Uto LDL SaHtta 35. P \mm, t »t(Hfl 13. tttmrU 1928. .r cenn om r50 ___________ ._ _____________ _ .. i.**-_________________________________________________________________^^_^_^^^^______—^_^»^^_^__ Itfcaj« vuk tfaa M9*Mb*i tsviaail oMtlJ* ta »mmUm« — laotnlfe do 30 petit a 2 D, do 100 vrst ' t J 50 p, večji ioaeran petit vrsta 4 O; noHee, pđtlaaa irfav^ rrHiit, pfdcUd beaeda 2D. - Popust po dogo- ' voro. — inseratni davek ocaebef. — „Aevtaflfcl ■■r«i<> velja tetao v Jvgostarifi 240 D, m tasemstvo 420 D DpravBlfttv«: Kuil**« »lica *t*v. i, pritliftl«. — Telefon *tev. 304. ■rvtfalttvo. KumUmrm alica *t. 5, I. aadstro*!«. — Telefon «•▼. 34« 4 PT Poitnln« platana ¥ gotovini. Samomori med omladino Stevflo samomorov je tuđi pri rms po vojni tako naraslo, da se bo treba zganiti in odstraniti vzroke teh nezdra* vih socijalnih pojavov. če in v kolikor se $r»!nb dajo odstraniti. Nedvomno s© razdrapane po vojne razmerc mnogo pripomogle, da mn^jji nad divljenjem obupajo in sežejo v trenotku duševne depresije po •"^momorilnem orožju. Brezposelnost. Heda in pomanjkanje, ttrah pred bodočnostjo. pa tuđi osebni fiotranji motivi, pomanjkanje praveg« veselja do življenja, volje, vztrajnosti in ©dpora proti vsem življcnskim nezgo* dim — to so glavni činitelji, ki tirajo ljudi v prostovoljno smrt. Pogosto za* htevata «.voje žrtve tuđi alkohol in ne* srečna Ijubezen. toda to sta dve bolez* ni. prnti kate rima *e nimamo učinko* vitega sredstva, ki pa bi sami često I tuđi ne dovedli do katastrofe, ako bi ne bilo #ori opisanoga ambijenta. Družba bi morala kot taka zastaviti vse sile. da odstrani vse tiste vzroke sa* momorov, ki so već ali ma nj socijal* nega značaja in ki so se pojavili v prvi vrsti kot posledica materijalizacije vse* ga našega kulturnega življenja. Soči jal« ni čut je izginih sebičnost se je raz* pasla in borba za obstanek je \edno težja. Kjcr pa ni socijalnega čtitd. s*j intelektualno šibkej*i izročeni na mi* lost in nemilost rnočncišim. Odvisnost truda od kapitala se je neverjetno po* ostrila, eksbtcnca ljudi, ki morajo pro* da jati s\oje fizično ali duševno delo. je vedno bolj < ^rožena in Zato se ni ću* diti. da se šrevilo samomorov množi. Samomori intelektualno manj raz* ▼itih ali kulturno zaostalih so vsaj de* lomt razumljivi. Pri takih Ijudeh odlo» čujtjo već ali manj instinktivni mo» meiiti in zunanjc okoiiivj">ti. nei^ubražen Človek lahko podleže trenotni duševni depresiji, ker nima v sebi toHkc mo* ralne moći. da bi se tJtresKfl pesimi/ma. Nerazumljivi so pa samomori med in« teligentnimi sloj i. osobito nicd dkadem* gko omladino, ki bi m>raU daj at i dru« cim zeled. kako >c je treba v življenju boriti in v/trajati v horhi ne elede na morebitne začasne ncuspeht. Pn2:\nmo. da je položaj akademikov težak, da mnoci nimajo niti najpotrebnejših »redstev in da tuđi izgledi za poznejše iivljenje nis*» posebna siiajni. Prizna« mo tuđi. da bi lahko storila družba in država za svojo akademsko omladino nanovo vec. kakor je storila do**lej. Kljub temu pa akademik nima pra%*pa povoda, da obu pa nad življenjem in izvrši samom«»r. Samomor je vednu znak individualne >fabos»ti. pomanjka* nju volje in borbenosti. Nacbražcn čio« vek s>e ne srne ustrašiti vsaktgd ži\* ljenjskega prepiha. ne srne dvomiti o 5vojih sposobnostih in vreči pušVe v koruzo takrat, ko je treba dokazati, da se da z dobro voljo in vztrajnostjo mar si kaj doseći. !>eveda je pegosto kriva rudi okoli* Ca, V većini siučajev se po/na kandi* dsttt prostovljne smrti pe^imizeni in obupanost. /e na obrazu. Hodi *» pove* I Šeno glavo, tarna nad življenjem ali p& I se sploh izogiblje družbe. Ce je vzrok obupanosti pomanjkanje ali strah pred bodoćnostjo. se da tak samomor vedno preprečiti. Vsak človek ima sorodnike. prijatelje in znance. Dolžnost teh je. vplivati na dotićnega. podpirati ga mo* ralno in će treba tuđi pmotno. \* neka* terih napredne jših državah so se ustas no vila posebna društva za pobijanje epidemije samomorov. Ta društva pre* vzamejo vsakega kandidata v svojo oskrbo in mu polagoma vrnejo veselje do življenja. Tem lažje bi bi'o prisko* čit na pomoć obupanemu akademiku, ki je v stalnem kontaktu s svojimi kolegi, med katerim gotovo ne manjka energičnih in vzirajnih optirnistov. Sa* morilci med akademiki so na vsak na* cm poglavje zase in dolžnost javnosti ie. da jim posveti najvećjo pozornost. iVsak tak žalosten slučaj vpliva na aka* dem?.ko omladino in izpodkopava nje* ne moralne temelje. Zato je v interesu javnosti in akademikov samih, da se etori vse, kar bi moglo v bodoče te škodljive pojave preprečiti. i PROTEST SRBSKIH KMETOV PROTI RADIĆU — Beograd, 12- fefemtrja. Srb sito po* Jjcdclsko društvo je izdalo komunike, v ka« terem odločno protestiTa proti izjavi pro* svetnes?a minbtra Stepan* Radiće, ki «e na« naša na srbskega kmeta. Stcpan Radrć je namreč na svojem /boruvanju v <*:ap!j:ni dt* jal, da srbski seljak ne ljubi pluga, marveč I Ie meč in puško; srbski seljak ne spoftuje I ptuga, ĐMrrtč boče to junaJtcrrati • Objaoa spsrazinna RR? RadikaU so ogorčeni, da jih je včeraj gosp. Radić potegnil, in zahtera|o objavo sporazuma RR« — Vlada je baje na to že :<: pristala* m — Beograd, 12. fehruaria. Po vće-'-ajŠn.iern govoru 5tepana Radića ?e si-tuaci.ia nikakor ni razćisrila. ampak je rvostala še boli zmedena, V radikalne ti Klubu soglasno ujfotavliajo. da je z. Radić radikaJe jdobnko pre^eTietil. ker so od nje^a pričakovali. da konkretno prekliće vse one napade nroti rad ka- I lom. ki »ih ie navaja! becsrradski vsk z Radićevih shodov. Radić pa tega ni hotel st«>riti. marveč se ie skušal na rafiniran način izvlec= iz nepriietnejra po-ložaia. Nauigi^đneiši radikali danev. treh Jerarliov danes delo n Narodni skupšćiiv p<"T>oInr>:ma počiva. Kljub teinu pa Je bilo dopoidne izredno živa'in> v ministrskein predsedstvu, kjer je bila za 10. uro dopoidne napovedana seja mirri5;Trskefi:a sveta, ki nai bi razprav-l.iala o vrisku ^inoenesrs govora pro-s\etneza mi»istra Srepana Radića. V ministrskem r>redsedsts*n s, da mora S:e-pan Rajić fti iz vlade. Ob 10. dopojdne je pričclLi seja mi-Tm*rskes:a sveta pod predsedstvom Nikole Pjšića. Seja ie trajala z malim od-TTVjrom do • »poldne. \ političnih kro-srih k povzrc»čiia ta seia najživahneise zanimanje, ker se ie veđelo. da bo mi-nistr^ki svet razprav'jal o tem. ali je Radi će va izjava primerno in dovoljno zadoščenie radikalni stranki. Navzoči ^(-^ bi' Voraj >"^f radikalni rmn:^tri. Znač;l;m pa je, da se seje ništa udele-ži!a minister za soeiia'no politiko Milan S'monović ki je baje odpotoval y Kra-eujevac. in notranji minister Boza Maksimović. o katerem j*o listi pred drtevi pisali, da je ođpotoval proti Mariboru, spremiiajoc svojo, na Dunaj po-tujočo bolno soprouro. Boza Maksimo-vić pa se danes n aha ja v Beogradu. Na sejo :n"n?strs"»cega sveta *o pnšli tu s:a Ie .^nrašal: »Ali predložite kralju demisi>Q?« Nikola Pasić ie odgovoTil sme;e se: »To boste juŠe m o tem sklepano!< Poseben po-udarek .*« dal Paš^'c na besedo »se*. Gotovo je Ie tr>liko, dm. rađikali oiroajo do danes nobene kombinacije, namesto se« danie. Ugleden radikalni minister je izjavil vašemu dopisniku: »Kako morete prićako*; vati, da *edaj g. Pašic odstopi? Vi znate, da mora popreje pripraviti novo kombinat cijo. potem šeic lahko izzove krizo.» Ko se je Paiić vrnil z dvora, se je vršila kratka konferenca radikalnih miniatrov. Nekateri listi objavljajo informacije, da fita hotela tako Pašić kakor Radić provo« cirati volitve vsak iz svojih posebnih raz* logov. Za te nacrte P» ništa dobila odobre« nja na najvisjetn me«tu. Radić je hotel pa» rirati Pa&ćevo taktiko, ki je šla za tem, da •e pripravijo voiitve, na t« način, da je za* ćel na svojih shodih napadati radikale. Ker pa je drugi ustavni iaktor odločno odkkmi! volitve. je Radić spremenil taktiko in za* čel resevati neprijetno težavno situacijo. — Kđko jo je rcštl, je pokazal njegov govor v skupštini. Ile bankavcp» MM ia Stijenkei ? Nove senzacije t madžarskih «lr—ii«i«8fc aferak. — Falzifika-torjeni je pomagal tadi štajerski drfelni gUrar« — Dnnai 12. iebruana. Prmodnji teden se sestaiie gIa\Tii odbor avsrrijsfcega parlamenta. Socijalni demokrat je nameravajo vložiti veC !n:erpe!acii. nanašajočth se na aktualne zananjepolitične probkme. Pred-vsem bodo socijaira demokratje ititerpeli-rali zunarieg^ mifiistra glede tatecritete aTstriiskeca ozemjja napram razni« as|rt-radiara soseđnlh držav. Ta interpelacija bo vsebovala ^o zatrdiln nekaterih soci^aii-stičnih krogov predvsem izjavo Mussolini-jevo o Breneriu. dalje sloTeasU Korota« m aspiracije Madžarske na Gradišćansko. So-cijafaii demokratje bodo zahtevaii tuđi pojasnila glede izjave ffrofa Bethlena, di 10 •€ č«hoslovaiki bankovd ponarejafi v ATStrif in sicer v \Vetzisdorfi: t*rl Oradcu. »Ar-beiter Ztg.