Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11.. Tel. 3-84-91 — Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18. — Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt: ček. račun: Trst, št. 11/6464.
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka Lir 25—
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru.
Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 5
TRST, ČETRTEK 24. JUNIJA 1954, GORICA
LET. III
Kam vodi narode pretirano strankarstvo
Padec francoske vlade v najtežjem in najnevarnejšem razdobju vojne za francosko In-dokino je zelo žalostno odjeknil v zapadnem svetu. Politične zmešnjave v Parizu le podžigajo napadalnost Ho Ši Minhovih čet, prodirajočih zmagovito proti morju, ter jemljejo ugled in vpliv francoskim zastopnikom na mirovnem zasedanju v Ženevi. Kako so mogli francoski poslanci ravno v takem trenutku zrušiti vlado? Ali so jim tako malo pri srcu boristi domovine? Kaj je sploh s Francijo ?
Nekdanja veličina
Saj so Francozi bili skozi stoletja prvi narod v Evropi. Človeštvu so dali velike mislece, velike pisatelje in pesnike, velike politične in socialne ideje, njihov jezik je bil dolgo časa jezik izobražencev po vsem svetu.
Francija gleda tudi na slavno tisočletno vojaško zgodovino, ki je za časa Napoleona zablestela v svojem junaštvu. Tedaj je bila 'rancija gospodarica Evrope. Tudi po težko
'n krvavo izvojevani zmagi v prvi svetovni Vojni ( 1914 do 1918) je bila Francija še vedno prva država na našem kontinentu. V časih Brianda je bila s svojimi številnimi zavezniki v Srednji in Vzhodni Evropi in na Balkanu vodilna sila v evropski in svetovni politiki.
Njena moč je začela pešati v času med pr-'° in drugo svetovno vojno. Ko jo je Hitler
„ V časnikih nočejo nehati glasovi, da bo tr-zasko vprašanje v kratkem rešeno in pri tem baše ozemlje razdeljeno na dva kosa. S tem se Je baje sprijaznila tudi rimska vlada.
Ker je prebivalstvo obeh narodnosti de-btvi nasprotno, so bili celo iredentisti prisiljeni povedati javno, kaj mislijo. Župan Bartoli je sklical zadnji petek trž. občinski svet in mu predložil resolucijo, kjer je čisto na splošno rečeno, da je Trst proti delitvi.
Za tako resolucijo so bile pripravljene glasovati vse stranke razen misinov. Vidali Je zato predlagal, naj se glasovanje odloži in •bed tem pridobe za skupen nastop tudi fasi*
Toda ti so bili trmatsi. Zahtevali so, naj
javno pove, da spadata obe coni pod Ita-
lj°5 dodali, da bi pravična meja morala iti eez Triglav do Dalmacije.
Bartoli se je ustrašil očitka, da ni dober talijan, in predložil občinskemu svetu 22. iUnija novo resolucijo. V njej je povedano, C\a. Pr!tiče celo naše ozemlje Italiji, o Dalmati* 1 je iz sramežljivosti molčal.
napadel, se je njen odpor v par tednih zrušil, nemška vojska je zasedla Pariz, maršal Petain je položil orožje in kapituliral. Francoski vojaki se enostavno niso hoteli boriti: »Za koga in za kaj ? « so se glasile propagandne značke, ki so jih našli pri neštetih vojakih, skrite pod ovratniki.
Posledice so bile žalostne. Francija je strmoglavila s svoje nekdanje veličine in ne spada več med vodilne sile v svetu. »Naša država,« je rekel, bivši predsednik republike Vincenc Auriol pred nekaj meseci, »je ogrožena v svojem ugledu, v svoji neodvisnosti in svoji moči.«
Ljudje se sprašujejo, kateri so vzroki tolikega nazadovanja in propadanja.
Pretirano strankarstvo
Amerika pozna le dve stranki : demokratsko in republikansko, ki se izmenjujeta na oblasti vsaka po nekaj let, Velika Britanija ima tri stranke : konservativno, liberalno in delavsko (laburistično), v resnici vladata pa deželi sedaj konservativna, nato delavska in vsaka ima priložnost, da nemoteno vodi državo več let in pokaže, kaj zna in zmore.
Popolnoma drugače je v Franciji : v parlamentu je zastopanih nič manj ko deset strank, vlade se neprestano menjavajo. Sedanja Mendes-Franceva je že 19. po vojni. V
Spoštujmo dano besedo
Razume se, da je bil sporazum na taki podlagi nemogoč, čeprav resolucija protestira proti delitvi ozemlja. Tako je vsaka stranka predložila lastno resolucijo. Vidali zahteva, naj Združeni narodi pošljejo v naše kraje preiskovalno komisijo, Agneletlo. naj se razpiše ljudsko glasovanje, s katerim naj prebivalstvo samo pove, kaj hoče.
Mi rečemo pa to-le: Svobodno tržaško o-zemlje je bilo že ustanovljeno z mirovno pogodbo, na kateri vidimo podpise 21 držav. Stvar je zakonito rešena. Treba samo spoštovati lastni podpis! Ljudskega glasovanja ne potrebujemo.
Poskrbeti je treba le, da se bosta beseda in duh pogodbe v bodočnosti resnično spoštovala! Naše ozemlje mora ostati za vse čase res neodvisno, Italijani ne smejo zlorabiti svoje večine za zatiranje in preganjanje našega naroda. Da se to ne zgodi, zahtevamo jamstva! S takim programom smo šli v volitve, tako smo govorili ljudstvu.
Dano besedo treba spoštovati, to je naš program. Drugega ne priznavamo! To edino je pošteno.
Novem listu smo zadnjič izračunali, da je vsaka vodila državo približno 6 mesecev. Kaj bi se zgodilo s podjetjem — smo se vprašali —- kjer bi menjali vsakih 6 mesecev ravnatelje?
Francozi so se po vojni hoteli zavarovati, da bi na oblast ne prišel kdaj kak diktator, kakor se je zgodilo v Italiji in Nemčiji in pod maršalom Petainom tudi v Franciji, in zato so v ustavi od I. 1946 določili, naj vso oblast drži v rokah parlament, ter močno omejili pravice vlade in predsednika republike. Reforma je bila pametna, toda pod pogojem, da vsemogočni poslanci svoje oblasti ne zlorabljajo, da imajo v sebi močno razvit čut odgovornosti.
Tega čuta pa na žalost niso poznali:	v
medsebojni borbi za ministrske stolčke so premetavali zapovrstjo vlade, vedoč, da jim nihče nič ne more, da za svoje ravnanje niso nikomur odgovorni. Popolnoma drugačne so razmere v Veliki Britaniji. Ce angleška vlada ostane v važnejši stvari v manjšini, se takoj razpišejo nove volitve. Poslanec, ki je glasoval proti, je sicer vrgel vlado, obenem je pa spravil samega sebe ob poslanski mandat in bo moral za svoje ravnanje položiti račun ljudstvu. V Zapadni Nemčiji je tudi poskrbljeno, da poslanci ne zlorabljajo svoje oblasti. Vlado lahko zrušijo samo pod pogojem, da se prej sporazumejo, kdo naj prevzame njeno nasledstvo. Ko stara vlada gre, mora že biti nova pripravljena.
Država - molzna krava
Takih določb na Francoskem ne poznajo, moč ljudskih zastopnikov je tu neomejena. Povrhu se je v Franciji ukoreninila navada, da vsakdo zahteva od države v vsem zaščito. Industrijalci, ki s svojimi monopolnimi organizacijami že itak narekujejo cene izdelkom v notranjosti, terjajo od države, naj jih zavaruje tudi pred tujo konkurenco. Od vlade zahtevajo, naj uvede zaščitne carine in o-sneji uvoz inozemskega blaga. Kmetje hočejo, naj država zajamči visoke cene njih pridelkom, -da si lahko kupijo dragi domači tekstil, delavci zahtevajo visoke plače, da si morejo nabaviti draga živila.
Vlada, odvisna od glasov zahtevnih poslancev, popušča sedaj tej skupini in nato drugi, državni izdatki neprestano rastejo, davčna bremena postajajo neznosna. V Ameriki, ki zalaga s podporami vso zapadno Evropo in številne države v Aziji in Afriki, gre za davke 27 odstotkov letnega narodnega dohodka, v Franciji pa 33 odstotkov.
Posledica je, da so cene francoskih kmetijskih pridelkov in industrijskih potrebščin neprimerno višje kakor na svetovnem tržišču. Življenje v Franciji je zelo drago. Od leta
(Nadaljevanje na 3. strani)
Ostanimo zvesti ljudstvu
NOVICE
Guatemala
je mala država v Srednji Ameriki blizu Panamskega prekopa. Po popisu iz leta 1950 šteje le 2 milijona 787 tisoč prebivalcev, ki so Indijanci ali pa mešanci, tako zvani kreoli.
Ta državica je dvignila v zadnjem času silen prah. Pritožila se je na Združene narode, da ji sosedje hujskajo prebivalstvo na upor in pošiljajo oborožene emigrante čez mejo in da upornike podpira baje tudi Ei-senhower.
Zakaj ? Guatemalska vlada pravi, da zaradi tega, ker so v Guatemali izvedli agrarno reformo, g katero so vzeli zemljo ameriškim industrijalcem in jo razdelili med kmete. V Washingtonu pa trdijo, da so v Guatemali zavladali komunisti, ki pripravljajo sporazumno s Kremljem revolucijo v Srednji in Južni Ameriki.
Kdo ima prav? Malo eden in malo drugi. Guatemala gotovo ne odbija podpore, ki ji jo nudi Sovjetska zveza. Saj ji to le koristi. Sčasoma pa lahko res postane predstavnica kremeljske politike v Ameriki.
Snežnobelo jagnje
Razen na Siciliji ima Italija rokovnjače tudi na Sardiniji. Napadajo potnike, jim jemljejo denar in nakit, če se pa kdo upira, ga umore. V Sardiniji ni varno hoditi po samotnih krajih.
Vojska in orožniki doslej niso mogli uničili banditov. Sedaj se je pa oglasil poglavar rokovnjačev Tanteddu, ponudil načelniku vlade Scelbi premirje in mu poslal v dar lepo snežnobelo jagnje.
Naredijo naj ga za poveljnika orožnikov, polovil bo svoje tovariše, pa bo mir.
Rokovnjači so med Slovenci že davno zginili.
Mie je Churchillov labod
Kdor misli, da se stari Churchill ukvarja samo s politiko, se moti. V prostih urah slika, lovi ribe, piše knjige, kot pristni možakar zvrne kak kozarček in se zanima za tisoč reči. Pred kratkim mu je zbežal redek črni labod.
Churchill se je razjezil in sedaj išče ubežnika mednarodna policija.
Bivši predsednik Truman
je bil te dni operiran. Odrezali so mu žolčni mehur in slepič. Sedemdesetletnik, ki je čvrsta korenina, je operacijo zelo dobro prestal.
Ma, Bledu
se bodo v kratkem sestali diplomatski zastopniki Turčije, Grčije in Jugoslavije, da sestavijo in podpišejo besedilo vojaškega sporazuma, kakor je bilo sklenjeno v Atenah ob zadnjem obisku maršala Tita.
Vojaško zavezništvo bo podpisano brez o-zira na to, ali se med tem reši ali ne reši tržaško vprašanje.
Diplomati se bodo naužili svežega gorenjskega zraka in najbrž pokusili tudi kako kranjsko klobaso.
Toliko, da sta rešila glavi
Kraljica Elizabeta II. in njen mož vojvoda Edimburški sta " petek 18. junija jezdila v družbi prijateljev v kraju Aseot. Konji so
Tržaški velesejem
je letos manj obiskan kakor lani. Cuti se gospodarska kriza, ki je nastala v mestu po 8. oktobru.
