Jtei). 13. o Ljubljani, g ponedeljek, dne 18. lonunfln 1909.	UtO XXXVII.
11 l ■■	■ n 11 <n ,»iwctr •	■	————-n——im——nn i r——i nWIII||	i | ——————
^^^^^B ^^m ŠSSBffiSa^ j9B ^H	HHH «Bk HB U^H	Enostop.petltvrsta(72rr>m)!
aj pol leta „ „ ^B HHH HH IB	HI M H ^BH	za enkrat ....
'sa leta „ „ ^B ^B ^B	■r ^ HAfl	...
„ „ ^B BH ^B ^B ^B	^B^^^ ^B^^^	^B za trikrat ....
■ H H m H	■■ B^H HB	H
as celo leto naprej ^^^^ ^^M	^^M ^B ^B^l ^B^	^B enostopna garmondvrsta
„ 11-20 ^^B U jk H —	H H ^^B H	B Pri večkratnem ob-
M H ^B ^^^^B	^B ^B	primeren
M UU W	M A 1 M	^J r^r-.rt
rOUIlCCn 1151ZU	SlDUBuSKl nuLUil .......
Dsnafnja številka obsega 6 strani. "T !
i
KrnnlsKl deželni zbor. j
Kratko zasedanje našega deželnega zbora je končano. Le devet dni je zboroval kranjski deželni zbor, v katerem je prvič S. L. S. nastopila kot kompaktna vladujoča večina. Cela dežela je z napetostjo pričakovala nastopa ljudske večine. Danes mora priznati, da je prvi nastop te večine prekoračil vse nade. V devetih dneh je deželni zbor več storil, nego se je preje naredilo v ravno tolikih letih. Ker je S. L. S. v prvi vrsti kmečka stranka, za to je naravno, da je postavila v ospredje skrb za kmečki stan. Sklenila je postavo, po kateri se bo v prihodnjih letih deset milijonov deželnega denarja porabilo za cestne zgradbe, vodovode, vreditev voda in druga za kmetijstvo važna dela v vseh krajih naše dežele. Posledica te postave pa bo, da bo tudi država dala svoj prispevek k omenjenim zgradbam in če se prišteje še prispevek krajnih faktorjev, potem lahko rečemo, da se bo vsled omenjene postave v prihodnjih petih ali šestih letih kakih najmanj 30,000.000 kron porabilo v deželi za omenjene zgradbe, ki so za kmetijstvo neobhodno potrebne in za katere je ljudstvo že toliko časa brezuspešno prosilo. Kako veselo življenje se bo za to v kratkem začelo v vseh delih naše dežele!
Storili pa so se še drugi, za kmečki stan velevažni sklepi: Preosnova lovske postave, in sicer tako, da postane občina neomejen gospodar lova, preosnova cestne postave v prilog kmetu; ustanovitev deželne zavarovalnice zoper ogenj in za živino; ustanovitev deželne banke, ki bo dajala kmetu najugodnejši kredit na inta-bulacijo; nujno izpremembo vseh deželnih šolskih postav, ki se morajo prilagoditi kmečkim razmeram in potrebam itd.
Poleg tega je deželni zbor že takoj sklenil postavo, po kateri bo dežela zana-prej močneje zastopana v deželnem šolskem svetu, kar bo zopet v korist kmečkemu stanu, ker pridejo V deželni šolski svet novi zastopniki ljudske stranke.
Vprav velikansk program, ki ga je »S. L. S.* v teh malo dneh tako uspešno rešila, ko je nekaj dni pred deželnozbor-skim zasedanjem načelnik stranke dr.
Šusteršič predložil ta obsežni program vodstvu »S. L. S.«, so zmajevali mnogi z glavo, meneč, da ne bo mogoče v tako kratkenrčasu tak program rešiti. Toda poslanci »S. L. S.« so z železno vztrajnostjo, z neutrudljivostjo, s svojo energijo in disciplino dosegli, da se je ves program v korist ljudstvu izvršil.