« je objaviia namreć daljš© ik>-ročilo o -ziavi. Vi jo je podat grof Bethlen parlametitarni preiskoaalni komisJji mad-žarite narodne skifpšCine. V tei izjavi yt obširno omenjal. kako ao prof. .Mesaros in to-variSi i pomočjo bivšega čehoslo\-a5kega narodnega poslanca Baerana dobili pri Oradou neko tiskamo. Tiskanje bankovcev v Weizers(Jarfu da k bilo irvedeno z ved-nastao deželnes:a 2l2varja Štajerske dr. R?ntel«fia. ki je ponarejalcem tuđi sicer po-mafal. Bethlen dalje tuđi itavaja vzroke, šakaj je trik preaiuva proti pocareiaican ' ustavfeeua, namreč te patrijotlfinth ozlrov. Temu nasproti sknša avstrijska vlada po tangiranih predstaviteijih ugotoviti, da je bih> ka žensko postoparrje ostavljeno, ker ni nastala nikaiu. Škoda, ker se ponarejalcem ni moglo dokazati sebičnih namenov in ker nekaterih soudeležencev ni bilo mogoče prijeti. O ustavitvi kazenskeja postopanja je bila obveščena tuđi če^koslovaška vlada. — Budimpešta, 12. februarja. V vaej javnosti je vzbudil nenavadno pozornost nepričakovani beg tajnik« katoliškega voju ?kega škofa Zadravca, jezuitske ga patra Bo* ni«a. Pater je »tanovil v Skofovi vili in j« v ponedeljek * malim kovčekom odpotoval, vm da bi komu povedal, kam gre. Parlamentarna prerskovalna komisija bi morala včeraj đopoldne zaslišati glavne aranžer je pri falsificiranja bankovcev: princa Windischgritza, poUcfjskega sefa Nados* •vja, tajnika Raba. generala Hajtsa ia pol« kovnika Kurza. Seja komhnje pa je bila pre« ložena na 6. uro rvečer z motivacijo, da na vzbujajo tretiranci v javnosti prevelike po* zornosti povodom njih transporta iz zapo* rov. Zaslišani so bili sele rvečer. Vsebina njih irpovedb ni javnosti znaaa, pa4 pa je bil na podlagi te izpovedbe aretiraa tajnik Zvezt narodoih orgtoizacij Bela Vejgi, ki * je rudi udeležen pri razpečavanju fastfi^ kato^. Pt ri>ar pomagal i?gotavljati klišeje, prijet v Nem# čiji. Iz Berlina prihaja poročilo, da se je Schultze nahajal v Berlinu in da je ta Schultze identičen z morilecrn Erzbcrgerje* vim. Beriinsk.i pt>l:cija je res izslediJa ne* kega dozdevnega Schuitzeja, ki je bil pred svetovno >ojno vodi a državne tiskarne v Petrogradu. Ta tiskarna je tiskala ruske ca* ristićne ba-'.kovce. Vendar pa se je uo» vilo. da ta Schulcze ni identičen z onim. ki je udeležen pri ponarejaniu frankov in ki je očividno še pra\oč^sno pobegni!. Ponarejanje naših dinarjev na ftfadžarskem — Beograd, 12. februarja. Iz Budim* pešte poroćajo: Jugoslovenski poslanik Tihomir P o p o v i ć je posetil madžar* skega zunanjega ministra ter zahteval od njega uradna pojasnila o kazenskem postopanju, ki se je vodilo svojčas pred ^egedinskiin sodiščem proti falsitikator* jem dinarskih novčanic Szomkeju. Dia? mantu in tova rišem. Madžarsko zuna* Inje ministrstvo je poslaniku Popoviću obljubilo, da bo zahtevalo uradne in« formacije od segedinskega sodišča. Madžarski listi so radi te interven* čije zelo vznemirjeni ter pripominjajo, da je čudno, da se jugoslovenska vlas da celih šest let ni za to afera zani* mal a. Trdijo. da je bila jugoslovenska intervencija, sklenjena na konferenci ie antante v Tcniešvani. Zbližanje Francije in Nemčije — London. 11. februarja. »Chicago Tnbune« javlja u Pariza, da je med Francijo in An^lijo dosežen sporazum glede zastepstva v svetu Društva na-rorfov. >a uodlagi tega sporazuma se prizna Nemčni, Poljski in Braziliji zastop. stio v svetu Društva narodov, docim fe bpa tozadevna prošnja Španske od-Kloniena. Ta kompromis je bil đosežen. ker rranciia ni naklonjena ^preinembi štatutov. ki naj bi omogočali odobri-tev sklepov z enostavno većino. Ministrski predsednik Briand ie po-jasnjeval ta kompromis naprani ame-Hkanskim žurna'istom tako. da ie Fran-ctja priborfla Poliski sedež v sveta Društva narodav !e zato da je raz bremenita sama svojo zunanjo politiko. V svetu Društva narođov ie morala do-slei Francija vedno braniti Poljsko ter jo zastopati napram pritožbam. kt so prihajale od strani Nemčije proti Po-^jfakonu Sedai bo Poljska lahko satna branila svoje interese proti Nemčiji v svetu Društva narodov, Franciji pa bo omogočeno se se bolj pribh'žati >em- Mussofinj proti Stresemannu — Rim, 11. februana. V senatu :« | Mussohni odsovarjal na izvajanja neniške- I ja zunanjetia mkiistra dr. Stresemanna glede nemške narodne maiij^ine na Južnem Tirolskem. Mussolini se ćudi dr. Stresemannu. rćpričali o veličini m dtihovnem preroenju Italije. Nastop iiaHIanske diplomacije ie ođiočen ia modeTen. Situacija napram NemčJji je za nas j>os:ala jasna. V tem oziru ima Strese-mannov govor uspeh. Na eni strani obsroie nerrjške pravice, na drugi strani pa nemške pretenzije. Ponavlja zopet svojo izjavo o prenosu italijan^ke zastave na drugo srran Brcnnerja, Mussolini je dalje zavracai tuđi prime-ro, ki jo je dr. StresemaTin napravil o raz-merju med italijanskimi :n jugaslovenskimi manišinarri. Koncem s\ojega gfnrora !e Mussolini med viharnim odcbra\"anjem ugotovil tri načelne točke: 1.) PreMvatetvo droge narodnosti t Poadlžja se absohitno ne nabak r tak em štcvilu narodnih manjšin, ki so bile pred* met posebnih do!očb r mirovnih poffodbah. 2.) Itallra ni mogla nikdar do voli ti nl-kaklh razprjr o man^inskem vprašanfn na kake* sestankn ali svetu, zato ne vpošteva sreta ttrolsfcesa dežebiega zbora. 3.) Fašistovska vlada bo % oajvečjo energijo reagirala na vse nemSke nacrte. Z ozirom na stotisoc« Nemcev, ki so prišli v nizino, bi vlada storila veleizdaistvo na svojem lastnem narodu, če ne bi zavaro-vala mira 43 miHjono\* Italijanov. Naša dežela tvori najbolj homogeni in kompaktni narodni blok. Senatorji so na mnogih mestfh vi harno odobravali Mussoiinijev govor. Trikrat so senatorji vstali s svojih sodežev t«r Musso-1 liniin vihamo oloakalL r Misterijoznost napada na dolenjski vlak Vaniostne oblasti marljivo nada-Ijujeio zasledovanje napadalca na am-bulančni \ >jz doleniskesra vlaka. Pra-vesca sledu za njim ni nikakega. kar pa 5o našli, dela zadevo vedno bolj zapleteno. Ob projji so našli revolver, ki ga ie imel po izpovedi napadenejia ambu-lančneca uradnfka repar. Revolver i© ležal na močvimatih tleli in ie pripisati Ie slučaju, da so za. našli. Ne daleč ođ njesra je ležala tuđi neka kijučavnica. o kateri pa se se ne ve. ali je v kaki zvezi z ropoiTi. V blizini rcvfilver.ia ni bilo opaziti nikakih znakov človeških stopinj. ki bi se morale n:i mehkih tleh vsekakor puznati, ako bi bil r^par na tem mestu skoćil z vlaka. Tudj se prostor, kjer so našli revolver, ne ujema s krajem, kjer je po Ka lanovi izr»ovedi napadaleo skocil c vagona. Strokov-njaki polesr tega trdć, da bi se mora! brezpogojno. ako že ne ubui. pa vsa.i nevanio riniri. kdor bi na navedenem inestu skocii z vlaka, ker vodi prosa tam po nasipu in 50 tla skalnata. Seveda je nio^oče tu ćelo verjetnr.v. da %, Kalan, ki je ležal zvezan na tleh. in bil umeviio zelo razburjen, ni mosel točno paziti, kie ie ropar pravzaprav zapusti! vajjon in di Tuđi ni mo^el za-znati vseh podrobnosti. Vsekakor je zadeva izredno zaplcrena in oblasti bodo imele ?e dovoli rruda. da jo raztas-nijo, napadalec ua je s svojim i Tisoča-ki bržčas ;"e na varnem. PrcisUavo vodi preisko'valni s»xiiiik s:. drj Merala skupno z ljubljansko policijo, ki je tx>-verila preiskavo viSiemu nadzomiki! 2ajdeli. Danes popoklne bo pi").sebna komisija pregledala ambulančnl vez. ki se nahaia v Ljubljani, da naiđe inorda. v njem kako sted. ki bi vodila do rar-jasnitve. ATENTATI PROTI PRLMU DE RIVERI — Pariz, li. febraaria. I.isti javliajo ;.r. Madrida, da je bilo povodom i;adn;e2.i \r?~ vanja Primo de f?i\erc v Barcc-loi.f nsn: poskušenih n\ć mani nego sedern atenra-tgv z bombair.i. Zadr.ir. ^->mba ;e eksplodirala ravno pred njegovim viakorr. ^eleziii-ske tračnice so bile na več metrov popol-noma razrušene. Atentate vprizarjajo kaia-lonski separatisti. Policija je uvecHa cen-7uro nad i!«ti in brzojavkansi. Borzna poročila Ljubljanska borza- LESNI TRG Po\*praševaoje in ponudbe srednje; pro* danih 30 vagonov suhih meterskih hrastovih cepanic. 2ITNI TRG Ponudb dosti, povpraševanjai malo. Ce* ne ostale. EFEKTI. 3V*% drž. renta za voin^ Skorio 279, I 282; 7% invest pos. te 1. 1921 76.50, 78; Celjska posojiinica d. d. 20<>, 305: Ljubljanska kreditna banka 200, —; Merkaniiln** bauka 100, 101; Prva hrvatska štedionica 967, 973; Kreditni zavod 175, 1*5; Slavenska banka 49f —; Strojne iovarne in livar-nt; —, 125; Trboveljska premogokopna družba 368. 3*6: Združene p^pirnice 110, —: Stavbena dni/'bn d. d. Ljubljana 90, 100; Šešir d. d. 115. 120; 4*/i% Ivom. zai dež. bke 20. 20; 4Vi% za-st. I te\ dež. bke, 20, 22. * i. <* * ; Zagrehška bor2a Devine: Curih 10.9524—20.9924. ?r«. ga 168.32—169.32. Pariz 211.71—213.71. New* >ork 56.75—57.05. Lcmdon 276.65—277A5, Trst 228.91—230.11, Berlin 13.545—13.585, Du naj 799—803. Valute: dolar 56.05—5oJ5. Efekti: 7% fcrvest. po*. 1921 77, 2H?r drž. rente ra rattw Itehi 279—2S0« 27^—279, LhrbljansJva kreditna 300, Hrv, e>konrptna banka 121—132, Kreditna banka Zag. 131—53, Hiptotekarita banka 66>%—67g Jugobanka 106—106^, Pra<žtediona 966—. 970, Slavenska banka 50—51, Eksploatacija 32.50, Drava dd. Osijek »6. 5e5eraoa, Osijek, 425—«0, feis dd. 60—S5, Niha* 35, Outman 300—310. Steveks 150—160, Slavonija 43-^6, TrbovelMka 375—3S5. Xtrvč* 112—120, Affraria 44 U. Inozemske borza Corib. 12. febr. Borri: Beocrađ t.lj^ Pariz 19.14, London 25.2575« Newyork 519,25, Milan 30.94, Pra^a 15.355, Dism| 73.05. Trst, 12. febr. Predborza: Beograd 43.3* do 43.575, Pariz 91.25—91.75, London 120.39 do 130.60, Newyork 24.75^34.80, Curih 47? 1 do 479, Dunaj 345-^355, Frasa 73J4-4M^ Stran 2. •SLOVENSKI NAROD»dnc 13. februarja 1926. Stev. 35. Rif wiW Pal ii naiali radia Radić bi moral rčeraf pojasniti ▼ parlamenta svoje gorore ▼ Borni in Dalmaciji — Mesto tega Je hvalfl Pasića ta sporazum in oetro napada! papeškega nuncija Pdegrinettije* -- Beograd, 12. februari a. Kafror smo Ie vvcra; Ja\Ht i« bilo ined radikalni mi m rodice v*Jrimi minis-r! oziroma med F*aSi-ćem Hl Radićem dogovorjeno, da Radić javno v narobi >kuj>*£r*» prek'iče sveje iz tave v Bo*n£ in Hercegovini, ki so po-vrročile tak- mpcv^ med obama v;ađnl-ma strankama. Skupšćina je rato včeraj v«$ dan z napetim zanimanjem prićakm ala govora >tepana Radića- R:đić x>a ;e mimo *ec naiia^oči poslanci so hi teli v zbornico, kier ie zavladala prav-cata tišina. Vo je začcl z. Radić a.;>voriti-Prorvetni mSmster >tepan Radić *e •tajprtje v svo;em grvoru delai konrpiimen-te g. Pariću iji radikalni Mranki. S tihim glasom i« de.***- da je vse ^*t*o iaš, da je vse irmjilieno. kar 50 listi pisali o njem. ki raj bi nazva.! Francoze »bubale* in naj bi govorH proti Iialija-iom in za velitve. K'aio H mtel jv-vel?