Danes gimnazijski pies! Dom sindikatov, ob 20. un Igra skupina ,,ŠOK"
Sturm zavrni! polemiko proti ZSOin podpisnikom akcije proti K. Smodeju
Tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm je ostro zavrnil popolnoma izmišljene trditve drž. poslanca Zelene-alterna-tive Karla Smodeja, po katerih naj bi on organiziral pod-pisno akcijo proti njegovi kandidaturi za državnozborske volitve in poudaril, da tudi ni med podpisniki. Dejal pa je, da je vodstvo Zelene-alternative na Dunaju ustanovilo delovni odbor, ki naj bi izdelal manjšinsko-pro-gramske	smernice
avstrijskih Zelenih.
Sturm je s tem v zvezi informiral javnost, da so v ta delovni odbor povabljeni različni člani slovenske narodnostne skupnosti, ki niti niso vsi člani Zelene-alternative, da povedo svoja stališča in sooblikujejo celovito sliko predstav in želja narodnostne skupnosti. S tem pa je tudi jasno, da status KEL znotraj Zelene-alternative nikakor ni monopolni in da sama niti ne more izvoliti predstavnika koroških Slovencev za ta kongres in da je treba najti drugo
f/m J. struni)
PREBERITE
2	Razprava o skupnem časopisu
3	Klavzura SPZ o delovnem letu 1990
4 Heute im Slovenski vestnik Občni zbor društva „Mladi rod"
5	Tischlerjeva nagrada univ. prof. dr. Erichu Prunču Koroška v zrcalu
6	Koledar prireditev
7	Televizijski in radijski spored za konec tedna
8	Dobitniki Vestni-kovih nagradnih križank
^ ^kernje Ma ena g/avn/h tem zasedanja kontaktnega kom/te/a S/o ve
HawHčkova bo sprejeta skupnost
starsev
Ministrica za pouk, šport in umetnost je za 28. februar 1990 povabila zastopnike Skupnosti staršev za dvojezično ljudsko šolo v Celovcu na razgovor na Dunaj. V pismu Hawličkovi je skupnost pozdravila zavrnitev žolčnih izjav koroških politikov s strani ministrice.
ata sporna
Skupno iskanje alternativ!
Glavna tema 8. zasedanja skupne komisije Koroške in Slovenije v Železni Kapli je bila jedrska elektrarna v Krškem. Deželni svetnik Rauscher je tudi na tiskovni konferenci vztrajal pri zahtevi za zaprtje nuklearke, hkrati pa je tudi izjavil, da bo skupna delovna komisija preučila možnosti uporabe alternativnih virov energije.
Ministrica Slovenije za mednarodne odnose Cvetka Selškova je po zasedanju sicer menila, da v vprašanju nukle-
arke v Krškem prihaja razumljivih razlogov do emocij, da pa morajo prevladovati stvarni argumenti. Selškova je izrazila pripravljenost slovenske vlade, da takoj ustavi krško nuklearko, brž ko bi bilo zaznati kakršnekoli znake za katastrofo. Zastopnikom koroške iniciative „Alpe-Jadran brez jedrskih naprav", ki so s transparenti zahtevali zaprtje JE Krško, pa je zagotovila da je nuklearka varna ter da je tudi po konceptu ni mogoče pri-
merjati s černobilsko.
Na seji skupne komisije so se menili še o zaščiti rezerv pitne vode v Karavankah ter o prepovedi nočne vožnje tovornjakov v Avstriji, kateri Slovenija načelno ne nasprotuje. K vprašanju razsodbe ustavnega sodišča glede dvojezičnega šolstva na Koroškem je Selškova od predstavnikov Koroške zahtevala načelno oceno, na tiskovni konferenci pa je menila, da „je prepričana v dobro voljo koroških politikov, da bodo
našli rešitev, ki bo sprejemljiva tudi za vso slovensko narodno skupnost". Rauscher sam pa je dejal, da so „spričo sprememb v Evropi zdaj tudi koroški politiki pripravljeni bolj sproščeno obravnavati ta vprašanja.
Koroška stran je izrazila pripravljenost za ureditev mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Za naslednjo sejo komisije septembra letos pa so sklenili obravnavati vprašanje kulturnega sodelovanja in izmenjave.
Dvojezična spnčevaia - šoiska oMast prod
Deželni šolski svet je očitno odločen, da učiteljem zabrani izstavitev dvojezičnih spričeval za tiste učence, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Nadzornik Wiege!e in poslovodeči predsednik deželnega šolskega sveta Reinprecht to utemeljujeta s tem, zakonski predpisi tega menda ne dopuščajo.
S tem mnenjem pa sta v nasprotju z zvezno ministrico, ki je v posebnem pismu ugotovila, da izstavitev dvojezičnih spričeval „internim odredbam v pristojnosti deželnega šolskega sveta na osnovi veljavnih pravnih določil oz. danih interpreta-
cijskih možnosti seveda ne nasprotuje".
Zanimivo je tudi, da je lani julija tedanji predsednik deželnega šolskega sveta Kir-cher „po nalogu deželnega glavarja Haiderja" odredil, da morajo letna spričevala podpisati tudi asistenčni učitelji. Ta odredba kaže dvoje: prvič, deželni šolski svet je ravnal protizakonito (spričevala podpisujejo le razredni učitelji in ravnatelj), drugič, Haider bi lahko odredil tudi izstavitev dvojezičnih spričeval. Zato so torej starši pozvani, da še naprej zahtevajo dvojezična spričevala in tako izterjajo pravico otrok!
Spoznavanje svojih korenin
Pretekli ponedeljek je v Domu prosvete v Tinjah imel dr. Walter Lukan z Avstrijskega vzhodno- in jugovzhodnoevrop-skega inštituta na Dunaju drugi referat v ciklu zgodovinskih predavanj pod geslom ..Mi in naša zgodovina". Predavanje je bilo - kot teden poprej pri univ. doc. dr. Andreju Moritschu -deželno velikega zanimanja. Lukan je ocenil vlogo slovenske družbe na Koroškem v zadnjih desetletjih pred razpadom Avstro-Ogrske (stran 2). Prihodnji ponedeljek, 29. januarja 1990, bo ljubljanski univerzitetni profesor dr. Peter Vodopivec cikel zaključil s prikazom slovenske politike v letih 1918 do
Ima skupni časopis perspektivo?
Kuzm/iZ/unje o Aku/mcm č<2.w/j;'.SM a/; ce/o Jncvu/A::: A:oroik;7: .S/ovcnccr m novo. Po mcr/;)'.s7:o-.s:roA:or':;:7; v:7//k/A /e :::<// u:c-nre//cno. G/avno uredu/ka .S/orcn.sLcga rc.s:u;7:a /n „nr" /van PnAraa /n .S':7ro Kumer sfa o mozuo.s://: /n o v/ra/: za sLupen ča.so^/s s/oven.sLc wany'.;/ne razprav//'a/a pre:ek/; te^eu v K/u6u .s7oreu.sk:7: AaJenfov /n fnu/e:::/: na Dunaju.
IGOR SCHELLANDER, Dunaj
Zamisel je dokaj enostavna in umestna: slovenski organizaciji vzdržujeta dva tedenska lista in dve uredništvi: če bi bile združene finančne, infrastrukturne in personalne kapacitete, bi slovenska manjšina na Koroškem imela en močan časopis.
Medtem ko je bil glavni urednik „nt" Silvo Kumer očitno prvič soočen s takim poskusom medijske ocene in glede izvedbe in uporabnosti rezultatov ni izrazil nikakršnega dvoma ali kritične opazke, je glavni urednik SV prirediteljem in publiki takoj ob začetku s stališča izkušenega časnikarja pojasnil, da taka 'analiza' ne po reprezentativnosti ne po domnevnih -čeprav za SV v mnogih vidikih gotovo ugodnih - statističnih izsledkih ne more veljati za objektivno. Dejansko resno in potrebno, je menil Lukan, pa naj bi bilo razmišljanje o medijskih perspektivah enega slovenskega časopisa na Koroškem. Razprava se je nato res osredotočila na to temo, čeprav je konkurenčno vzdušje, kateremu sta bila izpostavljena oba glavna urednika na podiju, rodilo tudi nekaj pikrih in smešnih pripomb na račun ene ali druge strani, na primer glede števila naročnikov ali pa - kar je bilo naslovljeno predvsem na SV zaradi dvakratnega tedenskega izhajanja - nihanja kvalitete.
Največ polemike je - tako med obema urednikoma kakor tudi s strani publike -izzvala razprava o tako imenovanem skupnem časopisu. Glede na močno razlikujoče se argumente in izhodišča obeh glavnih urednikov to nikakor ne čudi. Izkazala ni le različnih novinarskih in vsebinskih pogledov na funkcijo (manjšinskega) časopisa,
temveč predvsem različne in (glede na predstave Kumra) nadvse vprašljive politične koncepte. Medtem ko je Ivan Lukan svojo vizijo o skupnem časopisu ali celo dnevniku navezal na potrebo širokega političnega sporazuma med obema slovenskima političnima organizacijama, je Silvo Kumer kot pogoj za tak list izpostavljal najprejšnjo 'združitev' obeh organizacij.
O konkretnih predstavah: Lukan meni, da je mogoče nov skupni list uresničiti le, če se NSKS in ZSO odrečeta svojemu monopolu in ustvarita možnosti za ustanovitev neodvisnega foruma izdajateljev, v katerem bi bili lahko zastopani tako predstavniki političnih kot kulturnih in gospodarskih organizacij ter zasebniki. Demokratično formuliran statut izdajatelja ter novinarsko in sindikalno zasnovan statut uredništva bi omogočala izdajanje demokratičnega in objektivnega lista, ki bi naj poleg tega bil dvojezičen, je poudaril glavni urednik SV ter izpostavil, da se Slovenski vestnik v določenih vidikih že zdaj ravna po takih načelih.