Pa tudi v neizogibnih poiitiških razpravah se je pokazala »S. L. S.« na višini svoje naloge. Z napeto pozornostjo je cela zbornica sledila izvajanjem vodilnih poslancev »S. L. S. in njihovi govori so dajali politiško smer in odločilni značaj vsem politiškim razpravam. Pokazalo se je, da je »S. L. S-« v deželnem zboru kranjskem vodilna ne samo zato, ker ima večino po svojem številu, marveč tudi moralično vsled velikega kapitala na inteligenci in posebni politični zmožnosti, ki je zbrana v tej stranki. Načelniku »S. L. S.« dr. Šusteršiču moramo čestitati, ker je njegova zasluga, da je tako spretno izvedel svoj program, ki jc zgodovinske važnosti za kranjsko deželo ne le z ozi-rom na gospodarsko važnost, marveč posega globoko tudi v deželno postavodajo, v katero uvaja duh ljudskih načel »Slovenske Ljudske Stranke«.
Brez vsakega pridržka priznamo odkrito, da gre lep del zasluge za srečno izvršitev deželnega zbora tudi obema strankama manjšine. Nobena teh strank se ni podala na pot brezplodne fakciozne opozicije, marveč s hvalevredno marljivostjo in vztrajnostjo sodelovali, da se je rešil obsežen program.
Plenarne seje so trajale po osem do deset ur. Poleg tega še odsekove in klu-bove seje, a vse je vztrajalo, vse tekmovalo pri delu za blagor dežele.
Bodi nam dovoljeno, da izpregovo-rimo še posebej besedo na naslov narodno - napredne stranke .Vprizorila je narodno - napredna stranka začetkoma zasedanja burne prizore zoper deželnega predsednika barona Schvvarza- »S. L. S.« ji na tem polju ni sledila. Nasprotno: omilila je po svojem vplivu že naprej nastop narodno - napredne stranke, zastavila je tudi ves svoj vpliv, da so burni prizori kmalu popolnoma ponehali. »S. L. S.« se ni šlo za deželnega predsednika, marveč šlo se ji je zgolj za to, da se zagotovi stvarno delo za ljudstvo v deželnem zbo-
ru. Za to so tudi od vsega začetka z vso l odločnostjo nastopili zoper vsako vmeša- j vanje galerije, kajti v dežel, zboru imajo besedo le poslanci, ki so izvoljeni od ljudstva in odgovorni ljudstvu za svoje postopanje in nihče drugi. Z istega stališča je bila »S. L. S.« pripravljena v skrajnem slučaju braniti z vsemi sredstvi tudi osebo deželnega predsednika, kajti deželni zbor, v katerem bi oseba zastopnika vlade in cesarja ne bila varna, bi se bil od vlade na cesarjevo povelje takoj zaključil. Z zadovoljstvom konštatujemo, da je to stališče »S. L. S-« našlo pri narodno - napredni stranki in v prvi vrsti pri njenem voditelju dr. Tavčarju popolno razumevanje in za to so našle dr. Krekove besede v zadnji seji, ko je izrekel narodno - napredni stranki odkritosrčno priznanje za njeno lojalno obnašanje, živahno pritrjevanje na klopeh »S. L. S.«
Nasproti pa mora tudi narodno - napredna stranka priznati, da je »S. L. S.« tudi njej nasproti nastopala z največjo kurtoazijo. Odkrito rečeno, da je naša želja, naj se to razmerje med narodnima strankama tudi v bodoče ohrani. V narodnih stvareh smo in ostanimo edini! V drugih zadevah pa naj vsaka stranka moško in odločno z odprtim vizirjem, toda v dostojni obliki nastopa za svoj program in za svoja načela. Izpoznajmo, da zahteva skupna narodna korist, da križajmo meče z eleganco in odločnostjo! S takim, dostojnim, načelnim bojem bomo koristili vsaka stranka sebi, obe skupaj pa skupni domovini-
Iz takega boja bo izšel pravi napredek, bo izšla boljša bodočnost našega naroda.
lleleiztfojski proces nn Hrvaškem.