^ a;i sporazum. Mc-vtoma s»> ?i poc5r,rai jmehoni. Zbornica j>a »e portale maho-na napeto pozorna, ko ie raXe; >tepan Radić r.a vsem iepetn govoriti o ^apc^kem nunciju. Na atrani vladine većine lc hi! a opažati ner-vosnost ;n rre^toma o.i;oioeiK>:>t. Opozicija pk 't i najveć-jo pazl-rvf>»ijo knoiroliraia vsaVo bc^edo, ki jr> ^ izatrvoril pro^ erri p-Jrasitr Stepin Radić. Izvaja! je: »•Pred odiKKioir. v Da!macino sem bil na Icorrfereoc: pri dr. Ninćiću. Navajam kot priće t«^a sestarika. privnn« i*, ministre Mi*o Trifuriovića in Pa\ia Radića ter g-dr. VojO Janjića. T«la< sem deal. da hoće .ti prehirj J;ir; ai: pt: oni v Dubrovnik« in to radi prihodi nuncij« Pelegnre;:iia v Dui>rovn*k, ki ie priše! v tka^nracijo, <5a »a-»adi klenka'oo vejico tan?. kjer ni pro^io-r«i- Pelegrinetti ie napravi', mednarocino ne-ukcno&r, ker je kot lastopcii tu-je \IaJe poiovil po dr£a\i brtz spor^zania l dr. {s'^čiče.Ti. Hotei ie &i'v\ klerikain: pokTet. To je bilo treba preprečiti. ker bi pon*enik» r.esr&3o v io£e!ektiulr£oi oziru, ako bi se klerikaiiiem .»cei Siriti r-a na?ekspociranci-ši točki nastf mc»€. Nim Hrvaio-n ni potreba Korosčevega šiban>, Kcr iri Imam'.' »atriL svoj hrvali i p^ret. (Poe%!. WHder: Toda vi «-te rosi!i svećo v procesiii!) Da-Kosi! ^e.n jo. ker :c ni nioge! dr. Ninčić. Dr. Ninćiću serr. reke! pTe-d odbodom. da na-tntrsivani v Dubrovniku i*a dan sv. Vlaha priredi zbor. tia bi :ako prepreč!! njrrcir*i Pe!-e5ni2et:LHj* '^.tt ram pridi^j. To tud i tri ■Jegova fuufcciia. ker n*i naico »voic >*o-#r in »večeaffc«. Ntrncif caj o*tarve v pres-to- lici |n na i tam vrši svojo službo. Zato *tra uv.c'- rt-» > pridigo di^krerno preprečtl. Minisier xa agrarno rekvnno jf bi: nekoć pri«oten na neki svečanosti v Beograda, kateri je pr»»«st^-o\-a4 t«di g. Peleifri-netti Na tej svečanosti je govori] oeki Slovenec o kar'>liškem kongresu in je po-zvai vse katol kc, da se pridružilo kato-Sk-entu žftaruu. .Minister 7* ag^rno reior.no % nato tf«ia! m*?r. Pekrrt^ctir%: Gospod rimcli! Mi Hrvat! imairo *vo] kau>]1Sci pokret Šc od Terusa dajie ii mi ac potrebujemo Koroščevega katokčan&tva. Dw oisesi miii^ier. zapusti! lv t^ svečanost. In ko je bfla po o*mlh drreh poimvHera svcča»o*i, ni brk> već govora, da moramo ki vsi kato-iki v Koro»ce^ katoiicirtna. Tako »em tuđi jaz jtel v Dubrovnik, da preprečim Peiegri-neitiju, il* ne gre preku svojega delokrosa. Meni i« to n«t ciskretea način uspelo. (Med-kric: Vi ste to s torti I za c- Ninćića!«) Kar se fr-ce ministra zunantili deL bo ta Lne* e\cntiiaic^ prfliko. da o tem o priiiiti reče svojo heseti' . ?matrai se^n za «rvo.»o 4olž-uo^t, da grem v Dubrovnik, ker Imam v tem okrož.Hj ft^TO voliloev in ^t Dubrovnik obenem po&rocje H>^. Dubro\"rik je tud'. ves kaio!!5k: brez razlike, a.li ie tam Srb ali Hrvat. ]\\; pa re more ino dovoliti, da »c na ie naši eksponiran- obai; ukrene nekai. kar bi oniaja!f> nai.e mednarodne pozicije. (Mećklic: ^Zakai te^a ni storil 5. Ninčić?«) G. Ninčić n: :no&e! tja iti, <3a no5i svečo, ker ni katolik. (Vibaren stneh.) Kakor hitro se ie iz^'edelo, da hotem j>o:ova.tr v Dubrovnik, me fe rnnoso na^ih r: '3-elicv pozvalo tikU v Sarajevo. Va-b lu -cm .ve odzval. V Sarajevu sem rekei, da srno Hrvatje v Snrsra avtoincn: io da rti5Tiio ^kjieraftir! Radić ie za tem govoril o Dalmaciji. O njej trdijo, da je siromašna. Odpret; r»a je treba rudnike, ograditi ceste in pristani sca, ra p<>stane Dalmacija nai-froft**ei>a. lesa ne more nlhče doseći nego 10 miiijonov f>iožriii Srfrov .n rtr\"atov.< Radić ie za. :eni inorva hvaiil si»Ta«wni-cajlasajoć, Ć4 je sporazum dvigni^ naš usled v nozemstvu. O tem sa prepričuje-io tud: v.st njei:(?vi mnocoiievilfij rnancL Da bi vidcll — je končal -». Rju;ć — 54010 roo-jt* korespon-denoo za 3ož č in novo leto. Ty *o prve av tori tete evropske politike in literature. Ne bi hotel teg* cavajac, toda p^trebuo je, da vas prepričam, da se v 4 vesele spe/a-zuma, ki je hi1 $4vlenjen pod blagodejnim vp'ivom našega \oditeija s. Nikola Pa&ča. Kaj zaač. rjegov um za na*o Kor struk Uv-no policfko, to vsi veste A .kaj značim jaz-chJ -,i\-ra. vedra (kđor bo živel, bo vldelK To bodeie v*i vi videli. O vi vsi, ki želite na naša niesta, ne bodeie daživei: izpoini-ivc svojih zelj. (Duren smeh.) Seji je bila ob °. zvci;cr končana. Ra-di današnjega pravoslavnoga praznika se proračunska deb^ia. nadaijuje $cle 5«tri, v sdbeno. Žalostna usoda narodnega borca V vćerajšnjem *SIoven*kem Naro^ i5u4» srao med dnevnimi vestmi poročali. da je bil v Novcm >adu obsojcn po tu>ko>Tieni zakonu urvdnik umkajšajc« pa madžarskega. list^ ♦'Delbiicska*. Ale* ksander Toman, kcr se je na nedo* t'USten način lavzemal za naše >lmdžart. Kakor znano, živi tuđi v Ljubljani Ale« ksander Toman. sir u!as 75 letni star« ček. nekdanji sobojevnik vojvode Mr< konjića v bojih m osvoboditev Bosne. Dasi je ja^no, d^ naš ljubljanski junak r.e more irneti ničesar skupnega z novo« fiadskhn Tomanom. se je Aivolasi st^r-ćek vendar Ie prestrašil. da bi mogel pasti kak sum tuđi na njega. Potrudil &e je zato danes v naic redakcijo in nas raprosil za korstatacii«), da sta pač obe meni enaki. da pa je madžarski Toman papolnoraa nekao dru^i kakor ljubljan* >ki. ki jt- bil med prvim i borci za s»vo-bodo Jugoslavije. Tekom razgovora nam je sivo)as 1 Tomau pripovedoval tuđi o tragediji svojega življenja. Najlcpša leta svoje mladosti je posveti! borbi za o&vobojen je Jugoslovenov. Danes je brez sredi stev in pri svoji visoki starosti brez mora ost i zđslužka. Izročec je na milost in nemilost brezobzirnosti dandanas* njega materijalizma. Kot sobojevnik vojvode Mrkonjića. ki ni bil nihče dru* jži kakor pokojni kr*lj Peter, je dobil pred štirimi leti nakazano malo pokoj* nino. Tri mesece so mu jo res Ltplače* vali. potem pa so rau jo meni nič tebi nit ustavili. Zavzemati so se za njega razni poslanci in drugi, vse intervencije pa so ostale bre« uspeh a. Ministri in njihovi načebiiki so sicer obetali, da bodo zadevo uredili, a pokojnine ie da* nes od nikoder ni. Kakor v z asm eh je dobil pred par mesecj obvestilo. da mu ie ministrstvo za socijalno politiko na* klonilo cakratno podporo v znesku 2S) dinar jev. a tuđi o tem denarju ni do danes ne duha ne sluha. Zadeva bi bila drastičen primer nesposobnosti naše uprave, ako ne bi bila za onemoglega starčka tako obupno tragićne. Lansko leto enkrat je bil tf. Toman v Beogradu in je poskušal osebno inter* venirati v vojnem ministrstvu, Preložil je svoje listine nekemu visokemu go* »podu, ki jih je odobril in fla priznal kot soborca vojvode Mrkonjiča. Gosp. Toman £a je vprašal, ali sine sedaj upa* ti na kako pomoć, in g. polkcrmik mu j« treća no odgovorili »Dobili boste tri are zemlje, ko bo agrarna reforma go< tova». — «Lahko mi poklonilo ćelo ljubljansko polje*, se je bridko na-smehiiil g. Toman, *p* hi mi ne bilo nič pomagano, ker ga pri svojih 75 Ietih vendar ne morem obdelavati. Stradati bi moral ie naprej, ker nimam drugih sredster.» In koočal je: *Sicer pa bom. ko bo agrana reforma reiena, ie desetletja v grobu aanjal o mogočni, slavni in veliki Jugoslaviji Ali me bo tuđi ta san va« ral...?» Komentar je nepotreban. BAVIŠ vidimo v filmu Tornado veličanstvene prirodne strahote — grozno razsajajočega viharja. Avtomob U in stu-letna »tebla lete v zrak, voda nos! ćele pokrajine, ćele vas! so uručene, mostovi rajruSenL In med vsem tem se vrli pre-tresljiva drama — Predstave popoldne ob 3, po! 5., 6-, pol S. in 9. ^ KIR0 IDEAL Občni zbor Zveze gostilničarskih zadmg Danes dcKpoldne ob 11. se ie prićel v prostori Rostilne pri Kavčiču na. Privoz-u XfII. občni zbor »Zveze gostij-nlčarskih zadrusr- Zbcrovanje je vodil in otvoril predsednik Zvezc z. Kavčič, ki ie oorđmil vse navxc>če, predvsem na zastnprika Trsravske in obrtne zbornice, %. dr. Pretnarja, zastapnika me-stne občine sr. Cehima in zatopnike t!-ska. Zborovanja v> se udeležili delegati iz vseh krajev Slovenije. Taknj po uvodnih pozdravnih tonnalno^rih je pTešel prcJ^ednik na dnevni red. Tajnik & Pimar je prečita! za.pi--mlc zadnjega občneg^i zhorau nato pa ie podal oibsirno tn izčmno porfKilo o d.c-lovaniu Zveze v preteklem letu. Iz po-roćiia je rosneti. da je Zveza stala na braniku za, interese ^ostilmČariev ter je zastavila vse «;\-oje sile v prosp:h zostilničarke obrt.. Zve^a 3e dosegla već r>rav važnih usr>ehov. TaKo }e dosegla, da se je amilUa nepotrebna naredba s:lede tocenia alkoholnih piiač. ki samo šikanira ločilce. nadalje \e posredovala, da se ukine prepoved glede toćenia alkoiiolnih pijać od sobote zvećer do txmedeljka in da se podaljša policiiska ura za podeielske kraje. Na novo so se ustanovile tri kolektivne zadruge v Lojcatcu, Radovliici in Višnji jrori in tako so sedaj v?i ro stil nič ari i JjubUanske oblasti ontanlzirani v za-dnnrali Zv^eza je w>slala oster prot*ist na velrko županstvo proti podraženju piva. Spomenica, skienjena na lanskem občnem zboru, ki vsebuje pritožbe UTOt^ neupravičenemu odmerjenju taks in drugim neprilikam. je Zveza poslala vsem ministrstvorn. sreskim poglavarstvom in velikim županstvom. Mi-nistrstva so nekoliko rea^-rala, Na po-sredovante ministra in po^l. dr. Gregor->a 2er>ava je trgovin. tninistrstvo na-rocilo Trsrovski ^»rr«icl v Ljubljani. da naj predloži pntrterne oredlo^'e. ki bi se eventuelno dodali pravilniku taksne-ca zakona. Pri T07:aJ€\Tii konferenci s Trcc^*sko zbornico se je PTećlasralo uMnitc^* ćlena 62 do 69 taksnesa zakona o tocilnih taksah. Vset^a skupa i je bilo spreJctih 13 tock v sporazumu z Zbornico ili predlajjarih ministrstvu \ sprejeni v novih doiocbah. Zveza je tuđi urzirala za oipravo posezanja tr-aovccv v srostilnisko oi>rt m dosesU. da je bil ta pasus z novcliranini obrt-nitn redom od leta 1907. u^akoujen. Stopila ie nidi v stik s ceškimi pivo-varnami. da dobavi cenejše pivo, vendar se ta kalkulacija konkurence ni ob-nesia. ker bi prišlo ćesko pivo za 240 Din dražie pH hektolitru, četudi bi od-padla trošarina in bi bili prevozni t>uo-ski polovični. Dne 15. juni ja je Zveza protestirala nroti zakonu, ki sra k* "Pred-loiilo imnistrstvo za nar<»Jno zdravje in ki bi nničil costilničarsko obrt. Do- segla >e. da :e zakrm propadel. Zveza ie izposlovala se nebroi družili zadev v preteklem letu. Zastopnik zbornice za trgo^no, obrt in industrijo z. dr. Pretnar pozdravlja zbofovanje. Omenja. da je iz poročila nafielstva raz\idno, da je imela Zveza prošlo leto polno dela, vse pa kaže. da k> Ietošnje leto caka Se vtJČ. ker se težkočam, ki jih povzroćaja srastUnišketmi stanu davčna rreobreme-nitev, socijalne dajatve. neznosne takse pridružuje letos se moč zakona proti pobijanju drajcinje. Obrtnik ima sara največji interes, da se ublaži draginja in niesove orsranizaciie morajo odločno odklaniati očitek. da žalovarjajo dragi njo. ako se bore proti PTotidragmj-skemu zakonu. Drasriniske razmere so že toliko normalizirane iu konkurenca tako vsesplošTia, da so danes vsake prisilne poHciiske odredbe za resulira-nje ceu odveč ter le ovirajo norroalal razvoj obrta ic trsrovine. Opoldne se f>bčni zbor se nadalju.'e. Politične vesti = »Brez mene ni Hrva tov v državi.