 o -vensko ljudstvo v tem boju. — Imenom slovenskega krščan. soc. delavstva kličem ono kar imate napisan j na svojih tablicah, katere hočete ponesti po Ljubljani: »Dolžnosti imamo — pravico zahtevamo!" Slovenski narod ima dolžnosti, on hoče pravic! Zato: slovensko ljudstvo v boj za splošno in enako volivno pravico! (Soglasno pritrjevanje.)
Tov. Jeraj izraža veselje nad tre-notkem, ko je delavstvo v glavnih točkah združeno. V tem oziru ni med nami nobene razlike. Delavstvo naj se složno bori proti vsem svojim sovražnikom Te naše čete se bodo še pomnožile in govorile gromovit govor tistim, ki žive od naših žuljev. Tudi v občinskem svetu hočemo pravice in ne pustimo, da Jbi se nam ta pravicaje mala. (Živahna odobravanje)
Zaključit je na to shod Kordelič, ki je pravil, da so bili socialni decnokratje še od nekdaj za splošno in enako volivno pravico in da se ji sedaj pridružujejo tudi „klerikalci", ker poznajo mnenje svojega organiziranega delavstva in ljudstva. V tej točki smo edini, zato pa še ni treba govoriti o kaki drugi zvezi, ker v mnogih drugih točkah gresta programa preveč narazen.
Obhod po mestu.
Sodrug Kristan je pozval delavstvo naj v sprevodu po mestu mirno in tiho koraka. Ne sliši naj se nobenih klicev. Pokažimo, da ondi kjer ra ;topa zavedno delavstvo ni treba policajev, da sami sebe znamo disciplinirati. Nato se je ob pol 12 uri uvrstilo v sprevod nad 1000 delavcev po štiri in štiri v eni vrsti. Na čelu je stopalo nekaj zastopnic ženskega delavstva
V sprevodu so delavci nosili tablice z napisom: »Živela splošna in enaka volivna pravica!", .Borba dozmage!", „Proč s p r i v i l e -:giji!",„Dolžnost imamo, pravico zahtevamo!" Rdeče zastave,
katero so socialni demokratje hoteli nositi pa čelu sprevoda, vlada ni dovolila. Socialni demokratje so imeli reditelje, ki so nosili rdeče trakeve z napisom »Reditelj*.
Sprevod je v najlepšem redu popolnoma tiho korakal p« Franc Jožefovi cesti, mimo pošte, po Šelenburgovih ulicah, po Kongresnem trgu, po Gosposkih ulicah, po Turjaškem trgu, kjer s« člani društva tiskarjev s svojega shoda v Puntigamski pivnici pozdravljali sprevod z »Ž vio!a-klici, po Mest nem trgu, mimo rotovža, pred škofijo, po Vodnikovem trgu pred „Mestni dom", kamer je sprevod prišel tečno opoldne. Ti-hota, ki je vladala v sprevodu, dajala je sprevodu veleresen značaj. Po vseh ulicah je bilo polno občinstva, ki so gledali tisoč y boju za splošno in enako volivno pravico na vse pripravljenih mož, katerih vsak postane agitator, da vzdrami vse svoje tovariše do zadnje hiše v Ljubljani, tako da bodo po prvem nastopu prihodnji nastopi narastli v vedno mogočnejši izraz ljudske volje
Pred „Mestnim domom" je govoril E t b i n Kristan: Pokazali smo, da se znamo bojevati za svoje pravice, a tudi vladati nad seboj. Dolžnosti imamo, pravic si bomo znali priboriti. Mirno in dostojno smo danes manifestirali, če nam mir in dostojnost ne pomaga, poiskali bomo tudi druga pota, da pridemo do svojih pravic. Živela splošna in enaka volivna pravica P Množica je gro-movite zaklicala „Žtvela splošna in enaka volivna pravica!", nakar se je množica mirno razšla.
Tako se je zopet razvil boj za splošno in enako volivno pravico. Bijmo ga vneto in požrtovalno do končne zmage!
Shod proti reški resoluciji.
(Izvirno poročilo.)
Zagreb, 15 okt.
Na skupščino je došlo okoli 3000 ljudi, med njimi do 2500 Starčevičancev, 300 socialistov in 200 realistiško srbskih dijakev. Po dogovoru je bil predlagan za predsednika Starčevičanec umirovljeni podpolkovnik Luka Starčevic, namestnika pa socialist B e š e n i č in realist profesor Pasa r i c , zapisnikarji po en socialist, en realist in en starčevičanski vseučiliščnik, delavec in seljak.
Ob 3. uri se je pričela skupščina in Starčevic je bil z ogromne večino aklami-ran za predsednika. Nekoliko socialistov, komaj desetorica, je klicalo, da bodi njihov predsednik B e š e n i c , dočim so ed dijakov neki Dalmatinci neprestano sikali. Drugi so jih mirili in zopet na one klicali in tako je bila splošna buka pol ure. Par kričačev je prepreč lo redno zborovanje. Zato je pred sednik Starčevic, obkoljen od pristašev, govoril pozdravni govor ob vel.ki buki, a nato so pripeli na trebojno zastavo žena zaupnem sestanku od 500 meščanov sprejeto Starčcvičansko resolucijo, jo dvignili v zrak in na tisoče Starčevičancev jo je sprejelo z burnim klicanjem in pevanjem „Liepe naše domovine".
Na to je predsednik proglasil, da je skupščina zaključena. Sedaj je do 2000 ljudij pod zastavo šlo po mestu, na Ilico, Jelačicev trg, Marije Valerije ulico ter priredilo starčev činsko manifestacijo, klicajoč: vD o 1 j e srečkom resolucijam! Živila slobodna Hrvatska! Pereant stari in novimagjareni!" Pela se je pravaška himna, pa „Nije Rieka magjarska,vec je hrvatska". Priredili so ovacijo pred stanovanjem dr. Franka in demonstracijo dr. H a r a m -b a š i c u . ki stanuje v Kukovičevi ulici ter se nato razšli pred domom Starčevicsvim po govoru dr. E 1 e g o v i c a , ki mu je policija zabranila nadaljni govor. Ob 4. je bil že popoln mir na ulicah. Po shodu so soc. demokratje delili neko »resolucijo", ki obsoja pokrivani vzrok, zaradi katerega je bila sklicana današnja skupšč na ped krinke borbe za narodno svobado, edinstvo in neodvisnost To torej so delili soc demokratje kot sklep shoda, medtem ko se v resnici ta resolucija ni sklenila. Ta resolucija je bila tiskana v tiskarni »Vilagdssdg* v Budimpešti.
Slovensko gledališče.
Včeraj sta bili dve predstavi. Popoldne igrali so se »Rokovnjači", zvečer tretjič opeia »Car in tesar". »Rokovnjači« so bili že tolikrat ua našeu odru, da bi jih znali skoraj vrabci na strehah, toda igralci jih še ne znajo. Menda mislijo, da nedeljsko popoldansko občinstvo mora použiti vsako ne-prtbavno hrano. Režija ni pokazala nikake energije in avtoritete; ensembli so bili tako malo živahni, kot ob kakem mrtvaškem iz-prevodu. Nekateri igralci imajo navado dostavljati k besedilu še svoje duhovitosti. Čemu? Jurčič — Kersnik — Govekar so pisali dovolj bogato, tako da ni treba v tekstu nikakih dostavkov. Take ekstempore so neumestne in neokusne.