V tako zvani Palači narodov zavzemata vodilni mesti Avstrija in Jugoslavija. V jugoslovanskem oddelku je v malem prikazan gospodarski sestav Jugoslavije in industrijski razvoj Slovenije. Litostroj je razstavil vodne turbine, črpalke in žerjave, Iskra iz Kranja telefonske naprave, okusne radijske aparate in kinoprojektorje. Zvedeli smo, da je Slovenija opremila v Turčiji že 60 kinematografov, ki vsi brezhibno delujejo. Zares, lep napredek.
Jugoslovani so kljub krizi sklenili več kupčij kakor lansko leto. Za kar se Trst zanima, je skoro vse razprodano : to so svinjske kože, vipavska, briška in štajerska vina, klobase, slivovka, čipke in lesni izdelki. Posebno zanimanje vzbujajo preproge. Kupčij bi bilo še več, da niso mesto 300 milijonov nakazali Jugoslaviji v kontingentu le 150.
Na čelu jugoslovanske delegacije je naš ožji rojak iz Devina dr. Ivan Ples.
drveli v bliskovitem skoku. Tu opazi iznenada vojvoda, da visi čez cesto tenka električna žica v višini glave. Takoj je legel na vrat živali in zavpil kraljici: »Elizabeta, pazi!« Tudi ona se je v poslednjem hipu sklonila in se rešila.
»Malo je manjkalo, da nama ni odsekalo glave!« je rekla po prestani nevarnosti. Da se je ostra žica zarezala v vrat, bi bil danes vsaj eden od njiju mrtev.
Preohliudenosi ogroža mir
Na Japonskem živi na tesnem prostoru 85 milijonov ljudi. Dežela je prenaseljena. Japonska »Katoliška obveščevalna agencija« piše, da imajo Japonci manj rodovitne zemlje kakor zvezna država New York. Ce se pravočasno ne reši to socialno vprašanje, bo v 15 letih na Japonskem vsaka vlada nemogoča, razen skrajno desničarske ali levičarske. Spet bo sklepala zavezništva, ki morejo ogroziti svetovni mir.
Agencija predlaga, naj dobe Japonci v najem neobdelana zemljišča v Združenih državah ali v Braziliji.
Med narodi je kakor med ljudmi: eden ima preveč, drugi premalo. Kdor ima, drži čvrsto in noče dati iz rok.
Huje kakor pod Mussolinijem
Vladni komisar Bisia (Bizjak) za pokrajino Trentinsko-Južni Tirol je ukazal tamkajšnjima kvestorjema, naj se pri dovoljevanju gledaliških predstav držita v bodoče naslednjih predpisov:
Za vsako predstavo je treba poslati najmanj 20 dni prej z 200 lirami kolkovano prošnjo v — Rim! Priložiti je treba dobeseden italijanski prevod igre na zaporedno nu-meriranih straneh.
Dovoljenje ne velja enkrat za vselej, kakor je bilo pod Mussolinijem. Ce se ista igra uprizori drugje, je potrebno spet narediti prošnjo in poslati prevod v Rim. To je smrt gledališke umetnosti na deželi.
Južno-tirolski poslanci so se nazadnjaškemu zakonu uprli. Zakaj ne imenujejo v Rimu uradnika, ki zna nemški in slovenski, da bi ne bili potrebni prevodi? Cernu plačuje ljudstvo davke?	I
Zakon je izšel 30. aprila 1954, to je 11 let po padcu fašizma pod vlado Krščanske demokracije.
Žalostna obletnica
Minilo je 10 let, odkar so 22. junija 1944 ljudje pri Sv. Soboti opazili proti večeru, kako se iz rižarne vijejo sumljivi dimi.
Prihajali so iz mučilnic gestapovcev, ki so ljudi trpinčili in jih na pol žive sežigali. Koliko so jih umorili in Sežgali, ne zna nihče povedati.
Znanim in neznanim žrtvam totalitarizma se danes klanjajo vsi ljubitelji svobode in demokracije.
Čutlna dežela
Nedavno tega je izšel papeški odlok, v katerem je rečeno, naj se škofijski sedež v mestu Gerace v Kalabriji premesti v sosednji kraj La eri.
Prebivalstvo se je uprlo. Nastali so neredi in prefekt je ukazal orožnikom, naj na demonstrante, če treba, tudi streljajo. Meščani so se nato umaknili v stanovanja in zaprli v znak žalosti in protesta okna.
Zanimivo je, da so pri zadnjih volitvah 9. maja 1954 zmagali v mestu marksisti. Isti ljudje, ki so tedaj glasovali za Togliattija in Nennija, so šli sedaj v boj za domačega škofa. Naj jih vrag razume! Italija je res,čudna dežela.
Predsednik Eisenhower in njegova žena (levo) prisrčno pozdravljata na vhodu v Belo hišo v Washingtonu a-besinskega cesarja Haile-Selassieja (desno), ki je s svojo vnukinjo (v sredini) prišel na državni obisk v A-meriko. Poleg cesarja vidimo njegovega sina.
ILaile Selassie je predstavnik naroda, ki ga je fašizem ravno tako neusmiljeno zatiral kakor nas Slovence. Toda pravica je zmagala. Abesinci so zopet gospodarji na svoji zemlji.
Nadaljevanje s 1. strani)
1944 do danes je francoski frank doživel že stiri inflacije. Njegova vrednost je močno Padla in znaša danes v dolarjih eno desetino tega, kar je veljal pred izbruhom druge svetovne vojne. Kdor je 1. 1928 vložil svoj prihranek v državne papirje, je 1. 1953 prejel dejansko le četrtino nekdanje naložbe.
Strah pred Nemčijo
Za vsakogar je jasno, da Francija v takih razmerah ne more tekmovati z Nemčijo, ki se je kljub težkemu vojaškemu porazu v nehaj letih izkopala iz gospodarske krize in danes že tekmuje na svetovnih tržiščih celo z Angleži in Amerikanci.
Kdo je temu kriv? Kako more Francija nameriti Nemcem, da so marljivi, disciplinirani in požrtvovalni?
Pomoč, ki so jo dobili od Amerike, so Nemci znali vse drugače izkoristiti ko Francozi! Leta 1952 so na Francoskem sezidali na vsakih 1000 prebivalcev 9 novih stanovanjskih prostorov, v Nemčiji 27, to se pravi trikrat toliko. Hektarski donos žita je v Nemčiji mnogo višji ko v Franciji, saj stoji ta med 16 evropskimi državami, ki so prejele pomoč iz Amerike, komaj na devetem mestu! V Franciji pride ena kmetijska šola na 57.000 poljedelcev, v Nemčiji na 3.300 kmetov.
Francija uvaža danes žito, sadje, zelenjavo, sladkor, jajca in mlečne izdelke ter trosi za to po nepotrebnem velikanske denarje.
o nepotrebnem, ker je lastnica najobsež-neìse in najplodovitejše kmečke zemlje v za-Padni Evropi! Strokovnjaki so izračunali, ( a A Francija lahko redila na svojih tleh 70 milijonov ljudi, danes jih pa niti 43 ne more, kolikor znaša njeno sedanje prebivalstvo.
Kdo je tega kriv ? Nemčija ne more biti odgovorna, da je francosko kmetijstvo nazadnjaško, tako da proizvaja na primer ameriški poljedelec hrane za 19 sodržavljanov, francoski pa le ža 6. Iste razlike med Nemci in Francozi opažamo tudi v industriji in obr-
Francozi žive že desetletja ne samo v strahu pred nemško vojsko, temveč tudi v stra-hu pred nemško gospodarsko podjetnostjo. “°je se, da bi v združeni Evropi ne mogli vzdržati tekme z Nemci, ki so pridnejši in naprednejši ter lahko prodajajo po nižjih cenah. To je vzrok, da se v Franciji toliko ljudi upira združeni Evropi in skupni evropski vojski.
Moralna kriza
In vendar je sporazum med Francijo in Nemčijo življenjske važnosti za mir v Evropi in v svetu. Francosko-nemška nasprotja So povzročila že dve svetovni vojni. Dokler se ta dva soseda trajno in dokončno ne sprijaznita, ne bomo mirno in varno živeli na uaši celini. Stalno bomo v nevarnosti, da se spopadeta in se iz njunega spora vname nov svetovni požar.
rijateljstvo med Nemci in Francozi je to-jeJ stvar, ki živo prizadeva interese tudi sle-i.erne uaše družine. Koliko krvi smo Slovenci prelili v zadnjih dveh vojnah, koliko gorja je pretrpelo naše ljudtvo! Edino v združeni Evropi se Francozi in Nemci lahko traj-u° pomirijo : če bodo služili v skupni vojski. s.e ne hodo več bojevali drug zoper drugega. , o dobro preudarimo, bi združena Evropa rrancozom tudi gospodarsko končno le kori-
stila. V svobodni tekmi z Nemci bodo prisiljeni izkopati se iz zaostalosti, povečati svojo podjetnost in marljivost ter tako premagati moralno krizo, v katero so zabredli.
Sposobnosti jim ne manjka, saj so zelo brihten narod. Le pomehkužili so se! Preveč ljubijo udobno življenje in sovražijo trdo delo. Radi dobro jedo in se izogibajo žrtvam. Toda to ni samo francoska bolezen. Le poglejmo okoli sebe, pa bomo videli, kako se tudi med Slovenci širi čedalje bolj enaka bolezen. Doraščajoči rod nima več smisla za nesebično, požrtvovalno delo, postaja brezbrižen za ideale. Pridnost, točnost, absolut-
na zanesljivost in poštenost, ki je odlikovala Slovence pred mnogimi drugimi narodi, zginevajo. Tudi mi smo zašli v moralno krizo.
Kakor sebi želimo tudi Francozom, da bi jo čim prej premagali. Da se je v Parizu tokrat sestavila nova vlada v 48 urah, je vplivalo v svetu kakor čudež in koristilo ugledu Francije, vendar so osnovni problemi Francije ostali kljub temu nerešeni in bo trajalo mnogo časa, preden bo ta veliki narod ozdravel ter prispeval s prejšnjo silo k splošnemu človeškemu napredku.
nst'
Spomini iz starega Trsta
v.
Se vedno smo v 15. stoletju, ko se bere o srednjeveškem Trstu toliko zanimivih strani iz starih časov.
Grmade gore!
Že J. 1469 je začela obiskovati naše kraje nova šiba božja — Turki. Pol stoletja so nato Turki požigali in morili po Slovenskem in tudi po Primorju. Že omenjenega leta so janičarji preko Vipavske in Krasa vdrli na Goriško in v Furlanijo. Pogorišča in jok 30 tisoč ujetnikov so kazali sledove za polmesecem. Utrjenih mest in tudi Trsta se še niso upali napadati. Ljudstvo po vaseh se je pa zatekalo v »tabre«, Utrjene in obzidane prostore okoli cerkva na gričih. Od tod imena tabor po teh krajih : »taber« za tržaški grad, Repentabor, ki je eden najbolj ohranjenih na Tržaškem, Tabor nad Sežano. Prihod Turkov so žalostno naznanjali kresovi, ki so jih zažigali vrh gora. Ko je zagorela grmada na Nanosu, se je vžgala druga nad Sežano, tretja nad Bazovico, jelo je biti plat zvona in vse se je zapiralo za obzidje in v tabore. — Že blizu mesta so Turki pridrli leta 1470. Takrat so zažgali Prosek. Naslednje leto so meščani s strahom gledali z obzidja, kako so turške čete lezle s Ključa dol in se utaborile okoli cerkve sv. Miklavža pri mestnih vratih Riborgo. Tržačani so takrat pokazali korajžo. Četa 350 mož je naredila izpad in nekaj oblegovalcev pobila. Turki si pa niso upali čez utrjeno zidovje in so po treh dneh pobrali šila in kopita. Zato so se pa to in naslednje leto razlili po Goriškem in Furlaniji. Potem pa je kar vsako leto zapisano v krvavi kroniki.