« Stepan Radić je koj po povratku y Beosrrad pozval novinarje k sebi in }'\m diktiral dolg uitenju. Po vrsti je đemantiral svoje važnejše Ujave, ki jih je podal na turneji po Bosni in Hercegovini. G. Radić se ni zadovoljil z demantiji, nego je poizkusal na nekem rpe.stu tuđi sebe pohvaliti, trdec: -Kdor noće Radića v vladi, ne bo imel hrvai-skega naroda v državi! ~- Grški zunanji minister 0 balkan-skem paktu. Grški zunanji minister Rufos je izjavil jelede balkanskesa pakta ffrš'kerau novinarju: vGrška vlada, je iskrena prijateljica iutirnnega spora?u-ma s Srbijo. Glede balkanskega pakta pa vlada ne veru je, da lahko s pre^iag-Ijenimi dejanji doseže uspehv. — Nekako enako o halkanskern paktu sodi tuđi naš zunanji minister dr. Ninčić, ki je pred dnevi povdarl, da treba pred-hodno resiti druge, važnejše zadeve tr^>vinskega in poiiticnc^a značaja. Na pr. se naj Boćarska svečano odre-če Makedoniji in prepreci bodočo agitacijo v tej smeri, Gr5ka pa mora i^-polniti obljube glede Soluna in naše manišine v grški Makedoniji. Sport Nasi smučarji v Tatrah. Foročali smo že, da. se naši voja^ki srnu* č»rji pTav dobro odrezali pri raedrarodmh vojaških tekmah v Starem Smokovcu na Ćcškoslovaškem. Glavne tekrae na 17 km ?o se udeležili reprezentanti freske. Poljske, Francije, Rotnunijc in Jugoslavije, od vsake države po štrrje. Jugo^la^jo so zastopali Gnjiičić, Klavor*, Popović iu Alekšić, ki s*o imeli številke 3^, 55, 4 io 42. Prvi roct dru^i i«t zavzel 14. mesto Grujićić z \ : 37 : 22, Popović je prisel % 1 : 39 : 59 na 16., Aleks^ć ptzl : 44 : 10 na 18. mesto. Prvi med v*c* mi tekmovalci je bil Čehoslorak Netneck>% ki je vozil 1 : 1S : 50, ki pa ni aktiven vmial;, ampak je bil kot izboren ^muča^ naUšc /a ttkmo poklicaa na oro^ne raje. — \ov s\etwni rekord liotfd. Glascratura 4- 4? C, mcgla in dc?.; zimski sport rjemocoč. Birajte za sokolski Tabor! Prosveta Repertoar Narodnega gledališca ▼ Ljubljani. DRAMA. Petek, IZ fefemajja: Zaprto. Sobota, 13. februarja: «Ana Christic». Ttc* mijera. Irv. Ncdclia, 14. khruarja: (3h 15. «Ydo\a Rošlinka». Ljudska pred^t^va po mi/anih cenah. Irv. —- Ob 30. vPcgica mojega srca^. Ljudska predstava po rniiranih cer nak. Izv. Ponedeljek, 15. februarja: cHenrik IV.» U. Torek, 36. februarja: Zaprto. OPERA. Petek, 12. februarja: ^Trubadur*. Gostuj« R. Primožič iz Zagreba. F. Sobota, 13. februarja: \'ećri mornar* je morala hiti odložena na prihodnS leden, ker glcdaliSke delavnico nišo mo^c pravoćasno drgoroviti ojroirnih. za do-srojiiA vprizoritev te opere potrebnih teh-nivVih prjprav. Danes bi se morala \TŠiti predstava *Doa Juajia z s- Balabanom kot gostom. Ker pa ta ni n:ogel pravočasno pri>pcti v Ljubl'ano, se }€ irtoral repertoar ropet sprerrreniti in 5.e poie daaies »Trubadur- 2 £. Primožićem iz Zasreba v vlogi grofa Lune, »Don .luaru pa jutri v sobo-o. — Idiiot, sloviti roman svetovnoznanc-ira ruskega pisare! i a. f^osio'cvskega v 6 i o -venskem prevodi! dr. V;. Boršt-nik a, katere^a prvi dcl je pravkar i z-^e! v okA'iriu Splošne kifš/ruce. založba Zvčzve kvftgunc, Ljubljana, .Marijin trs -^ se dob: za očno Din 3£ broširan in za Din 40 vezan izvod. Novačariova »Veieja^ v Zagrehu. Zaircbsko glcdaJi.šie bo >-priboriio §e v tej sezoni Novačanovo dramo ->Velejo« v rtre« vodu Ljube \Viesneria. Jugosloveni v Ameriki TFAOEDUA NASlH L.IIDI. — SLOVEV SKA SPKEVODMCA V NEW YORKU. V kra.ni Durani. Cjtj* se ie obesil 5!<5-\cnec Fran Širceij, doma \z Dolnjega Ze-mona pri Ilirski Bistricu Leta 1918. mu ie pri Ži-Ieznici odtrsalo Jevo rcko. Nato je de-la1 r»ri neki oruirbi v Kane, lansko leto pa je bil presia^ \Wn \ Crie. Takoj, kn te r>ii premeščen. se je vda! pi>aci, koneno pa ic v obirpu izvrši! sairjomor. Pred dobrim Ictorti je Hrvat i>tarko .'Ju» Vić usfrelil 16Ietno Ivanko Mcdek iz Ruth, 'irJKn-a. Neu- Vork, in je fcil pred porota oMaier. V2. smrt. Oejanje ;e Moril \r jeze, ktr so r^ r<">ko & boerko. Zago\t>rnik ob^ajenca >« vlr'žil ra£no5trio pritožbo. vrhovno sodi^ča v Newyorku pa ie ^rr.xtno obsodbo potr di!o. Vr NTew york\} ie mrtrl v starosti 42 let T";/dk Janez Labrnja. BfHehaf ie žc vcc let na vrietiii rc"beme nrerte in ie drro 1-5, ^any» arja t. !. prvJlesel 7-avrami bole^^i. — V kram Ccnter. Pa. se je "pom;sreći! roiak To-ivbž Petornei. Se$TC-Zn?ž je dobil tak.* opekline, da je dva dni k;i.o* ^k^Klbaiii. Na pro^i pcKlzerrrskc /elezv.ice P'^d HuJ-sot;'.">m med Ne^'j'orkom in Mobotvcnom ^o pri železnivi uslrfbenc tuđi Miri žeti5kc, ki Mićejo imena postaj, presrtcduiejo \oz,u& li-srke in pobrrnjo e stopila v *-iii7,no ceKtn« šrlf^nice za ćasa v\mc, ko ?e bilo veliko poTa-i^k^-rrje nna&kih. Po V'>jni Ie družba zopet spr^--je!a iiozai vrnivSe se moske, ženskam pa većinoma odpovedaJa. Ostale sr» samo stiri, med temi tuđi uaša rojakin-ia Dragićeva. . UelilJi pustni Uorzo - • w oii|6Btalstd oočl - « 14. febr. 1926 hotel .UNION' Jacfc Laadoa: c5 Roman treh srči — Kaj pa Keoncic? — je vprašal Francis v sicrbch za prelestno fcit»c. | — Leoncic je rojena >• seDoIort;»« zopt;t za petami. spustimo c">ine in se zateccrrto na obato. Tam najaniemo aii kupimo konje in bajdi proti Cordiilercmi. Cim smo pa v Cordillerih. se lahko ©brifce poglavar pod nosom. Tam nam vsi njegov! OTOŽntki ne morejo do živega. j Francis K bil z odgo^rorom zadovoljen in tuđi Henry se je spri&znU x misijo, da bo treba v sJcrajnem slučaju bežjti po suhem, NLhče pa ni rintil, kakšoo presenečcuie jih iaka v Cordillerih. \TIL i Vse je v redu, kapiun, vse yt v reckt — je za* trjeval Henry kapttanu Trefcdienu. Slednjlč je stal kraj nje^a na obali in se ni mogel odlociti, da se podovi od pofnikov in vrne na krov ».VwHke«t* k! k) Je zadrževalo zatišje v Vuchitanskem zali\ii dore pol milje od obale. — Pri vojakiii privijo temu spremeiiTba, — te pojasi Francis. — Zelo lepa beseda — spremeni Iml Se lepsa je pa, čc jo vidite v praksi. — A čc ic ne vidite v praksi. — je ogovarja! ka pitan Teirettien, — zveni dnigačc. Tedaj rvem kaior prokleta heseda — katastrofa, — Saj to se je tuđi zgodilo z *-Dokrres«, ko smo nastaviii Djenemu Mjaku past, — se je zaicrohota' Henry. — Toda mi vemo, kaj poroeni ta beseda. Govorimo raie o i^premembi. Dokaz, da imamo res opraviti s> spremembo. ne pa s> katastrofo, je v tem, da ostaneta dva člana rodbine Solano pri vas. AI-varade m Maninez poznata morje kakor prste na na 5>vojili rokah. Čim zapiha ugodeu veter, v^s pri-peljeu na viimo. Poglavar ju niti ua mh»el ut bo prišlo, da bi va.s pre^ajijal. Ujeti hoće samo nas, in ko izginemo v gore, se požene za nami in ne bo riskira! od svojega spremstva nobenega moža. — Kaj rei> ne vidite. — je posegel Francis v pogovor, — da je »Angelika« v pasti? Ce ostanetno na nji, nas poglavar ujajjie skupaj z »Angeliko'. Mi bi pa radi oekoUk© sprernenili način z^.iieni^ in zato smo sktenili bežati v gore. Poglavar bo nam vedno za petama, in tsko ie »Angeiika« izven vsake nevarnostL Kar se pa tiče nas, stt lahko po-slavar obriše pod nosom. — Kaj pa, če jadrnico potope ali zaplenijo? — i^ trdil kapitan svoje. — Saj jo lahko vržejo vrtinet ob skale in »Angelike« ne bo več. Saj sami veste, kako nev:* je zaova odkiinal z slavo. .'[ — Milijonov, sire? — To je uioska beseda, — je odgovoril Hea ry. — Mr. Francis.Marjran je tako bogat, da Iahta ki'Pi "\\so panamske rtpubliko, če odštejemo pa» * uamski kanal. Kapitan se je oz.rl na Enrica Solano, kakor da se hoće prepričati da-li je prav slišat. Eurico Io prikimal z glavo, rekoc: — .Mr. Morgan je pravi geiulcnian. Saj j^a do-bro poznam. Izplačtvali so mi večje vsote po Ce« kih, ki ^ein jih predložil z njegovim podpisom ban-kirju Melchoriu Gonzalesu v Bocasu del Toro. Tako sem pre-jei zadnjič 1WO dolarie\% ki jih imam zdaj tu v vrećici. Evo jih, tam-le. * .-^ ^^?! Pokazal je z glavo tla, kier se je kratkočasila Leoncie na kupih prtljage z basanjem puške sistema Winchester. Vrećica, ki io ie kapitan že da\no opazil, je ležala pred njo. — Sovražirn potovanje brez denaria, — ?e !z-javil Francis prisotnim tovarišem. — Clo\rek nikoli ne ve. kaj sa caka in kdaj ma priđe denar prav .Kokoč se mi je polomil na poti v Newyor1\ avtoinohil. SesreČa se ie pripetila po-noči in pri sebi sem imel satno čekovno knjižico. V inestu, kamor stno najx>sled prispeli. nisem mo« gel dobiti niti cigareta Stev. 35. •SLOVEVSKI NAROD* dne 13. iebruarja 1926. Stran 3. Knntatalil film Iz *»•* kralja libarda liftvlitii ROBIN HOOD :> V tftvnih vloga!;: krasna ENID BENNETT znam te velefilma .Morski vrt£« ta tUvni DOL GLAS fAIRBA.