94
Književnost.
60 kr. Trdo vezan 1 gld. (S pošto 5 kr. več.) — Brezplačna priloga „Soči". V Gorici. Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A. Gabršček. 1898. 8°. Str. 141 + 32. — V prvem delu ima »Kažipot" za koledarjem za tekoče leto kratek in natančen popis glavnega mesta Gorice v vseh ozirih, tako da vse najde v njem, kdor kaj želi zvedeti. — Nato so razvrščeni po redu politiški okraji goriške okolice, tolminski, sežanski, gradiščanski s svojimi sodnimi okraji.
Vrh tega nas vodi kažipot letos v Trst z okolico in mejno grofovino Istro. (Politični okraji: Rovinj, Koper, Lošinj, Pazin, Poreč, Pulj in Vo-losko.) Povsod nahajamo določne podatke o cerkvi, šolstvu, pošti, avtonomni in državni upravi, trgovini, obrtniji, društvih itd.
Drugi del je namenjen raznim trgovskim oglasom.
Izdajatelju moramo priznati obilo truda in poguma za tako delo. Sem in tje je pač nedostaten glede nekaterih krajev na deželi, od katerih mu ni nihče poslal podatkov. — Ta kažipot je jako rabna in priročna knjiga za vsakega, kateri ima kaj opraviti v teh krajih.                           O. H. Šalamun.
Koledar Katol tiskovnega društva v Ljubljani ga l. 1899. Namenjen zlasti slovenski duhovščini. 11. letnik. Natisnila Katoliška tiskarna. Str. 147. Cena 1 gld. 20 kr. za neude. — Poleg navadnih koledarskih stvarij prinaša letos še poučljive sestavke kakor: »Denarji tujih držav", »Rimski papeži", »Civilni zakon", „0 voščenih svečah", ^Bolezni in zdravila" ter navadno oceno nekaterih knjig. — Kakor iz imenika posnemamo, je zastopana večinoma kranjska duhovščina mimo malega števila izvenkranjske.
O. H. Šalamun.
Drugo berilo in slovnica sa obče ljudske šole. Sestavila M.Josin in E. Gangl, učitelja v Ljubljani. V Ljubljani. Tiskala in založila Ig. pl. Klein-mayr & Fed. Bamberg. 1897. — Menimo, da tudi najostrejši jezikoslovec ne bo mogel knjižici očitati pogreškov v jezikovnem oziru: vse je skrbno urejeno: pravopis, enklitike, raba dovršnika in nedo-vršnikov itd. Rokopis je pregledal tudi c. kr. okrajni šolski nadzornik prof. Leveč. V jedni reči pa se ne vjemamo : gospoda šestavljavca pišeta dosledno : sonce. Znani so nam razlogi. Pleteršnikov slovar ima oboje: solnce in sonce. A po našem mnenju bi se moralo pisati tudi vok, dog itd. m. volk, dolg, če se piše sonce m. solnce. Zakaj n. pr. na Notranjskem se govori jednako: vouk, doug, sounce. Kakor vse kaže, zahteval bo tudi prof. Levčev pravopis obliko: sonce.                                                            Dr. D.
Hrvaška književnost.
Slobodna sidarija u obče i u nas. Od 1848 do 1898. Napisal dr. M. Marcheti. Str. 104. Cena 50 kr. — Pisatelj dokazuje v tej knjigi, da so prosto-
zidarji največji sovražniki katoliške vere, kakor nas u veruje tudi Leona XIII. pismo »Humanum genus", izdano dne 20. mal. travna 1. 1884. Pisatelj dokazuje, da je pravi namen te zveze samo nekaterim udom znan, namreč od 30. stopinje naprej. Po pravici so papeži to zvezo prepovedali pod izobčenjem. Na Hrvaškem je grof Ivan Draškovič 1.1773. utemeljil v Varaždinu ložo. Drugo so v Glini ustanovili graničarski častniki. (Med prostozidarji so bili celo nadškof Maks. Vrhovac in razni kanoniki. Žalostno, pa vendar verjetno na podlagi listin.)
O. H. Šalamun.
Ruska književnost.
(Konec.)
Malo je ruskih pesnikov, katerih življenje bi bilo tako bridko, kakor življenje Polonskega. — A to ga ni odvrnilo od njegove blagostL, katera se jasno izraža v njegovih stihih. Da bi si našel zaslužka, odšel je v Odeso, Tifiis, Petrograd, Varšavo; potem 1. 1857. na Nemško, Švicarskoj Rim in Pariz. Tukaj se je tudi oženil, pa žena mu je kmalu umrla. VI. 1859. in 1860. je bil urednik »Rus-skago Slova", a v sušcu tega leta je vstopil kot tajnik v odbor inostranske cenzure, da si pridobi stalen zaslužek. Ostal je ob jednem sotrudnik raznih listov in izdajal posamezne zbirke svojih pesmij in romanov. V tem času so prišli na svetlo njegovi najboljši pesmotvori: »Kuznečik muzikant", »Mirni", »Keliot" — v duhu Puškinovem in Lermontovem. V duhu Nekrasovovem je izdal pesmotvore: »Kazimir Veliki", »Namuršica", »Čto mne ona — ne žena, ne ljubovnica", »Literaturniji vrač" itd.
Najboljši njegovi pesniški umotvori so gotovo oni, katere je ustvaril v duhu narodne ruske lirike. Odlikujejo se s preprosto besedo, kakoršno pozna le ruska narodna lirika. »Beda propovednik", »I ja sin vremeni", »Zatvornica", »Mečtatel", »Solnce i mesjac", »Kolokolčik", »Noč v Krimu", »Pčele", »Prišli i stali teni noči" i. t. d. so postale last celega naroda, tako da ni olikanega Rusa, kateri ne bi znal katere njegove pesmi. Mnogo so jih tudi uglasbili in sedaj se pevajo med narodom. V vsakem berilu nahajamo njegove pesmi, in ruski otroci se jih učijo že v šoli. To so torej biseri ruske lirike, kateri bodo ohranili pesnikov spomin pri potomcih.
Gribovski V. M.je izdal v jednem zvezku svoje »Studenčeskije razskazi", v katerih nam podaje male povestice iz življenja vseučiliščnikov petro-grajskih in pariških v latinskem okraju (quartier latin). Opisal je prav dobro dijake obeh velikih za-veznih narodov.
Kril o v J. A. „Basne." Izmed vseh ruskih pisateljev je doživel malokateri toliko izdaj, kakor priljubljeni basnoslovec Krilov. Pred seboj imamo zopet prekrasno izdajo basnij, katera je pred kratkim