Nov v igri je bil g. V e d r a 1. Vioga oskrbnika Štefana Poljaka mu sicer ne nudi Prilike razviti posebne igralske sposobnosti,
zato počakamo, da ga vidimo v večji vlogi. Naredil je na nas prav dober vtis. Simpatična postava, eleganten nastop in primeren organ nam obetajo, da smo dobili dobro moč. Njegovega prednika Tišnova pač ne bomo pogrešali.
Da je bil g V e r o v š e k kot Blaž Mozol v svojem elementu in dober, je itak umevno.
Večerna operna predstava je bila kot prvi dve prav dobra. It takta pa nam ne sme nikdo uhajati, ne zbor, ne solisti! G. Z a c h je bil topot pogumnejši; upamo da postane prav uporabna operna moč. Najboljši je bil zopet g. O u f e d n i k , ter izzval ponovno burno pohvalo. Gledališče je bilo obakrat polno; večerno predstavo je posetil novi g. deželni predsednik Schvvarz v spremstvu gosp. dvor. svetnika grofa C h o r i n -s k e g a , katerima je v preds. loži naredil vizito župan g. H r i b a r.
Iz pisarne dram. društva se nam piše: V torek, dne 17. t. m. se uprizori na slo venskem odru prvič krasna veledramatična velika ruska opera Pikova dama.
Košut Hrvatom.
B u d i m p e š tva. Fran Košut je pisal dr. Peri Čingriju naslednje pismo:
^Blagorodni gospodine!
Radostno sam primio Vaše pismo od 5. ev. mj. i javljam Vam, da je upravni odbor sjedinjene ljevice sliedecu gospodu pod mojim predsjedničtvom odaslao, da sa hrvatskim i dalmatinskim delegatima u pregovore st< pimo i to: grofa Alberta A p p o -nyi, baruna Desidera Banffy, grofa Julija Andrassy, grofa A 1 a-dara Z i c h y grofa Teodora Bat-thyanyi i Gezu P o 1 o n y i. Mi cemo magjarski delegati sa hrvatskim i dalmatinskim delegatima rado pregovore početi čim nas oni cbavieste glede roka i mjesta, gdje čemo se sastati, u koje ime očekujemo Vaše predloge. Mi se nadamo, da c^mo medju nama i naših naroda polučiti podpuni spo-lazum. S najbratskijim osjecajima pozdrav ljamo gospodu delegate. — U Budimpešti, 14. listopada 1905. Osobitim poštovanjem Franjo Kossuth".
Kriza na Ogrskem.
V Rabi je bilo obsojenih 5 vojakov v 30 dnevni zapor v vojašnici, ker so peli Ko-šutove himno. Neko drugo poročilo pa trdi, da je bilo kaznovanih 18 vojakov. Listi splošno trde, da Fejervary še ni imenovan za ministrskega predsednika.
Socialni demokratje proti nemški obstrukciji.
Iz Prage javljajo, da so soc. demokratje nastopili proti nemški obstrukciji v deželnem zboru, ki se hoče obrniti proti nameravani volivni reformi za češki dež. zbor. Izdali so svarilo na nemške dež. poslance, v katerem pravijo, da je taka obstrukcija drzno izzivanje češkega in nemškega delavstva in jih opozarjajo, da so praška tla vulkanična in da utegnejo nemški voditelji doživeti kaj izrednega, če spravijo z obstrukcija delavce na noge.
Dogodki na Ruskem.
Shod peterburših črko-stavcev je napovedan za danes zvečer. Sklepali bodo, če kaže, da se pridružijo svojim stavku-jočim moskovskim stanovskim tovarišem. Peterburški črko-stavci splošno niso za stavko, dasi priznajo opravičenost zahtev moskovskih delavcev.
Dijaško gibanje na ruskih vseučiliščih. Na odeškem vseučilišču so sklenili dijaki s 768 proti| 592 glasovom, da se prej ne udeleže predavanj, dokler se ne odpravi obsedno stanje in dokler ne dobi ves narod meščanske pravice. Obsedno stanje so v Odesi odpravili 14. t. m.
Umor v Rigi. Dne 13. t. m. zvečer je bil ubit v Rukavi neki policist, v Zab-jerzenu pa ustreljen nadpaznik Chilow in v Homelu je bil z revolverjem smrtno nevarno ranjen okrožni policijski načelnik.
Odkrita tajna tiskarna. V Vitebsu je zasledila policija tajno tiskarno in zalogo prepovedanih spisov, ki so bili kolekovar/.i s pečatom socialnega revolucionarnega odbora. Zaprli so 30 oseb.
Mobilizovali bodo rezerviste v kavkaških vojaških okrajih Ruban in Terek, kakor tudi v stavrapolski guberniji. Mobilizacijo je povzročil sedanji položaj na Kavkazu
Ruski državni svet je na carjev ukaz ustavil velik del svojega delokroga in poslal zakonske načrte ministrstvom, da jih predlože gosudarstvenni dumi.
Ponesrečeno kaznovanje ' vojaških upornikov. Velik del moštva črnomor. brodovja ki jim niso zaupali, so poslali na skrajni Vzhod. A moštvo je pobegnilo, pretlne je došlo na svoja mesta.
Ruska državna duma se snide v Peterburgu dne 27. januarja.
Nemški narodni svet v Brnu.
V soboto se je konstituiral v Brnu nemški ljudski svet, v katerem so zastopniki vseh nemških strank. Namen mu je, braniti nemško posestno stanje na Morav-skem. Za načelnika so izvolili Rohrerja.
Norveška monarhija.
Norveški državni svet je sklenil v petek načeloma, da Norvaška ostane svobodna monarhija.
Vstaja v nemški južno-za-hodni Afriki.
General Trotha poroča iz Keetmans-hoopa: Podpolkovnik Miihlenfels je proga-njal mesca septembra Herere. Napadel je 40 hererskih bivališč, ubitih je bilo 250, ujetih pa 767 Hererov, med njimi dve tretjini žena in otrok. Nemci so zaplenili 79 pušk in več sto živine. Nemci so izgubili enega podčastnika, ranjena sta bila dva jezdeca.
Japonsko brodovje v italijanskih pristaniščih.
„Corriere della Sera* v Milanu poroča, da obišče japonsko brodovje pod povelj ništvom admirala Toga Livorno, Genuvo, Neapolj in Palermo, Japonsko moštvo stopi v Civita vecchii na italijanska tla, Togo se pa poda s svojim štabom v Rim, kjer ga bo zaslišal kralj.
Protivojaški izgredi na Italijanskem.
Soc. demokratje so poizkušali povzročiti v Florenci, Turinu, Livornu in v drugih mestih proth'ojaške izgrede. Policija je pa preprečila poizkuse in je zaprla v Turinu več oseb.
Zasedanje srbske skup-šcine
je bilo otvorjeno preteklo soboto. Za predsednika je bil izvoljen odvetnik N i k o 1 a N i k o 1 i č s 74 glasovi od 106 glasov, za podpredsednika sta pa izvoljena Š i m e Katic in Milovan Lazarevic.
Oficielni konec rusko-japonske vojske.
Včeraj ob 3. uri popoldne jeuradno naznanil ameriški poslanik v Peterburgu ruskemu ministrstvu za zunanje stvari, da je japonski cesar podpisal mirovno pogodbo. Francoski poslanik v Tokiu je obvestil istočasno japonsko v 1 a d o, d a je podpisal ruski car mirovno pogodbo. Ameriško vlado sta obvestila ruski in japonski poslanik, da sta vladarja podpisala mirovno pogodbo. Cez en ali dva meseca bosta ©be državi v Washingtonu izmenjali pogodbi.