Turki pred Vidmom
V letih 1477 do 1499 so dali Benečani povod za nove napade. Zapletli so se v boje s Turki na Grškem in v Albaniji. Zato je sultan Mohamed sklenil, da jih napade v naših krajih. Vasi so trpele, Trst pa ne. L. 1499 so drli pod Iskender pašo po beneško-kraškem ozemlju mimo Trsta do Vidma. Videmčani so obdolžili Tržačane, da so v zvezi s Turki. Se več: prijeli so tržaškega odposlanca Antona Burlo in ga deli na natezalnico, češ da je on kazal Turkom pot. V mukah je mož res izpovedal, da je bil pri turškem paši, toda z darovi od cesarja, da bi preprečil ropanje. Nič ni pomagalo, zaprli so ga in šele ko je šel tržaški Peter Bonomo k cesarju Maxu, je ta pritisnil na Benetke, da so reveža izpustili. K sreči je ta cesar s sultanom Bajezi-tom sklenil premirje, tako da Turki po letu
1509 niso več tako pogosto hodili k nam v krvave goste. Tudi Trst jih ni več videl.
Kmetija In obrt
To in ono je trlo Tržačane, vendar so si znali vedno pomagati. V 14. in 15. stoletju jih je najbolj redila kmetija. Večina meščanov je imela svoje »mandrije« po Bregu in pod Veno (kraškim robom). Tam so imeli oljke in trte. V mestu je bilo dosti torke!j (stiskalnic za ol je) ; olje so z, dobičkom prodajali na Kranjsko. Drugi pridelek je bilo vino. Poznali so ga pod imenom rebula. Celo na španskem dvoru Karla V. so ga radi srkali in je sam veliki kancler pisal, da kaj bi bilo, če bi prišel v Trst pokušat »de ribo-leo vestro«. Tretji značilni pridelek je bila pa sol. Soline so imeli mestni patriciji posebno v Ž a vi j ah, pa tudi pri Sv. Andreju in proti Cedasu. Kdor je napravil nove solarne, je dobil od mestnega sveta posebno podporo. Zanimivo je, da se je prav v zvezi s solinami začelo naseljevati v Žavljah, pri Sv. Soboti in okoli Barko vel j dosti Slovencev ali »cranzev« (Kranjci). Ti so tudi tovorili sol kakor Martin Krpan gori do Dunaja. Te tovornike so klicali »mussolati« (ker je imela njih živina nagobčnike) ali »salmari«, t. j. tovorniki. Zaradi teli je bilo dosti prepirov in pobojev, kot bomo še brali.
Cehi
Tudi obrt se je takrat začela razvijati. Posebno strojarska za kože, sveče in pa domača. Obrtniki so bili združeni v cehe ali zadruge. Ker so obrtniki stanovali v isti ulici, so te dobile po njih ime, na pr. strada calega-ria (čevljarjev) v Riborgo ali crosada (križišče) operaia. V mestnih statutih je bilo točno določeno, da morajo obrtniki delati od' jutranje do večerne avemarije. Tudi cene so bile točno zapisane. Krojač je smel računali za jopič na en šiv po 15 soldov, na dva šiva pa po 20. Zidarji so imeli plačo in ob sobotah še »licofio« ali likof. Posebni predpisi so veljali za »venderigole« ; gorje, če so te zelenjadarice močile zelenjavo! »Paneogo-le« ali kruharice, posebno iz Skednja so se morale paziti biričev, če so bile »bige« premalo zapečene. Vse je bilo patriarhalno urejeno in zapisano.
Sejmi in mešetari
Kot povsod se je blago tudi v Trstu zamenjavalo na sejmih. Največja sejma sta bila ob sv. Lovrencu in sv. Justu; manjši pa za Ivanovo in Martinovo. Tovorniki so prinaša-(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
li železnino in tkanino, nazaj pa so tovorili sol, olje, vino in fige. V mestu je bilo 12 zapriseženih mož »messetari« (zopet naš domač izraz!), ki so morali znati nemško in »kranjsko« (slovensko). Ob semanjih dneh je bil živ-žav! Tudi maškare so se lovile o-krog stojnic. Na teh »cassonih« je bilo razstavljeno blago. Tedaj je bilo vse mesto ena sama »botega«. Celo mestni pravdnik in učitelj sta imela vsak svojo stojnico. Ljudi se je trlo od povsod. Celo »certi merchadanti de Sagabria«, stoji zapisano v tržnem zapisniku, so prihajali na sejem. Nič pa ni zapisano, da bi kdo tovoril iz Benetk ali tistih krajev, kar že samo pove, kje je imel Trst gospodarsko zaledje!
Na sejmih so nastali pogosti prepiri, zato so se prerivali vicedomovi helebardirji in ar-kebuzirji med množico ter pazili na red, pa tudi na dobro mero in vago. Pri mešetariji so bili Tržačani mojstri, pa tudi trmasti »li più ostinati Uomini del mondo«, se bere o njih. Cerkvena gosposka je tudi poznala njih značaj, ker je ob sejmih postavila na vsako »križado« po enega pridigarja in ta je, ko se je sejmarski vrišč malo polegel, povzdignil glas in opominjal, naj ljudje preveč ne sleparijo pri blagu in pri meri.
ABRAHAMOVI SINOVI Glavno besedo na sejmih so imeli Judje. V Trst so se ti Abrahamovi sinovi priselili največ iz' severnih krajev. Govorili so judovsko nemščino. V zapiskih beremo njihova imena: Leon de Judenburg, Aron de Marpurg, Salomon d’Oro, danes Golldstein. Posebno znan je bil neki Maier. Ta je ljudi tako neznansko odiral, da so mu razjarjeni dolžniki prevrnili banko. Maierji so bili pred vojno tudi lastniki grdega lista »Piccolo«. — Osrednja judovska banka je bila takrat v ulici Pozzo del mare. Tam so tekle obresti! Tržačani so jih večkrat tožili pri cesarju. Zato je Friderik III. ukazal, da morajo na hrbtu imeti prišito veliko rumeno krpo v obliki črke O, da jih je že na zunaj vsakdo spoznal. Največ Judov ge je priselilo v Trst po letu 1496, ko so jih iz drugih avstrijskih dežel pregnali. Ukazali so jim pa, da morajo vsi stanovati v »gliettu«. Ob avemariji so zaprli železna vrata na obeh koncih ghetta, da niso mogli Judje še ponoči kupčevati. Imeli so jih tudi na sumu, da drže z beneško stranko. Benetke so namreč na vse mile načine, pa celo z orožjem ovirale trgovino Trsta z zaledjem. In prav to je na tovorniški poti — »strafa maledicta« so jo klicali — iz Trsta čez Lokev povzročalo krvave spopade in nove vojne. Da ne bo za danes preveč, bomo pa prihodnjič šli po tej krvavi sledi.
Razstava je zelo bogata in če pomislimo, da imajo otroci ročno delo samo 2 uri v tednu, se moramo čuditi velikemu številu razstavljenih del.
Med dekliškimi izdelki so nam ugajale posebno : bluze z narodnimi motivi in raznovrstni prti (na organdisu, vezeni, kvačkani). Privlačne so bile tudi torte in lepa ovčka iz sladkorja.
Dečki pa so razstavili dela iz lesa : obešalnike, stojala itd. Vse je bilo zelo skrbno :z-dciano. Razstava priča o visoki strokovni sposobnosti učiteljstva.
Za nedeljivost
našega ozemlja
Odbor občine Devin-Nabrežina je na izredni seji sprejel resolucijo, kjer zahteva uresničenje Stoja in zavrača katerokoli razdelitev našega ozemlja.
Sklenil je pozvati občane, naj podpišejo naslednji poziv:
»Varnostnemu svetu Združenih narodov — Lake Succes-New York.
Z ozirom na zadnje vesti, po katerih se zdi, da se bo v najkrajšem času izvršila razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja, podpisani prebivalci odločno obsojajo in zavračajo kakršnokoli razdelitev ozemlja in Vas pozivajo, da jo preprečite. Obenem zahtevajo ustanovitev Stoja, kakor ga predvideva mirovna pogodba z Italijo.
Nabrežina
Letošnja razstava naše strokovne šole je zapustila zelo ugoden vtis. Izdelki so se odlikovali po dovršenosti in natančni izdelavi. Lepe in učinkovite so bile risbe s slovenskimi okrasi.
i Najbogatejša pa je bila izložba ženskih ročnih del: prtov, vsakovrstnih pletenin, posteljnega in osebnega perila iz opala itd. Ne smemo pozabiti na kulinarične izdelke, ki dokazujejo, da bodo naša dekleta odlične kuharice.
Napredek smo opazili tudi v tehničnem risanju, mizarskih delih in predmetih iz kamna. Prav bi bilo, da se posebno kamna rstvu posveti največja pažnja. saj naš kraj slovi ravno po kamnarski industriji.
Obiskovalci razstave, predvsem starši, so bili z njo zadovoljni, posebno še, ker so vedeli, da je bil letošnji pouk zelo otcžkočen. Popravila na stari osnovni šoli so se zavlekla, zaradi tega sta se lahko vanjo vselila samo dva razreda, medtem ko sta dva morala ostati do konca leta v prejšnjih neprimernih prostorih.	I
Upajmo, da bo občina vsaj do začetka prihodnjega šolskega leta dokončala potrebna popravila. Šolstvo mora bili nam vsem zelo pri srcu.
Tudi italijanski šoli, osnovna in strokovna, sta priredili razstavi, a se z našima še od daleč ne moreta primerjati.
Našim naročnikom iz Nabrežine sporočamo, da so dobili list z 1'amudo zaradi pomote na poštnih uradih. Zavoj, ki je bil poslan v Nabrežino, je dospel v Sesljan in so ga vrnili šele po nekaj dneh.
Prosimo prizadete, da nam drugič pravočasno javijo vsako nerodnost na pošti.
Uprava
fr T'isfiìrt
Boršt - Ricmanje
Na praznik sv. Rešnjega Telesa smo imeli v Borštu procesijo. V povojnem času ni bila še nobena tako lepa. Sodelovala je tudi domača godba.
V Riemanjih pa je bila procesija v nedeljo 20. junija. Tudi pri nas je zelo dobro uspela.
Letina kar dobro kaže. Sonce je prišlo še v pravem času, ker bi nam sicer seno, ki ga earadi dežja nismo mogli pospraviti, segnilo.
Dolina
Lepo praznično jutro me je zvabilo v tržaško okolico. Morda bi jo mahnil proti Glinščici, če ne bi zaslišal iz dolinskega zvonika ubranega potrkavanja, ki je tako prijetno udarjalo na uho.
Kar podzavestno so me noge zanesle proti cerk-Vi. Rad bi prisostvoval na Telovo slovenski procesiji s pristnimi domačimi navadami in običaji.
Nisem se motil. Po slovesni sv. maši se je razvila med okrašenimi hišami, polji in travniki tako lepa procesija z Najsvetejšim, kakršne še nisem videl na Tržaškem.
Ko sem gledal ta veličastni sprevod, so mi prišli na misel Gregorčičevi verzi: ». . . visoki, nizki, stari, mladi Zmagalca videli bi radi . . .« Da, videli so ga Dolinci in dostojno počastili. Vse priznanje dolinskemu gospodu župniku in njegovim požrtvovalnim župljanom.