(Za vse se predlaga smrt!)
Izšla jc obtožnica proti 53 Srbom, osumljenim veleizdaje. Vsi so obtoženi zločina veleizdaje rn se predlaga za vseh 53 obtožencev po S 59 b) kazenskega zakonika smrt.
Obtožnica je silno obširna Ln zavzema skoro celo knjigo. Povzemamo bistvene stvari:
Obtoženci.
Obtoženi so:
Adam Pribičevič (27 let star), ne-oženjen, uradnik. 2. Valerian Pribičevič (38), neoženjen," profesor bogoslovja. 3. Joco Oreščanin (27), neoženjen, učitelj. 4. Vaso Lu'kač (36), oženjen, 4 otrok, trgovec. 5- Nikola Miič (42), oženjen, 4 otrok, župnik. 0. Oaj Zivkovič (29), neoženjen, trgovec. 7. Peter Petrovič (35), oženjen, 1 otrok, učitelj. 8. Rado Malobabrč (25), neoženjen, trgovec. 9. Gjuro Jovanovič, (38), oženjen, 7 otrok, kmet. 10. Anton Sr-nič (22), oženjen, učitelj. 11. Milovan Momčilovič (30), oženjen, 2 otroka, učitelj. 12. Dinitri Miljevič (38), oženjen, 3 otrok, trgovec. 13. Miloš Borojevič (37), oženjen, 5 otrok, učitelj. 14. Dušan Trbukovič (28), 4 otrok, učitelj. 15. Gedeon O grižo v ič (37), oženjen, gozdarski uradnik. 16. Nikola Ercegovac (38), oženjen, 10 otrok, nad-župnik. 17. Nikola Rebrae (37), oženjen trgovec- 18. Stanko Rebrač (28), neoženjen, blagajnik. 19. Gjuro Končar (28), oženjen, trgovec. 20. Ljubomir Vilič (39), oženjen, 5 otrok, krojač. 21. Dimitri Gajič (32), oženjen, 2 otroka, trgovec. 22. Bogdan Ristovič (25), neoženjen, uradnik. 23. Stevo Končar (27), oženjen, brivec. 24. Pero Bekič (27), oženjen, 1 otrok, trgovec. 25- Širne Zivkovič (27), neoženjen, akademik. 26. Sime Zivkovič (37), oženjen, posestnik. 27. Gjorgje Gjurič (49), oženjen, 4 otrok, gozdar. 28. Tanasij Oblakovič (27), neoženjen, učitelj. 29. Ste-van Kačar (26), neoženjen, občinski tajnik. 30. Mile Corič (30), oženjen, 3 otrok, župan. 31. Pavle Matijaševič (29), oženjen, 3 otrok, učitelj- 32. Stevo Radovanovič (36), oženjen, trgovec. 33. Mojo Hrvačanin (56), oženjen, 3 otrok, posestnik. 34. Dinitri Hrvačanin, (51), oženjen, 7 otrok, župan. 35. Dušan Hrvačanin (25), neoženjen, trgovec. 36. Gjuro Krak (54), oženjen, 2 otroka, pisar. 37. Glišo Vasič (52)) oženjen, 5 otrok, mestni sodnik. 38. Stevo Kalember (42), oženjen, 3 otrok, trgovec. 39- Dr. Aleksander Gjurič (46), oženjen, ! otrok, zdravnik. 40. Platon Solarič (63), oženjen, 6 otrok, župnik. 41. Dr. Dušan Miokovič (38), oženjen, 4 otrok, zdravnik. 42. Nikola Cudič (26). oženjen. 1 otrok, tajnik. 43. Lazo Bačič (43), oženjen, trgovec. 44. Vaso Vukdragovič (43), udovec, 3 otrok, nadučitelj. 45. Mile Mitrič (42),
LISTEK.