Vizija glavnega urednika „nt" o skupnem listu je takemu konceptu diametralno nasprotna. Silvo Kumer bi rad najprej 'poenotil' organizaciji: neke vrste 'slovenski parlament' naj izvoli svoje politično vodstvo; najmočnejša 'frakcija' naj bi potem razpolagala tako s financami kakor s političnimi smernicami ter hkrati določila glavnega urednika in statut 'skupnega lista' oziroma njegovo politično 'linijo'. Slednja kajpada ne bi odgovarjala ne medijskemu ne političnemuu pluralizmu, in to je bil naposled glavni kamen spotike tudi v nadaljnji razpravi v KSŠŠ/D.
Izjava KSŠŠ/D Dunaj k 70-Ietnid plebiscita
Čudno se nam zdi, da prav zdaj, ko je Haider koroški deželni glavar, nekateri slovenski zastopniki glasno razmišljajo o skupnem praznovanju 70-letnice plebiscita. Vsakemu oslu bi se moralo posvetiti, da slabo kaže, če nas na svojo proslavo vabijo prav tisti, ki nas že desetletja diskriminirajo in nas tudi danes ovirajo pri uresničevanju naših pravic.
Nočemo se postavljati v eno vrsto s KHD-jevci, brambovci, večnovčerajšnjimi desničarji in nedemokratičnimi silami pod vodstvom
Jorga Haiderja, ker nočemo osramotiti ne naših očetov in mater ne naših sinov in hčera. Zato KSŠŠ/D odklanja vsakršna razmišljanja o skupnem praznovanju 70-letnice plebiscita z uradno Koroško in tiste, ki bi se v imenu novega dialoga morda odločili za sodelovanje, svari, da bo taka odločitev po nepotrebnem pospešila razkroj slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter deželnemu glavarju Haiderju in njegovim pristašem dala dodatno možnost za izigravanje ene slovenske organizacije proti drugi.
„Mi in naša zgodovina
dr. l/Va/fer Lukan, Dunaj
L c/k/u zgo:/or;7;.sA.*:7; predavanj pod ge.sVom „M/ /n naša zgodov/na " je pretek// ponede/jek v Donu: prosvete v D/njak korošk/ .S/ovenec dr. fLa/ter Lukan (Austr/pk/ vzkodao- /n jugovzkodnoevrop.sk/ /nšt/UU, Dunaj) predstav// s/ovensko dražko na Koroškem v časa zadnj/k deset-/ettjpred razpadom Avstro-Ogrske. .S svoj/m predavanjem se je naveza/ na reje ra: un/v. p roj", dr. Andreja Mor/tscka. k/ je teden prej nakaza/ razvoj korošk/k .S/ovearev k po//::< -nem naroda (v /ef/k od 7<%3 do 7<577).
Slovenska družba na Koroškem v zadn jih desetletjih pred razpadom Avstro-Ogrske
Dr. Walter Lukan je v svojem referatu ocenil dobo od začetka 70. let prejšnjega stoletja do razpada Avstro-Ogrske kot odločilno za koroške Slovence. Prikazal je glavne faktorje, ki so konstituirali oz. dezintegrirali takratni koroški del slovenskega naroda. Pri tem je trifazni model češkega zgodovinarja Hrocha o formiranju malih odvisnih narodov prenesel na slovenskega in dejal, da prva učenjakova faza zajema zadnjo tretjino 18. in začetek 19. stoletja, druga sega preko leta 1848 do taborov z množično manifestacijo slovenske narodne zavesti, tretjo, v bistvu na vseh področjih (politična diferencijacija, gospodarstvo, kultura) uspešno fazo pa slovenski narod zaključuje leta 1918, (čeprav okrnjeno s samoodločbo v okviru države Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Okrnjeno, po mnenju dr. Lukana, tudi zaradi tega, ker razvoj koroškega dela slovenskega naroda ni potekal ali ni mogel potekati v skladu z vseslovenskim razvojem.
Za glavni vzrok zaostajanja nasproti drugim sloven-skimpokrajinamje predavatelj navedel, daje slovensko prebivalstvo v veliki večini pripadalo agrarnemu sloju, da pa ta slovenska kmečka struktura na podeželju ni imela slovenskega dopolnila v meščanski strukturi mest in trgov. V bistvu je bila edini sloj slovenske inteligence katoliška duhovščina, ki je bila povezana z vaškim življenjem in je usmerjala kulturo, politiko ter gospodarstvo koroških Slovencev. Meščanska struktura v slovenskem delu Koroške je imela izrazit nemški značaj.
Organizem slovenske družbe na Koroškem posebno tudi zaradi naraščajočega turizma ter novih prometnih zvez (želniške proge itd.)-je bil iz navedenih vzrokov v primerjavi s celotnim slovenskim organizmom močno okrnjen. Samo na kmetijskem področju
je bil storjen razvoj (ogroženi od agrarne krize so slovenski kmetje v 70-tih in 80-tih letih prejšnjega stoletja ustanovili dobro zadružno kreditno organizacijo in na tem področju celo prehiteli nemške kmete v deželi). Zelo viden znak zaostajanja koroških Slovencev nasproti drugim slovenskim pokrajinam je bilo tudi njihovo kulturno življenje. Po eni strani je bilo navezano predvsem na vas, po drugi pa je bilo odvisno od nosilcev kulturnih prizadevanj, in to so bili v znatni meri duhovniki. Na tako vaško kulturo se je pozneje naslonilo tudi društveno življenje, ki se je začelo razvijati v drugi polovici osemdesetih let (podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda), katerih aktivnost pa je v začetku 20. stoletja usihala in potem celo popolnoma zamrla.
Dr. Walter Lukan je v zvezi s tem razvojem opozoril na dejstvo, da so prav v tem času začela z živahnim delovanjem katoliška izobraževalna društva, ki so imela za cilj „privesti slovenskega kmeta do take izobrazbe, ki mu pristoja, a kakršne ne more biti deležen vsled žalostnih šolskih razmer." Ustanovitev Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško" leta 1907 je predavatelj ocenil kot priznanja vredno, vendar je njen kulturni program zadoščal „kvečjemu okusu in kulturnim potrebam najširših slojev ljudstva." To velja tako za odrsko dejavnost kot v bistvu tudi za knjige Mohorjeve družbe. V tako imenovani „višji kulturi" je slovenska Koroška v primerjavi z vlogo, ki jo je imela še v šestdesetih letih 19. stoletja, na pragu 20. stoletja že izgubila stik, začela zaostajati in postala kulturna in literarna provinca. Zgodovinarjev rezime: v prvih dveh fazah formiranja slovenskega naroda, to se pravi do taborske dobe, so bili koroški Slovenci inovativni, v fazi dokončnega izoblikovanja naroda pa so le še
sprejemali. Odločilen za to stanje pa je bil prevladujoč zunanji nemškonacionalni pritisk (nemški liberalizem se je ob koncu šestdesetih let jasno preusmerjal v nemški nacionalizem in predstavlja) najmočnejšo politično gospodarsko silo na Koroškem) ter notranje koroško-slovenske svetovnonazorske razmere.
Tako se na Koroškem ni mogla izoblikovati slovenska liberalna stranka, ker je vodstvo slovenskega narodnega gibanja do razpada monarhije ostalo trdno v rokah konservativnih sil, predvsem duhovščine, ki se je v socialnem smislu skoraj izključno opirala na kmečke gospodarje. Slovenski duhovniki imajo sicer za razvoj koroških Slovencev veliko zaslug, vendar je bila njihova svetovnonazorska orientacija preozka in je enačila obrambo slovenstva z obrambo pred meščanskim liberalizmom.
„Na Koroškem je torej ob razpadu Avstro-Ogrske obstajala le ena slovenska katoliška stranka, ki je tako rekoč predstavljala slovenski politični narod. Razumljivo je, da se tej stranki ni posrečilo pridobiti niti vseh pri ljudskih štetjih izkazanih Slovencev. Od koroških Slovencev je vetničnem oziru v smislu francoskega filologa Ernesta Renana, ki je že pred 100 leti definiral narodnostno izpoved kot vsakdanji plebiscit, torej samo polovica spadala k političnemu narodu. Slovenski politični narod na Koroškem - je zaključil predavatelj - je bil torej ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije v kritičnem položaju in slovenski politiki z ozirom na plebiscit leta 1920 niso imeli vzroka za optimizem".
V živahni razpravi pa je predavatelj zavzel stališče tudi do sedanjih perspektiv slovenskega naroda na Koroškem. Dejal je, da danes le popolnoma izoblikovan organizem slovenske družbe na Koroškem zagotavlja preživetje Slovencev.
KOMENTAR
dr. JA/VKA MALLEJA
KVAUTETA
KULTURE
Znači/ne M ^a/farno poJo6o A:oro7kll; .SloreM-cer so ac/caAsaa ^/caa/a soozročja meJ ;rr;J!cljo /a soJo^Aio.sfjo. To se /e Izkazalo kor prorlakavao povezo saa/e enega z Jragrm, pre;7v.seo: pa sprožilo eaz-mMl/aaje, J;; kakara ar .sra-kčaa pokoka, kr' naj kr jo prav zarakr rezke jezikovne srraaerje opravreeva/r' samo z okramkrrrmr nrekanrzmr prok porajčevanjn.
Prav prr najko/j razširjeni zvrnil, pri zkorov.skern pel/a, okčarrmo rleloma l.skarrja In sporazanrevanja meri vrarlm In novim. Mla-rllna se vse kol/ oprerleljaje za nove gla.skerre smeri, pa laki v zkorovskem perja Imamo nekaj primerov za novo vikinško zasnovano perje Inpr. „Pe.smr zarlranllr narokov"). Poka prav pri v.sakkanjem kela z zkorl naslajajo rlplčnl primeri gle-kanja na kallaro, kr' Ima zelo malo opravili s kallaro kol amelnosljo.
V vsakkanjosll se nismo še kokopall ko prepričanja, ka je kvalllela merilo aspe-ka.
Prav na lem pokroč/n vlklmo, ka Ima 1/aklreljska zagnanosl svoje meje, ka se kallarno okzorje zapira v ozke okvire, če kallare ne plemenlllmo s slrokovnlml prlsiopl, z koločeno mero jrrojeslonalnosll.