Po končani procesiji so me znanci povabili k slovesni zaobljubi mladih dolinskih skavtov. Ta dan so namreč po dveletni pripravljalni dobi postali pravi skavti. Ganljivo je bilo gledati mlade, nadebudne dečke, ki so z vso resnostjo polagali desnico na četni prapor in izrekali slovesno zaobljubo, da
bodo ostali zvesti Bogu, domovini in skavtskim zakonom.
Ponosno so sprejeli blagoslovljeni skavtski klobuk in ovratno ruto, simbola skavtske zvestobe in veselih lic odhiteli na svoje domove.
Čestitam mladim dolinskim skavtom z željo, da bi Distali zvesti svoji zaobljubi.
Izletnik
Boljunec
Do sedaj smo pri nas z letino kar za dovolj-j ni. Posebno sena je mnogo. Zato bi kmetje staro seno radi prodali. Cena mu je padla na 1000 lir z:a kvintal.
Edino dežja je bilo preveč, zato delo na polju in v vinogradih zelo zastaja. Krompirju močno škoduje koloradski hrošč, proti kateremu se moramo stalno boriti.
ZGONIK
Šolska prireditev, ki smo jo imeli v nedeljo v Zgoniku, je bila za naš kraj zelo prijeten in vesel dogodek. Nekaj ur smo pozabili na vsakdanje skrbi, na košnjo, škropljenje in vezanje trt, pa tudi na krompir, ki mu grozi koloradski hrošč. Z zadovoljstvom smo občudovali našo mladino, ki nam je zaigrala 4-dejanko Janko in Metka.
Vsi mali igralci zaslužijo pohvalo. Zelo dobro so se izkazali Janko (Milič Marjan — V. r.), Metka (Luin Liliana — V. r.), posebno še čarovnica (Avber Marta — VI. r.).
Prireditev je zaključil upravitelj šole g. Lupine Branko in se zahvalil za pomoč vsem, zlasti staršem in otrokom. Učiteljstvu smo za njegov trud zelo hvaležni.
Delo naših učiteljev in otrok pa smo te dni lahko ocenjevali tudi na šolski razstavi in reči moramo, da smo z njim zelo zadovoljni.
da so nagrobne spomenike z latinskimi ali drugimi napisi očistili in jili dali na zelo vidno mesto.
Zanimivo bi bilo sedaj vedeti, kdo je lastnik zgradbe in zemljišča. Mislimo, da je to še vedno cerkvena last, toda ne vemo ali je cerkvena oblast dala dovoljenje za to- početje. Tudi naša občina bi se morala za zadevo malo več pobrigati, saj ji zakon nalaga oskrbo vseli umetniških zgradb. Staro svetišče, kamor so romali naši predniki z vsega Krasa, zasluži vsekakor večjo pažnjo. Videti je pa, da se zanjo zanimajo drugi, ki nimajo stoodstotno čistih namenov.
Naj na koncu omenimo, da imajo sedaj v cerkvi sveta opravila istrski begunci iz bližnjega naselja. Opravlja jih duhovnik, ki prihaja iz Trsta.
Repentabor
Naš občinski svet je sprejel več resolucij, ki jih prebivalstvo toplo pozdravlja. V njih zahteva, naj se uresniči in ohrani Svobodno tržaško ozemlje in naj se Slovencem zajamči popolna narodna enakopravnost z Italijani.
da se v slovenskih vaseh razlaga nauk o kmetijstvu v italijanščini, ki je naši ljudje ne razumejo ali pomanjkljivo obvladajo. Lepa pravica in demokracija!
Občinski svet je protestiral tudi proti razlaščanju slovenske zemlje.
Opčine
V sredo 23. junija je tržaški župan Bartoli otvoril pri nas javno kopališče.
Ljudje se pritožujejo, da je kopališče preveč oddaljeno od središča vasi in zato zaposlenim domačinom težko dostopno. Šušljajo, da je zidanje stalo 20 milijonov, medtem ko domači strokovnjaki cenijo vrednost zgradbe na 14 milijonov. Kam je šla razlika?
Kopališče je koristno, toda nujnejše bi bilo sezidati prej druge, potrebnejše zgradbe, na pr. župnišče, ki je bilo med vojno porušeno in ga žc 10 let »zidajo«. Zanj ni denar-
ja!
Pri nas že dve leti ne moremo imeti običajne procesije sv. Rešnjega Telesa, ker je isti dan redno avtomobilska dirka na cesti Tršt-Opčine. Lansko leto so avtomobili udirali v sprevod vernikov, medtem ko je pòii-
Pri Kmetijskem uradu je treba že končno | cija letos v poslednjem hipu sprevod dovo-imenovati slovenske strokovnjake, da bodo lila, a ga usmerila na stranske poti in steze, našim kmetovalcem lahko predavali v njilio- ! V državi, kjer vlada demokracija, bi mora-vem materinem jeziku. Saj je res sramotno, li voljo ljudstva drugače spoštovati!
Dopisi iz Goriške
Štivan
Pretekli teden so neznanci razbili mnogo šip na oknih naše stare cerkve. Vandalsko dejanje je vredno najstrožje obsodbe.
Ob tej priliki moramo spregovoriti nekaj besed o naši stari, v slovenski 'zgodovini dobro znani cerkvi.
Med prvo svetovno vojno je bila uničena, in namesto da bi jo obnovili, so raje sezidali novo. Šele pred nekaj leti je ustanova za zaščito lepih umetnosti (Belle arti) staro cerkev pozidala in pokrila ter uredila njeno notranjost. Obnovljena cerkev naj bi ne služila več bogoslužju, temveč naj bi ostala zgolj umetniška zgradba. Saj je bila do prve svetovne vojne ena izmed najstarejših na našem ozemlju in pravi umetniški biser. Da je tako, priča že dejstvo, da je niso nanovo posvetili. Poleg cerkve so uredili tudi proštov, kjer je bilo do prve svetovne vojne in nekaj let potem pokopališče naše župnije. Značilno je, da so med obnovo odstranili vse nagrobne spomenike s slovenskimi napisi. To dejanje je po našem ne samo nekulturno, ampak tudi protipravno; ako so že morali spomenike odstraniti, bi jih bili morali vrniti zakonitim lastnikom. Značilno je tudi, |
Goriška občinska seja
Seja goriškega obč. sveta, ki smo jo napovedali v zadnji številki, se je vršila, čeprav 50 šušljali, da bo zaradi bombnega napada na sedež komunistične stranke v ulici Vitto-no Veneto odložena.
Sejo je otvoril g. župan Bernardis, ki j" najprej obsodil bombni napad ter izrazil pre-pričanje, da »storilci niso Goričani«. S to županovo izjavo se tudi mi strinjamo, saj je javna tajnost, da izhajajo bombni atentatorji vedno iz istih, vsem Goričanom dobro znanih vrst.
Nato je bila skoro vsa seja posvečena vprašanju državljanstva Doljaka Alojzija, ki je že več ko šest mesecev v vojaški službi. G. ^°ljak Alojzij, sin vsem Goričanom znanega lastnika avtomobilskega podjetja in velikega rodoljuba, ki se je pred dvema letoma ponesrečil, je namreč vložil tožbo proli gori-škemu županstvu, ker mu noče izdajati potrdila, da je italijanski državljan. Mi se na tem mestu ne bomo spuščali v pravno razpravljanje, o zadevi bo- odločila sodnija!
Toda občinski svet je razpravljal o stvari zgolj s političnega stališča. Zastopniki vseh italijanskih strank so enoglasno odobrili županov predlog, da goriška občina sprejme tožbo in vztraja na tem, da se g. Doljàku odbije državljanstvo. Nič ni pomagalo, da je slovenski občinski svetovalec dr. Birsa pravno dobro utemeljil svoj predlog, da se rešitev vprašanja odloži, dokler g. Doljak ne odsluži vojaškega roka. Saj bi bil v tem pri-meru itak nesporno italijanski državljan.
ta ijans i občinski svetovalci pa so bili gluhi za vsak pameten nasvet in so proti 3 glasom slovenskih občinskih svetovalcev pognali gorisko občino v tožbo z g. Doljakom.
Enoglasni sklep italijanskih strank je sam po sebi jako zgovoren in z bengalično lučjo razsvetljuje neznosni položaj slovenske narodne manjšine v Italiji. Gre za slepo sovraštvo do Slovencev, ki zbriše vedno vse razlike med italijanskimi strankami. To so bolestni pojavi italijanskega šovinizma.
Spoštujte naš jezik !
Tudi letos se je vila običajna procesija sv. Rešnjega Telesa iz goriške stolnice na Travnik, kjer se je pred cerkvijo sv. Ignacija zaključila s primernim nagovorom nadškofa Ambrosija in blagoslovom.
Udeležba je bila odlična in sprevod zelo pester, zlasti je na vernike blagodejno vplivala dolga vrsta deklic v belih oblekcah.
Po vesti smo pa dolžni pripomniti, da so slovenski verniki pogrešali na Travniku govor v svojem maternem jeziku.
Nov bombni napad
Preteklo soboto ob eni po polnoči je eksplodirala bomba v idici Vittorio Veneto št. 23, kjer imajo sedež tukajšnji italijanski ko-minformisti. V istem trenutku so se vračali iz mesta in šli mimo g. Furlan z ženo in svakinjo. Vsi trije so bili ranjeni, najhuje Danijela Furlan, in sicer v oko.
Kakor vedno v podobnih primerih je italijanski tisk tudi to pot obtožil kot napadalce Slovence. Najbolj prepričevalen dokaz, da so Slovenci vedno le žrtve in nikdar povzročitelji atentatov, je v tem, da so doslej vsi bombni najiadi bili izvršeni le proti njim. Jih je že lepa vrsta:	dvakratni napad na
Korenovo trgovino, ponovni napadi na gostilno občinskega svetnika Pavlina, napad na poslopje slovenske šole v ulici Randaccio.
Vsem Goričanom je dobro znano, v katerih vrstah so. atentatorii. Zanimivo pa je, da ni policija doslej še nobenega odkrila in da ni bil zaradi zločinskega dejanja še nikoli nihče kaznovan. Primerno bi bilo, da bi go- ‘ riški jioliciji izstavili posebno diplomo in jo bogato nagradili.
Oslavje
Vendar se je goriška občina zganila in je popravila bližnjici med revmo in spomeni-
I kom. Delo je bilo zelo potrebno, saj je bila I pot hudo slaba in so vsi hodili po njej, ker se vsem mudi, Goričanom in domačinom. — Umrl je 73-letni Karel Klanjšček, star fant ali če hočete stric, iz znane, ugledne družine. Celo življenje je pridno skrbel za domačijo in je nosil zadnji čas skoraj vse breme pri njej. Bil je pošten in je krščansko umrl. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje!
NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH V GORICI so sprejemni izpit v nižjo srednjo šolo napravili: Brambilla Franko, Cijak Vojko, Devetak Leopold, Rigelj Ivan, Hoban Aleš, Hvalič Franc, Liubich Marjan, Lutman Sergij, Mosetti Ivan, Nardin Vojko, Paulin Damjan, Pertot Vojko, Sirk Aleksander, Vidrih Aleksander, Winlker Robert (z odliko), Bordon Santina, Cernetig Silvija, Koshuta Teodora, Leupuscech Helena, Marvin Florjana (z odliko), Massera Majda (z odliko), Nardin Natalija, Pule Nerina (z odliko), Rožič Nevina, Sfiligoj Leopolda (z odliko), Sošol Marija (z odliko).
Sprejemni izpit v licej so položili: Bregant Ivan, Colja Josip, Černič Ivan (z odliko), Ferletič Ivan Pavel, Furlan Silverij, Gruden Aleš, Lutman Maksimilijan, Pauletig Jožef, Primosig Karel, Rijavec Marija.