Otok zakladov.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M.
(Dalje.)
»Nekolrko vina?« sem rekel. »Toliko bolje. Ali želite belega ali rdečega?«
»No, mislim, dta je precej ivse eno zame, tovariš.« je odgovoril, »samo da je močno in da ga je dosti, kaj pa potem?«
»Jako dobro,« sem odgovoril. »Prinesem vam rdečega, gospod Hands. Samo ga bom moral iskati.«
S temi besedami sem z vsem mogočim šumom odhitel po stopnjicah navzdol, sezul svoje črevlje, tekel mirno po zaprtem hodniku, zlezel po sprednji lestvi navzgor ter pomolil svojo glavo skozi prednjo lino. Vedel sem, da se me ne bode nadejal tamkaj, kljub temu pa sem ravnal z vso mogočo opreznostjo; in v resnici, moje najhujše slutnje so se uresničile.
Vzdignil se je bil iz svojega položaja na svoje roke in kolena in četudi ga je njegova noga zelo bolela, ko se je premikal — slišal sem ga namreč, kako je stokal — se je vendar s precejšnjo hitrostjo splazil do ograje na levi strani in vzel iz
zavoja vrvi dolg nož ali pravzaprav kratko sabljo, ki je bila notri do ročaja vsa krvava. Za trenutek jo je gledal, iztegnil svojo dolnjo čeljust, poskušal na svoji roki ostrino in jo potem urno skril pod svojo suknjo in se splazil zopet nazaj na svoje mesto pri ograji.
Sedaj mi je bilo jasno vse, kar sem želel vedeti. Izrael se je lahko gibal okoli; sedaj je bil oborožen, in ako se je toliko trudil, da se je iznebil moje navzočnosti, je bilo jasno, da sem bil jaz njegova prihodnja žrtva. Kaj je hotel jx>tem storiti, ali se splaziti preko otoka od severnega zaliva naravnost do tabora med močvirjem, ali ustreliti z dolgim topom in priklicati tovariše na pomoč, tega seveda nisem mogel vedeti.
Prepričan sem pa bil, da mu zamo-rem zaupati v eni točki, v kateri sva imela iste koristi, in to je bila ladja in način, kako ravnati z njo> Obadva sva želela zavoziti jo varno na pesek na kakem zavarovanem kraju, in sicer tako, da bi jo mogli z majhnim naporom in brez nevarnosti zopet oprostiti, kadar bi prišel čas, in dokler se to ne zgodi, sem vedel, da je moje življenje primeroma varno.
Seveda pri tem nisem držal križem svojih rok. Splazil sem se nazaj v kabino, obul zopet svoje čevlje, prijel za prvo steklenico vina, ki mi je prišla v roke in se povrni! zopet na krov.