IVamen kela v kallarl naj ne kr kile samo prekslave In prlrekllve, ampak naj ki le naslajale na osnovi vseklne In meloke kela kol posle-klca kejavnosll. Delo naj kr voklll slrokovno asposok-Ijen! knllarnr kelavcl, ki Imajo poleg glekallškega, glaskenega In lllerarnega laki pekagoško znanje. Vzgoja lasmlk kakrov kr verjeino aspevala vsaj na glekallškem pokrova v lako Imenovanlk glekall-šklk kelavnlcalr, v kalerlk kr prlkoklvall nova znanja In spoznanja. Zkraževanje glekallškllr In pevsklk ska-pln v posekne kelovne In organizacijske okvire kr zagolovo omogočalo več slslemallčnega prlslopa. Pazne okllke nagrajevanja pa ki povečale sllfHMlacl/o, karkonajnopoirekno, ka se komo končno oiresll mlšlenja o kallarl, ki naj ki jogojllllzgolegalkeallznn; za naroknl oksloj.
Preglokoko se je v našlk vrslalr ze vslkrala mlselnosl o „zaslonjkarslva" v kalrn-rl, o lem, ka kallaro ni polrekm; malerla/no opre-kelllr. D) je kila vekno znova polaka za jolklorlza-crjo naše kallarne pokoke.
Več kvalllele spokkaja k večji mollvacl/1 zn aslvar-jalne Inlclallve v kallarl. Po /ra je povezano z okgovor-nosljo, ka lake pokake laki Izpeljemo. Zalo glejmo, ka koko kogovorl, sklepi In komnnlkncrjsk! lokov! za nas okvezajočl - pravzaprav je lo osnova, na kaier! lakko grak! kvalllela kallare!
De/ udeležencev pos vela SPZ pr/ de/u
Siovenska prosvetna zveza sprejela načrt za bodoče delo
Za uspešno a res ničile v posameznik kallarnlk projeklov so polreknl nalančno Izkelanl načni. Pako je Slovenska prosvelna zveza laki lelos sklicala posve! članov njenlli okkorov In prek-slavnlkov slovensklk krajevnlk krašlev s pokezel/u, ka ki skupaj z njimi Izkelala načrl za lelo 1990. Posve! je kil preleklo sokolo v kallarnem koma Danica v ^entprlmoŽM.
Predsednik Tomaž Ogris je ob tej priložnosti lahko pozdravil lepo število udeležencev. Po njegovih uvodnih mislih in obrazložitvi dnevnega reda tajnika dr. Janka Malleja so se udeleženci razdelili v tri delovne krožke, in sicer za glasbeno dejavnost, gledališče, literaturo izobraževanje in šolstvo.
Po dveurnem intenzivnem delu so se spet vsi zbrali na plenarnem posvetu. Vodje posameznih krožkov Stanko Wakounig, Eda Velik in dr. Helga Mračnikar so zbranim predstavili rezultate obravnave. Pri tem se je izkazalo, da so posamezne točke obdelali zelo temeljito in kritično. To velja posebno za skupino, ki se je ukvarjala z glasbeno dejavnostjo. Ugotovili so, da je treba dosedanjim oblikam pevsko-glasbenih prireditev dati novo vsebino, seveda pa ob tem ohraniti tudi koroško narodno pesem. Bili so mnenja, da je v osrednji koncert SPZ treba vnesti sodobno vsebino, da ne bo le pevska prireditev, pač pa imela tudi širši kulturni pomen. Izkazala se je tudi potreba po spodbujanju pesmarjev, torej kant-glasbe, ki tudi pri nas postaja pojem kulturnega izražanja.
Eda l/e/lk
Stanko Wakounig je nadalje poročal, da naj bi SPZ in krajevna društva v svoje prireditve bolj vključevala učence glasbene šole, saj v njih raste nov potencial za razvoj naše glasbene kulture. Udeleženci so bik zelo kritični v zvezi s prireditvami Dober večer, sosed in menili, da je tem prireditvam treba dati novo vsebino. Med iznesenimi predlogi je bil zanimiv tudi ta, da bi v dejavnost glasbene šole vključili tudi pouk plesa.
Poročilo krožka za gledališče je podala Eda Velik. Tam so predlagali, da naj SPZ nadaljuje s predstavami modernega teatra, ker te pozitivno vplivajo na dramske skupine v društvih. Pri tem so menili, naj SPZ okrepi strokovno pomoč in pripomnili, da bo v bodoče treba posvetiti več pozornosti lutkovnemu gledališču. Kot zelo pomembne je krožek ocenil kontakte z gledališkimi skupinami v Sloveniji. Naše igralske skupine lahko računajo tudi na pomoč Koroške deželne zveze amaterskih gledališč, je sporočil Nužej Wie-ser, ki ima kontakte s to zvezo. Končno pa so izrazili
Stanko lUlakoun/g
potrebo po seminarjih za maskiranje, osvetljevanje in ostalo odrsko tehniko, kar smo doslej zanemarjali.
Področje, ki ga je obravnaval krožek za literaturo, izobraževanje in šolstvo, je zelo obširno. Dr. Helga Mračnikar je poročala, da je bila z zadovoljstvom sprejeta pobuda za kulturno omizje, ob katerem bi intenzivirali kontakte med društvi in SPZ, ker je to oblika komunikacije, ki dopušča različne načine pristopa h kulturnem delu. Vso pozornost je treba posvečati literaturi, zato je krožek predlagal ponovni literarni razpis, vključevanje koroških avtorjev v knjižni dar, podporo akciji tekmovanja za bralne značke in pomoč pri oživitvi izhajanja literarne revije mladje. Občutljivo področje šolstva pa je treba koordinirati s pristojnimi forumi znotraj naših političnih organizacij.
Potem ko je Zdravko Haderlap še informiral o projektu ustanovitve plesnega gledališča, je stekla razprava, v kateri so se poleg predlogov krožkov dotaknili še sodelovanje s KKZ, vprašanja sodelovanja ob 70-letnici koroškega plebiscita in končno sprejeli načrt dela za letošnje leto, ki ga bo SPZ uresničevala v sodelovanju z vključenimi društvi in drugimi organizacijami.
Andrej Kokot
dr. Helga Mračnikar
Sturm zavrnit potemiko proti ZSOin podpisnikom akcije proti K. Smotteju
(MaJal/evan/e y 7. tirani)
obliko kandidiranja in izvolitve manjšinskega zastopnika v parlamentu.
Po Sturmovem mnenju je imenovanje manjšinskega kandidata Zelene-alternative za državnozborske volitve v prvi vrsti odvisno od programske zasnove tega zastopnika. Zato ima ustanovljena delovna skupina tudi nalogo izdelati program za zeleno-alternativno gibanje v zvezi z manjšinsko politiko v Avstriji, da bi se na osnovi tega izbiral kandidat. Izvolitev kandidata pa ne more biti prepuščena samo eni strukturi, temveč mora potekati v najširšem sklopu, je dejal dr. Marjan Sturm.
Glede Smodeja pa je tajnik ZSO dejal, da so zanj sprejemljivejši tisti - tudi nemško govoreči poslanci Zelene-alternative ki so leta 1988 glasovali proti ločevalnemu zakonu, kot pa poslanec Smolle, ki je glasoval zanj.
V zvezi s podpisno akcijo članov Zelene-alternative na Koroškem, posebej iz tabora koroških Slovencev, proti ponovni kandidaturi drž. poslanca Smodeja pa je slišati dosti kritike na račun pisanja Našega tednika, ki je z objavo imen podpisnikov neposredno animiral ljudi iz konservativnega tabora koroških Slovencev za gonjo proti drugače mislečim.
Eden izmed podpisnikov, dr. Ludvik Druml meni o tem takole: „Namen objave imen je vsem jasen, toda ne bom klonil pritisku. Vztrajam pri tem, kar sem podpisal, in sem svoje mnenje tudi osebno povedal drž. poslancu Smol-leju. Še enkrat poudarjam, da se s takimi avtokratskimi odločitvami, kot jih je prakticiral Smode, ne morem strinjati in da se tako ravnanje tudi ne ujema s predstavo Zelene-alternative o bazični demokraciji. Mislim, da je treba manjšinski mandat najprej vsebinsko jasno definirati in da se mora manjšinski poslanec po tem tudi ravnati. V primeru Smollejevega glasovanja za ločevalni šolski zakon pa se je pokazalo, da Smode vsega tega ni upošteval."
Siovenski
vestnik
dvakrat
tedensko!
HEUTE !M
SLOVEWSKJ
VESTNIK
Die Seite
fur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Hochschu<erschaft Ktagenfurt begriiBt Erkenntnis des Verfassungsgerichtshofes
Die Hochschrilerschaft der Universitat Klagenfurt/Celo-ve/Zveza visokošolcev be-grriBt in einer Aussendung das Erkenntnis des Verfas-sungsgerichtshofes uber die Verfassungswidrigkeit von Teilen des Minderheiten-schuigesetzes fiir Karnten. Dieses Erkenntnis unter-stutzt die Rechte und die be-rechtigten Anspruche der slo-wenischen Volksgruppe; es tragt dem zweisprachigen Charakter des Landes mit le-gistischer Absicherung im Schulbereich Rechnung, heiBt es in der Erklarung.
Die Hochschtilerschaft/ Zveza visokošotcev begruBt weiters, wenn in Karnten/Ko-roška Kinder die Moglichkeit erhaiten, die beiden Landes-sprachen moglichst leicht, an-erkannt und gleichberechtigt, also in der Volksschule zu er-lernen. Bedenkenswert und bedenklich findet es die Hochschiilerschaft/Zveza vi-sokošoicev, wenn sie sich mit dieser eigentlich selbstver-standlichen Intention im Ge-gensatz zu offiziellen Vertre-tern des Landes befindet.