\'h5, kl je zaradi svoie izvanredne Ribčnosti zvan .Čiovek iz gumlfa* ali .čiovek brez kosti". Krasna igra. Bogata vsebina. Kolosalna rež'ja Bogati oprema. Krasna igra. — Bogata vsebina. - - Kolosalna režija. — Bogata oprema. — Kolosalno prikazane viteikc igre. — Knžanid boji. — Zahrbtnost m mačevanje. — Ljubczen in kru Robin Hood in lepa nuna. — Vratolomne pustolovščme. — Krasna Maran in njena ljube-zen. (Popis filma v naSih izložbah.) Vsled velike djliiae filma se vrše predstave točno ob: 3., 5., 7. ta •. wrL Pri v»ch pred-tavan svira /nttno pomnoženi umetniski orkester samo izbrane več noma Cea« nanr^dne! W2gnerjeve sk'aćbe. C«n* navaintl ELirtil KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani Telefon 124. Dnevne vesti. ts Liubuani, dne 12 februari a f926. — Fovratefc riinj#nj^gt mkiistra. Zuna-c»5: minister dr. Ninčić se je vceraj II. t m. papoldne povrail U Teme&varja v Beograd- Beogradskim novinari cm je izjavi;, da je s potekora konference kakor ru-i a samim bivanjem v Tcraešsraru zelo Ka do voljen. — Kcnferenca policijskih zastopcikov Male antante. V Bukaresti je bila od 3. do 1. t. ju. I-focierenc^ polici j sJcih za ^ župnik ov &:£i\- Male antautč. ZastopnSc Juso-slavije t* tej T^oierecci, šef javne varaosii Žifca Ltzič se !e parvroil v Beograd ter izjavi] a-'jv'jiarsm, da je konfereuca dosegla do->:e upura^um v vseh na c'a j Sanje nie4sebojnc policijske službe se (tsriašajocih vprašanjih. Dnsezet! je spora-*lii a vz^iemni pcmoć: pri pre£aiijanja ir *3^eaovanhj mcdnarooni'li pusiolavcev :ti ck>3jKev. - Olaisave pri > iz um ih x* Malo an" tant>>. Na konferenci policijskih za&tapoi^ov dr^av .Male a mame je po izjavi g. 2ike liuzića ooseien sporazum o oUiSavah pri trda4*nju viatmov na potnih llsiSi za dr-fave Male antame. Skopščina inženjerskih /.bornic. Centra'jid uprai a inženjerskih zborric- *e *!•-ierila. da se bo "\rr*ra ■skw$c:ii± pr£h-,*d-R". .resec v Beogradu. Glavno skup&čino rvori*o detefati iB/evjerslrh zborric. Beo-C'i^ia zbornica j« svoje ćeiejate ie \x-%-oli!a. Na pra^*a Sa\e^a, privatnih ffame-ičencev skleniia ^klicatT po v*eh v«ć-jih mestfh T>ro'estna. zborova«.3. — NovakoTić ustane v preiskovalugin raporu, Beorradsr:o sodišče ie sicer razve-I^a\i!o Stf-ilcp o prerskovalncin zapcjru biv-iecrx k.munističneja poslanc.i Novakm ića, toda tK>Iiciia ga je Mjub temu radržala >-rar^:. I*-«1!^. — novo preiskavo^ ki ie hi!a v 5redo končana. Na podlasf te pre-fckav« tdera o&rati No'akoNić v T>reisko-vz'n&nr zapor«i ;ti >otfi5ce K' poiKrvno raz-p." a vi taro o "«ni >klepu. — Most med Sušakom in R^ko. Pri-pra-ve zz postavite^- ^-eleriuikesi mostu m* končane. Beton-•k^ poaiaiia je drvro^arr.nih zelezniri \* kon-strukcijc iro<;.-. Zc'ttzni ^»ost je širok Ih inetrov :er .^c v^e.^-i v Milanu. - Zanimanje Cehov /a naše Pnaiort«. Zvt ia iC5kiii turii'.uv v Pruii! x- oo^estila T' ero n«or?kih kopali^č ca Sušaka, da irda CcbosJo\*soir:n propusa: diMično knjigo kot vodič po i!a>em Primorju in Dalmaciii. Knji^odaUv« rašrh »đravKišč fn kojra'l^ć oh Jadranu ^ vec 5Tik»nii. PfMB]»d pTihai-*... Let us >e vre*rc p.vcc^ rv*e:V--o ;- - 3€ndvadrto hitro •»prc-mM.'ia. Pred v*\erna Tcdnonia snc» ro mrar, tal.% da ;c vse prićakovalo 3sre zime. Da-ee* je v^c kopno. xu *r^u pa polno po-ir;Iadan^e stfeivsve itr o-et^a. Pdeg tt: ^ !n x\-owatov so v nedelio izletnik! nas!! tuđi fc ;etrT»act *rf je pOA-ika! fz zemlie % Ičpi-n; rrjodriiri c»ćeNci. SccJc« žc precej '"""""*> prer»cvaio poni'auaiisko in todi šći::-> • ~ se 2e osla-s^jo. Prav začuđeni pa so di^ts zjotra' posctnifci tivolskesa parka p^v sfi^ali pe5€m kosa, kf ^e ]« raz'esala z vrha koštanja. Močra odjnga je ieto* pać pre-rc-"-xfa; v^buiiiia v naravi poaJaJansko raz-P*s!ožcuie. Ni i7-kijtjćno, da bodo imeli vre-me&ski preroki todi letos prav :t da w vreme Ut z^o pr^otrre. — StBotk« !a Hrratske. Kad^ec >e t pTitoinji«: Po!«sr v*eh davčmb in dro- ih M^T1™1! dobrot U7A2 Slovenija tuđi dvorBlffro do^tativ. da rr-^ra^ kadiji pj-fiti naNabte hi DepTa\ilro Isdelaoe por:o-lilce Itt k:'i>c. T« ^inotke imax> >aa:o irre krs:a. tob^k zan e pa asc>da t: ^de! nikdar oteka^- Kub« ali Port/>r*e. Vtoga 5mork obstoi is santa tobacnih itorov, ovitek pm caeođa H prepecite ga bukov e&a Ustia: tr-dc pa so kot na< davču; \ tiai. L/ubijan^ka tobačaa tov^arna Izdehric vc prece; dr>hro b?a£o, K^^ src to? ZaJm rnoramo kadi*: n*a >2abo bi*io, &o iniajuo v blizci dobre*a. blasa ^ivvoii? Ako Hna zasreh^ca tavama riJpiodrficiio afcabftr «T«^Tk. nai 1% ^k'^a svečar; Cai-ukafroTi, pj ^ • ^' Hodo zi-Irvaii] za zasp-ebSce portorfke. Kadi'ci v S!mein»i ralitev-imo o4?oCno. da rt tmrv ra it2k ^1*oke tobaćnt cece po^tT«!fe z r*<\m do-Bičim d>brim blaženu razreb-$ke *motke pa raderv*>!-e pre»pii^£anio marrf Ubir^oJrr V idtlce"- r — Codiia haroaniteta. Piiex> T^^n; Te 4tu j# pii^fa v Ljiibiiano neka kramarica 2 DoleBjske. katert je med vo2bk> bi: zmećkan prit aa kvl rokL Mo ;ogi odpreti in je morala re-^rečna ženska ćakatf. da ?e prfSel sprevod-aik ter jo rt-il iz mu^nesa položaja. Na prifand^in postaji so li potem olrveiali prst ta v Uu>bliani *e .'c capotila v bolnico, ka-mor je pripelirca nekesa dečka. Tci.i ii pa zrre^karesa prsta nikakor nišo hoteli prc-sledat;, tuđi potem ne. ko ie rakla, da hoć« plaćati, ampak dali so fi ra^lov nekega /dra-vrili.^. ki je računal za tat poscl ito-petdeset đinarjev. OMej^a pa ni držaJa tor »c ženica morala popr^drte -'i k ^ru£cn:u ^dra^Tiiku, ki je prsi \Ti*;.vić obveza! ir ca-pravii tuci soi:sriJi are*'> im dr. Oto K r s t a n n v 1 ć, čJa.n nove heogradske ča^optsiic aseirure BeogrBe«$'"ader Ze:l:ns: . Pr-.i^nii dan >u iz\*rS!la dva polic-l^ka agenta hisiTo preLskavo v p'OMorili orae-njerse \*a5opas:ie asenrure. N'ato ;e policija i£vr>;ia ^e hisno preiskavo p": dr. Kr^iano-vi^u. Na n,ie.;'opveui Maiiovanrj i>o na>'; i.ekc vaine wo\unten>.e lu knjige, na podla-g; katerih ic b;l pridržan v zatJ"»ru. Zarr-iujeio. da N-» r^roti dr. Krsiauoviću uvedc-to k.'j.eD5\-r> T>*5tnpanjc ra Tdobri!o kred't 8 iu pol miJ^cTia dir.^nev ■2a l:-:er?ut v vojnem tfci*p;ćneni zavodu v Kraguievcu. Internat z^raJe z.< 4<>J ?r,jef-crv ^ pr im em Im; učilnicami. ^opalnicami, VT7j:inicajn;, ]x>!nico, telovadr.rco. gb.she-n%m salonom in veliko dvorano za gleđa-Ifšfce predstave. Dela ^o /e oddana porim liciiaci?e. — Strrlto\iia radru^a kcncesijoalran b c!ektrctehnik>r za SUvecUj ^ LJuhljsn! ie 'mela ie4avno svr; III. redni občrLi zb r. Zadnjoj je «tcla o>b koncu lcia 75 člarov (elektrotchnikov ?n eiGktrarr!). m.-meriev pi 'e b;Jo prliavljeni'h pri 20 člairih 35, va-:?^cc\- 4?. — Obcn: «>or ?e sk>nil, «ia zna-?; -r'sTcrmina xa nove CSlanc: a) za elck-trc!ehni5?e D!n 3«vl—, b) za elektrame ;n idruj-he Din r**\—. Po o^atiTkj nov'l? pro-'r-lriiEevalmh pravi] «e bosra "»"peljalf d^o vj-^t: prcJzk^j^eo.i ta 5icer vai^ntSki m pr^- nc vajente sarno^'ojen monter. Pri vc'liv^h je b ■ rarun encsa umrlcga. :;i enegi ol-s; :>r- «eg:-i r,di»om:K.i in^lien starf odb.-r r ^aćcln'krm jr. Milielčičem in pr-idrnčetir-kenn £. Botratajcm. Pri razTicterotst?b se je po«et»nr> povdarfala pmreba odprave mtw no;^!a Inštalaci! po elckirarn^n. kar bo tv-ćl gia\Jia T^a.loya b^dr-Ćeira ođN>f3. Zadr^^a ic 'nrerveTirah pr- ("irasdfcrnl direkc'r. >• ij'jb'jaiK *er do^c?l3. di 'c p^^tr.vlj.Tn:e napraA- ra radio-postaje izk.'j»j&no elektr -tehnlčm oj»rt. irt io smejo torej le kcncv-M:'*n?raDi elekira*ciia;r.; izvrševau. Skieii.-lj m1 ie »ud?, da bide acaJ-ruca prirbćevn'i v Ohrtnem vesta 3c*j rei>>e 5>irokm*ne Postavljaaie ra^rpsUj. Zrdrratn c?ck-.rotehni\ov -:a 6iove;i:io nam .^par-i;": Z orirema ^a de:"^r. o. da 50 se pos*,v!jaie radio-po^taje repra\ilno po nestrokovnja-If ij ;n ker se se pnpcule raJi tega raine nesreće (A'slcd -jda*«* ^rreie v aiteue m dr.) je »javila Oratii^ua Direkcija v Lhibliani s 5vo:im deprsom št. 776 z dne 29. janu-^rja *. L, Ca. spada p^stivlja-ije zuaanjib Ivisokiii) anten, rn<;si]e v^a !i?ev„tri3 nb>tcječmi ! flizko in visokriapetos*Ti:,!Ti napravam ter vođo-m teieffma ji teJe;nf., ozen'Ijev«ijii^, ma'cr'ial za an^ne. obesn*"1 *;ćke, ^*'*.7* mei 3nT i"o od\vKloin. irrlaciia, var«> vriTke. iu"'ar'-A uija pred prenapetns*j > ra strcio — v eJektroiehničrj-i <-hft in da sm&* i& ta dela LrvT&evatf pn n!>stoJeć;h predpi-*ih TTTTii^tr^tva ^avnj dcl sumo knnccs'-*ooiraai elektrotcJmr^. — Not« pra>ko o(Jt.f3>io po&tajo ^c slo-vc*r.o otvorili v reJcljo d»'»iK»'<3re. Prvi je tavori! x n-c p^štni mitri-rer ~r^zr. ^ramek, V: ic oHiubil. di bo drz.i'li tjjj v bc^doce \seMransko dcxIbirala razvoj radija. Spo-rocii je ohenen listnikorn prc :eniiii!i apara-tov. da ho \ iada s 1. at,*rik>rri znižaha pri-Mo^Uio ra aparate od dredani-h 15 03 10 Jvp-n. Za ?ramck«im je sruvori,' PTarki žcrpin ^:. Baxj. nak*r y: slt-đV izbran umeTr^-i i*rogxarr. KaK^r n^rn r^^oča-M. sto slisali on-oritvenp tovort m k^ncer: tući na ne. kaferih pre^^r"•: ^parar'i- v S>ve^.fj. — KvnUrrnc Hatlce *THKlavj irst.v Bo^iii otpori ziv^r >e vr^ v ?-oho?o 5vetf, W *c!c pristopiti k Knjiioni Matici, debro-do-4t! - Sokolsko ćmštro v Radovtjici prire- d-i »a p-u-^tno ?dx>tov dne 13. t. m. svojo običavao maskerado. Sc4eluje priraani SeatiakobaJti salonski orkester iz Utđrijane. Vei je razvidno iz tepakov. 196/n feoMcL V sredo dopoldae so našli v beogradski splošni bolnici i»i"^fbenca Milana Siojanovića, ki se k VfU^l v asont'L Pre-oe.sli $0 ga v drugi odđeMt, kjer je kmalu uinrl. Pri obdukciji nišo mogli usotoviti, & kakšnim strupom se Je zastrupi'.. NaJbrŽ sre za oesrečen slučaj, ker k bil Stojanović zelo mar^v in soliden u^luZbenec. Policija je uvedla strogo preiskavo. PETJE! PLES! «^* , ., prire-di . **K4'* v soboto 13. t. ra. v «Kazioi» ""^ftrf zabavi ^ PETJE! PLES! !z Ljubljane —Ti Na pustiti torek priredi Liut^an^ki Sokol v vseti prostorih Narodnega doma maskerado, U-xos pod imenom >B 3 jna I n namti^čcti bat z :la«&rio godbu na Ick. Tslio se nckolfko rai^bretne-nijo osta!» "i.