Dnevne novice.
K izpremembi pri kranjski dež. vladi. V soboto dopoludne so se predstavili uradniki dež vlade in okrajni glavarji novemu dež. predsedniku gospodu Schwarzu. Pozdravil ga je v njihovem imenu dvorni svetnik dr. Schaffgotsch, ki je silovito hvalil barona H e i n a ter je čestital novemu deželnemu predsedniku, da je naslednik takega moža. Novi deželni predsednik se je zahvalil, omenjal je uljudno s par besedami Schaffgotscha, o baronu Heinu pa ni spregovoril besedice. Pozdravil je novega dvornega svetnika grofa C h o -rinskegaterjepovdarjal, da je vladi potrebno zaupanje ljudstva in d a s e i z p o s t o p a -njavladnih organov mora kazati ljubezen doljudstva. O teh velevažnih izjavah še izpregovorimo.
Izjavo dr. Sušteršiča o položaju v kranjskem dež. zboru prinašajo nekateri listi. Izjava pa ni točna. Pravilno se glasi izjava, da se obstrukcija katol. - narodne stranke ni nikdar obračala proti dež. vladi in da se stranka ni nikdar izjavila, da bo obstrukcijo opustila, če se zgodi v vodstvu dež. vlade izprememba. Obstrukcija je le forma boja za volilno pravico. O tem kako se bo situacija v bodočem zasedanju dež. zbora razvila, ne more dati pojasnil, ker stranka o taktiki še ni sklepala. Novega dež. predsednika bo stranka sodila po njegovih dejanjih.
Politični shod na Jesenicah. Na stotine jeseniških delavcev je včeraj poslušalo dr. Krekov govor o splošni in
_ .. i- ; h n i i .. h ^ n * n v i /, i t « r n h C 11 it IV I t U J 1 V U l |)1» '	v C t U
velikem navdušenju sklenilo
neomajano nadaljevati boj za tako izpremembo volivnega reda. Ivan Gostinčar je poročal e nedeljskem počitku.
Veliki mlekar Pire je v silnih zadregah, zato skuša mešati pojme in je pri tem tudi precej predrzen. Zato se poslužuje .Naroda" v katerem sedaj trdi, da je akcija za podraženje mleka izšla iz »Zadružne zveze" od dr. Šusteršiča in dr. Kreka. Da je to neresnično, ve vsakdo, ki se je zanimal za razvoj mlečnega boja in je v nasprotju tudi z mnogimi »Narodovimi" poročili. »Narod* v dokaz navaja Seliškarja, o katerem čisto dobro ve, da že par mesecev nima službe pri Zadružni zvezi, kar je tudi »Narodni Gospodar" javno naznanil. Seliškar je sedaj hodil s Pircem iz svojih zasebno trgovskib razlogov, ter se je iz ravno takih razlogov s Pircem vred korajžno umaknil. Seliškar je igral žalostno vlogo Pirče-vega avtomata. Dr. Sušteršiča tlačiti vmes je še podlejše; on že dve leti nima nič opraviti z »Zadružno zvezo". »Narodova" zavijanja stoje torej na jako trhlih nogah in le bolj razkrinkujejo Pirca. Da je bil res Pire voditelj vse stvari, se je v soboto pokazalo tudi pred okr. sodiščem. Oadi je bil vodja Blaznikove tiskarne obsojen na 10 K globe radi tega, ker oklicev za podraženje mleka, katere je dobil od P i r c a, ni dal v pregled drž. pravdništvu. Ravnatelj Pire od njega zapuščeno svojo akcijo hoče sedaj "oraniti s psovkami, psuje v »Poslanem* v »Narodu" kmete z »otrobami" češ, da se je med otrobe mešal. Kako poniževalno za gosposkega ravnatelja gosposke kmetijske družbe! S tem predrznim gospodom pa se moramo še nekaj pomeniti. Kdo mu daje pravico v svojem »Poslanem" napadati duhovski stan pišoč: Kakega take ostudnega članka . . . menda dosedaj ni zagrešil noben duhovnik in če je bil tudi moralno popolnoma izprijen." Tako piše ravnatelj c. kr. kmetijske družbe! Kako pridejo taki izbruhi v zvezo z mlekom? Iz vseh Pirčevih polemičnih skokov se pa vidi, kako prav je imel »Slovenec", ko je pisal, d a kmetijska družba ni to, kar bi morala biti, da je to Pir-čeva gosposka družba, ne pa kmetijska, ki bi se morala postaviti v bran kmetov, ne pa jih zapustiti. Sicer pa zadnja beseda o ravnatelju Pircu še ni izpregovorjena. Naj ne misli, da bo tudi nas frapiral in teroriziral s svojo aroganco!
Shod mlekarn. Dobili smo naslednji komunike: Včeraj se je vršil v Ljubljani shod zastopnikov kranjskih mlekarn, ki ga je sklical ravnatelj »Kmetijske družbe" na zahtevo mlekarn kamniškega okraja z namenom, da se razpravlja o zvišanju in zjednačenju cen surovega masla. Shoda se je udeležilo nad 25 zastopnikov mlekarskih zadrug. Poleg tega je zastopal uradni vodja „Zadružne zveze", gospod Rožman, okoli 30 mlekarn. Po daljši debati se je končno enoglasno sprejela naslednja rosolucija: »Shod zastopnikov kranjskih mlekarn, ki se je vršil dne 15. t. m. v dvorani c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, prizna, da o enotnih cenah surovega masla in drugih mlekarskih izdelkov, kakor tudi o povzdigi mlekarstva sploh ni možno s pridom govoriti, dokler nimajo vse mlekarne enotnega vodstva. Za-raditega sklene shod, poveriti c. kr. kmetijski družbi, stopiti v dogovor z »Zadružno | zvezo", da se osnuje popolnoma samostojna »Mlekarska zadruga", ki bi stala popolnoma nad strankami in ki bi sestajala iz zastopnikov zadrug ter iz zastopnikov deželne vlade, deželnega odbora, kmetijske družbe in »Zadružne zveze". Glede revizije in blagovnega prometa naj obdrži vsaka zadruga samostojnost. Ako na tej podlagi ni možno sporazumljenje, obrne naj se c. kr. kmetijska družba na ministrstvo s posebno spomenice, v kateri se prosi za nasvet, kako je dati izven »Zadružne zveze" stoječim mlekarskim zadr. na Kranjskem organizacijo.« To uradno poročilo sicer ne opisuje natančno, kako se je vršil shod, a dovolj, da i moremo njegov uspeh iskreno pozdravljati.
Precej predsodkov je padlo včeraj; si-: cer bi ne bilo mogoče, da bi se vzajemne delovanje priporočalo kmetijski družbi in Zadružni zvezi. Znano je, da se načelstvo
Zadružne zveze resno trudi za tako vzajemnost in reči smemo, da pomenja včerajšnji dan velik korak naprej. Iz resolucije same se pa razvidi, do kakšnih nedoslednosti se pride, če se hoče pri takih vprašanjih ustreči na vse plati. Sklenilo se je, kakor beremo, ustanoviti mlekarsko zvezo iz zastopnikov zadrug, dež. vlade, dež. odbora in Zadružne zveze. Pri tej zvezi naj bi bila pa vsaka zadruga samostojna glede na revizijo in blagovni promet. Ta kolobocija! Mlekarska zveza — brez avtonomije ; dalje zveza, ki naj bi uredila enotne cene, ki pa nima nič odločevati glede na blagovni promet. To so jasna protislovja. Zdi se nam, da je samo beseda Mlekarska zveza nerodna; glasiti bi se moralo mlekarski strokovni o d b o r , ali kaj podobnega. Ce se stvar tako misli, je dobra in v pravem tiru! To se mora še pojasniti.