Die Hochschiiierschaft/ Zveza visokošolcev unter-stiitzt ferner Initiativen, die sich gegen eine seitens des Landeshauptmannes von Karnten/Koroška angekun-digte restriktive Interpreta-tion des Verfassungsgerichts-
hofs-Erkenntnisses (die der VGH ausdrucklich aus-schlieBt) zur Wehr setzen. Insbesondere findet es die Hochschiilerschaft/Zveza visokošolcev untragbar, wenn im Sinne einer „Herkunfts-uberpriifung" ausgeforscht werden soli, aus welcher Volksgruppe die zum zwei-sprachigen Unterricht ange-meldeten Kinder denn eigentlich „stammen; sie ver-tritt die Auffassung, daB eine solche „Uberprufung" recht-lich nicht haltbar und poli-tisch nicht vertretbar ist.
Protest gegen Panzersperren
Der Klub s!owenischer Ge-meinderate protestiert vehe-ment gegen die beabsichtigte Aufstellung weiterer Panzersperren in den Stidkarntner Gemeinden und fordert gleichzeitig den umgehenden Abbau aller derzeit bestehen-den derartigen Anlagen. Letzteres habe nicht nur aus Grunden der Hintanhaltung von Gefahrdungen der Ver-kehrsteilnehmer sowie im Interese des Landschaftsschut-zes zu geschehen, vielmehr gelte es die Stahlkonstruktion allein schon daher zu beseiti-gen, da durch diese der Stid-karntner Bevolkerung von auBen suggeriert bzw. vorge-gaukelt wird, heiBt es in einer Presseaussendung.
Zvveisprachige Volksschule: 28. Februar Gesprach mit Frau Minister Hawiicek
Der Elternkreis „Zweis-prachige Volkschule in Kla-genfurt/Skupnost staršev za dvojezično ljudsko šolo v Celovcu" nimmt in einem Schreiben an Frau Bundesmi-nister Haw!icek mit Genug-tuung zur Kenntnis, daB durch den Spruch des VfGH vom Dezember 1989 der Grundung einer offentlichen zweisprachigen Volksschule in Klagenfurt/Celovecgesetz-lich nichts mehr im Wege steht. Der Elternkreis, der sich aus Familien mit slowe-nischer und/oder deutscher Familiensprache zusammen-setzt, fuhlt sich durch diesen VfGH-Entscheid in seinem mehrjahrigen Bemtihen um die Errichtung einer offentlichen	zweisprachigen
Volksschule in Klagenfurt nicht nur bestatigt, sondern auch angesprochen, zur bal-digen Grundung einer sol-chen VS nach Kraften beizu-tragen, heiBt es in dem Schreiben.
„Wir freuen uns, daB auch Sie, Frau Minister, das Urteil des VfGH positiv einzu-schatzen und sich in ersten Stellungnahmen gegen alle Versuche ausgesprochen haben, dieses gerechte Urteil ftir eine politische Kampagne gegen das zweisprachige
Schulwesen in Karnten allge-mein und die Rechte der Min-derheit im besonderen zu miBbrauchen," wird betont.
Der Elternkreis auBert in aem Schreiben die Uberzeu-gung, daB die Grundung einer zweisprachigen Volksschule aus dem sogenannten „Volksgruppenkonflikt" bzw. aus parteipolitischen Auseinandersetzungen herausgehalten werden mtis-se. Es gehe dabei in erster Linie um ein positives inter-kulturelles Bildungsangebot und eine Frage der Kultur schlechthin. Daher meinte der Elternkreis, daB in die Vorbereitungen zur Grundung einer offentlichen zweisprachigen Volksschule in Klagenfurt insbesondere die interessierte Elternschaft und die padagogischen Wis-senschafter, die sich mit dem Komp!ex „Interkulturelles Lernen" beschaftigen, einbe-zogen werden sollen.
Dem Ersuchen des Eltern-kreises um einen Vorsprache-Termin zur Erlauterung sei-ner Vorstellungen hat Frau Bundesminister Hawlicck bereits entsprochen und dic Vertreter der Elternschaft fur den 28. Februar 1990 nach Wien eingeladen.

Predsedstvo občnega zbora.* M/ba 7ravn/'k, M/rko Sr/enc, Fomaž Ogr/s, Hanz/M/7/on/g, z/eve prof/ desn/
Obračun plodnega dela
ade/ezba, vrVa ča.s/a/7; go.s/ov, med npm/ deže/m' Vd.sk; mipekror lVe;7;s, vod/a man/.šm.skega Vd.skega odde/ka pr/ Korokkem deze/aem so/skem ^vefa IV/ege/e, predsednik /V.SK.S' dr. Grde, /ay/;;k Z.SG dr. .S'/;;//;; /n drag/, je pr/.speva/a k dokrema vzdak/a, k/ je tdada/o na ponede/jkovem občnem zbora Af/adega roda v Af/ad;'n.sken; doma D v Ce/orca. Dra.s/vo je ^ v oj/m e/anom /n golfom pred/ozdo obračana de/a v mma/em pos/r^r/zem obdobja.
Predsednik Mladega roda Tomaž Ogris, ki je v imenu odbora izrekel dobrodošlico, se je najprej skupaj z udeleženci z enominutnim molkom poklonil spominu umrlih članov Valentina Vavtija in Leopolda Cvelfa. Nato so za delovnega predsednika izvolili Miha Travnika, kije vodil potek občnega zbora. Najprej je pozval predsednika Ogrisa, da poda delovno poročilo. Ta je uvodoma povedal, da je edina naloga društva Mladi rod ta, da izdaja glasilo za šole na dvojezičnem ozemlju. Mladi rod pa je redno izhajal, kar je tudi potrdilo, da je upravni odbor, ki je hkrati tudi uredništvo, uspešno opravil svoje delo.
Pri tem je Ogris poudaril, da Mladi rod, ki ima naklado v višini 2.300 izvodov, berejo na vseh dvojezičnih šolah na Koroškem in da ima bralce tudi na Predarlskem, v Stuttgartu, v Kanalski dolini in celo v Kanadi. Nadalje je dejal, da Mladi rod ni zgolj strokovno glasilo, saj objavlja mnogo leposlovnega čtiva in je z rubriko „Bralci nam pišejo" močno povezan s svojimi bralci, da uredništvo list opremlja tudi s strokovnimi prilogami, kar je dodatna pomoč učiteljem slovenskega jezika. Ogris je z zadovoljstvom ugotovil, da se Mladi rod tudi po 39. letu izhajanja še razvija in izrekel zahvalo ustanovitelju Aichholzerju in
kasnejšim urednikom Straussu, Vouku in Veliku, ki so kot ljubitelji prispevali k uspešnemu razvoju revije, da pa danes zaradi večje finančne podpore obstajajo možnosti za profesionalno urejanje Mladega roda.
Tomaž Ogris se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so in še sodelujejo pri reviji, zlasti domačim besednim ustvarjalcem, za finančno pomoč pa tudi deželni vladi in pristojnemu ministrstvu, kakor tudi organizacijam in ustanovam v Sloveniji in na Koroškem, predvsem ZSO, ki Mlademu rodu daje brezplačno na razpolago prostor za uredništvo in nudi pomoč pri administraciji. To pomoč pa je tajnik ZSO dr. Sturm zagotovil tudi za bodoče.
Po blagajniškem poročilu in poročilu nadzornega odbora je bila izglasovana razre-šnica odboru, potem pa so navzoči člani za predsednika ponovno izvolili Tomaža Ogrisa
Ko/fum/ spored so oMkova// Božo Kos, Sonja l/l/akoun/g /n Lado Jakša
Izvoljeni odbori Upravni odbor
PreJseJn/k.*
Tomaž OgrLs f o JprcJ.sc J/;/k* Herman Germ Ta/n/k.
M/rko .Sr/rrzc /?/agajmk.
//a;;z/ M/7/om'g m še k čbmov Nadzorni odbor /Vež/ka Kert /Vežka Povše Dar/Jo frakrnk Razsodišče Marjanca Me,scbn;k He/ka M/mar Ha/tz/ MJ/omg s/.
Med gosf/ občnega zbora so b/7/ predstavnik/ šo/sk/7i ob/asf/ /n narodnih organ/žac/j
Dr. Ench Prunč prejel TischIeqevo nagrado
Dobitnik XI. Tischlerjeve nagrade je univ. prof. dr. Erich Prunč, predstojnik prevajalskega inštituta na graški univerzi, po rodu pa iz Strašje vasi pri Škocijanu. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza, ki nagrado podeljujeta ob obletnici Tischlerjeve smrti, sta jo Prunč prisodila kot priznanje za njegove dosežke na področju znanosti, literature in za njegova vsestranska prizadevanja na kulturnem področju.
Svečana podelitev je bila minuli torek v Slomškovem domu v Celovcu. Nagrajenca in številne goste je pozdravil predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer pa je spregovoril o nagrajencu Erichu Prun-ču. Že kot študent je ustanovil oder mladje in se predstavil s pesniško zbirko. Kot predsednik Krščanske kulturne zveze in sopobudnik Koroških kulturnih dnevov je odprl nove dimenzije kulturnega življenja koroških Slovencev. V funkciji predsednika KKZ, je poudaril govornik, je Prunč navezal kulturno sodelovanje tudi z matičnim narodom. Kot jezikoslovec je pripravil znanstveno izdajo pesniškega dela Urbana Jarnika.
Dr. Prunč je potem, ko sta mu Tischlerjevo nagrado izročila dr. Grilc in dr. Zer-zer, v svoji zahvali med drugim dejal, da je njegovo vodilo bilo, da je slovenski
kulturni dejavnosti poleg folklore treba dati še drugo dimenzijo. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad tem, da imamo koroški Slovenci danes razvito visoko kulturo, enakovredno drugim kulturam v Evropi, zlasti na področju književnosti. Iz osebnega stališča pa je Prunč menil, da je bil vedno odprt za vsako duhovno iniciativo.
Letos so prvič podelili nagrade in listine udeležencem govorniškega natečaja, na slovenski gimnaziji. Prvo nagrado je prejela Martina Habernik, ki je nastopila tudi s svojim govorom.
Kulturni spored sta oblikovala MoPZ SPD „Vinko Poljanec" in Otroški zbor iz Škocijana. Prvi je nastopil pod vodstvom Franca Starca, drugega pa je vodila Helka Mlinar.