^ali. Tudl sled^ garderob« bo p^e^krb!ieno v :.x>pa[»io zadovoiinost oh-činsr^-a. Prićakuje r<,an-jo Odbora z:\ pro<'avo Daailove 501et-nlce ixKSa^tHT!c slav!;e7rca s serenado. Skup-Ua va;a za v«o zbore ie v nedeljo diie 14. u m. ob pol 11. dobiti ne v Glazbeni Matici. Arhivari)': Juvancevo >-5Io\ensVo zens-lic* i;i Adaiiićevr> Zdravico*. — pi'iditt točtiu m v-šj! — Pravpravfi. odbor UNibljan-ske župe .FPS. —11 ^I^kaiii: DruStvo Treznostc v Ljubljani vas ca'vfju-cini-j,« vati k iriicrTna-tivnemu predavanju, kl se vrti v soboto dne 13. t. ni. ob pol 20. uri v Tni^čan&ki ^oli v Spodn.i Siiki. Poroča bra: dr. Mikić. —'i Knjižnica društva »Trc^nosd^. Po-živico se člaiii društva iii oltari ab&tiaeuti, ud pooTjreio akcijo za ustanoviiev Aruižirice ier dannex> jrrnncnio anti^fookofco Utfi-raturo. — Odbor. - j Omckn spreicin unobotnib. Urađ-no r^zglaiajo: V*Vi tratnesa prenapolnje-n;a *avnjov ^a umobolue se \Tiovi^no opo-'^arj.'s da se ;xorc;o v opa^ovalnico sprege ma ti Ic najnu'ceši, za\xdrc oskrbe ab*o Ij Pođošicirsfco pođporoo dm^tvo l»bL'anske fornJ/Iiv; prireii v sobo;o -. K o^ihri udeičJbi prircdiive 5e vabiK> vsi bivši dai.cs'.uicči podoiicirji, rc-zerc-Vii: in ijpokciCTi or>cirji, iiradni-šrvo *n dru?«** cenieno obclnstvo. Ker je č:.^:i dob-ček priredfvc r.ajnen.'Cn sa;no aa d^brode'-nc T a-mene. 5f jrredr'a^ila bvaležiic sprc->t;na'-". > ?ropnis:;i za osebo 15 dinarjev. —i? V društvu >Soča« odpade v soboro 13. t. m. predavrrie radi eiitn« crno - feeTe redute k!:.ba Primoric !^ Akadeimkega sportiega il-uba vPnmor.Te«, fc 5« \tši v Lnionu. - - Odbor. —■> Za TcfliU pustiti korzo v orUcotabkt noči mi de*koraciiki dvorani sestuvl-alo tako, rj;;3 v nclnj-m razkos.ru crtjental^Ke noC. Pnsebra rabila se nišo razposiljsli. Maske naj 5* pr» m^?T!n5i r»^r'c>e %**t'>pr;^c v predproda L Da najboijsi je to znaj, Colombo Ceylon ćaj! Lfvbiiana U. priredi na pustno soboto dne 1.'. t. :n. ob in. v salonu g.ostilne pri Mrakn na R.tr.<;i c«sti p-"iaveljs«M sestao«k cek>-VtroiiC.d 2tIapAr\*a. Na PTOtr^r.; pev^ke to-c\e ;'>spe\i. Vgh* ••/> vst pti:;-teii*: drL'Š*\-.?. Pev«x| odsefc. - OTRO^KF OPLEKCt ! Krtotoilč-BuOar, Stari trs, Ljubljana. 4,-h. Ma>kerada LMUamkeca Sokola. Vstoprina za čl^rc wot! !ec:itimacij v prec1-proda;i v nedeijo od 1^- ćn \2. dopoldne ^a ;a!crin tclovadrnce io -v pone4e!ieic ocj 4. \3o 7. pop^'ldrrc v *iništveni odborovi sobi v Narodr»em okoriali5če so rrrihieli Ijtidie 'z bližnje okolice, da nudilo oonesrečencu Tnvo Doinoć, vendar je bila vsaka po-moč prenozna, zakaj Pteifer je kmalu nato i^diliiiil. Na lice mesta je prispela policijc-k.-? komiMJa. nakar je bilo truplo preneseno v mrtvašnico. 0 trasricni smrti mlađega akademika sr> bili obvo ščeni rjdi roditelji. Na pokopaKšču so $e nd;gr?li pretreslihi in dramatični prizori, ko so nesrećni roditelji našli svojega sina mrtvejra. Kaj je jebalo mlađega in nadarjo-ne.ca dijaka v smrt, ni znana. Pfeifer je M! jurist iu zadnje ćasc zelo potrt. Odsel je od doma vćerai ziutrai okoli 10.. popre'c pa ie se naDisal već pišem in :ih odJc-l na vo^o. BH je zelo ner-vo^en in nerraren in ni z nikomur sro-voril. Ker ni mosroce dognati nikakejra razloga, ki naj bi ga dovede! v smrt, je skorai gotovo, da je storil svoj obtrp-ni korak v hfpiii duševni zmedenostL Z njegovo rodbinu, ki je med števiTiu-mi znanci splošno priljubljena, socu-stvujc vsa Ljubljana. Včeraj z-jutraj okoli 11. ^e i« v Beogradu z lizolom zastrukila diiakinja univerze. Desanka Sotirović. Prepelja!i so jo nezavestno v bolnico. Vzrok obupne^a koraka ni znan. Karakteristično ^e, da je to tekom đobrega me-seca že sedini slučaj samemora med be»Dj:rad&kiriU študenkaTni. * V VI. razre-đu II. sarajevske gimnazije se je v torek dojrodi! razburljlv slučaj, ki ?e y mestu izzAral živahne ko-mentarje. Dijak Brezavčić ie bil pozvan k tabli. Profesor Karilić je bil v torek zelo slabe volje in stroz: ko je vstopil v razred, je namreč našel na tabli narisani karikaturi Nikole Parića in Stjepana Radića z napisom -Narodni sporazum*, kljub strosri preiskavi pa ni mogel dosniati. kdo je karikaturi narl-sal. Brezajićić je bil radi te preisfcave slabo od^ovar:^. profesor pa ga ja razburien nasrnal v klop. Komaj je Brezančić sedel na svoje mesto ie po-tejmil žepni nožič in se z moč>o zabodel v prsa. Težko ranjeiies:a so prepe-ijaii v bolnico. V soli je bila izveden* strofa preiskava. Tragedije in komedije Preserna mladenka. — Žena umorila moža. — Jovan Plamenac poziva na dvoboj. — Ljubavna tragedija v Zagrebu. V selu Zavrsju v Bosni je bita Mi* tra Ga\*ri i ovi čevii najlepše vaško dekle. Zato ni čuda, da je fantom dalcć na? okoli zmešala glave. Mitra je bila pod* jetna mladenka, kj je znala izigravati svoje snubce. Tako se je dogodilo, da ni imela samo enega fanta, temvcč kar tri naenkrat. Nekcefa lepega dne pa se je hotela vsch treh na povsem origi* nalen način iznebiti. Zasnovala je pe* klenski n,ićrt, ki se more poroditi le v glavi prefriganoga vaškega dekleta. Vse tri snubce je pozvala, da pridejo pono* ci s svojimi tovariši in da jo ugrabijo. Naročita pa je vse tri za isti čas. Res! Čim se je zmračilo, je prišla prva skupina in se skrila v seno, prc-žajc na ugodno priliko, da odpelje mU* denko. Prispeii sta tuđi ostali dve druži bi. Vse tri skupine so se poskrile, ne da bi vedele druga za drugo, in so pre* žale na ugoden trenutek, ka so pojavi mladenka, da jo odvedejo. Ker pa pre* serne Alitre le ni bilo, je stopil eden fantov k hiši in jo poklical. Čim so ga opazili fantje ostalih dveh skupin, 30 ga nenadoma obkolili in malo je manjkalo, da ui prišlo na licu mesta do krva^ vesa spopada, Is»ti hip pa se je pri oknu pojavi! oče mladenke, ki je podjetnim snu bace m zabrusil v obraz, da naj jih vrag vzajne in da nirnajo ničesar isk:?ti pri njegovi hčerki. To je hilu oljc na ogenj. Hipoma so se popreje st?vražni si fantje /edinili in navalili na hišo. hoteč se osvetiti oče« tu lepe Mitre. Nastalo je streljanje, pos kalo je iz hiše in padali so streli v hisn. Bitka je trajala celo uro in po strelih so bile vse vipc na hiši razbitc. Ko se je pojavil pri oknu Mitrin brat, je eden izmed navzočih potegnil samokres in .streljal vanj. Nesreći pa je hotela, da je zadel s-ojega lastnega sorodnika Jo* va DrodišJem. V vaši Rtar v Srbiji je bil te dni od* Vrit grozen zločin. Na cesti, ki vodi iz Ktarjii v Lokvo, so našli razruesarjeno moško truplo. Truplo je bilo brez udov, manjka7a je tuđi g'ava. Oblasti so uved= le preiskavo. ki ie dognala, da te umor* ioni seljak Sretan Kovačević, katerega sta umorili l?stna žena in la^tna mati ter nato truplo razsckali. Kovače^ić, ki je bil že bolj prileten »cljak, se je za časa vojne bori! na so» lunski fronti. Ko je prispel iz vojne, se je udaj pijaci in se zato z ženo in ma* terio večkrar sprl. Kritičnegu dne, ko ic bil umorjen. je priše! Kovačević po« 7no z večer malo na trka n domov in se z ženo hudo sporckel. >1ed prepirom jo je 9 pestjo u dar i 1 v obraj. Pozneje je popiva! v družbi zbranih tovarišev, ki jih je ppri* čevalo, češ da ga rabi v svrho razdeut* ve prernozenja s svojim sinom. A baš ta naivni manever je obe ženi pokopal. Žandarmerija ju je kmalu izsledila. da* si sta skušali ti odstraniti sledove z\o» čina. Žena je zažgala posteljo, perilo in celo slamnjačo, na kateri je ležal mož. Obe ženski so orožniki prijeli in ju pripeljali v Guću. Med potjo je mati umorienefia z nekega mostu skočila v leko Belico. orožniki pa so io resili iz deročih valov. Izjavila je, da je hotela ^amcmor izvršiti iz žalosti nad sinovo smrtjo. Oblasti so nesrećno hišo urad« no zapečatili. V Beosrradu so na stopili ča^i vitež-ke romantike. Nedavno je pozv^I dr. Lecmtić v. a dvoboj posi. Sveto zar ja PribiČevića. Vćerai pa ie pozval biv§» vodja ćnio^orskih separatistov Jovan Plamenac, sedaj pooblaščeni minister n. r., na dvoboj zemljoradnišTcega noslanc.i Moskovlje^ića. Posl. iMostov-Ijevič je namreč pred d)ie^ i v »Politiku c.-biavil čbnok o delov'aniu Jovana Pia-menca. Ta članek je razburil crnoKor-ske omiadinaše in pristaše Jovana Pla-menca ter so po>t. Moskov ljevicu pisali pismo, v katereni ca pozivalo, da mora. v dveh dneli članek preklicati. Posl. Moskovrljević ni nie odsrovoril. Včeraj df>ix>ldiie pa sta prišla v Narodno skirp-ščino dva cniojforska omladinca Petrov i ć in V11 č k o v i ć ter sta po-iskalit v zemHoradniškem poslanskem klubu sr. Moskovljevića. Predstavila Ma .^•e mu kot sekundanta Jovana Plamen-ca ter sa pozvala, da da za izjave v -Politiki Jovanu Planiencu zadoščenje z orožjeni. Posl. jV:.oskovliević ie njirna mirno cdsovoriL da vztraja pri svoji izjavi, a o dvoboju ž njima spIoTi noče razpravliati, ker dmes ni doba romantike in vitežkih dvobojev. V parlamentarnih krosrih je ta kontrahaža izzvala preceišnio senzacijo in obilo komentar ja. Vćeraj smo poročali o ljubavni fra* mediji, ki se je odijrrala v hotelu »Pri-• ":iv^ v Zagrebu. Truplo pokojna L..