Nižji tečajni izpit so naredili: Cerne Viljem (z odliko), Culetto Julijan, Primožič Mirko, Tomase-tig Ivan, Visintin Emil, Ambrosi Marta, Bertot Silva (z odliko), Ferletič Flavija, Gravner Ida, Marchi Andrejana, Marussi Elda, Mikulus Koštanca (z odliko), Paoletti Zlatka, Saksida Marija, Vizin Marinka, En dijak je padel, 27 jih je dobilo popravne izpite.
Priimke objavljamo iznova v nespremenjenih fašističnih oblikah. Vrnite jim lepo slovensko lice ! Uredništvo.
STROKOVNA ŠOLA — GORICA
Od 36 rednih gojencev tretjega razreda so zaključni izpit napravili naslednji:
Batistič Cirila, Bensa Jožko, Biaini Malvina, Car-lovini Aidita, Castellan Pavel z dobrim uspehom, Cernetig Valentina z odliko, Černigoj Klavdija, De-vetta Mirko, Dornik Klavdij z dobrim uspehom, Durčik Božidar z dobrim uspehom, Ferligoj Marij, Florenin Ivan, Frandolič Jožef, Grendene Humbert,’ Petejan Marija, Rutar Ferucij z dobrim uspehom, škarabot Darij, Tabaj Edvard, Tomažič Stanko, Tomšič Marija z dobrim uspehom, Turko Marija | z dobrim uspehom, Vižintin Zlatko in Žižmond Lilijana.
Dopisi ’ìzf Goriške---
Sovodnje
V nedeljo 19. junija je goriški nadškof Ambrosi blagoslovil novi otroški vrtec v So-vodnjah. Svečanost je otvoril sovodenjski župan v italijanskem in slovenskem jeziku. Slovesnosti so se udeležili slovenski občinski svetovalci in deželni poslanci iz Gorice, župana iz Števerjana in Doberdoba ter lepo število slovenskih duhovnikov in razni zastopniki države in dežele.
Navzoči g. prefekt dr. Zerbi je imel kratek nagovor, v katerem je omenil, da mu je prišlo na uho, da država ne mara ugoditi željam te vasi; lepa stavba otroškega vrtca pa je jasen dokaz, da so bile te govorice neresnične in da se je želja prav te vasi lepo izpolnila.
Govorili so poleg prefekta tudi še drugi, zlasti preds. ONAIR-a, ki je sprejel iz rok sovodenjskega župana italijansko zastavo in jo dal razobesiti na novi' zgradbi, ki jo je sezidala imenovana nacionalistična organizacija. Za zgradbo je potrosila okrog šest milijonov lir.
Pred blagoslovom novega poslopja je imel g. nadškof srčkan nagovor, le škoda, da je popolnoma pozabil, da govori slovenskim otrokom in da gre za kulturno bivališče otrok slovenskega naroda.
Svečanosti so se udeležili tudi otroci otroškega vrtca iz Štandreža, ki so zapeli dve dolgi italijanski pesmi in prav tiho eno kratko slovensko.
Steno v notranjosti poslopja so obložili z raznimi sličicami in napisi, na katerih je bila zabeležena večkrat presveta beseda Bog, toda žal le v tujem italijanskem jeziku. Celotni prireditvi so hoteli dati le italijansko lice.
Prireditev je pač v žarki luči in zgovorno pokazala, da so Italijani izredno slabi psihologi, ki spremene tudi najlepše darilo in vrednoto v pelin in strup.
Števerjan
Z velikim zadovoljstvom pozdravljamo na tem mestu svojega g. župnika Sedeja Cirila, ki se je pred nekaj dnevi vrnil iz Gorice, kjer se je mudil nekaj tednov v bolnici pri Rdeči hiši. Želimo mu, da se zdravstveno okrepi, saj vemo, da je njegovo bolezen povzročila prevelika skrb in ljubezen do nas Steverjancev, ki mu je zadala zlasti med svetovno vojno veliko trpljenja.
Dozorele so naše prve breskve, ki so hvala Bogu bogato obrodile. Tudi s ceno smo lahko zadovoljni, čeprav je za polovico nižja od lanske. Danes gredo po 150 do 160 lir. Da bi ta cena vsaj ostala.
Radujemo se, da se je pričelo delo za gradnjo ceste iz Valerišča v Jazbine, za katero so določili 8 milijonov lir. Z delom bo treba pohiteti, ker mora biti cesta končana do jeseni. Zato bo treba zaposliti pri delu še več delavcev.
Kdor ima še kaj bankovcev po 10.000, 5.000, 1.000, 100 in 50 lir starega tipa, naj jih zamenja pri banki Italije do 30. junija; isto velja tudi za novce starega kova po 10 in 5 lir; eni in drugi izgubijo po 30. juniju vsako vrednost.
IZ BENEŠKE SLOVENIJE IN KANALSKE DOLINE
Št. Lenart
St. Lenart so ponovno obiskali divji prašiči. Vaščani so zelo zaskrbljeni. Uničujejo jim namreč krompirjeve nasade. Bojijo sc posebno, da nc bi merjasci zašli tudi na pokopališče pri cerkvici, kjer so pokopani italijanski in nemški vojaki. Trupla italijanskih vojakov so prepeljali v Videm, medtem ko za trupla nemških vojakov niso nič poskrbeli. Cerkvica, ki je posvečena sv. Miklavžu in je bila zgrajena v 15. stoletju, in pokopališče sta bila poškodovana v zadnji svetovni vojni in celotno obzidje se je sesulo. Grobovi so sedaj že mnogo let popolnoma izpostavljeni vsakovrstnim nevarnostim. Bati se je zato, da se ne bi merjasci tudi letos spustili na grobove. Kaj čakajo pristoj-
na oblastva? Gre za vprašanje splošne omike in za spoštovanje mrtvih!
Zabnice
V nedeljo 20. t. m. je nenadoma umrl Matija Appe, po domače Ježev Matic. Bil je star 59 let. Zjutraj je bil peljal svoje ovce na planino Strehico nad Naborjetom. Nazaj grede se je še pogovarjal s prijatelji, ki so šli isto pot, ko se je nenadoma sesedel. Spremljajoči tovariši so se na vse načine trudili, da bi mu pomagali, a je bila vsaka pomoč zaman. Mrtvaška bledica je žal dokazovala, da Matije ni več. Zdravnik je ugotovil srčno kap. Pokojnika so prepeljali najprej v Naborjet in nato v rojstno vas Zabnice, kjer bo na domačem pokopališču užival večni pokoj.
^l/l/Lok ki ni kotel gouo'iiti
KAKO SE JE JURIJ SPREMINJAL
V	PETRA
Nato je pplkovnik pritisnil na gumb in predstavil Du Preju njegovega učitelja.
V	sobo je priskakljal bebec približno iste starosti ko Jurij. »Z njim se igrajte, njega posnemajte, od njega se učite! Trudite se, da postanete njegov dvojnik.«
Jurijev dan se je pričenjal ob 6. uri zjutraj in trajal do obeda. Ukvarjal se je z bebcem in se obenem učil narečja, ki ga govore francoski kmetje v Normandiji.
Da bi povsem zaživel vlogo Petra Tou-ehetta, se je ure in ure igral z bebcem in posnemal njegove nerodne kretnje. Enkrat na teden je prišel v šolo zdravnik za duševne bolezni pogledat, kako Jurij napreduje. »Pri obedih ste presnažni,« ga je opominjal. »Razliti morate tu pa tam juho. Nikdar ne smete uporabiti noža, da spravite jed na vilice. Poslužite se prstov! Držite usta odprta in čeljust naj visi postrani!«
Težko se je bilo naučiti momljajoče belicevo govorice. Zdravnik je svetoval Juriju, naj dene, ko zjutraj vstane, v usta okrogel kamenček in naj ga odstrani z jezika le med jedjo. Jurij je držal kamenček v ustih tri mesece. Le s težavo je mogel govoriti, ko mu je bil jezik stalno oviran, toda besede so postale sčasoma razumljive, čeprav so bile zmečkane. Končno mu je uspelo govoriti bebasto tudi brez kamenčka.
Juriju so vzeli uniformo in ga oblekli v obleko, ki jo nosijo francoski normanski kmetje. Naučil se je hoditi v težkih coklah in širokih hlačah, na glavi je imel koničasto črno čepico.
Polagoma se je osebnost Jurija Du Preja umikala v ozadje in na njegovo mesto je čedalje bolj stopala miselnost Petra Toucliet-ta.
Za svojo ženo Muriel je Jurij sestavil šop pisem, ki so jih pozneje v primernih presledkih pošiljali v Kanado nič sluteči ženi.
S PADALOM ZA SOVRAŽNIKOVE ČRTE
Končno so Jurija izvežbali tudi za primer, da pade v roke gestapovcem. Najprej so mu nekaj dni dajali tako malo hrane, da je popolnoma opešal in se izčrpal. Nato so ga ne-
ke noči iz najtrdnejšega spanja ostro in surovo zbudili ter mu posvetili s slepeče-žarko lučjo od blizu v oči.
»Wie heissen sie?« (Kako se imenujete?) se je zadrl vanj osoren glas.
Imenujem se Peter Touchette — je na pol omamljen in onemogel odvrnil.
»Kje ste se rodili? Kje so vaši starši?« Jurij ni imel časa za razmišljanje. Zaradi dolgomesečne vaje je pa dajal odgovore tako točno, kakor bi jih bil dajal Peter Touchette.
Polkovnik Baker ga je potrkal po rami : »Dobro ste se postavili!« ga je pohvalil.
Nekaj dni za tem so mu sporočili, da bo odpotoval proti Franciji ob 10. uri in 45 minut zvečer. Ko je imel RokaVski preliv za sabo, ga je krmil ar letala opozoril, da ima še 5 minut časa : »Spustili se boste iz višine 1000 metrov.« Segel je k vratom letala in ukazal Juriju, naj zavzame svoje mesto. — »Skočite!« je zavpil in Jurij je zletel v praznino.
Nočni zrak mu je švignil v lice, drvel je z blazno brzino proti zemlji, ko je naenkrat začutil močan sunek : padalo se je odprlo.
(Nadaljevanje v prih. št.)
Drobne vesti
Iz Gorice
DVIGNITE DOBITKE LOTERIJE!
V nedelj20. junija so bile izžrebane v Alojzije-višču naslednje številke loterije za Kat. dom v Girici: 1873, 4492, 2733, 4990, 5354, 3911, 9032, 6804, 230, 1056. Dobitki so po vrsti navedenih številk naslednji: motorno kolo, šivalni stroj, moška obleka, igrača, nalivno pero s svinčnikom, kavni pribor, likerski pribor, električni likalnik, trije pari nogavic C nylon), trije ducati moških robcev.
Dobitke dvignite čimprej v Alojzij evišču.
KOPALIŠČE NA PROSTEM Odslej je goriško javno kopališče na prostem v ulici Gadoma odprto vsak dan od 9. do 17. ure.
VESELA VEST ZA UPOKOJENCE Dolgo časa so se bivši avstrijski upokojenci trudili, da bi se jim pokojnina zvišala. Končno, je bil njihov tmd vsaj delno poplačan.
Uradni list prinaša 12. t. m. zakonski odlok št. 269 od 19. maja 1954, ki povišuje pokojnino imenovanim upokojencem za 50%; povišek velja od 1. januarja 1953 dalje.