Kongres jugoslovanskih časnikarjev se vrši, kakor nam javlja dopisnik iz Belgrada, dne 2 0. in21.no-, v e m b r a. Srbski književniki imajo dne i 21. oktobra posvetovanje, da določijo pro- j gram shoda. Poziv jugoslovanskim književ- j nikom in časnikarjem se odpošlje te dni.
—	Osebne vesti. Profesor na I. drž. gimnaziji v Ljubljani gosp. Aleksander P u s c k o in prcf;sor na realki g Franc K e 11 e r sta pomaknjena v VII. činovni razred.
—	Električno zvonenje po cerkvah. Tehnik F 1 ii c k i g e r je iznašel način, po katerem se bo lahko zvonilo po cerkvah električnim potem. Način je popolnoma priprost in tehnik je dobil že patent za svojo iznajdbo.
—	Solkanski most bodo stra-žili vojaki? Sedaj, ko so odstranili vse naprave ter razbili tudi temeljno oporo v vodi, je most prost. Kakor 2nano, so čuvali most orožniki od takrat, ko se je bil nenadoma pojavil ogenj. Sedaj se govori, da bodo čuvali most odslej morda vojaki, ker je most pač v strategičnem oziru velikega pomena.
—	Odbor društva hrvaških književnikov jo sklenil v svoji seji, da bo izhajal s 1. januarjem počenši nov hrvaški književni list. List bo mesečnik in prva številka izide dne 15. de cembra.
—	Ponarejeni bankovci po
10 K krožijo po Gorici
—	Govorice o novem goriškem nadškofu. Tržaški listi pišejo: Skof Flapp bo imenovan za goriškega knezo-nadškofa. Njegov naslednik bo prošt pulj -skega kapitelja Lanetti.
—	Predavanje o jetiki v Kranju. Dne 19. t. m. ob pol 6. uri zvečer bo v fizikalični sobi c. kr. gimnazije v Kranju], predaval podružnični glavni tajnik dr. Dčmeter vitez Bleiweis-Tr-s t e n i š k i o vprašanju „K a j je j e t i k a in kako se je ubranimo". Vstop prost.
Umrla je 14 t. m. v Černečah pri Spodnjem Dravogradu blaga mati župnikova gospa Marija Zeichen. Pogreb je bil danes dopoldne. N. v m. p!
Štajerske novice.
š O splošni in enaki volivni pravici priobčujejo žalostne članke nemški listi ter pravijo, da bi bil potem tudi celjski mandat za Nemce skoro gotovo izgubljen.
š Poročil se je v Celju ključavničarski mojster Gradt z gospdč A d e 1 o L e m e š.
š Mlakarjeva žena aretirana. V Gradcu so aretirali tudi ženo trboveljskega sodruga Mlakarja radi suma, da hoče pobegniti s svojim možem-
š Pommerjev shod. Znani celjski zastopnik dr. Pommer je imel preteklo soboto zvečer shod v Celju. Dr. Pommer je zabavljal proti Gautschu in proti vladi, ker baje podpira in pospešuje češke težnje. Nemci ne smejo nikdar dopustiti, da se ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče, kar je obljubil prejšnji n a u č -niministerdr. Hartel (Klici: Pfuj Hartel). Shod je pohvalil svoje „nemške" brate v Brnu.
Ljubljanske noulce.
lj Vun z volivno reformo za občinski zastop! Jutri ob 5. uri popoldne je zopet seja občinskega sveta, a zopet ni na dnevnem redu voli v n e reforme! Kaj to pomeni ? ! Zahtevamo odločno, da takoj v prvi prihodnji seji pride na dnevni red volivna reforma
za občinski svet in da že jutri g. župan pada izjavo, kaj je z znano njegovo obljubo!
lj Da bi se ljubljanski rotovž ne podrl pred trumami delavcev, stražili so ga „hrabri vojščaki", pol. svet. Wratsch-ko, polic, načelnik dr. Zarnik, stražovodja Breznik in trije mestni uradniki. Tresel se je baje pa le, tresel ta rotovž pred delavci! Po Ljubljani je švigalo vse polno policajev na biciklih. Značilno je, da današnji uradni list o tem nima besedice.
lj Javno predavanje. Jutri točno ob pol 8 uri zvečer predava v „Slov. kršč. soc. zvezi* dr. E v g e h Lampe. Vstop vsakemu prost!
lj Shod delavstva ljubljanske tobačne tovarne se je vršil v soboto ob jako obilni udeležbi v prostorih .Slov. kršč. soc. zveze". Govorili so Catar, Bičarjeva, dr. Krek, Erženova, Jeraj. O velevažnem shodu priobčimo še podrobno poročilo
lj Poroke. Včeraj je bil poročen v stolnici gosp Josip Uranič, rudniški paznik z gdč. Marijo Hofman. Danes pa v mestni župni cerkvi sv. Petra gospod Frančišek Soukal, krojaški mojster in trafikant z gdč. Marijanico Z a r g a j. Bilo najsrečnejše!
lj Ponesrečeni nadsprevod-nik. Včeraj je nadsprevodnik Anton Herman na postaji v Proseku stopil na tir, ko je nasproti prihajal vlak. Zagozdila se mu je na tiru noga. Izpulil bi je bil rad, a pridrdral je vlak in ga povozil. Pomeč-kalc mu je eno nogo, drugo pa težko poškodovalo.
lj Phil. dr. Schaffgotsch se je v soboto popoldne poslovil od uradnikov deželne vlade in okrajnega glavarstva.
lj Izredni občni zbor dramatičnega društva" se je vršil preteklo soboto. Navzočih je bilo 13 društve-nikov. Dr. T r i 1 1 e r je povdarjal da ona „zlovoljna kritika", ki je povzročila odstop odbornikov dr. Zbašnika, dr. Novaka, dr. Tekavčiča in potem ostalega odbora na obč. zboru ni zastopana, že to je zadoščenje. Dr. Tekavčič je odborniško mesto zopet sprejel, istotako ostali odbor razven g. dr. Zbašnika namestu katerega je bil izvoljen prof. W e s t e r. m 1.
lj Tržno nadzorstvo je danes dopoldne zopet izlilo sedem litrov mleka v kanal.
lj Strajk Mathijanovih tapet-nikov je bil danes dopoldne končan, in so tapetniki vstopili pod sprejetimi pogoji zopet v delo. Tvrdka Mathian ima zdaj izredno veliko tapetniškega dela.
lj Pasji kontumac za Ljubljano je odnravljen.
lj Vlom. V soboto ponoči vlomili so tatovi v prodajalno črevljev gospe Jerice Blaznik na Pogačarjevem trgu. Prebili so steno in odnesli več parov čevljev v vred nosti 120 K.
lj Oče, mati in sin areto-vani. Orožnišvo v Siski je včeraj areto-valo delavca Franceta Jenkota, njegovo ženo in 151etnega sina, ki so na sumu, da so v Dragi ukradli 350 K denarja.
lj Vojaški nevinci so prišli danes k triletnemu (deželni brambovci k dveletnemu) vojaškemu službovanju. Došlo je skupno nad tisoč mladeničev.
lj Podraženje mleka. Državno pravdništvo toži 18 kmetov, češ, da so s silo ustavljali mlekarice. Razprava se je vršila v soboto, a je bila preložena, da se zasliši še nadaljna priče.