-pice so r>renesji v prosekturo bolnice usmiljenih sester. Včeraj ob 15. se je vršila obducija trupla v navzočnosti Jrž. pravdnika dr. Zirića. Težko ranjeni Zivojin Zarić je bil prepcljau na ki-rur£ičn» oddelelv ^* isti bolnici Njesrovc poškodbe so težke. vendar njegove stanje ni brezupno, Raz^ovarja se mirno in trezno. Izjavlja, da je v njem že davno dozorela misel samomora, ker Ljubice ni mogel poročitL Ljubica nm je sama prteovarjaJa, da naj usmrti tuđi njo. Zanimivo ie. da misli, da nje-srova izvoljeiika še živi in vedno vj>ra-šuje kako ji sre. Iz ozira na njegovo tcžko stanje mu nišo priznali, da ja umrla. Vzrok tragedije obeh nesrečnih zaliubljencev šc ni povsem pojašnjen, vendar oblast? upajo, da bo rmsterijoz-ni slučaj pojašnjen, ćim Zarić okreva. Iz Celja. —c Skrfatica se K ropet pojavila ^ par slučajih v našem m«sru. Boinike «0 spravili v javno holnico. —c Predpusrne priređtv© r Celja. So* kolska maškarada. Kakor vsako ieto. se bo tuđi letos vrJila na pustno uctletk* rvečer maškarad4 C^lj^ke^a Sokola. Letos se j*r* ^•K vrši maskarada v Celjskem domu. — Na pust ni torek ^e istetam vrš{ nellk mi»-dinski korzo, zvecer pa velika maškaradm. Obe priredit\i priredi cel'sko Olepševaluo društvo. — Po postu v mesecu marco pm se bo vršil planinski sejem, ki je tuđi pr#« le&o leto iepo uspei Stran 4 •SLOVENSKI NAROD* dne 13. febniarj* 1926. Stev. 35. Gospodarstvo Prottdraginjski zakon bo ; umaknjen Vsi gospodarski krosi se zanimalo ga protid^aj^njski zakon ali kakor ga fenenuie minister za socijalno politiko >zakon o pobijanju nedovoljene spekulacije z življenskimj potrebščinami«. To zanimanje ie razumljivo, zakaj praksa je že opetovano dokazala, da se gospodarsko življenje ne da regulirati s poll-cijskimj odrcdbami. Svobodna trgovina je v interesu producentov n konzu-mentov. Vsaka omejitev zadene v ena-ki meri ene in druge. To smo viđeli najlepše na eksperimentu ruske boljševičke vlade, ki je prva leta po prevratu strogo Drepovedala vsako privatno trgovino. Posled.ca je bila, da je tr-govski stan pomnožil vrste brezposel-nih in da ljude po mestih snloh nso mogli ničesar kupiti. To stanje je bilo nevzdržno in zato je morala sovjetska vlada bistveno spremeniti svojo gospodarsko politiko. Privatna inicijativa je činjenica, brez katere gospodarsko življenje sploh ni mogoće. Naš minister za socijalno politiko, ki je izdelal nacrt protidragnjskega zakona, je moral naposled sam priznati, da je pobijanje dragulje s policijski-mi odredbami za narodno gospodarstvo Škodljivo- »Prva leta po vojni«. — pravi minister Simonović. »je bila dra-jrinia v naši državi zelo velika zato. ker nismo imeli prometa in ker je bila produkeiia slaba. Zdai so se prometne razmere zboljšale, produkciia je znatno napredovala in vendar cene nišo padle. Visoki proračunski izdatki nas siiilo, da naložimo ljudstvu težka finančna bremena in to je vzrok, da je življenje drago. Ta podražitev produkcije se čuti pri trošarini na razne žlvijenskc potrebščine Toda v tem pogledu ne morem ničesar storiti. To je odvisno od splošnega finančuega in sospodar-skega položaja države. Pač pa lahlto pričakujeino. da bo redukcija državnih izdatkov znatno vplivala na tržne cene.« -Minister torej med vrsticami sam phznava. da ne more vplivati na od-stranitev pravili vzrokov drasinje. To priznanie je zelo važno in značimo. Ce torei delajo drajrinio velike finančne obremenitve in visoki proračunsKi izdatku če avtor nacrta Jrotidraginjske-£a zakona ne more vplivati na te rzz-mere. ki sa po niesovcni mnenju od-visne samo od splošnega gospodarskoga in finančnega položaja naše države. je stem do vol j jasno rečeno, da proil-draginjski zakon sploh ni potreben. ker itak ne bo dosegel svojega cilla. Mini-bter Simonović je sam uvide!, da se na ta način cene ne daio regulirati. Zato je izjavil zastopnikom beogradske trgovske zbornice, da bo zbral pred končno odločitvijo vse podatke in uno-števal stališče. ki ga zavzemajo gospodarske organizacije. Ce ostane mi-pister za socijalno politiko pri svojih izjavah in če zbere podatke o našem Kospodarskem živlienj'i, se bo sam prepričaj, da protidraginjski zakon ni umesten. —g PoštnosČekovni promet v decembru 1925. Poštna hranilnica, odnosno čekovni uradi izkazujejo v decembru sledeče stanje: V Beogradu 3. XII. čekovnih računov 1610. ntrvo otvorjenih 51, saldifanih 6. V Sarajevu 2619. novootvorjenih 14, saldiranih 13: v Ljubljani 4.208, novootvorjenih 28, saldira* nih 2U. \" Zagrebu 4022, novootvorjenih 34, saidiranih 19. Od začetka leta je bilo novo« otvorjenih računov v Beogradu 597. v Sara« jevu 42, v Ljubljani 210, ▼ Zagrebu 304. — Stanje dne 31. XII. 1925 je bilo: V Beo. g adu 64,420.34531 Din, v Sarajevu 90 mili* ]<,nov 596.180.49, v Ljubljani 90,188.008.49, v Zagrebu 102,991.487Ć28 Dio. Celokupni pto> met je znašal: število vplačil 430.680 v zne* sku 1.690,154.196.92 Din; izplačil 170.849 v znesku 1,690,154.196.92 Din: izplačil 170.849 v znesku 1.716,671.^41.04 Din. Skupaj izpla* čil in vplačii 601.529 v znesku 3.406,826.037 dinarjev 96 para. Od tega. časa brez goto* vine 76310 ali 12.68 % v znesku 1.536,S30.%9 d narjev lb para ili 44.81 %. —g Pred znižanjem delavskih plač. Ker je kreditna in industrijska kriza tako veli* ka, da je obstanek mnogih podjetij ogrožen. si hočejo pomagati naši industrijalci vsaj deloma z znižanjem delavskih plač. Indu* strijske korporacije H5 že začele studirati to vprašanie. —g Sovi gradbeni krediti. Na predJog mini str >tva javnih dcl je ministrski svet od ?bril kredite za popravo carinarnice v baru 170 milijonov. za popravo pristaniskih objektov v Jclsj 4O0 tisoč, za most v £avni* ku 170 tisoč in za popravo državne ceste Prizrcn*Ljtm Kula 304.920 Din. —g Amandmani k finančnem zakonu. Narodni poslancc dr. Grisogono je pred* Ic2il k f inanenemu zakonu slede če uove amandmane: 1. Olajšave pri d^vkih in do* kladah, dane za nova }x>SiOpja tekom dveh let naprej z uredbo 19. VII. 1920. potem pa podaljsana s stanovanjskim zakonom do 31. XII. 1925, !>e podaljšajo za vm> dobo nr.vcga proracunskega leta. 2. Odpravi se izredna avstrijska rentabilitetna 80 odstot* na dot.Iada na dobiček delniških družb v Dalmaciji in Sloveniji, ki nasp'otuje izc* naCenju, razgla^cncm v proračunskih dva» naistinah za april * jjnij 1925. 3. N^cpo* sredni davki za. pre.išnja leta cio in kl užive 1922 se v pokrajinah, k: so bile pod itali* jansko okupacijo, ne boco pobirili tekom letošnicga proračunskega leta, posebno pa ne potom odbijanja pri izplačilu zneskov za odkupljeni tobak. Eventualno že vplača* r.c svote se vrnejo davko plače vale em, —g Kavciie v državnih blugajnah. Po irkazu generalne direkcije državnih dolgov je bilo 1. decembra 1925 deponiranih v dr* žavnih blagajnah kavcij za 360 milijonov ći* rarjev, od tega 143 milijonov v državnih papirj'h, 195 m'lijonov v garancijskih pi* smih in 1c 21 mllij-onov v gotovini. —2 Prodaja pepela in cdpadko\\ Dne 12. februarja t. I. se vrši pri direkciji držav* nih železn:c v Ljubljarsi ofertalna licitacija glede prodaje 2490 kg pepela, od bele kovii r.c ter glede prodaje 1721 kg ružnih kovin* skih stružeev s smetmi mešanimi. Predmet« ni pogoji so na vpog'cd pri ekoTiomskem oddeljenju te direkcije. —2 Dobai'e v Ljubljeni. Direkcija dr= žavnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponućbe za dobavo 700 litrov de« r.aturiranega špirita; do 19. t. m. za do* bavo za\es, zastav, odej in žimnic; do 23. t. m. za dobavo usnja; do 26. t. m. za do* bavo 16.000 kg pertiandacementa ter za dobavo potrebščin za litografijo. Predmet* ni pogoji so na vpegled pri ekonomskem odeleniu te direkciic. — Dne 12. marca t. 1. se vrši pri intendanturi Dravske divizij* ske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija fjede dobave 33*^8 ton premoga. — Na* tančnejši podatki v pisarni zbornice za tr«» sovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Podpirajte Društvo slepih! To in ono nisc z osmim H09UN m dvonfl repoaa Na južnem Tirolskcm je kmetu Jo« zetu Dejaco vrgla svinja prase z osmi* mi negami in dvema repom a. Stiri noge so se nahajale na hrbtu. Izredno zmrc* \arjeno prase je imelo spredaj dva normalna uhlja, poleg repov na zadnjem koncu pa se dva. Prase kot pravo živalsko čudo je vzbudilo v vsi okolici velikansko zani* manje. Podjetni kmet je pobiral poseb* no vstopnino in s tem v nekaj dneh na« bral par lenih tisočakov. Končno je prispela iz mesta živino^ zdravniška komisija, ki je prase pre* studirala. Komisija je seljaku prase od» kupila in mu odnesla tuđi svinjo, ki je l*orodi!a zmrcvarjeno mrcinr*. \r Bočnu so nestvor. kakor tuđi svi* njo na ži^"Tlozd^a■vTiiški kliniki natančno pregledali in ker je prase med tem po* ginilo, tuđi secirali, nakar so ga zopet šesta vili, odnosno n^Satili za muzej. ftlesio teiefonov Glavno mesto Švedske bi lahko po pravici nazvali mesto teiefonov. ker ima med vsemi evropskimi mesti ra.r* meroma najvcCji telefonski promet. Ta se je razvil v Stockholmu zato tako ra» pidno, ker je bil telefon na Svedskem do 1. 