Nagrajencu, univ. prof. dr. Prunču in dobitnikom nagrad govorniškega	natečaja
iskreno čestitamo.
Martina /-/abernik
Nagrajenec Prunč s predstavniki NSKS in KKZ ter otroškega zbora po pode/itvi
H Zveza slovenskih zadrug
Za naš kreditni oddelek iščemo
sodetavca / sodelavko
ki naj bi imel/a že nekoliko prakse. V poštev pridejo absolventi tri- ali petletnih trgovskih šol. Plača po dogovoru , nastop službe je možen s 1. marcem 1990. Prošnje z vsemi podlagami sprejema Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, Paulitschgasse 5-7, 9010 Klagenfurt/Celovec.
Za naše vložišče -telefonsko centralo - iščemo
sodelavca / sodelavko
Pogoj: obvladanje obeh deželnih jezikov ter prijeten in prijazen glas. Plača po dogovoru. V poštev pridejo absolventi gimnazije ali trgovskih šol. Prošnje pošljite na Zvezo slovenskih zadrug, Paulitschgasse 5-7, 9010 Klagenfurt/Celovec.
Razprava o občinski kanalizaciji
PLIBERK. - Vprašanje gradnje kanalizacije v občini Pliberk ne zaposluje samo odgovornega	referenta
Jožeta Partla (EL) pa tudi ne samo občinsko predstojni-štvo, temveč tudi občane. Ker je okrog gradnje kanala prišlo do večjih zapletov, seje Jože Partl skupaj z županom Pajankom odločil za informacijska večera v Šmihelu in Pliberku, kjer sta predstavila zamisli celotnega projekta.
Občina Pliberk je imela zaradi dosedanje nezadovoljive rešitve že opravka s policijo, saj je neočiščene odplake odvajala v reko. Po teh preiskavah je občina izvedla študijo o rešitvi vprašanja kanalizacije. Jože Partl pa zdaj poudarja, da mora priti do skupne rešitve za vso občino (izvzemši Reple, Rin-kole in Vogrče, kjer bodo potrebne samostojne naprave), čistilna naprava za celotno kanalno omrežje pa naj bi bila v Dobu.
Pliberčani pa so se marsičesa naučili tudi iz težav in zapletov, ki jih je pozročil projekt kanalizacije v Borovljah. Zato že v načrtovalni fazi iščejo sodelovanje in soodločanje občanov. Poleg tega pa se referent Partl zaveda tudi tehničnih težav pri izvedbi celotnega projekta: „Nemogoče bi bilo takoj uresničiti celoten projekt. Zato ga je nujno razdeliti na več gradbenih faz. V prvi fazi bi morali seveda zajeti področje, kjer prihaja do največjega onesnaževanja: to pa je mesto Pliberk, predvsem pa tudi Drveša vas s pivovarno, iz katere iztekajo neočiščene odplake v Bistrico."
Pozor pri novih
pn novm h predpisih
Takemu načrtu ugovarjajo odborniki OVP, ki zahtevajo hkratno izvedbo celotne občinske kanalizacije. Očitno pa je, da občina tega tudi finančno ne bi zmogla, saj bi celotna investicijska vsota znašala med 300 in 400 milijoni, pa tudi prispevkov in ugodnejših kreditov iz sklada za vodno gospodarstvo ni mogoče dobiti v tako kratkem roku. Grozi torej, da se bo odločitev o gradnji kanalizacije še zavleka, saj bi bil zanjo dejansko potreben soglasen sklep občinskega sveta. Ali bo ta mogoč še pred naslednjimi občinskimi volitvami?
Izvolitev župana
BISTRICA v R. - Zdaj je tudi Bistrica dobila novega župana. Po odstopu dolgoletnega župana Otmarja Bau-rechta (SPO) je bil za njegovega naslednika z glasovi SPO in Volilne skupnosti izvoljen dosedanji podžupan Hubert Gradenegger, ki je hkrati tudi še vodja občinskega urada. Frakcijski vodja Volilne skupnosti dr. Anton Feinig je poudaril, da je VS glasovala za Gradeneggerja zato, ker doslej še ni nastopal proti manjšini. Za to zaupanje pa se je Gradenegger zahvalil že na svoji prvi seji, na kateri je obljubil, da se bo zavzemal tudi za želje pripadnikov slovenske narodne skupnosti v občini in da bo slovenščino tudi sam uporab-ljal.
Novi podžupan je postal Manfred del Fabro, ki je hkrati tudi odgovorni gradbeni referent.
Ogtedaii smo si siovenski oddeiek ORF
LOČE. - Ko več ali manj poslušamo po radiju slovenske oddaje oziroma ob nedeljah gledamo spored na televiziji, smo se društveniki SPD „Jepa-Baško jezero" odločili za obisk tega medijskega centra v Celovcu. Pozdravil nas je vodja slovenskega oddelka v koroškem študiju Mirko Bogataj, ki nas je v velikem študiju najprej vpeljal v celotno strukturo obrata samega in nato podal nekak zgodovinski razvoj slovenskih radijskih oddaj - od pionirskega dela Helmuta Hartmana in njegove soproge Fanike v letu 1946 pa vse do današnjega dne. Nakazal je težave in tudi podvige, ki jih je slovenski oddelek prehodil v tej dobi in ki so nedvomno tudi še danes prisotni v tej ali drugi obliki. Posebno uvedba televizijskih sporedov je včasih sorazmerno mlado moštvo postavila pred težko premagljiva dejstva. Kritika ne čaka in prav je tako, saj je to znak, da poslušalec ali gledalec spremlja dogajanja, da mu vse skupaj ni deseta briga. Ocenjevanje nasploh pa bi moralo biti stvarno, ker le tako služi ustvarjalcu.
V kratkem razgovoru s sodelavci	slovenskega
oddelka smo se zbrani menili še o svojih osebnih pogledih, ki pa so seveda zelo različni in jih je kar težko spraviti na skupni imenovalec. Seveda je bil čas prekratek za podrobnosti (npr. neke celodnevne oddaje), vendar pa je vsakdo izmed nas le dobil majhen vpogled v delo tega medija -radia in televizije. Če kljub mnogovrstnemu delu in trudu ustvarjalcev (in tukaj govorim na splošno) - dejanja na ekranu tu in tam le zazibljejo koga v sladki sen, to naj ne bo nikakršna žalitev kogarkoli že, marveč čisto navadna človeška slabost.
S!ovenski vestnik dvakrat tedensko
davčni
CELOVEC. - V zvezi z novimi predpisi za letno davčno izravnavo (Jahresaus-gleich) in z novo odredbo o dodatnih olajšavah možnosti odpisa pri davku na zaslužek Koroška delavska zbornica vse nesamostojno zaposlene opozarja, da so oprosti-tveni zneski, ki so vneseni na davčni karti, le pavšalni, ter da jih je treba ponovno dokazati. To pomeni, da osebe, ki so imele leta 1988 še visoke oprostitve, teh pa za leto 1989 ali 1990 ne morejo več dokazati, lahko računajo z visokimi naknadnimi terjatvami finančnega urada. Zato delavska zbornica predlaga, da za leto 1989 vnesene oprostitve dokažete najkasneje do 30. 6. 1990. Zadnji termin za uveljavitev oprostitev za leto 1989 pa je 31. 12. 1991.
Franz HASCHEJ
Center oken in vrat Fenster- und Turenzentrum
Kreuzberglweg 4
9141 Dobrlavas/Eberndorf
Zimska ponudba/VVinteraktion
lesenih in plastičnih oken Hoiz- und Plastikfenster izdelovalcev/der Firmen
tntemormA
n * ]
Dodatna ponudba: 10 mesecev zagotovljena cena. Zusatzangebot: 10 Monate garantierter Preis!
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Petek	Dom sindikatov	GIMNAZIJSKI PLES Igra ansambel ŠOK iz	Maturanti siovenske
26.1.	v Celovcu	Slovenije; v prvem nadstropju diskoteka	gimnazije
20.00			
Petek	gostilna štekl	SOVRAŽNIK Z JUGA? ODSTRANIMO	Mlada EL
26.1.	v Globasnici	ŽELEZNE PREPREKE Predavata:	Mlada KEL
15.00		državnozborska posianca dr. Peter Pi!z	
		in Karel Smolle	
Sobota	Dom prosvete	POLITIKA BREZ MORALE	Sodalitas
27.1.	v Tinjah	predava: univ. prof. dr. Valentin	
19.30		Zsifkovits	
Sobota	Kulturni dom	PONOVITEV SATIRIČNE KOMEDIJE	SPD Danica
27.1.	všentprimožu	..SAMOMORILEC"	
20.00			
in nedeljo 28.1.1990, ob 19.00 uri.			
Nedelja	Kulturna taberrna	OTROŠKA DELAVNICA	Kult. društvo
28.1.	Pri Joklnu	Saša Kump vodi izdelovanjje lutk	Pri Joklnu
15.30	v Celovcu		
Nedelja	Farna dvorana	VESELOIGRA „ LAŽNIVEC"	Kat. prosveta
28.1.	všmarjeti v R.		