Razne stvari.
Najnovejše.
V J u ž n i Italiji so 14. t. m. zopet čutili močne potresne sunke.
Velikanska povodenj je bila 1. do 2. oktobra na Kitajskem. Utonilo j e 21000 oseb.
Zaprli so v Marseillu anarhista J a f t e i a , intimnega prijatelja Bresci-jevega, morilca laškega kralja in Caseria, ki je umoril Carnota.
Odpovedalo delo je 17 tovarnarjev v Lipskem 7000 delavcem.
Kolera na Ruskem Poljske m še vedno ni ponehala.
Nezadovoljni brivski pomočniki v Budimpešti so sklenili poleg sedanjih brivnic ustanoviti nove briv-nice in v teh brivnicah odpraviti napitnino.
Nove topove dobi ameriška mornarica. Novi topovi bodo izstrelili 300 strelov v eni minuti.
Dveletni zapor zaradi polj u b a. V Baltimoru je bil obsojen v dveletno ječo zamorski natakar John, ker je poljubil javno na lice proti njeni volji natakarico. Poljub je povzročila stava.
Velika eksplozija se je dogodila v soboto v Sombotelju na Ogrskem, v tovarni za svilo Carbonettia. Eksplozija je bila tako silna, da so po tri cente težki kamni odleteli 500 metrov proč od tovarne. Doslej so našii 6 mrhčev.
Najbolj na daleč pljujejo Amerikanci. V Ameriki so uvedli nov šport: boj za to, kdo bo najbolj daleč pljunil. Zmagovalec v tem boju, ki se je uprizoril v Clevelandu v Severni Ameriki, je Mr. Washington Svank. Pljunil je mnogo metrov daleč.
Telefonsko ln brzojavna poročila.
Kozje, 16. okt. Na včerajšnjem shodu »Slov. kat. pol. društva" je bilo zastopanih enajst občin po županih, obč. odbornikih in volilcih. Govorili so: dr. Korošec t političnih zahtevah slov. Štajercev) dr. Lampe e gospodarski kulturni skupnosti, dr. J a n k o v i č o volitvah, dr. Jančič o katoliški organizaciji. Predsednik Tomažič je predlagal dr. Korošca za naslednika Žičkarja. Predlog je bil soglasno sprejet, kakor tudi predlog za splošno volivno pravico.
St. Lenart v Slov gor. 9. oktobra. Pri volitvi iz veleposestva v okrajni zastop so danes zmagali Slovenci. Udeležba je bila jako obila.
Trbovlje, 16. oktobra. Včeraj je 18letni rudar Ignacij Klanšišer z nožem zabodel v trebuh 181etnega rudarja Blaža P i r c a.
Dunaj, 16. oktobra. Sem sta došla Fejervary in ogrski trgovinski minister. Nekateri so mnenja, da se sedaj eficielno izvrši rekonstruiranje Fejervaryjerega ministrstva, večina je pa mnenja, d-i se to še ne zgodi in da bo Fejervary opetovano sprejet od cesarja.
Dunaj, 16. okt. „Konservative Kor-respondenz" priobčuje poziv na dr. Lu-egerja, saj se postavi na čelu avstrijski državni stranki, ki se naj ustanovi.
Brno, 16. okt. Poslanec Stransky je vložil v moravskem dež. zboru predlog z a splošno in enako volivno pravico ter je zahteval, da se zasedanje za toliko časa sistira, da odsek poda poročilo. Zasedanje bo jako burno in skoro gotovo jako kratko.
Budimpešta, 16. oktobra. V Su-botici je bila včeraj velika konstituirajoča skupščina neodvisne stranke. Govorila sta Košut in gref Appony.
Zagreb, 16. oktobra. Po včerajšnjem shodu (poročilo o tem priobčujemo na drugem mestu. Ured.) so soc. demokratje in realisti priredili na Zrinjskem trgu demonstracijo za splošno in enako volivno pravico. Realisti so poleg tega upili tudi „Zivio Supilo", menda zato, ker v reški resoluciji ni besede o splošni in enaki volivni pravici.
Brno, 16. oktobra. Blagajnik železniške postaje v Moravski Beli cerkvi je de-fravdiral 40.000 K in pobegnil.
Carigrad, 16. oktobra. Turška vlada je odkloni la zahtevo velevlasti o finančni kontroli Makedonije ter je izrekla nado, da vlasti to svojo namero definitivno opuste. (!!)
Solun, 16. okt. Makedonski bolgarski odbor je pozval svoje pristaše k novim atentatom. Straže so pomnožene.
Novi Sad, 16. oktobra. »Zastava" poroča z Dunaja, da se jemedlta-Italijo in Črnogoro sklenila ozka zveza, kajti iz Italije je bilo od-
poslanih 40 topov v Črnogoro s potrebno municijo.
Budimpešta, 16. okt. Tu se je p«.
drl srednji del hotela „Union". Lahko je ranjena neka zakonska dvojica. Goste so rešili skozi okna.
Belgrad, 16. oktobra. Srbsko vseučilišče je včeraj slovesno otvoril kralj Peter. Zastopani vsi jugoslovanski narodi, tudi „Matica Slovenska".
Gotha, 16. oktobra. Danes se je pričela sodnijska obravnava o tožbi princa Filipa Koburškega za ločitev zakona.
Harbin, 16. okt. Na nevtralnih tleh? v Mandžuriji so pričeli Japonci kupovati živila za svojo armado v Koreji. Rusi so jih napadli, vzeli jim 10.000 kg zaloge in oborožene Japonce ujeli.
London, 16. okt. Dne 1. februarja 1905. je bila med Rusijo, Avstrijo in Nemčijo sklenjena pegodba, da Nemčija in Avstrija v slučaju revolucije na ruskem Poljskem pošljeta tja dve diviziji.
Peterburg, 16. oktobra. Mrtvo truplo kneza Trubeckega so prepeljali v Moskvo. Spremila ga je na kolodvor velikanska množica. Nakrat nekdo ustreli Kazaki so razpršili množico, ki se je pa zopet zbrala in z rdečimi zastavami na čelu korakala po mestu. Na raznih krajih so bili boji. Več oseb je ranjenih.
Peterburg, 16. oktobra. V V. peterburški gimnaziji je mladina piskala pri petju narodne himne. R„zpočila se je petarda, kar je povzročilo splošno paniko,
Peterburg, 16. okt. Veliki knez Ciril je črtan iz armade.
Sofija, 16. oktobra. Bolgarski knez. je odpotoval v Pariz.
— 30.000 kron znaša glavni dobitek srečtc vdovskega in siroti n-skegazaklada društva u p r a -vinskega osobja dunajskih časnikov,Eintrach t". Opozarjamo cenjene bravce, da se vrši žrebanje n e -preklicno 19- oktobra 190 5. Srečke po 1 K se dobe v vseh menjalnicah, loterijah in tobakarnah.
Bogat zaslužek.
Edina prodaja nekega po celi Evropi sijajno uvedenega, povsod patentiranega predmeta se odda plačila zmožnemu energičnemu trgovcu, event. tudi zasebniku za celo Kranjsko.	21I8 1-1
Pojasnila se dobe v hotelu Štrukelj soba 6.