1908. v privatnih rokah in so po* samezna podjetja sprva oštro konkuris rala med seboj. Kasneje so se ta pod* jetja združila v eno podjetje, ki j2a je kmalu nato kupila država. Odkupnina je znašala 47 milijonov švedskih kron. Pri proračunu je znašaJo število te^e* fonskih naročnikov 102.000, a državna uprava, je bila toliko slabša. da je ste* viio naročnikov do danes padlo na 85 tisoč, ksr znači se vedno rekord med vsem evrorskimi državami, ako upošte? vamo majhno število švedskega prebi* valstva. Na tisoč prebivalcev odpade v Stok* holmu 276 telef\>nov. kar nomeni. da je Stokholm po številu teiefonov rclativ* nr> najbogatejše mesto na svetu. Par* nikt ki se ustavi v pristanišču, dobi lahko takoj zvezo s telefonskim orr:rež^ jem. Gospodinje naročajo vse, kar ra* bijo v gospodin.;stvu. po telefonu. V" parkih in na križiščih večjih ulic stoji vrč sto javnih telefonskih celic. ki so 7vezane z inestom in okolico. Xa vsa* kega prebivalca odpade letno 1000 tele? fonskih pogo -'orov. ffiiissolini kriv sansonmra nernške ^fios V Berlinu se je zastrupiia v samos morilnem namenu s kokainom groficu Sera, roj. Bindermann. Grofica je bila sestra slovite nemške gledališke igral* ke Marije Orske in je bila tuđi sama igralka, dokler ni prišel grof Sera in jo poroci!. Kakor njena sestra, je s!o* vela tuđi grofica kot prvovrstna Icpo* tica in izredno šarmantna dama. Suša ljalo se je seveda, da je ostala prečej lahkoživa tuđi v zakonu, a to ji ni kva* rilo ugleda in priljubljenosti med ber* linsko družbo. Zadnja leta je bilo znano, da se je grofica udala morfiju in kokainu, ki sta seveda trajno razkrojevala njene živce, tako da je postajala vedno bolj nervozna in eksaltirana. V" sredo zve* čer je bila grofica s par znanci v ne* kem baru. Kakor menda vsi v Berlinu, so se tuđi oni razgovarjali o konfliktu med Nemčijo in Italijo, o nevarnosti, da (etos ne bodo mogli v Italijo. Seveda je pri tem padla marsikatera krepka na račun Mussolinija, ki ga je pa gro* fica v svoji eksaltiranosti občudovala in oboževala kot vzorsmoža, kot člove* ka in pol. Zato je protestirala proti na* padom na njega in hotela, naj mu da* do zadoščenje s tem, da zaigra godba Mussoliniju na Čast slavnosten tuš. S svojo družbo, ki ie poznala grofičine muhe, bi se bržčas pobotala, drugi gost? je pa nišo imeli smisla za njeno obču* dovanje voditelja fašistov in so jo kratkomalo vreli iz lokala. Ta incident ie grofico skrajno raz* buril. Ko je prišla domov. je začela raz* sajati in razbijati po pohištvu. Napo* dila je služkinje, ki so jo hotele miriti, se zaprla v spalnico in zavžila take ko* ličine kokaina, da so jo drugo jutro na* sli onesvešČcno. Prepeljali so jo v bo!^ nico, vendar pa zdravniki izjavi ja jo, da ni več pomoći in da bo v naj kraj šero času podlegla zastrupljenju. je, da se preprieV.te, da eden par r:ogaviC z žieom in znamko (rdečo, modro ali zlato) traia kakor Stirje pari drugih« Dobivalo f« v prudajaiiuh. On in ona kot družba z omejeno zavezo Komcrciiolizacija za^onskega življenla. Ševe se to domaja zopet v Ameriki, kjer so iztuhtali. da so zakoni iz praktičnih ozirov mnojto trajnejši. kakor pa zakoni iz liubezni. Ljubczen inine in skopni kakor sne£ spomladi, medtem ko tvorfjo praktični oziri mnogo trd-nejš > baz^> zakon^kejja živijenja. Na ta način ie skoro neka-m naravno, da so iznadljivi Amerikanci prišli na liiisel. da bi pretvarjali običajne Iju-bezenske zakone v redne, trgovsko in prukiično orijentirane zveze med za-koncema, med možem in ženo. Po mažnosti nai se nadaljno razmerje lz-premeni v cisto treovsko družbo z omejeno zavezo. Med obema zakenec-ma se doloČIio čisto trKavskim potom skupne naloge, za katere morata prl-spevati v dogovorjenih deležih. Vsaka stranka si zavaruje v pogodbi popolno individualno samostalnost. Mož in žena skrbita za vzsrojo otro-k, si delita dolžnosti in se brisrata. da jima življenje, posebno z materijalne strani pote-ka kar najbol.i ugodno in ekonomično. Posebno glasne zagovornice te nove oblike zakonskega živijenja so postale v zadnjem času ekstremne amerikanske feministe. Ker so u>pele v marsikateri drngi zadevi. računaio tuđi tu s si£Turnost.!o. da z-magajo pri izpre-membi zakona v nekako trgovsko družbo. Mnogi pravniki že isčejo obiiko, kako bi te vrste družbe z omejeno za- vezo tu4i pravno natančno opređelih ter zadovoljili neugnane femimstke. Glavno pa je, da obstoja vp rasan je in da se skušajo najti praktične smernice, kako nadomestiti žal v vsakem zakonu skoro sigurno nastopajočo dobo poje-majoče medsebojne Ijubczni med za-konci s solidnejšo in trajnejšo podlago v obliki komercijalizacije zakonskeg^ življenja. Debeluh, ki so mu zapori pretesni Ta pa je res debela, si bo mislil mar« siakteri čitatelj. Temu moramo odkjč« no ugovarjati, ker povest o debeluhu, ki so mu bili zapori pretesni, ni izmišs ljena, nego živa resnica, ki se je te dni dogodila v Bratislavi, torej v razmero* ma bližnjem češkoslovaškem mestu. \7 Bratislavi je namreč policija are» tirala bivšega romunskega narodnega poslanca Moroczanija, ker je iz Prage došla vest. da je svojemu sorojaku po* neveril 20.000 čeških kron. Ko je policija v Pratislavi aretirala posianca >loroczanija» je ugotovila, da je mož nnravnost rekordno debel in da tehta celih 135 kg. Moroczani se je upiral aretaciji in kljub nezn-osni debelosti pokazal. da se zna braniti, če je treba. Podrl je na tla par policistov zaporedoma in sele, ko so dobili ojačenjc, so ga obvladali. Policisti so nevarnega nasilneža te« meljito zvezali in ga odvedli v zapore. Na veliko začudenje pa debeluha nišo mo^i spraviti v ni»beno celico. Dohodi v celice so bili debeluhu pretesni in vsi napori, ga spraviti skozi nje, so bili za* raan. Obupani policijski so stvar prija* vili načelniku zaporo\>nakar je ta od? redil, da so debelušastega poslanca spravili v večjo sobo. Soba je imela zelo široka vrata. Vendar so morali po* licisti na vse pretege pritiskati na ubo« gega poslanca in ga mrcvariti 7 leve in desne, od zgoraj in spodaj, da so ga spravili na varno. Sedaj si pa policija v Bratislavi beli glavo, kako bo debeluhu spravila iz ce* lice ven in ali bo mogel poslanec pra* vočasno pred sodnika. - Gradnja ogromne zračne lad'ic \ Ameriki. Kakor iavijaio iz Londona, grrnde v Ameriki ogromno zračno ladjo, ki bo Atlantski ocean lahko prepluia v dveh dneii. Ladia bo nai>olniena s trikrai večjo količino plina, kakor sta jo vsebovaii : Shenandoah^ ali »Los Angelesi in bo za celih 2»)0 čevlev daljsa od zadnje. Nacrt! so že izgotovljeni, z gradnjo iadie pa se priču« v kratkem. Ta ogromni zračni kolos bo nosii naslov -Goodyear Zeppeliu I.st in bo lahko vzel na krov sto pornikov s prtljago. Za časa vojne bo zračna Iaćja mogočno orožje, zakaj nosila bo lahko s seboj 20 bojnih letal. * Visoko angleško odlikovanje za Ein-steina, Angie^ka akademija za astronomijo je odlikovala nemškega fizika in tvorca znane fizikalne teorije o relativnosti fizikalnih dogodkov, profesor ja Einsteina, z zlato svetinjo. v Moderna mladina. V Bratislavi je 17!etna punčka Veronika K.. hčerka iz ugledne bratislavske rodbine, ukradla svoij babici 18.000 čeških kron. Poi>»kala ie svojega =fama«. kt ga ie sevtda že imela, ne-kega, komaj leto strejšega gimnazijca, in se ž nMm odpeliala na Dunaj spoznavat in uživat živl^eitje. Mlada frkolina sta pokazala v tem toliko spretnost, da sta vso lepo vsoto — v našem denarju okrog 35.000 Din — pognala v dveh dneh. Ko so ju arerirali v nekern zabavališču, sta imela denar'a Ie še 450 kron. Najstarejša slovenska p'eskarska in iičar^ka delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana tNnatska cesta 15 in 6osposvttska c 2 (đworittt knamc „fvropa") Se priporoča. — izvrSitcv točna, cene zmerne. 77-L Za f sako sprejemno ceno proda ja m klobuke, slamnike ter vse potrebščine za modistke. — ■Inka Horvat, modistka Ljubljana, Dalmatinova ulica 10 II Već dobrih mizarjev za fino fornirano in poli rano pohištvo — isče A A m a n n. tovarnt pohi htva, Tržič. 39 1 Majhno posestvo na Stajer^kem pri Grazu, zelo lep kraj, 4 orale zemljišča, od tega 3>« ora* U cozda. za stavbo. Ce* n& bO.000 Din. — Pisme* no se odgovori samo, mJco priložite pismu 5 Din. — Ye n cei G re go ri či č, Ros* segg št. 50. p. S\. Štelan pri Steinzu, Štajersko. 434 Punog, drva, oglie, tiriketi, koks I ILIRUA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. HfllBOLlSI BRHSK! BLfl60W! gp#€ilalal pred«i«tl br#* kratareace xm|aam««a« Is Hmtm vmlmm čvrsie kvalitete in najmodernejšifa vzor-cev razpošilja po jako nizkih tovamiških centh več nego 40 let kot strogo solidno * svetovno znano tvorniško skladišče sukna SIEGEL • IMHOF9 BRNOf PaladcMio Wda 12. Tsarcl gratis ta traato. Uta ta« privataa. Maska-Pierotka se posadi. — Ljubljana, Kongresni trg 8, II. nad* stropje, l«vo. 453 InvaMd išče službo vratarja ali noćnega čuvaja. — Po* nudbe pod «Invalid/440» na upravo «Slov. Nar.». Iščem rajenca za slaščičarsko in medi* carsko obrt od 14—16 let starosti. — Starši na i se obrne jo pismeno na: Dra« gutin Rogoš, Krk, otok Krk. 455 Hiromant, psihojirafolog in fiziono* mi*t X. Sadlucky. Spre* jema: dnevno od 9.—12. dopoldne in od 2.—7. po* poldne. Nebrojna zahval* na pisma od klijentov. — Kranj, Hotel Stara pošta št. 6. 452 Ia trapistoTsld sir kg Din 20.—, radnički sir kg 15.—, U Grojer Tilsi* ter sir kg Din 23.—. — Dokler traia zaloga, raz« pošilja po pošti in želez* rici po povzetju — Mije« k&rna Laznickv, Dežtno* vac. " 435 AosoJTcatiiija tr^ovskega tečaja, ixuTje» na »tenografinj* ra stro« jepidca ter vseh piamrnu >kih del ter ak>venakega in nemškcga jezik« zmož* na — išče sluibo v pieu* ni. Gre tuđi ▼ trgovino (pomoć v trgovini ali ▼ pismrni, event. blagajtiv čarka). — Ponudbc pod «irurjen*/436» na upravo «Slov. Naroda*. 15 letno Jamstvo najpopolneji ST0EWER Si* valni stroji s pogrezljivim transporter jem (erabetje); z enostavnim premikom je pripravljen za štopanje, vezenje ali šivanie LUD. BARAGA UUBUANA Selenburgova ul. 6, I. 21&-L Telefon št. 9S0. Prcminil je nenadoma naš nađvse ljubljeni sin in brat, gospod Janko Pfeifer a^^alSj« ■■aT• Pogreb predragega pokojnika se bo vrši] v soboto, dne 13. t m. ob treh popoldne iz mrtvašnice pri Sv. KriJtofu na pokopališče k Sv. Križu. V LJ«MJamlw dne 11. febrnarja 1926. Iv«« iii tmmmkm W§mHmr9 steri«. — Vladimir, ■■■!■■. **r. •!•«. ¥lanHilr J#ftfc#t britje. — !■!■■, sestra. Za uspešno duševno in telesno delo ter za uspeh v življenju sploh je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s trdimi usnjatimi petami, ker one povzročajo močne potresljaje. Nosite tuđi Vi PAlMA-kanćnk pođplate la pete. Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreci ugodnemu in elastičnemu koraku. PALMA-kaučuk pete so trikrat tako izdržljive in še ceneje kot usnje • , 40/1 MakolaiDi sapir kg Din 5-- Drolaia oprava jlov. Naroda" Urejuje: Joeu> Zopančid. — Za cNaiodoo tiskamo*: Ftaa Jcjtrirk. «« Z* injeiatni del lista: Oton Christoi -^ Vsi % Ljubljani.