14.30			
Nedelja	Kulturna taberna	OTROŠKA DELAVNICA	Kulturno društvo
28.1.	Pri Joklnu	Saša Kump vodi izdelovanje lutk	Pri Joklnu
15.30	v Celovcu		
Nedelj	Farna dvorana	POPOLDAN PETJA, DOMAČIH VIŽ IN	KPD Sete
28.1.	v Selah	PLESOV Nastopajo: muzikanta Matejev	
14.30		Šiman in Hanzi Ogris, domača folklora, zbor	
		ljudskošolskih otrok	
Ponedeljek Dom prosvete		Ml IN NAŠAZGODOVINA: UPANJE	Sodalitas
29.1.	v Tinjah	IN PRIČAKOVANJE SLOVENSKE POLITIKE	
19.30		OD1918do1920	
		Predavatelj: univ. prof. dr. Peter Vodopivec	
Ponedeljek Farna dvorana		PREDAVANJE ..PREHRANA"	KPD Šmihel
29.1.	v Šmihelu		
19.30			
Ponedeljek Dom prosvete		UPANJE IN PRIČAKOVANJE SLOVENSKE	Sodalitas
29.1.	v Tinjah	POLITIKE od 1918 do 1929 Predava:	
19.30		univ. prof. dr. Peter Vodopivec, Ljubijana	
Ponedeljek Ljudska šola		KAJ LUTKE ZNAJO... Gostuje Lutkarsko	KKZ, otroški vrtec
29.1.	Mohorjeve	gledališče NARCIS iz Prage	..Naš otrok"
10.30	v Celovcu		
ob 15.00		v društveni sobi SPD ..Edinost" v Skofičah	otroški vrtec v škofičah
Torek		v Kulturnem domu na Radišah	otroška in mla-
30.1.			dinska skupina
15.00			SPD„Radiše"
Petek	Modestov dom	VESELOIGRA ..LAŽNIVEC"	
2.2.	v Celovcu		
20.00			
Sobota	Avla ljudske	KONCERT Gostujeta: Oktet Suha	SPD ..Bilka"
3.2.	šote	in Kvartet Smrtnikovi fantje	
19.30	vBilčovsu		
Sobota	Glavna šola	KONCERT ..PONIŽANI IN RAZŽALJENI"	..Podjuna-Pliberk".
3.2.	v Pliberku	Gostuje: MePZ ..Rož" iz Šentjakoba	SPZ ..Edinost" in
19.30		v Rožu	MoPZ ..Kralj Matjaž"
Nedelja	Farna dvorana	PREMIERA LUTKOVNE IGRE ..DOMOVINA"	KPD
4.2.	v Šmihelu	Nastopa: Lutkovna skupina KPD Šmihel	
11.00			
Za smučarski tečaj SŠZ na Salzburškem (od 3. do 10.2.1990) so še možne			
prijave na Posojilnici Celovec.			
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 24.1.1990
dobite (ši!.) piačate (šii.)
za 1 ameriški dolar	$	11,65	12,25
za 1 angleški funt	č	19,20	20,20
za 100 franc, frankov	f	201,50	211,50
za 100 ital. lir	Lit	0,92	0,97
za 100 dinarjev	DIN	85,00	115,00
za 100 švic. frankov	sfr	782,00	806,00
za 100 hotand. guldnov	Hfi	615,00	633,00
za 100 nemških mark	DM	694,20	712,20
Posredujeta: Posojiinica-Bank
Zveza-Bank, Cetovec
2 šestici  .......... 5.779.285.- 296 dvanajstič ............. 9.443,-
18 petič	5053 enajstič ............. 276-
z dodatno štev........ 214.047.- 31.364 desetic ................ 44.-
506 petič ..............11.421.- stave ni uganil nihče
23.427 Štihe .............. 328.-
369.899 trojk ..............26.-	1 joker ..'..........2,464.701 .-
Rešitev prejšnje križanke
	A	B	c	D	E	F	G	H	!
1	/7	4	Z)	j	4	/2		/f	4
2	c	j	L	<4	6	/	7*	f	V
3		*r	4	/2	-4	/"7		A7	-4
4	7"	3	A/	e	*	4		4	L
5	6"	*	/	<	*		/	L	4
SLOVENSKI
VESTNIK
Nadstrankarski
časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraRe 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost !ista/B!att!inic: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakfcur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
!xdajate!j in zatožnik/Herausgeber und Verteger: Zveza
vec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o j. Drava, Tarviser StraRe 16, 9020 Celovec/Kiagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Ogtasi/Anzeigen: Tarviser StraRe 16, 9020 Celovec/Kiagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugostavijo: AD1T-DZS, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/3! 1123.
Letna naročnina: /a Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil ); za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310 din ).
SLOVENSKA
ŠTUDiJSKA
KNJ!ŽN)CA
MikschaMee 4,
9020 Cetovec, telefon:
(0 463) 32 385
Brezplačno izposoja knjige, revije, mladinske kasete za recorder in VIDEO-kasete (kavcija 50 šil. in izposojnina 10 šil. na dan). Študijska knjižnica je odprta: ob ponedeljkih in torkih od 10. do 18. ure, ob sredah, četrtkih in petkih od 8. do 16. ure.
PREŠEREN France -
Pesmi. - Lj.: Mladinska knjiga, 1981.-233 str.
PREŠEREN France
Pesem od Lepe Vide. - Lj. : Prešernova družba, 1987. -[22] str.: barvne ilustr.
PREŠEREN France - Povodni mož. - [1. ponat.]. -Lj. Prešernova družba, 1987. - [18] str. : barvne ilustr. - (Zbirka Poezije dr. Franceta Prešerna v besedi in sliki)
PREŠEREN France Sonetni venec : Sonettenkranz. - V Celovcu : Družba sv. Mohorja, 1986. - XV. [8] str.: ilustr.
PREŠEREN France Zmerom svojo goni slavček. - V Lj. Prešernova družba, 1987. [26] str. : barvne ilustr. - Zbirka Poezije dr. Franceta Prešerna v besedi in sliki)
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji in realni gimnaziji za Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič-Platz 1, želi uvesti bife za učence (z malicami in brezalkoholnimi pijačami)
Interesenti, ki bi hoteli voditi tak bife, so naprošeni, da se oglasijo v ravnateljstvu slovenske gimnazije. Poprej se je treba najaviti telefonsko: 0463 / 33 3 53.
/van Do/enc
Za dolar človečnosti
Pr/š/a je k vratom, da b/ pospravita sobo. 1/ede/a je, da sem pr/-se//enec /n da ne govor/m angleško. Spozna/a je to že prv/ dan po p/sm/d na nočn/ omar/c/.
/n tako sva s/ posfa/a pr/ja-fe/ja. Poveda/a m/ je, da je Nemka /n da je v Kanado pr/-š/a pred šf/r/desef/m/ /e//. Govo/7/a m/je o svojem možu z besedam/, k/ j/d ne bom n/ko// pozab//.
„B// m/ je dober mož. Lepo sva ž/ve/a. Srečno, /n samo za naj/nega otroka... Dorotdy je naj/na dč/. Zdaj je poro-
čena v Saskatoonu. /n 7ony, moj mož, Bog mu daj dobro, je umr/ že pred petnajst/m/ /et/." /n vedno znova je pr/-stav//a; „Od takrat č/st/m dote/ske sobe. Prva /eta sem to de/a/a za Dorotdy. Zdaj de/am samo še zase."
Dok/er sem b/7 v dote/u, m/ je vsak dan znova zaupata; „Dorofdy m/ ne p/še že dve /et/. Boj/m se, da je bo/na. Boj/m se tud/, da njen mož n/ma de/a."
Potem ko sem zapusf/7 dote/, sem jo srečeva/ na mestn/d u//cad. S/a je sključena na de/o a// pa z de/a.
Tud/ danes sem jo sreča/, /n rad b/ jo sreča/ tud/ jutr/.
Pozdrav// b/ rad njeno mater/nsko zaskrb/jenost. Zag/eda/ b/ se rad v njene darež//7ve oč/. Zaže/e/ b/ j/ rad m/r v njen/ sob/c/ na Devet/ cest/, /n ko b/moge/, b/j/ vsak dan znova podar/t z/mo brez snega /n ostrega vetra, po/e-tje brez dežja, po cvetju d/šečo pom/ad pa sončno, do/go jesen.
Marta s/ je zas/už//a vse to /n še mnogo več. Kot sobar/ca v dote/u.
Zdaj m/s//m ž/vo na naj/no pr/dodnje srečanje. Tud/ na to, kako do/go se bova še v/deva/a /n kako do/go bom de/ežen zavetja v njen/d z/at/d že/jad.
M/s//m tud/ na svojo ženo. /n že zdaj, ko je še n/ tukaj, me skrb/, a// bo po moj/ smrt/ v dote/u tud/ ona snažt/a sobe pr/se/jencev. Vpraša/ bom Marto. Brž ko jo spet
srečam po de/u. Njene ve//ke oč/ m/ ne bodo /aga/e...
Čez nekaj deset dni sem dobil odgovor iz Toronta. Pisal mi je urednik „Sloge" Stjepan M., po rodu Dalmatinec. Moje slovenske zgodbe bo objavil, je rekel v svojem pismu, obenem pa me vabi, da bi v prihodnje napisal še kaj kanadskega. Njegov list bere tudi precej Slovencev, starejših izseljencev, sem zvedel nadalje, včasih pa je izhajal tudi slovenski tednik z naslovom ..Edinost", ki je bil edini slovenski list v zgodovini naših Kanadčanov. Po lepo oblikovanem sporočilu sem videl, da je pisec kulturen človek, veselilo pa me je še to, da me ni vabil v kakšno stranko.
Dan ali dva kasneje sem dobil prvo številko „Sloge" s svojimi tiskanimi objavami. V listu res ni bilo nobenega kvi-zlinškega imena, kot mi je to zagotovil že Dušan, temveč
nasprotno: dva članka sta tolkla po bivših okupatorjevih pomagačih in ovaduhih, ki si baje domišljajo, da lahko nadaljujejo svoje umazano delo v Kanadi.
Tisti dan sem kazal na delu in v svoji sobi veder obraz. Moji klavrni prvi koraki v novi domovini se mi niso zdeli več tako zelo strašni.
Končno sem staknil prvi kanadski naslov, ki mu lahko ponudim svojo pripravljenost, da stopim v korak s svojo domovino in ji na svoj način nekaj koristnega prispevam. Tudi v zahvalo, da me je sprejela kot novodo-šlega državljana.
Maja meseca je še vedno snežilo in tudi z menoj ni bilo nobene spremembe. Potem se je sredi junija kar čez noč naselilo na preriji poletje. Prišlo pa je z vročino In bujnim zelenjem, ki je kar šinilo iz zemlje pred našimi očmi.
7 <7a//'c pn/toč/nj/č)
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR!JA 2
TV LJUBLJANA
TE DN!NATELEV!Z!J!