Hands je ležal, kakor sem ga bil pustil, vse kar na enem kupu, s svojimi trepalnicami navzdol, kakor da bi bile preslabe, da bi mogle prenašati svetlobo-Vendar se je pri mojem prihodu ozrl kvišku, odbil steklenici vrat, kakor človek, ki je že vajen tega, in s svojo navadno zdra-,vico: »Na zdravje!« krepko potegnil. Nato je nekoliko časa mirno obležal, izvlekel nato iz žepa tobaka in me zaprosil, da mu ga razrežem.«
»Nareži mi ga nekoliko,« je rekel, kajti jaz nimam niti noža niti dovolj moči ,za to. Oh, Jakec, Jakec! Mislim, da gre proti koncu z menoj! Nareži mi ga, fante, morebiti bode zadnji, kajti jaz odhajam na dolgo pot, ako se ne motim.«
»Dobro,« sem dejal, »narežem vam nekoliko tobaka; toda ako bi bil jaz na vašem mestu in bi mi bilo v resnici tako slabo, potem bi nekoliko molil, kakor gre krščanskemu človeku.«
»Zakaj?« je rekel. »Povej mi vendar, zakaj ?«
»Zakaj?« sem vzkliknil. »Ravnokar ste me vprašli glede mrtvih. Prelomili ste svojo besedo, živeli ste v grelni in lažeh in krvi; tamkaj pred vašimi nogami šc sedaj leži človek, ki ste ga umorili, iu potem me še vprašujete: zakaj? Za Boga, gospod. Hands, sedaj veste, zakaj.«
Govoril sem nekoliko razvneto misleč na krvavo sabljo, ki jo je imel skrito
pod svojo suknjo s hudobnim namenom mene umoriti. On pa je krepko potegnil vino in spregovoril z zelo nenavadno svečanostjo:
»Trideset let,« je dejal, »sem se vozil po morju in doživel dobre in slabe čase, lepo in slabo vreme, ko je zmanjkalo živeža, in so se noži bliskali po zraku in kaj vem kaj še vse. No, povem ti pa, da še nikdar ni,sem videl, da bi iz dobrote prišlo kaj dobrega. Onega ljubim, ki prvi udari; .mrtveci ne grizejo; to je moje mnenje — amen. Sedaj pa, glej,« je pristavil in naenkrat spremenil svoj glas, »sva imela dovolj teh neumnosti- Pritok je sedaj dovolj močan. Ravnajte se po mojih poveljih, kapitan Jakec, kajti vozili bodemo hitro, da stvar končamo.«
Vsega skupaj smo imeli voziti komaj šc dve milji; vendar jc bila vožnja nevarna, kajti vhod k temu severnemu sidrišču ni bil samo ozek in plitev, temveč jc ležal tudi od vzhoda proti zahodu, tako da smo morali previdno ravnati z ladijo, ako smo hoteli dospeti vanj. Mislim, da sem bil dober in točen podčastnik, in trdno sem prepričan, da je bil Hands izvrsten vodnik, kajti vozili smo tako varno in mirno mimo klečevja, da je bilo veselje.
Komaj pa smo prišli mimo podgorja, že se je zaprla zemlja okoli nas. Obrežje severnega zaliva je bilo ravno tako poraščeno z gozdiči, kakor na južnem sidrišču.
oženjen, 2 otroka, kmet- -46. Danilo Podu-uavac (30), oženjen, 2 otroka, kaplan. 47. Gjorgje Jagnjič (52) oženjen, 1 otrok, trgovec. 48. Stevo Zukanovič (41), oženjen, 5 otrok, gostilničar. 49. Simo Vukšan (42), oženjen, 3 otrok, učitelj. 50. Kosta Drago-savac (47), oženjen, učitelj. 51. Dositije Kutuzov (51), neoženjen, župnik. 52. Milan Vukelič (38), oženjen, učitelj. 53- Jovan Kalafatič (38), oženjen, trgovec.
Od teli 53 sta samo 2 predkaznovana, vsi so pravoslavne vere.
Česa se jih dolži.