Razume se, da bodo upokojenci nadaljevali svojo borbo, dokler ne dosežejo popolne enakopravnosti z drugimi italijanskimi upokojenci
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
FILM PO TOLSTOJEVEM ROMANU »VOJNA IN MIR«
Znani ameriški podjetnik David Setznick je te j dni naznanil, da namerava, izdelati film po menu-1 mentalnem romanu Leva Tolstoja »Vojna in mir«. ! Na filmanje tega Tolstojevega romana je mislil | več ko dvajset let, pa se ga ni upal lotiti, ker je ! snov pač preogromna. Zdaj pa je že dokončal splošni načrt za film in s snemanjem bodo pričeli j zelo verjetno že čez leto dni. Ni pa še naznanil, katerim igralcem in igralkam misli dodeliti glavne vloge. Kot znano, je Selznickovc filmsko podjetje izdelalo tudi veličastni film »Z vetrom« (Gone with thè Wind), ki je skušal zajeti in prikazati duha in dogajanje zadnjega stoletja v Ameriki, ■ Film, posnet po Tolstojevem romanu »Vojna in mir«, pa naj bi bil slika ruskega življenja v prvi polovici prejšnjega stoletja.
Dvomimo, da bi mogli kdaj izdelati film, ki bi I bil umetniško enakovreden velikemu Tolstojevemu delu, vendar velja poizkusiti. Zanimivo je, da se , vedno spet lotevajo filmanja velikih del iz ruske ! književnosti Američani, ne spominjamo se pa m-1 skega filma, ki bi bil posnet po kakem Tolstojevem ! romanu ali po delih Čehova, Gogolja, Turgenjeva,: Dostojevskega itd. Morda se Rusi bolj zavedajo ne-1 moči filmskih sredstev nasproti velikim stvaritvam teh pisateljev? Ali pa se le izogibljejo njihovih globokih tem, ki, jih ne morejo obdelati propagandno? Kot Rusi imajo gotovo intimnejši odnos do velikih del svoje književnosti in noben režiser si ne mara nakopati odgovornosti, da bi skušal v sliki enakovredno prikazati tisto, kar so pisatelji ta-
ko čudovito razodeli z besedo, medtem ko Američani nimajo teh pomislekov in računajo le bolj s tehničnimi težavami. Ni pa izključena pri Rusih tudi zadrega. Vsekakor bi pa bilo izredno zanimivo videti film, ki bi ga Rusi izdelali po kakem priljubljenem in monumentalnem delu iz ruske književnosti, že zaradj pristnosti okolja, ki bi ga našli v njem. Tega ameriški filmi nikoli ne bodo mogli tako dobro podati.
Knjižne novosti
Literarno življenje v domovini je osredotočeno v glavnem okrog treh revij : Naše sodobnosti in Besede, ki izhajata v Ljubljani, in Novih obzorij, ki izhajajo v Mariboru. Naša sodobnost velja nekako za glasilo starejše generacije, medtem ko pišejo v j Besedo v glavnem mladi književniki, ki so nastopili šele po vojni. Nova obzorja so glasilo maribor- j skega kulturnega, kroga,. Od teh revij je najzanimi-1 vejša Beseda, kjer prihajajo do izraza stremljenja povojnega rodu.
Pred kratkim je izšel v Ljubljani nov roman Na 1 kmetih, ki ga je napisal pisatelj Ivan Potrč. Roman ! zajema iz življenja štajerskega kmeta po vojni, čeprav je pisatelj marksist, se kritika za njegov roman ne more prav ogreti. Junak romana je mlad kmet, ki konča svoje razvratno življenje z zločinom.
Boljši sprejem je doživela povest Cirila Kosmača Pomladni dan, ki je izšla v Prešernovi knjižnici. Cirilu Kosmaču manjka prave ustvarjalne domišljije, a je naš najbolj izbrušen stilist. Povest
Pomladni dan je bila prevedena tudi v druge jugoslovanske jezike, kar je pisatelju prineslo nad milijon dinarjev honorarja.
Znani partizanski pesnik Matej Bor si je sezidal hišo na Bledu, kjer tudi živi. Bor se zadnje čase ukvarja predvsem s prevajanjem. Prevedel je nekaj Shakespearovih zgodovinskih dram.
Med redke prevajalce iz klasičnih jezikov v slovenščino se je uvrstil tudi pokojni pisatelj Joža Lovrenčič, ki je tik pred smrtjo končal svoj prevod Metamorfoz, velike pesnitve latinskega pesnika O-vida. Lovrenčič je naš primorski rojak iz tolminskega kota. Pred leti je izšla v Trstu njegova pesnitev Duhovin.
Tudi letos so slovenske srednje šole v Trstu izdale svoje Izvestje. Poleg statističnega prikaza slovenskega šolstva v Trstu z navedbo razredov vseh šol prinaša letošnje Izvestje tudi nekaj prav zanimivih člankov, med njimi študijo dr. Jožeta Velikonje o socialnem poreklu slovenskih šolarjev in članek prof. Martina Jevnikarja o publikacijah slovenskih profesorjev v Trstu.
Pred kratkim je izšla v Mariboru Zgodovina slovenskega. slovstva. Knjigo so napadli od več strani, češ da je izpustila mnoge omembe vredne pisatelje. Mi bi ji lahko očitali, da je izpustila ime goriškega pesnika Stanka Vuka, ki je pokazal brez-d v orano večji talent kot mnogi sodobni mladi pesniki, omenjeni v knjigi, še bolj nerazumljivo se nam zdi, da je zamolčala dr. Andreja Budala, katerega prevajalsko delo — če ne omenjamo izvirnega — je ogromno (Manzonijeva Zaročenca!).
Ostalino pokojnega pisatelja dr .j a Antona Novačana, ki je nekaj let bival v Trstu in se potem preselil v Ameriko, bo objavilo literarno glasito slovenskih emigrantskih umetnikov Vrednote.
V
Borbe v osmini finala svetovnega prvenstva v nogometu so zaključene. Vsi predstavniki so si močno prizadevali, da bi se prebili v četrtfinale : velikih presenečenj ni bTo m konec je bi! takšen, kakršnega smo pričakovali. V osmotico najboljših so se uvrstili: Jugoslavija, Brazilija, Madžarska, Uruguaj, Anglija in Avstrija. Ostala dva pa bosta znana iz tekem Nemčija : Turčija in Italija : Švica.
Če bi hoteli na kratko pregledati dosedanji potek tekmovanja, bi mogli ugotoviti, da so vsi predstavniki, ki so se prišli borit za ta najvišji naslov, bili upravičeni poseči v ta boj, le Mehika in Južna Koreja še nista vredni, da bi se mogli prištevati k nogometnimi velesilam. Posebno Koreja na tem »bojišču« še ni sposobna, da bi se mogla upreti ali celo premagati svojega nasprotnika. V njenem moštvu se je izkazal le vratar Hong, ki je cenjen po »borsi valori« kot drugi najboljši vratar za Jugoslovanom Bearo.
Po mnenju švicarskega časopisja je bila do sedaj najlepša tekma Brazilija Jugoslavija. Tekma je potekala v peklenskem tempu in z najpopolnejšo tehniko, skratka, bila je pravi prikaz nogometne umetnosti. Samo malo več točrvnsti pri branilcu Stankoviču in Jugoslavija bi bila zmagovalka. Duša lepe
JAKOB VATOVEC Nasi.
Trst, ul. Torrebianca 19, telef. 23 5B7
U C 0 Z - I Z ll (I Z
Jestvine, kolonialno blago, tehnični prn izvodi, kemikalijo, konfekcijo
Pošilja DARILNE PAKETE
igre Jugoslovanov je bil duhoviti mojster Čajkovski.
\ soboto in nedeljo pa bodo znani polfinalisti. Žreb je odločil sledeče četrtfinaliste : Brazilija : Madžarska, Uruguaj : Anglija, Avstrija proti zmagovalcu v tekmi Italija:Švica in Jugoslavija proti zmagovalcu v tekmi Nemčija :Turčija. V vsakem slučaju je bil žreb Jugoslaviji naklonjen in upamo, da a e bo uvrstila med štiri nogometne »velesile«. Sicer pa bomo v nedeljo videli!
\ zadnji odločilni kvalifikacijski tekmi za
Kdaj morajo starši otroka navajati k pametnemu, logičnemu in razsodnemu govorjenju?
Kaj kmalu. Kakor hitro prične otrok izgovarjati prve besede in polagoma vezati tudi prve stavke, je potrebno, da ga igraje seznanjajo z bližnjo okolico, mu razkazujejo razne predmete in mu tako podzavestno bistrijo razne pojme. Sicer pa starši sami dobro vedo, da j ili otroci veliko sprašujejo. Njihova naloga je le, da jim pravilno odgovarjajo v lepi slovenščini, ne pa v otroški govorici. Za tak razgovor je najprimernejša narava. Otrok opazuje naravo, posluša ptičje petje in se zanima za nebo in nebesna telesa.
Če bodo starši otrokom vse lepo razložili, kar jih bo vprašal, bo obogatel njegov besedni zaklad. S tem pa se bo pričela razvijati tudi njegova duševnost in otrok bo sam pričel logično sklepati in pametno govoriti.
Ni rečeno, da je inteligenten tisti otrok, ki pogosto in veliko govori. Treba je paziti na vsebino njegovega govora. Morda samo nesmiselno brblja. Neredko se pokaže že v prvem razredu osnovne šole, da taki brbljavi in razmišljeni otroci nič kaj prida ne do-
obstoj v naj višji italijanski nogometni ligi je Spal v Rimu premagal Palermo z 2:1. In tako so Siciljanci poromali v II. ligo.
V četrtek je sedanji prvak težke kategorije Rocky Marciano premagal Ezzarda Charlesa in najbrže Charlesu odvzel za vedno naslov svetovnega prvaka.
Ob zaključku lista smo zvedeli, da je Švica premagala Italijo s 4:1, Nemčija pa Turčijo s 7:2. S tem sta Italija in Turčija odpadli in Jugoslovani bodo v četrtfinalu imeli za nasprotnike Nemce, ki so nevarni.
I jemajo učne snovi. Navadno ne znajo pravilno misliti in sklepati, ker jih starši v to niso nikdar navajali, ampak so se le zabavali ob njihovem nesmiselnem čenčanju.
Mladina mora stopiti v življenje duševno zrela in uravnovešena. Zrcalo njene duševnosti pa naj bo lep, moder in logičen govor.
Nekaj o pozdravljanju
K lepemu vedenju spada tudi pozdravlja nje. Vendar moram ugotoviti, da naša tržaška mladina po večini ni vajena pozdravljanja. Kje tiči vzrok? Prepričan sem, da je v tem oziru predvsem zelo pomanjkljiva domača vzgoja.
Ikoga je treba pozdravljati ?
1.	Otroci morajo pozdravljati svoje starše, učitelje, profesorje, mojstre in vsako odlično osebo, ki jo poznajo.
2.	Olikan človek sname klobuk ali se prikloni in na glas pozdravi, če stopi v javen prostor, v železniški ali avto-voz, v zdravniško čakalnico, trgovino, gostilno ali podobno.
3.	Klobuk moraš sneti, če srečaš pogreb ali če gre mimo tebe procesija katerekoli veroizpovedi.
4.	Pozdraviti moraš vsakega, ki ga pozdravi tvoj spremljevalec, četudi ti je dotični popolnoma neznan.
VZGOJNI KOTIČEK\
VAA\AV\AAA/vykV^VyvA/Vv/v/v\AWx/vkAA/yWV\AA\AAA\A/\AAA,V\AA/VAAXAAAAAA/' VVVVVVVVVVVXAAVVvAAAAAAAAAA/VWVVvAA/yVkNNAAAAAAAA/’vVxZx/ZvVAVAA/'A-J1
Otroški govor
ZA NASE NAJMLAJSE
iVWYVWi -vvwvwww
št. 5
Hufazcu*, sin džunglt
AA^VVVVV\A.^AYV^AA/VvWVVVVV\AAZV\AAAAmzVV^AAZVWV'AfVV\OZVVWNA^r/WVVVVVVVVVVVVVVVx Wx/VVVVWVAAAA.A
-ÀAVvAÀAAAAAA
Ustavile so se nedaleč od lorda in jele razburjeno ščebetati, kot bi ga hotele svariti pred nevarnostjo. In res je kmalu zagledal tisto, česar so se male opice bale. Pokazala se je strašna zver, kakršno sta do tedaj od daleč videla.