PE 26.1.	9.05 Družina Adams; 10.30 Tatovi med seboj; 13.55 Risanka; 14.00 Igra v troje; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Lepotica in moški z levjim obrazom; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; Šport; 20.15 Primer za dva; 21.20 Dinastija - Denverjev klan; 22.05 Pogledi s strani; 22.45 Hudičeva setev; 0.15 Aktualno; 1.05 Poročila.	16.40 Leksikon umetnikov; 16.45 Hotel; 17.30 Podjetje Arhe nova; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 Wur-litzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Po rdeče-belo-rdečih sledovih; 21.50 Oddaja o filmih; 21.50 Novo v kabaretu; 22.00 Čas v sliki; Šport; 22.50 Satirična lutkovna serija; Vloga Cannesa; Poročila.	9.00 Zimski počitniški spored; 15.25 Svet na zaslonu; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.45 Mozaik; Tednik; 18.00 Spored za otroke: Pojdi nekam, ne ve se kam; Pika Nogavička; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Nafta; 21.20 Ulice San Francisca; 22.10 Dnevnik: Šport; Vreme; 23.25 Satiri-con; Videostrani.
$0 27.1.	9.05 Družina Adams; 11.00 Dediščina Guldenburgovih; 14.30 Švedski slavček; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.30 Degrassi junior; 18.30 Šport; 19.00 2x7 - sedem dni sporeda na dveh kanalih; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Nos spredaj; 22.05 Primer Serrano; 0.05 Aktualno; 0.10 Naslednji račun gotovo pride; 1.40 Poročila.	12.00 Šport; 15.55 Leksikon umetnikov; 16.00 Iz parlamenta; 17.00 Draga družina; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Poslednja cesarica; 21.45 Aktualno; 21.50 Srčni list; 22.15 Dunajsko in pradunajsko; 23.15 Športna reportaža; Mednarodni jazz; Exlibris.	9.00 Spored za otroke; 12.15 Wen-gen: SP - smuk (m); 14.20 Lassie -nov začetek; 16.30 Dnevnik; 16.45 Spored za otroke; 16.55 Športni dogodek; 18.30VŠabonuYanoma-miji; 19.00 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 19.59 Utrip; 20.30 Križkraž; 22.05 Dnevnik; Šport; 22.25 L. Greer: Dobro upanje; 23.15 Nedoižna ženska.
ME 28.1.	9.05 Avstrija It; 10.35 Obzornik; 11.00	Tiskovna ura; 14.05 Kjer moški še moški; 15.30 Spored za otroke; 17.00	X-Large; 18.30 Lepotica in mož z levjim obrazom; 19.15 Loto: žrebanje; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Lohengrin, opera; 0.15 Vizije; 0.20 Aktualno.	9.05 Kulturni obzornik; 10.30 Operni vodič; 12.00 Šport; 13.30 Dober dan, Koroška; 15.00 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v stiki; Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Boss; 22.00 Aktualno; 22.05 Souiman; 23.45 Simon Templar; 0.30 Poročila.	8.45 Otroška matineja: Živ žav; Pika Nogavička; 10.10 L. Greer: Lepi upi; 11.00 Alo, alo; 12.30 VVengen: SP-superveslalom (m); 13.00 Dediščina Guldenburgovih; 14.15 Prisluhnimo tišini; 16.30 Dnevnik; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Dom za obešanje; 21.00 Zdravo; 22.20 Dnevnik; 22.40 Videostrani.
PO 29.1.	9.05 Družina Adams; 10.30 Poslednja cesarica; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Lepotica in moški z levjim obrazom; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Hunter; 22.00 Pogledi s strani; 23.50 Simon Templar; 0.35 Aktualno.	16.55 Leksikon umetnikov; 17.00 Holtywood, Hollywood; 17.30 Lin-denstra8e; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Hotel Paradis; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Telo - duh -zavest; 23.25 Nočni studio Vis-a-vis; 0.25 Aktualno.	9.00 Zimski počitniški spored; 11.50 Potovanje na severni tečaj; 12.25 Mornar Sindbad; 16.30 Dnevnik; 16.45	Mozaik; Zdravo; 18.10 Spored za otroke; Radovedni taček: Miti in legende;. 19.00 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.05 B. Brecht: Malomeščanska svatba; 21.40 Osmi dan; 22.20 Videostrani; 22.25 Dnevnik; 22.45	Človek in glasba; Videostrani.
RAMO KORAKA JI lt'l I' * * !-- Petek, 26.1.	jutro na Koroškem Narodopisna oddaja (glasb, oddaja). (dr. A. Feinig)	Duhovna misel (žpk. Mirko Isop). Sobota, 27.1.	18.10-18.30: Od pesmi do pesmi- Dogodki in odmevi od srca do srca (D. Urschitz)	Ponedeljek, 29.1. Podelitev XI. Nedelja, 28.1.	Tischlerjeve nagrade 6.30-7.00: Dobro	reportaža		Dober dan, AorosMra Spored za 28.1.1990, ob 14.00, TV A2 *	Maturantski ples *	Podelitev Tischlerjeve nagrade univ. prof. dr. Erichu Prunču *	Obnova samostana v Dobrli vasi *	„Trije angeli" - premiera mladinskega odra na Radišah *	Otroški popoldan Pri Joklnu z novimi igrami Karate - Železna Kapla	
Po rdeče-be!o-rdečih s!edovih
Petek, 26. 1. 1990, TV A2, 20.15 - To je dokumentarna oddaja v treh de)ih, ki prikazuje Avstrijce, ki so se naseiiii v tujih deželah in tam stužijo svoj vsakdanji kruh. Tokrat bo šio za Avstrijce, ki živijo na Tajskem. To je stara kraljevina, z bogato zgodovino in kulturo in je več ali manj nevtralna dežela, ki se v marsičem čuti povezano z Avstrijo. Tam živi več avstrijskih umetnikov, inženirjev in gastronomov pa tudi umetnikov za preživetje. Serijo sta pripravila Friedrich von Thun in Fritz Molden.
Opera
Nedelja, 28. 1. 1990, TV Al, 20.15 - Tokrat bodo prišli na račun ljubitelji oper. Gledali bodo opero Richarda Wagnerja Lohengrin v treh dejanjih. V glavnih partih nastopajo Placido Domingo, Dunja Vejzo-vič in drugi. Dirigent je Claudio Abado. Uprizoritev je bila v dunajski državni operi.
Kriminatka
Sobota, 28. 1. 1990, TV Al, 20.15 - Tistim, ki ni do resne glasbe, imajo alternativo na drugem sporedu. Tu bo na vrsti francoska kriminalka, v kateri kot glavni igralec nastopa Jean-Paul Belmondo, ki bo v filmu Boss spet skrbel za napete scene in vratolomna zasledovanja.
Nedo!žna žena—franc. fi!m
Sobota, 27. 1. 1990, TV LJ1, 23.15 - Gledali bomo film Pireeja Butrona, znanega francoskega režiserja, ki je v filmu Nedolžna žena spretno združil posamezne zgodbe Zolaja, Appolinaira, Coppeeja in Gauttiera z igralkinim osebnim doživetjem in ustvaril mozaik, ki odseva različna videnja ženske in njenega odnosa do moškega.
Zveza komunistov Jugosiavije sestopiia in takoj razpadia
"Poznavalci razmer v jugo-JL slovanski partiji so že pred kongresom napovedali, da se bo v Beogradu zgodilo nekaj zgodovinskega. Agonija v njej se je vlekla že skoraj desetletje, v kritičnem stanju je bila vsaj po 21. in 22. seji predlanske jeseni, smrtni krči pa so se začeli najbolj jasno kazati v noči od 26. do 27. septembra lani, ko je njen dogmatski del skušal prisiliti slovenske člane cekaja, da se odpovedo „spornim" ustavnim dopolnilom k slovenski ustavi. Predbožični kongres slovenskih komunistov pa je napovedoval dokončen obračun v vsedržavni partiji. K temu so seveda pripomogle tudi raznovrstne alternativne in opozicijske organizacije in zveze, ki že po vsej državi rastejo kot gobe po dežju.
JOŽE ROVŠEK
Kongres Zveze komunistov Jugoslavije seje preteklo soboto, 20. januarja, že začel dokaj nenavadno, saj so se delegati (bilo jih je preko 1600) najprej sporekli zaradi trajanja kongresa in poslovnika, tako da je predsednik CK lahko svoj referat prebral šele popoldne. 50 strani dolgo gradivo, brano kar dve un, je pritegnilo bore malo poslu-
šalcev, ki so se raje pripravljali za spopad v komisijah. Tudi sicer iz referata ni bilo čutiti resne programske in organizacijske prenove, temveč je Pančevski v glavnem skušal zacementirati utečeno pot in vlogo partije in kot nujo utemeljiti njen sporni demokratični centralizem.
V komisiji za politični sitem je prvi plaz očitkov in napadov sprožil Ciril Ribičič, predsednik slovenskih komunistov, ki je predlagal sestop partije z oblasti, črtanje njene vodilne vloge iz ustave, svobodne demokratične volitve in preoblikovanje ZKJ v zvezo republiških in pokrajinskih zvez, v kateri ne bo več možnosti preglasovanja. Menil je, da se bo dosedanja okorela in dogmatska partija le tako lahko spremenila v „stranko demokratične pre-
nove Jugoslavije." Olja na ogenj je prilil Milan Kučan, ki je spregovoril o mednacionalnih odnosih, o pravici samoodločbe narodov, o vprašanjih federacije in konfederacije in o vključevanju v Evropo.
Srbski državni predsednik Slobodan Miloševič je svoj nastop začel s stavkom: „Zdaj je čas, da še enkrat rečemo svoj zgodovinski NE!" S tem je zavrnil vse poskuse prenove in liberalizacije in govoril o Jugoslaviji kot trdni federaciji in o ZKJ kot (po večinskem principu) enotni organizaciji.