Da so v zvezi z društvom »Slavenski jug« v Belgradu, v kraljevinah Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji ter v Bosni in Hercegovini propagirali takozvano velesrb-sko idejo ter nameravali s pomočjo vse-obče revolucije ter vojne sile kraljestva Srbije in kneževine Crnegore te kraljevine odtrgati od avstro-ogrske monarhije ter jih nato združiti s kraljestvom srbskim pod žezlom kralja Petra 1. Karagjorgje-viča. V to svrho so od leta 1906. naprej izvedli po Hrvaški in Slavoniji tozadevne organizacije ,prirejali sestanke in delali sklepe; tem primerno so v besedi in pismeno širili to misel s pomočjo koledarja »Vardar«, belgradskih politiških listov »Narodne Novine«, »Trgovinski Olasnik« in »Slavenski jug«. Narod pravoslavne vere so učili, da mora od Zemuna do Jadranskega morja biti vse srbsko, da je njih pravi 'kralj Peter 1. Karagjorgjevič, širili grt) srbske kraljevine ter slike kralja Petra in narod tako daleč privedli, da v isti-ni smatra Petra I. za svojega kralja. Nadalje so ustmeno in po listih organizirali socialni in ekonomski bojkot proti Hrvatom katoliške vere, skušali iz občinske in šolske uprave izpodriniti Hrvate-katoliča-ne ter so proti zakonom uvajali v šole ci-rilsko pismo kakor javni znak pripadništva k Srbiji. Začetniki ter kolovodje tega početja so Adam in Valerian Pribičevič, Jo-co Oreščanin, Pero Bekič, Simo Zivkovič, ki so bili v neposredni zvezi s »Slaven-skim jugom«, ter Oedeon Ogrizovič, Ta-nasije Oblakovič, Mojo Hrvačanin, Stevo Kalember, dr. A- Gjurič, Plato Solarič, Lazo Bačič, Vaso Vukdragovič, Danilo Podunavac in Milan Vukelič, ostali so pa neposredno tudi na to delovali, da se imenovana kraljestva od monarhije odtrgajo, povečajo nevarnosti za državo odzunaj ter zrevolucionira javnost in dovede do meščanske vojske.
Kot dokazila se predlaga zasliševanje prič iz okrajev, kjer so osumljenci doma. Nastičeve brošure, veliko srbskih listov, neki dopis poveljstva 7. pešpolka in vse, kar se je pri osumljencih pri hišni preiskavi našlo.
Motivacija.
Motivacija je silno dolga. Trdi, da se do velesrbske propagande tisti del prebi-vavcev Hrvaške, ki je grško - vzhodne vere, ni imenoval pravoslavni, najmanj pa srbsko - pravoslavni, kaj še »srbske vere«. Do tega časa tudi grško - vzhodna cerkev na Hrvaškem ni imela svoje lastne zastave in grtia s krono, kakor ga ima zdaj in ga identifukuje s srbskim grbom. Zgodovinsko je utemeljeno — nadaljuje obtožnica — da se prebivavstvo grško-vzhodne vere na Hrvaškem ni naselilo iz Srbije, ampak je ali na Hrvaškem doma. ali pa k večjem romanskega, »vlaškega« pokoljenja, kakor dokazujejo imena zlasti v belovarsko-križevački župniji. Prebivavstvo v Banovini se je vselilo na Hrvaško iz Bosne, kjer je od nekdaj najčišči hrvaški element, iz Srbije se je pa izselilo
samo da je bil ves prostor daljši in ožji in je bil bolj podoben izlivu reke. Ravno pred seboj na južnem koncu sva zagledala razbito ladijo, ki je že skoro vsa razpadla. Bila je velika 'ladja s tremi jadri, ki je pa Ježala že toliko časa izpostavljena vsem vplivom vremena, da je bila pokrita z debelo prevlako morskih rastlin in na krovu je poganjalo grmičevje, kakor na obrežju jn je bilo sedaj v polnem cvetju. Bil je žalosten pogled, ki je pa pričal, da jc sidrišče mirno.
»No,« je rekel Hands, »imeniten kraj je to; tja moramo zavoziti na pesek. Lep, raven pesek, čisto gladek, drevje raste okoli in okoli in cvetlice cveto tam na stari ladiji, kakor na vrtu.«
»ln kadar jo bodemo imeli na pesku,« sem vprašal, »kako jo zopet oprostimo?«
»No, tako,« je odgovoril, »pri nizki ,vodi se vzame vrv na suho, se jo ovije okoli velike smreke, okoli kola na ladiji in čaka pritoka. Ko pride voda, začno vsi mornarji vleči za vrv, in v kratkem je prosta. Sedaj pa. fante, čvrsto na noge; sedaj prihajamo bližje in vozimo preveč .naglo. Nekoliko na desno — tako počasi — na desno malo na levo — počasi —■ počasi!«
na Hrvaško le 36.000 rodovin leta 1690 v Slavonijo, Banat ter okoli Pakraca in Da-ruvara.