Abiturijent
z dobrim izpričevalom išče službe v
kaki pisarni ali uradu. Vstopi lahko takoj.
Ponudbe pod šifro „Abiturijent" sprejema upravništvo »Slovenca". 2120 3—1
Pomočnika in učenca
za močno in fino delo sprejme takoj Gregor Jenko, čevljarski mojster v Ljubljani, Sredina št. 17. 2119 1—1
Glavni dobitek
kron 30.000 kron
Srečke vdovskega in sirotinskega zaklada a 1K
se dobe v vseh menjalnicah, c. kr. tobakarnah
in loterijskih kolekturah, kakor tudi pri menjalni akcijski družbi „Merkur", Dunaj L,
in njenih filijalkah.
1979 8
Shod »Deželne zveze kranlshih obrtnih zadrus".
Ljubljana, 16. okt 1905.
Včeraj dopoldne se je vršil v „Mest-nem domu* shod „Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug". Med navzočimi smo opazili vladnega svetnika g. Kulavicsa, g. župana Hribarja, predsednika »Trgovske in obrtniške zbornice" g. Lenarčiča, podpredsednika g. K o 1 m a n a , deželnega odbornika in dež. posl. G r a s -s e 11 i j a , ravnatelja Š u b i c a , tajnika ^Trgovske in obrtniške zbornice" g dr. M u r n i k a in zaupnike obrtnikov iz No vega Mesta, Idrije in Vrhnike. Shod je o tvoril „Zvezni" načelnik zbornični svetnik g. Ivan Kregar, ki je naznanil, da je „Zve-za" predložila deželni vladi vlogo, v kateri prosi, naj politične oblasti, kadar zahtevamo kakega pojasnila od obrtnih zadrug, prilože tudi dotične zakonsko besedilo. Obrtnim zadrugam naj se prepusti brezplačno drž. in deželni zakonik, v kolikor se tiče obrtnih predpisov. Politične oblasti naj se bolj zanimajo za zahteve obrtnikov, kakor dosedaj, in naj pošiljajo zato na obrtniške shode poročevalce, ki naj obrazlože obrtnikom zakonite predpise.
K besedi se oglasi predsednik »Trgovske in obrtniške zbornice" g. Lenaršič, ki naglaša, da sledi zbornica pazljivo obrtnim zahtevam ter vabi gospode obrtnike, da se obračajo zaupljivo v svojih zadevah na zbornico.
Državni in deželni poslanec dr. Z i t -n i k je govoril o novi obrtni noveli.
Navajal je, kako se je snoval načrt novega obrtnega reda, ki izpreminja mnoge bistvene določbe iz 1. 1883. glede posa meznih obrtov, vajencev, pomočnikov in mojstrov, zadrug, zadružnih inštruktorjev in kaznij za prestopke obrtnega reda. Vlada je pritrdila raznim izpremembam, kakor jih zahtevajo obrtniki, in pa še odobrila tri važne izpremembe, ki določajo dokaze usposobljenosti za gostilničarje in trgovce v večjih mestih ter obligatorno poizkušnjo za mojstre. Po deželnih zborih se zopet snide permanentni obrtni odsek, da reši še ta tri vprašanja. Ako se to zgodi je upanje, da državni zbor morda že po novem letu reši novi obrtni red, ako ga odobri tudi gosposka zbornica, ki pa navadno išče in najde las v jajcu.
Gospod Ivan Kregar je govoril o „Tržaški delavski zavarovalnici proti ne zgodam". V svojem jako stvarnem in premišljenem govoru je razpravljal zavarova nje sploh in zavarovalnice v Trstu. Nagla šal je, da so delavske zavarovalnice za slučaj nezgod na robu propada. Glavni vzrok je, ker je pri teh zavarovalnicah uvedeno takozvano glavnično pokritje. Mi vemo, da imajo bolniške blagajne ogromne rezervne zalege, dočim izkazujejo zavarovalnice za slučaj nezgod vedno večje, ogromne pri manjkljaje. Poleg tega pa pride še predraga uprava, ki je v 12 letih iznašala 22'/» mili jena, dočim so izplačali v istem času oškodovancem 95 milijonov kron. Pri naši tržaški zavarovalnici je pa razmerje tako, da nagaja kranjskim podjetnikom in prezira poškodovance. Govornik navaja, kako po stopa zavarovalnica s strankami, gospodarji, veliko strožje, kakor z laškimi. Temu se ni čuditi, ker sprejemajo v službo le take uradnike, ki so popolnoma udani gospodujoči italijanski gospodi, in nelaških uradnikov ne trpe, ako jih v skrajnem slučaju ne potrebujejo zaradi jezika. Vsako leto enkrat ali dvakrat pride na Kranjsko poverjenik zavarovalnice. V okrajni bolniški blagajni izpiše zavarovance in petem pri najmanjšem nesoglasju mora plačati gospodar zaostali znesek, pa še kazen. Oškodovancem pa tudi vedno utrgujejo. Lani je pozval poverjenik zavarovalnice v okrajno bolniško blagajno v Ljubljani one delavce, ki vlečejo odškodnino zaradi poškodb. In tu jih je izpraše val, koliko zaslužijo. Posledica je bila, da so znižali mnogim preskrbnino, nekaterim jo pa popolnoma odvzeli. Res je v Trstu razsodišče, a v razsodišču je italijanska večina in navadno so odbite vse pritožbe kranjskih poškodovancev.
V tržaški zavarovalnisi je 3600 obratov, izmed teh jih je na Kranjskem okroglo 1800. Vsi računski zaključki Tržaške zavarovalnice izkazujejo, da je Kranjska aktivna. In zato z največjo gotovostjo lahko tr dim, da bi taka zavarovalnica za našo kro novine lahko izhajala sama. V odboru bi imeli mi svoje zastopnike in nastavili bi svoje uradnike. D^nar, ki gre zdaj iz Kranjske v Trst, bi ostal doma. Ako bi imeli zavarovalnico na Kranjskem, bi ta gotovo bolj pravilno postopala z gospodarji in zavarovanci, kakor postopa zavarovalnica v Trstu. A ne dobili bi le zavarovalnice, v Ljubljani bi bil potem tudi sedež zveze okrajnih bolniških blagajn na Kranjskem. Kdor ima priliko zasledovati delovanje sedanje „Zveze bolniških biagajn v Trstu8, ve, da se z de-
narjem povečinoma kranjskih bolniških blagajn. podpirajo laške bolniške blagajne. In kako poslujejo te bolniške blagajne, je najboljši dokaz, da je nedavno odpustilo tržaško namestništvo vse uradnike »Okrajne bolniške blagajne v Trstu". Potrebno je, da dobimo obrtniki na Kranjskem svoj lastni zavod, a potreba je tudi, da se obrtniki v tem vprašanju boj zgibljemo. Vlada je lani predložila drž. zboru zakonski načrt o delavskem zavarovanju. S tem zakonskim načrtom pa niso zadovoljni ne gospodarji in tudi ne delavci. Želeti je, da se, če ne prej, vsaj takrat, ko se uveljavi ta zakon, ustanovi ze Kranjsko zavarovalnica za slučaj nezgod. Po f zakonu ima pravico določiti okrožje takih zavodov ministrstvo za notranje stvari, in zato naprosimo navzočega g. drž. poslanca dr. Ignac Žitnika, da predloži ministru našo zahtevo in jo zagovarja. Gospod Kregar je stavil nato sledeče resolucije :
1.	Obrtniki, zbrani na javnem shodu Zveze kranjskih zadrug" prosijo visoko
c. kr. ministrstvo za notranje stvari, naj čim preje ustanovi samostojno delavsko zavarovalnico za slučaj nezgod za Kranjsko s sedežem v Ljubljani.