Drugi dan kongresa, v nedeljo, slovenskim predlogom ni šlo kaj dosti bolje. Eden za drugim so bili preglasovani, tako da je slovenska delegacija, ki se je sicer odločila, da bo poskusila vnesti amandma še v razpravo o sta-
tutu ZKJ, napovedala, da bo v primeru ponovnega preglasovanja kongres zapustila. To se je tretji dan, v ponedeljek, tudi zgodilo. Ko so slovenski delegati zapustili kongresno dvorano, so nekateri pristaši	Miloševičevega
tabora celo ploskali in zahtevali, da se kongres nadaljuje brez Slovencev. Temu pa so se uprli Hrvaški delegati in še nekateri posamezniki iz ostalih republik in kongres je bil za ..nedoločen čas prekinjen".
Edino, kar se je zgodilo pozitivnega, je bil sprejem sklepa, da ZKJ sestopa z oblasti.
Perspektivno gledano pa bi kongres lahko ocenjevali tudi drugače:
#	slovenski poraz na glasovanju se kaj lahko spremeni v zmago, saj je partija s tem zdrsnila na najnižji možen nivo, zato se bo prisiljena preobraziti, to pa je bil namen slovenskih komunistov;
#	Miloševičeva zmaga je bolj Pirovega značaja, saj se lahko brž sprevrže v poraz. Namreč vse več nacionalnih partij se s srbostalinistično partijo ne strinja. Pri tem je treba poleg hrvaške omeniti tudi bosansko-hercegovsko in makedonsko partijo;
#	s trenutnim ..mirovanjem" partije se je okrepil položaj Markovičeve zvezne vlade in verjetnost uspeha njenih reformnih ukrepov, saj ljudje vse manj verjamejo partiji in vidijo rešitev v vladi;
#	stanje v partiji je še pospešilo ustanavljanje alternativnih strank in organizacij, ki jih Miloševič ne bo mogel ustaviti niti na svojem interesnem področju;
#	ideja konfederacije je vržena v jugoslovanski politični prostor in verjetno je le stvar časa, daj bo zrela za njeno udejanjenje;
#	slovenska partija ni več obvezana, da se podreja sklepom neke okorele, imaginarne zvezne partije in zato bo verjetno že na svoji konferenci 2. februarja storila naslednje korake k svoji celostni demokratični prenovi.
Po koncu temne noči mora vendar nastopiti svit.
VPISOVANJE
na dvojezični srednji in višji šoti za gospodarske pokiice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu bo od 5. do 28. februarja 1990.
Izžrebani
najmiajši
dobitniki:
Žiga Pretnar,
Murova 28a, Jesenice
Angelika !gerc,
Mata vas 2, Gtobasnica
Monika Oitzi, Lede rersiediung 47, Brnca Sarah Pavčič,
Kožentavra 87,
Struga
Dejansko smo bili presenečeni: poštar je prinesel v uredništvo skoraj 300 rešitev naših nagradnih križank, ki smo jih za odrasle in najmlajše objavili v božični številki Slovenskega vestnika. S tem ste, dragi mladi in nekoliko starejši ugankarji, dokazali, da je reševanje križank očitno vaš konjiček, mi pa smo ponosni, da smo bili deležni tako širokega odziva.
S prihodom pismonoše pa se je naše delo šele začelo: seveda smo morali rešitve najprej preveriti. In izreči vam moramo veliko priznanje, saj so bile skoraj vse rešitve pravilne - zelo redke izjeme pa naj bi tudi v tem primeru le potrdile pravilo. Po kontroli pravilnosti rešitev pa smo bili pred najodgovornejšim delom, pred žrebanjem dobitnikov.
To je bilo precej težavno: skupaj z nagradnima križankama smo namreč objavili, da
bomo najmlajšim in odraslim podelili po tri nagrade. Spričo velikega števila prejetih pravilnih rešitev smo se odločili, da število nagrad povečamo, tako da bomo z darili lahko razveselili štiri mlade bralce Slovenskega vestnika (otroške knjige in kasete), med odraslimi pa smo izžrebali pet dobitnikov in dobitnic, ki bodo že v naslednjih dneh prejeli nagrade: knjige in kasete.
Vsem dobitnikom, katerih imena objavljamo na tej strani, ob tem iskreno čestitamo in jim želimo mnogo veselja z nagradami, vsem ostalim, ki so se odzvali našemu nagradnemu reševanju križank, pa se zahvaljujemo za sodelovanje in jim zagotavljamo, da jim bomo tudi letos spet ponudili možnost za sodelovanje. Morda pa jim bo naslednjič sreča bolj naklonjena!
Odrasli
dobitniki:
Verena GaHob,
Žuža!če2, Dičavas
Božo Hartman,
Kiefemweg, Škocijan Jure Piano, Kraigherjeva 8/d, Titovo Velenje Mateja Lesar,
Majnikova 14, Ribnica Norbert Grčar, Bessara-bierstr. 67, Salzburg
/	g	Čestitamo!		
		A/	A:	E
	L	O		A/
	O	C7		<
	F/	/		
j								E	A	<3	J	-r		O	
							!/	!7/	(7	t/	O	' L		'T	o
										4	/7	4	V	/	
									/	L		A		F	
							č		6		E	«4	<	4	
A	/1	T			&		4				€		4-	t/	E
3	T		<r		4		77		/ž	A7					/V
//	4		r	O	/=>		/V	/		4		.4			o
/	/		<4	X			-4		<3			F			
,4		-4		4_		A7		E	z			(7	A7	E"	v
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSK! VESTNIK - ŠPORT
V znamenju nogometa v dvorani
Novi seznam elo-točk brez presenečenj za šahiste
Vmesno kolo koroškega nogometnega pokala v dvorani je končano. Kotmari vasi, WAC, Treibachu, Gre-binju in Šmarjeti so se pridružile še ekipe ATUS Borovlje, FC Šentvid in Rožeka, to nedeljo pa bodo v boroveljski dvorani odigrali finalno kolo. Zanimivo bo, ali bo lanski pokalni prvak ATUS Borovlje v domačem okolju uspel ubraniti naslov prvaka.
Že minuli konec tedna pa so moštva, ki so včlanjena v strešno organizacijo Union odigrala svoje prvenstvo v dvorani, na katerem je sode-
lovala tudi ekipa iz Sel. Sicer od močno pomlajenega moštva ni bilo pričakovati čudežev, kljub temu pa je prevladovalo zadovoljstvo, saj so se Selani uspeli obdržati v zgornji ligi. Ta delni uspeh pa so si zagotovili z zmago proti Ledincam (5:1), ostalim nasprotnikom pa so podlegli (DSC Borovljam z 2:3, Mol-ltalu 2:6, Žrelcu 1:10, Rudi pa 2:7). Strelci za Sele so bili Kulmež (5), Užnik (2), Ando Oraže (2) ter Mario Oraže, Ahim Oraže in Kurti Hribernik, ki so dosegli vsak po en gol.
TERMtN!
ŠAH
Nedetja, 28. 1. ]990: 3 koto pokalnega tekmovanja: Admira Betjak - SŠZ/Carimpex! (9), SG RBB Wotfsberg - SŠK Obir t (9).
ODBOJKA
Sobota, 27. t. 1990: Dob U -
Wo)fsberg ()9.30).
Nedetja, 28. t. t990: Dob t -
Hypo Celovec (16.00). - Obe tekmi v ptiberški glavni šoli.
Kristijan Wroiich
Končno se je začela tekmovalna sezona tudi za tekače na smučeh. Prva večja preizkušnja je bila v St. Jakobu v Defreggentalu, kjer so se na tekmi za koroški pokal pomerili v vseh starostnih skupinah. Že na prvi tekmi je bil uspešen Kristijan Wrolich, ki je med šolarjih na 4 km dolgi progi s časom 14:33 minute zasedel prvo mesto.
Spet je minulo pol leta in izšla je najnovejša lista z elo-točkami koroških šahistov. Pri slovenskih klubih SŠZ Carimpex in SŠK „Obir" je opaziti stalnost, samo pri obeh vodjih ekip sta bila večja premika v številu točk. Ravnatelj Hanzi Stossier je nad 60 točk pridobil, Ivan P. Lukan pa jih je skoraj 100 izgubil.
Na lestvicah močnejših koroških klubov dominirajo
legionarji iz Slovenije in Hrvaške, npr. FM Osterman (2340, Paternion) ali FM Mencinger (2398, Bekštanj), najmočnejši šahist na Koroškem sploh.
Koroški Slovenci pri drugih klubih razen SŠZ in SŠK pa imajo tale nova števila (v oklepaju staro število): FM Singer (ASK) 2279 (2244), MK Deisinger (Pošta) 2132
Najboljši šahisti SŠZ Carimpex
1.	Silvij Kovač 2155(2139)
2.	Alojz GaHob 1937(1907)
3.	Franc Rulitz 1883(1891)
4.	Gorazd Živkovič 1860(1895)
5.	Joži Amrusch 1844(1807)
6.	Ivko Ferm 1832(1838)
7.	Branko Kolter 1782(1756)
8.	Rupert Reichmann 1724(1697)
9.	Mirko Lauegger 1706(1702)
10. Herbert Rulitz 1704(1728)
Franc Ru//fz
(2162), Franc Kunčič (Sveče) 2129 (2123), Albert Legat (Bekštanj) 2001 (2004), Gal-lobovi iz Bekštanja: Pepi 1986(1933), Joži 1953(1988), Josef1950(1955), Tonči1768 (1768), Ada 1514 (1514).
Elo-točke so izračunali na osnovi 9441 partij, odigranih v zadnjem polletju na zveznih in deželnih tekmovanjih.
F. R.
Na j hot i ši šahisti SŠK „Obir'
L Dušan Jokovič 2208(2213)
2.	Adem Ramaš 1892(1926)
3.	Rainer Strasser 1684(1683)
4.	Johann Wolte 1676(1608)
5.	HaraldWolte 1673(1605)
6.	Kristijan Wolte 1663(1581)
7.	Peter Jammer 1649(1680)
8.	Hanzi Stossier 1647(1585)
9.	Emanuel Polanšek 1611(1611)
10. Mirko Pasterk 1605 (1574)