Pošast je lomastila po džungli in prišla bliže. Bila je velika opica. Globoko renčanje in nekakšno debelo besno lajanje ji je prihajalo iz grla. Lord je bil dokaj daleč od koče, pri sebi ni imel orožja, v kočo pa ni mogel.
Lord ni vedel, da je brezupno iti nad tako opico s sekiro. Zato je skušal zbežati v kočo. Stekel je in spotoma klical ženi, naj zapahne vrata, če ga pobesnela opica dohiti.
Pošasti se je res posrečilo, da mu je prestregla pot. Ves iznemogel je sedaj stal pred njo; z obema rokama je držal za sekiro, da bi udaril besno žival, ko ga napade. »Zapri vrata!« je kriknil ženi. Vedel je, da ga čaka strašna smrt.
žena je planila v kočo in že tudi pridrvela iz nje s puško v rokah. Prej se je vedno bala orožja, a zdaj prav nič. Navalila je na opico s tako neustrašenostjo, kot jo ima levinja, kadar brani svojega mladiča.
»Alisa,« je kriknil lord ženi, »zbeži vendar v kočo!« Več ni mogel reči, kajti opica ga je že naskočila. Zavihtel je sekiro, toda zver mu jo je iztrgala iz rok, jo zalučala v stran in besno rjoveč objela svojo razoroženo žrtev.
Tedaj pa je počila puška in svinčenka je zadela opico v hrbet. Zver se je bliskovito obrnila proti svojemu novemu sovražniku. Mlada žena je hotela ustreliti še enkrat, a ni utegnila, ker jo je zver že zagrabila.
Lord je hitro pogledal, če ima žena kake poškodbe, a jih ni bilo, Očitno je zver poginila že v trenutku, ko se je vrgla nanjo. Mož je rahlo vzdignil nezavestno ubo-žico in jo odnesel v kočo, kjer se je šele čez čas zavedla.
DRJA FU-MANČUJA
ROMAN « Spisal : Sax Rohner - Prevedel : A. P.
Smith se je zasmejal. »Prvič bi bilo to prizadevanje zaman. On bi naju našel, kamor koli bi šla. In kaj pomaga, če M zaprli njegove pomagače? Nič jim ne moremo dokazati. Razen tega je iz vsega razvidno, da se naj nocoj izvrši name napad — in sicer na isti način, kakršen je uspel pri ubogem siru Crichtonu.«
Njegova štirioglata brada je ostro izstopila. Skočil je pokonci in stresel stisnjene pesti proti oknu. »Ta zlodej ! Ta vražji, pretkani zlodej! Kar zdelo se mi je, da bo sir Crichton prvi na vrsti ; in prišel sem prepozno, da bi ga posvaril. Močan udarec zame! A ko pomislim, da sem vedel — pa ga vendar nisem mogel rešiti!«
Zopet je sedel in krepko vlekel iz pipe. »Dr. Fu-Manču je napravil napako, ki jo imajo vsi nenavadni duhovi: podcenjeval je svoje nasprotnike ! Ni pomislil, da bi jaz mogel spoznati pomen parfumiranih pisemskih ovojev. Silno orožje si je vzel s tem, da mi je spravil v roke take dokaze, in menil je, da bom, nič hudega sluteč, legel k počitku in končal, kakor je končal sir Crichton. In brez izdajske zgovornosti tvoje dražestne prijateljice resnično ne bi dom-
neval, kaj me pričakuje, ko sem prejel njena .poročila’, ki niso bila, mimogrede povedano, nič drugega ko prazen list papirja.«
»Smith,« sem ga prekinil, »kdo je ta ženska ? «
»Ona je ali hčerka ali žena sužnja Fu-Mančuja. Zdi se mi, da poslednje ; zakaj ona nima nilcake lastne volje, razen« — hudomušno me je pogledal od strani — »v nekem pogledu.«	j
»Kako se moreš šaliti, ko ti nekaj tako strašnega visi nad glavo! ICaj pomenijo ti parfumirani ovoji? Na kak način je umrl sir Crichton ?«
»Umrl je zaradi zayatskega poljuba. Če me pa vprašaš, kaj je to, ti moram odgovoriti, da ne vem. Zayate imenujejo v Burmi počivališča karavan. Ob cesti, kjer sem prvič in zadnjič srečal dr. Fu-Mančuja, so potujoči, ki so obiskovali počivališča, mnogokrat umirali tako, kakor je umrl sir Crichton. Nič ni izdajalo; vzroka smrtii# — razen zelo majhna rdeča pegica na tilniku, licu ali kakem udu. Temu znamenju so tam dali ime ,zayatski poljub’. Dandanes se ljudje izogibljejo tistih počivališč. Jaz sem si stvar po svoje razložil. Upam, da se mi bo še nocoj posrečilo dokazati jo — se razume, čq bom še živ. Prav gotovo se bo spet pokvarilo kako orožje v peklenski orožarni tega mogočnika, in na ta način — in le tako — smem pričakovati, da ga bom nekega dne uničil. To je bil eden mojih poglavitnih razlogov, da Cleevu nisem te stvari pojasnil. Kajti slišijo celo zidovi, kjer ima Fu-Manču svoje prste. Zato sem se delal, kakor da bi mi pomen pege ne bil znan, ker' sem slutil, da bo uporabil moj nasprotnik isto sredstvo še pri kateri drugi svoji žrtvi.
GOSP O DA RSTVO
Ali so prašiči cepljeni proti rdečiči
Za rdečico pogine pri nas vsako leto precej prašičev, posebno če spadajo k žlahtnim pasmam in so stalno zaprti v hlevu.
Rdečico preprečimo samo z zaščitnim cepljenjem, ki obvaruje prašiče najmanj 3, a tudi do 8 mesecev pred boleznijo. Da se znižajo stroški cepljenja, je najbolje, da se svi-njerejci dogovorijo in skupno pokličejo ži-vinozdravnika.
Spreten zdravnik bo rešil tudi na rdečici že obolelo svinjo, če ga pravočasno opozoriš. Zato moramo poklicati živinozdravnika, brž ko se pojavijo prvi znaki obolenja. Ti so: svinja naenkrat preneha žreti; telesna toplota se dvigne na 42 stop. C; pri obolelih živalih se pojavi zapeka, svinje se skušajo zariti v steljo.
Ce opazite pri svinjah na podtrebušju, med zadnjimi nogami, na vratu in uhljih rdeče pege, je rešitev negotova ; živinozdrav-nik bo prišel najbrž prepozno.
Zavedajte se, da so ravno sedanji poletni meseci do septembra svinjam zelo nevarni. Prašiče nekoliko zaščitimo pred rdečico, če jim krmimo mnogo sveže, zelene krme, predvsem detelje.
Razkuži žitnice
Kam shranjuješ žito? Ga pustiš na podu, staviš v vreče ali v kakšne stare skrinje?
Prostor, kjer je shranjeno žito, mora biti varen pred mišmi in podganami. Če ne zadostuje mačka, kupi strup ! Prostor mora biti prečiščen, dobro pometen, brez pajčevin. Stare skrinje naj bodo osnažene, potem jih spravi na sonce, ki je najzanesljivejši zdravnik.
Nato prostor razkuži, da uničiš mrčes, ki škoduje žitu. Dva sta glavna škodljivca : žužek (calandra), ki je rilčkar, podoben trtjo-nu, samo manjši; drugi je žitni molj, ki je metuljček, če je že odrastek Žužek nekoliko z dolbe zrno in tam položi svoja jajčeca, samica molja pa prilepi jajčeca kar vrhu zrna.
Po približno 10 dneh se iz jajčeca izleže črviček, ki se zarije v zrno in ga dolbe in razjeda.
Žitnico ali kaščo najbolje razkužimo najprej z zažiganjem žvepla, kar zamori vse. plesni, potem pa poškropimo prostor z raztopino »gesarol 50«.
Brž ko bo žito suho in si ga spravil v kaščo, primešaj mu na vsakih 100 kg 70 gramov »ceregamma« v prahu. S tem boš žito zaščitil pred žužkom in moljem, tudi če bi prišla od drugod v tvoj prostor. Enako količino »ceregamma« primešaj koruzi, fižolu in gra-hu pa nekaj več, a ni potrebno več ko 100 gramov na vsakih 100 kg zrnja.
RAZDELJEVANJE KRMNE MEŠANICE »SOLE« ZA MOLZNE KRAVE
Da se čim bolj razširi uporaba za molzne krave primerne krme, ki vsebuje potrebne snovi, da se izboljša molža, je Kmetijsko nadzorništvo začelo razdeljevati nakazila za nakup mešanice »Sole«. Krmo prodajajo v vrečah po 50 kg. Kdor jo želi, mora vplačati na Kmetijskem uradu 2000 lir za vrečo, ko dvigne nakazilo. Razliko, in sicer 1000 lir prispeva Kmetijsko nadzorništvo.
Rdeče vino
Rdečo barvo pri črnih vinih okrepimo z dodatkom tekoče enocianine, to je barvila, ki se dobi iz jagodnih lupin. Vsako drugo barvilo za vino je po zakonu prepovedano, četudi druga hranila lahko barvaš s kemičnimi barvili.
Najbolje je, če dodamo enocianino ob pretakanju vina, ker takrat barvilo najlaže dobro premešamo z vinom. Navadno zadostuje 1 liter enocianine za hi vina, a mogoče je potrebno dodati tudi več. Vendar ne svetujemo prekoračiti meje 3 litrov enocianine na hi, ker bi potem vino gotovo vsaj deloma izgubilo svoj prvotni okus.
Lanski pšenični pridelek
je dosegel v Italiji rekordno višino nad 90 milijonov q. Ta pridelek je presegel vse prejšnje, tudi one iz Mussolinijeve »žitne
bitke«. Lanski pridelek je tudi postavil Italijo na prvo' mesto v Evropi glede pšeničnega pridelka. Prej je to mesto zavzemala Fran cija.
Višji pridelek pa ni bil v Italiji doseže;) vsi e d povečanja posejane površine, temveč zaradi zvišanega hektarskega donosa, ki se je dvignil od 14,9 q na 18,1. S tem pa ni rečeno, da bi bil hektarski donos v Italiji posebno visok. Ravno narobe, kot nam povedo višine hektarskih donosov v drugih evropskih državah, ki so tudi znatno zvišale srednji pridelek na ha, in sicer : lansko leto se je dvignil hektarski donos na Danskem od 30,5 na 40 q, v Belgiji od 27,1 na 38, v Nizozemski od 30,7 na 34,4, v Angliji od 27,7 na 29,2. Iz teh številk je razvidno, da so pridelali na Danskem in v Belgiji na isti površini več kol dvakrat toliko kot v Italiji.
Konservirano meso izdeluje v Italiji 500 podjetij z okoli 15.000 nastavljene!. V teh podjetjih zakoljejo letno okoli 2 milijona prašičev. Salame, mortadele in drugih prekajevin izdelajo letno okoli 2 milijona q, v vrednosti okoli 150 milijard lir.
Naj večjo prašičerejo v Italiji — in n a j hrže v Evropi — ima podjetje Galbani, ki redi okoli 30.000 prašičev. Redijo jih predvsem s sirotko, to je tekoči ostanek mleka po izdelavi masla in sira.