2.	Obrtni shod naroča predsedstvu shoda, da odda sklenjeno peticijo navzočemu drž. in dež. poslancu dr. Žitniku, ki je tako temeljito zastopal koristi malega obrtnika.
3.	Obrtni shod naroča „ Zvezi kranjskih obrtnih zadrug", da vprašanje o delavski zavarovalnici proti nezgodam natančno zasleduje in da vse nepravilnosti spravi v javnost.
Gospod M a 1 o v i č iz Novega Mesta toplo priporoča, naj zbor odobri resolucije. Iz lastne izkušnje navaja, kako postopa zavarovalnica v Trstu s kranjskimi gospodarji in ponesrečenci. Nekemu njegovemu delavcu je odtrgal stroj prst, a dasi se je pripetila nezgoda že mesca maja in je je takoj naznanil, še do danes zavarovalnica ni odgovorila, shod je odobril nato soglasno stavljene resolucije, izrekel pa tudi zahvalo g. poslancu dr. Žitniku za njegovo temeljito poročilo.
O delu v prisilni delavnici in o deželni obrtni komisiji za Kranjske je poročal g. Franchetti. Stavil je sledeči resoluciji: Dne 27. decembra 1883. jt visoki deželni zbor soglasno storil sklep, da v deželni prisilni delavnici popolnoma ustavi vsako obrtne delo za privatne naročnike, ter da bode obrtna dela v bodoče izvrševal le za deželne zavode in za dobrodelna društva. Ker se pa kljub sklepu visokega deželnega zbora v prisilni delavnici še vedno izvršujejo obrtna dela, zlasti črevljarska, krojaška, mizarska itd., in sicer v taki množini, da povzročuje samostojnim obrtnikom prav občutljivo kon kurenco. Obrtniki plačujejo lepo vsoto deželnih doklad in radi tega je želeti, da jim deželni zavod ne povzročuje že v itak hu dem boju za obstanek nepotrebno konku renco. Vsled tega zbrani obrtniki na javnem obrtnem shodu „Deželne zveze kranjskih obrtnikov v Ljubljani" protestirajo, da deželna prisilna delavnica z dovoljenjem slavnega deželnega odbora krši sklep visokega deželnega zbora in s tem povzročuje obrtnikom nepotrebno konkurenco ter ape-luje na visoki deželni zbor, da iznova prepove deželni prisilni delavnici izvrševati obrtna dela privatnim naročnikom.
Dotični sklep o deželni obrtni komisiji pa naj načelništvo zveze tako izpremeni, kakor sta nasvetovala g. Kregar in dež. odbornik g. Peter Grasselli Sklenilo se je, da se izroči prošnja glede prisilne delavnice navzočemu ljubljanskemu dež. goslancu g. Petru Grasselliju. Predsednik g. Kregar je nato zaključil zborovanje.
Pred	1 k°zarec Rogaškega temp-
Ijevega vrelca pospeši odvajanje vode, napravlja tek in
pospešuje prebavljanje. „Styria"-vrelec učinkuje 2015 c 2-1 enako, a je močnejši.
zajutrkom
2061
5-3
Sprejme se ocenjen
w organisf
= (cerkvenik). =
Nastopiti je 15. novembra 1.1.
Več povč župnijskiu rad v Št. Juriju na Strmcu (Koroško), pošta Vrba ob jezeru.
Surovinsko društvo čevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani
wm~ išče -mu


&I7J
- Hovo otuorlena tobakarna
v hotelu „Union".
Tu se dobivajo vse vrste smodk, svalčic, tobaka, kolekov, poštnih vrednotnic, menjičnih blan-ketov, dalje vsi večji slovenski in nemški časopisi, razglednice, pisemski papir ter vsi v to stroko spadajoči predmeti.	2059 3—2

OKLIC.
Nr. I. 160/S
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da se je dovolila prostovoljna sodna dražba posestva vi. št. 157 kat. obč. Kapucinsko predmestje, obstoječe iz
hiše il 3 u Beethovenovlh ulicah u Ljubljani
na prošnjo solastnikov grofice W al d e r s t e i n o vi h dedičev, in se je določil narok za izvršitev iste na dan
17. oktobra 1905 ob 10. uri dopoldne
v pisarni c. kr. notarja Ivana Plantana v Ljubljani, Sodnijske
ulice št. 2, I. nadstropje.
Vsak ponudnik mora založiti v roke sodnega komisarja, predno stavi kak po-nudek, vadij 10<V0, tedaj 12.000 K v gotovini ali v vrednostnih papirjih, v kakoršnih se smejo nalagati novci varovancev, po kurzu dunajske borze prejšnjega dne ali pa v vložnih knjižicah domačih hranilnic ali posojilnic z neomejeno zavezo.
Prvo polovico najvišjega ponudka je treba založiti tekom prvega, drugo polovico pa tekom drugega meseca po dnevu prodaje s 5% obrestmi od dne zdražitve dalje.
Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo med navadnimi uradnimi urami pri c. kr. sodišču ali pa v pisarnah gospodov: dr. Albina Suyer, dr. Karola Triller, odvetnikov in dr. Frana Vok, c. kr. notarja, vseh v Ljubljani.
Lastnikom posestva, ki se bode prodajalo, se pridrži pravica, doseženi najvišji po-nudek pri sklepu dražbe sprejeti ali odkloniti.
2091 3-3
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. I.,
dne 9. oktobra 1905.
za prodalo usnja.
Poizve se pri načelniku g. M. O b 1 a k, Vegove ulice št. 12. Ljubljana.	2oš4 3-2
Sedaj 15 gld.
1 zimska suknja iz veljblodne dlake
ali pelerina, 1 jesenska ali zimska obleka, 1 posebne hlače, 1 posebni modni telovnik.
Za 30 gld.
1 fina zimska suknja, 1 „ jesenska ali zimska obleka, 1 fine posebne hlače, 1 fin površnik, 1 „ modni telovnik.
Za 40 gld.
1 še finejša zimska suknja ali DoubI
športna suknja, 1 še finejša obleka iz angl. modnega blaga,
1 še finejšl angleški površnik, 1 „ „ modni telovnik.
Za 59 gld.
1 najfinejša zimska suknja, 1 najfinejši površnik, 1 „ mikado, podložen s ko-žuhovino in kožuhov, ovratnikom,
AngleSho skladišče oblek.
1 najfinejša modna obleka, 1 najfinejši modni telovnik.
Za 66 gld.
1 kožuh za potovanje s sedmograško
ali divjačinsko podlogo, 1 zimska suknja s podlogo iz sukna
ali atlasa, batirana. 1 obleka angleška ali modni kamgarn, 1 posebne hlače najmodern. vzorca, 1 najfinejši modni telovnik.
Za 100 gld.
1 najfinejši kožuh za mesto, 1 „	„ h potovanje,
1 najfinejša zimska suknja, 1 „ obleka, 1 „ posebne hlače, 1 fin modni telovnik iz svile ali svilnatega baržuna, 1 damski kostum.	2097 3—3
Sedaj za dame za 15 gld.
1 jesenski ali zimski jopič, 1 pelerina iz veljblodne dlake s kapuco, 1 kožuhovin. koljer z tnufom.
Zunanja naročila se izvršč le po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Ako blago ne ugaja, se vzame nazaj in zamenja.
O. Bernatovic
Ljubljana, Mestni trg 5.
Katoliška bukvama v Ljubljani.
11 i
Pripovedne zbirke:
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —"40.
II.	Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —'40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—'40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'40.
V.	Žalost in veselje. K roj.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —-40.
Vil. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K —-40.
VIII. Emanek, Iovčev sin. — Berač. K —'40.
Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1-40, vezano K 2'20.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K 1*40, vezano K 2'2o.
III.	Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K 1*40, vezano K 2'20.
IV.	Tihotapec — Grad Rojinje. — Klošterski žolnir.
—	Dva brata. K 1-40, vezano K 2-20.
V.	Hči mestnega sodnika. — Nemški vilpet. — Sin kmetskega cesarja. — Lipe. — Pipa tobaka. — V vojni krajini. K i"40, vezano K 2'2o.
VI.	Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Črta iz življenja političnega agitatorja. K t'40, vezano K 2"2o.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K ['40, vezano K 2*20,
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-ljivosti. K i'4o, vezano K 2-2o.
XI. Tugomer. — »Berite Novice".— Veronika Deseniška. Piipovedne pesni. K 1*40, vezano K 2 20.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Vsak zvezek K —-50; dobč se še zvezki:
IV.	(Simbaloba. Srečna pomota. Kjer ni Boga ni sreče. ŽgaČi hlebec. Zviti Lipe. Svetinja. Stari gospod. Bog je. In vendar. Kozarček. Jakobinska nevesta. Nesrečne šlapke )
V.	(Znamenje. Na breznu. Angelj pri prvem sv. Obhajilu. Trd lešnik — zlato jedro. Ropar. Upor Moti — Gedža. Od smrti vstal. Prah in pepel. Beračica-grofica. Srce. Zvest pastir. Pri kapelici. V smrtni nevarnosti. Daritev v katakombah.)
IV. (Hvaležnost sveta. Glas gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. I.urd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.) X. (Zadnji nasmehljaj. Zadnji šopek. Krvavo preganjanje Armencev. Skrinjar in njegov hlapee. Ljubo doma. Dobro zdravilo. Francin: In vendar se povrne. Materina ljubezen. Prstan. Sirota v ječi. Vaški skopuh. Atoški menih.
XI (Zgrešeni poklic. Očetova kletev. Ilhova gomila. V svet. Vse pride na dan. Reva. Na veliko soboto. Ba-bičina krava. Za domovino ali za brata. Dolg. Strgani čevelj. Sajovec in nadškof. Plačuj hudo z dobrim. Plačuj hudo z dobrim. Stara mati. Sociialist. Očetova poslednja volja. Sveta noč. Bog ne plačuje vsake sobote. Človek obrača, Bog obrne.)
Kr(ič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva.
I. do III. del po K —'70. Kr^ič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3 30. Krifič, Vrtec, letnik 1903 K 3-70. „ „ „ l9°4 k 4'3°-
, Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin. Kr^ič, Angelček. Letnik XI. do XII. po K 1M5. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov
K 21 '42. Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K —-90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —"90. Spillmannove povesti:
I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji (samo še platno vezano K -'95)-
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K —'65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —'45,
vezano K —"65.
IV.	Praški judek. Povest K —'41,, vezano K —'65. Šmida Krištofa — spisi.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v. II. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 v, trdo K no.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v, trdo 90 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo K r—.
VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
X. I.udovik, mladi izseljenec Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo go v.
XI.	Najboljša dedščina. — Leseni križ Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v,
XII.	Roza Jelodvorska, — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl, Fran Salezij. Broš. 70 vin., vez. 90 vin.
Igrokazi:
Sienkiewic{-Mililavec, Za kruhom. Povest K —'40. Tomšič, Peter Rokodelčič. K —•50. Trošt, Pri stricu. Povest. K —"95. Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —-70. Vonomir-Križan, Svitoslav. Povest. K —'40. Zakrajšek, Ogleniea ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wisemanu. K 1-30, vezano K rjo.
Poezija:
Fin(gar, Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. K 1*50.
Jurčič — Govekar, Rokovnjači. Narodna igra v petih dejanjih. Broš. K —'90.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K —'90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo miške uloge. 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža Igrokaz v dveh dejanjih Same ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Fredpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje povesti:
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3'10.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —'90.
Meško. Ob tihih večerih. K 370
Pellico, Moje Ječe. Povest K —'8o.
Sienkietvic{, Brez dogme. Roman. K 3-90, vezano K 460.
Sienkiewic%, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
Sienkie\vic\, Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki K 10-30.
Sienkiewic\, Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 480, vezano v dveh zvezkih K 6'8o.
Sienkietvici, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K j'jo, vezano K 7 60.
Sienkiewic\, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. K 3"3o, vezano K 5 10.
Sienkietvic%, Potop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.C10.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2' 10.
Stotve-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K. rjo.
Sfeknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike Zgodovinski roman. K —'90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1*45.
Merhar, Marjetioe nabrane nežni mladini K —75, kartonirano
K —95.
Oreliek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5-35, vezano K 5'35.
Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele po močnik. K —'35.
»
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K — '40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —-40.
Bre^ovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 170.
Cegnar, Babica. 2 sešitka K t'30.
Cigler, Sreča v nesreči. K —74. .
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —70.
Cigler, Kortonica koroška deklica. K —70.
Iloffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —-90.
Iloffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —'90.
Hoffmann, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K -'82.
Kellcr, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —'go.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —"40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K r^o.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K r3o, trdo vezano K 1'50.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K i'3o, trdo vezano K 150.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, karton. K 1-35.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest K roj.
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20. Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35. Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3 I3.
Isto	II. „ „ 2-13, „ „ 3'33.
Isto	III. „ vezan K 4-13.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2'8j.
Pesjakova, Vijolice, Pesmi za mladost. K pij. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K l'lo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l'6o, vezano K 2-3;. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —go.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1873 do konca 1. 1878. Začetek ustajc v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —'82. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K l-6o. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisaril. Trdo vezano K 2'20. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K T60.
Maier. Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred.
(Podrobni učni načrt.) K 270. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan K - 70. Peme, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski
škofiji, K —'97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. 1. do lil. stopnja, kartonirano a K rio.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —'60. Bele, Trtria uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —-go. Blehveis- Trs teniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 170. Bleivveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni K 1 • 1 o, vezano K i'3o. Funtek, Obrtno spisje. K i'40.
Kalan, Početek protialkoholnega gibanja na Slovensken. K —'jo.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K	vezano K 3'8j.
Kneipp- Podgorc, Domači zdravnik. K r:o, vcz.inu K rjo. Krek, Socijalizem. K 575, vezano K 675-Mali vseznalec ali zbirka lahko izpelji vili poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji, K — '65. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K r8o, vezano K 2 20 Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega s- toletja 1901 — 2000.
K 1 '40, trdo vezano K roo. Premru, Dialoghi, laški, nemški in sl >venski pogovori. Broš. K 2*20.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —90, Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K r8o. Schweit\er, Naš društveni in shodni zakon. K rij. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-
tiških društev. K r6j. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3'90, vezano K 4'40. Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K r6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K n j.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — Leban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmsršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — Lažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — Naselnikovfl hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. —• Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v I.iliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II.
Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Erazem predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.

I
i
i i
i
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.