Danske krave v Italiji
Krave »danske rdeče mlečne pasme« dajo v svoji domovini na Danskem letno čez 4.000 litrov mleka s 4 do 5 in četrt odstotka 'tol-šče.
Kmetijsko ministrstvo v Rimu je to pomlad uvozilo 160 krav te pasme in jih izročilo v rejo na posestvo Sutrium v pokrajini Viterbo, kjer jih pod nadzorstvom ministrstva opazujejo danski in italijanski živinorejski strokovnjaki. Predvsem hočejo ugotoviti, kako vpliva na krave italijansko podnebje in tukajšnja krma, kar je oboje precej različno kot na Danskem. Če se poskus posreči, bodo uvozili več danskih krav. Z njimi upajo dvigniti mlečnost goved v Italiji.
Hotel sem si pridobiti priliko, da vidim zayatski poljub ob nastajanju in te prilike čakam zdaj.«	,
»No in parfumirani ovitek?«
»V močvirnih gozdovih pokrajine, o kateri sem ti pripovedoval, raste posebna vrsta orhidej, ki so skoraj zelene in zelo čudnega vonja. Ta težak vonj sem bil takoj spoznal. Domnevam, da je tisto, kar je morilo popotnike, bilo iz takih cvetlic. Morda si opazil, da se vonj oprime vsake reči, ki je prišla z njim v -dotiko. Zelo dvomim, da bi se dal na navaden način odpraviti. Po ponesrečenem merilnem poizkusu — saj se še spominjaš, da je sir Crichton par večerov prej menil, da se je nekaj v njegovi sobi skrivalo — se je dr. Fu-Manču domislil, da uporabi parfumirani pisemski ovoj. Mogoče ima takšne zelene orhideje, da z njimi krmi tisto bitje.«
»Katero bitje? Kako bi moglo bitje priti v sobo k siru Crichtonu?«
»Spomnil se boš, da sem preiskoval kamin v delovni sobi. Tam sem zapazil znatno množino saj. Takoj se me je polastil sum, da so skozi kamin morali nekaj vreči v sobo. Sprva sem si mislil, da se je tisto moralo kje skriti v delovni ali knjižnični sobi. Ko sem pa čul Willsovo izjavo, mi je postalo jasno, da je klic - ulice pomenil nekakšen znak. Dognal sem, da so se kretnje pri mizi sedečega začrtale kot sence na zastorih, in dalje, da se nahaja delovna soba na skrajnem koncu dvonadstropnega krila, zaradi česar je tam bil le nizek dimnik. Kaj je pomenil znak? Povedal je, da je sir Crichton poskočil s stola in ali sprejel zayatski poljub ali pa ugledal tisto, kar je nekdo s strehe sputi! dol kozi navpični dimnik. Klic je bil
povelje, da je treba tisto smrtonosno stvar spet potegnili gor! S pomočjo železnih stopnic, ki so zadaj za Platt-Houstonovo hišo, sem se z lahkoto povzpel na streho nad delovno soho sira Crichtona in tam našel tole.« Nayland Smith je potegnil iz žepa v suknjiču zmečkano krpo svile in precej neobičajno velikih kaveljnov, ki so bili navezani na ribiško vrvico.
Moja domneva se je tako potrdila. Zakaj tole je imelo namen, vrvico obtežiti in preprečiti, da bi se stvor oprijemal sten v dimniku. Ko je stvor prispel v kamin, so vrvico najbrž potegnili kvišku, d očim je bil stvor privezan le na kako tanko žico, ki je zadoščala, da so ga po storjenem delu spet lahko potegnili gor. Računano je bilo s tem, da bo tisto bitje šlo- naravnost po rezljani nogi pisalne mize do dehtečega pisma — in od tam dalje k roki sira Crichtona, ki je po dotiku z ovojem imela isti vonj.«
»Moj Bog! To je strašno!« Preplašen sem strmel v temne sence sobe. »Kakšno mnenje pa si si ustvaril o tem bitju — o postavi, barvi ... ?«
»To mora biti nekaj, kar se giblje neslišno in deluje v temi. Soba sira Crichtona je bila temna, razen osvetljenega dela okoli namizne svetilke. Videl sem, da je zadnja stran hiše popolnoma porasla z' bršljanom. Midva bova s prav šmnnimi pripravami vzbudila vero, da sva se spravila v postelje; trdno sem prepričan, da bodo ti stvori dr. Fu-Mančuja poizkusili spraviti mene — mogoče tudi te-be — s poti.«
»Toda za to bi morali vendar preplezati najmanj svojih deset metrov!«	(Nadaljevanje prihodnjič)
RADIO TRST II
306,1 m ali 980 kc/sek.
Nedelja, 27. junija : 8.45: Kmetijska oddaja. 9.30 : Vera in naš čas. 13.00 : Glasba po željah. 16.00 : Slovenski zbori ; 16.30: Škerjanc : Simfonija št. 2; 19.00: Novice iz delavskega sveta; 21.00 : Puccini : MANON LESCAUT, opera v štirih dejanjih.
Ponedeljek, 28. junija: 18.40: Koncert flautista Attili j a Poluzzija; 19.00 :	Mamica pripoveduje;
21.15: Zbor Slovenske filharmonije; 22.00: Književnost in umetnost ;	22.15: Čajkovski :	Simfonija
št. 4.
Torek, 29. junija:	9.00 :	Vaški kvintet ;	11.15:
Liszt : Koncert št. 1 za klavir in ork. 13.00 : Glasba po željah. 19.15: Koncert pianistke prof. Mirce Sancinove. 21.00 : Radijski orkester - Terence Ra-tigan : KADET WINSLOW, drama v 2 dejanjih; 22.45 : Operetne melodije.
Srda, 30. junija:	14.00 : Vaški kvintet ;	19.00 :
Zdravniški vedež; 21.00: Aktualnosti ; 21.15: Koncert violinista prof. Karla Sancina; 22.15 : Mozart : Koncert za violino in orkester.
četrtek, 1. julija: 14.00: Janaček:	Stari češki
plesi ; 19.00 : Mamičina povestica ; 21.00 : Dramatizirana zgodba ; 22.30 : Romance in nokturni.
Petek, 2. julija : 13.00: Glasba po željah; 21.00: Tržaški kulturni razgledi; 22.00: Književnost in umetnost ; 22.15: Iz angleških koncertnih dvoran.
Sobota, 3. julija: 14.00: Rimski Korsakov: španski capriccio ; 15.15: Blaž Arnič : Koncert za violino in orkester ;	16.00 :	Oddaja za najmlajše;
19.00: Pogovor z ženo; 21.30: Dvorakovi slovenski plesi. 22.15: Slavni pevci.
SV. IVAN, 1854—195«
TEDENSKI KOLEDARČEK
26.	junija, sobota: Virgilij, Hrana
27.	junija, nedelja: Hema, Ladislav
28.	junija, ponedeljek : Irene j, Zorana
29.	junija, torek: Peter in Pavel, Pernislav
30.	junija, sreda : Spomin sv. Pavla, Predislav
1.	julija, četrtek : Presv. Rešnja kri, Bogoslav
2.	julija, petek : Oton, Dragomana
Letos slavi svetoivanska šola 100-letnico svojega obstoja. Ponosen jubilej! Tedaj so pisali naši predniki še z gosjim peresom.
Lepo je, da se je za proslavo važnega dogodka ustanovil odbor, v katerem so zastopane vse stranke. Obletnica je vseslovenska, dokazuje, da smo v Trstu zakoreninjeni v domači slovenski zemlji.
Zanimanje za proslavo je med Slovenci veliko, taka naj bo tudi udeležba. Prva prireditev bo 27. junija ob 16. uri na stadionu Prvi maj, druga čez 14 dni v Podlonjerju, verjetno na »Šanci«, tretjo bo organizirala svetoivanska šola. Kraj in dan bomo pravočasno javili.
Nameravana je bila dokumentarna razsta va v šoli sami, a višje šolsko oblastvo je proš njo odbilo!
V kratkem izide o obletnici posebna bro šura.	R. A
V okviru proslav 100-letnice slovenske svetoivanske šole bo v nedeljo dne 27. junija 1954 ob 16. uri prva prireditev na Stadionu prvi maj z naslednjim sporedom •
A)	Petje svetoivanskega pevskega zbora pod vodstvom dr.ja Stanka Vuge.
B)	Recitacija.
C J Igra Naša šola, ki jo je spisal in jo bo sam režiral Adrijan Rustja. Sodelovala bo barkovljanska godba na pihala. Po sporedu prosta zabava.
VABLJENI STE VSI.
Odbor za proslavo 100-letnice svetoivanske šole.
Iz Trsta
Izgoni iz stanovanj so odloženi do 30. jun. 1955. ZVU je izdala ukaz, po katerem te ne morejo vreči iz stanovanja, če je sodišče odredilo izgon po 31. decembru 1952. Če pa prej, lahko sodnik iz tehtnih razlogov odloži izgon največ za dobo enega leta.
NA NIŽJI TRGOVSKI STROK. ŠOLI V TRSTU se je 21. junija 1954 zaključil nižji tečajni izpit. Dijakov je 48 rednih in 1 privatist. Izdelali so:
1. Miklavc Livij, 2. Radoicovich Lucijan, 3. Az-zolin Franka, 4. Bogateč Valerija, 5. Cosina Ada, 6. Demark Helena, 7. Strani Irma, 8. Brandolin Ana Marija, 9. Ciacchi Marcela, 10. De Lucia Barbara, 11. Furlan Elda, 12. Majcen Ana Marija, 13. Sancin Livij a, 14. Turco Sergija, 15. Umek Mirela.
Imena prinašamo v popačeni obliki, ki se vsem Slovencem upira. Skrajni čas je, da se mussolini-jevski priimki že enkrat poslovenijo. Uredništvo.
Dolina
Bralce, ki jim je težko posluti naročnino po pošti, opozarjamo, da jo lahko plačajo pri gospej Olgi Kos v njeni prodajalni časopisov.
VALUTA — TUJI	DENAR		
Dne 23. junija si dal ali dobil za:			
ameriški dolar	623—626	lir	
avstrijski šiling	23,75—24,75 lir		
100 dinarjev	104—107	lir	
100 francoskih frankov	169—174	lir	
funt šterling	1650 -1690	lir	
pesos	22—24	lir	
švicarski frank	146—147	lir	
zlato	715—716	lir	
Izdaja Konzorcij Novega lista z dovoljenjem A.I.S.
Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
\

PezvrJ
DARILNE POŠILJKE naročajte pri stari, svetovnoznaui, v tej stroki specializirani in vodilni tvrdki Vašega zaupanja
CITRIJS
IMPORT - EXPORT

LASTNIK ALEKSANDER GOLJEVŠČEK
e PRIPOROČAJTE NAŠO TVRDKO VSEM IN VSEPOVSOD •
TRST
UL. TORREBIANCA 27 - TELEFON 2-4467 POŠTNI PREDAL 522
kjer boste najsolidneje postreženi
Tvrdka uživa svetoven sloves zaradi rekordne hitrosti v odpošiljanju, zaradi dobave kakovostnega prvovrstnega blaga in najsolidnejše postrežbe
Poleg živil po naročilu in v skrbno sestavljenih brezcarinskih standardnih paketih pošiljamo tekstilno blago, obutev, namizni pribor, porcelan, zdravila, radijske aparate, bicikle, motocikle, motoscooterje, harmonike in druga glasbila, pisalne in računske stroje, šivalne stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike (frižidere), gospodarske stroje in sploh vse potrebščine
za gospodarstvo in gospodinjstvo