Ne glede na to pa, se ta narod nikoli ni čutil za srbskega, temveč za avtohton-ski hrvaški element, kateremu se je »Vlah« popolnoma aklimatiziral. Zato je velesrbska misel umetno narejena od nekega faktorja, ki je izven države ter vrlo mladega izvora in pohaja iz Beigrada- V smislu te propagande, katero je pripoznal sam minister dr. Milovanovič, so se gr-ško-izhodna cerkev in njene šole postavile v službo srbstva, in so se začele imenovati grško-vzhodne Občine »srbsko-pra-voslavne«. Na preparandijali in ljudskih šolah se je učilo, da Hrvati grške vere niso Hrvati, temveč Srbi, naseljeni iz Srbije, konečno se je začelo imenovati celo katolike in muslimane Srbe. Razširjeval se je srbski grb in srbska zastava in narod so učili, da pripada k nekdanjemu Dušanovemu velikemu carstvu.	>
Posebno, odkar je zasedel srbski prestol kralj Peter 1. Karagjorgjevič in se je v Belgradu ustanovilo društvo »Slovenski jug«, so agitatorji učili narod grško-vzhodne vere na Hrvaškem, da je ta zemlja srbska, Hrvati katoličani pa da. so prvotno Srbi, toda »šokci«, to se pravi re-negati in »avstrijski plačenici«. V dokaz, da se ta propaganda širi iz Srbije, navaja obtožnica »Zemljopis kraljevine Srbije«, ki pravi: »Srbski narod'živi v ovim zem-jama: kraljevini Srbiji, Crnoj gori, Staroj Srbiji, Makedoniji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Istri, Hrvatskoi Slavoniji, Bač-<oj Banatu, Vidničkoj in Sredačkoj oblasti. Od ovih srpskih zeinalja slobodne su samo kraljevina Srbija i Crnagora, a osta-e su pod Avstrijam, Ugarskom, Turcima i Bugarima.« Nadalje navaja »Narodne Sovine«, »Srbobran« in koledar »Vardar«, ki šteje deset milijonov Srbov, od teh šest neoslobojenih.
Revolucionarna organizacija.
V službo te propagande s centralo v »Slovenskem Jugu« so se postavile tudi gospodarske organizacije, srbske kmečke zadruge, srbske čitalnice in srbski Sokol. Ker ima Sokol, ki deluje na Hrvaškem od leta 1879 za telovadbo vse preskrbljeno, so morali Obstajati drugi razlogi, da se je ustanovil posebni srbski Sokol- Temu Sokolu pripadajo kmetje, ki nikoli ne telovadijo. Pisma obtoženca dr. Popoviča, staroste srbskega Sokola, dokazujejo, da je srbski Sokol oborožen s puškami in organiziran kot »teroristiška vojska«. Druga pisma dokazujejo tesno zvezo z belgrad-skim »Dušanom Silnim«, ki tvori pod vodstvom aktivnega častnika srthsko-narodno vojsko. Kar se tiče bojkota Hrvatov, je organiziran tako daleč, da se Srb ne sme oženiti s Hrvatico, »šokico«, da ne bi za-pal večni sramoti. »Ako se ti rodjaka ili poznanica udaje za nesrbina, ne idi u te svatove, ne čestitaj joj, ne pružaj j o j ru-ku!« Pravi Hrvati da so samo okoli Zagreba, pa še ti da so »Kranjci«.
Nato obtožnica obširno opisuje revo-lucianarno organizacijo.
Duševni vodja te organizacije trdi obtožnica je prestolonaslednik srbski Jurii pravi je bil pa častnik Jaša Nena-dovič. Srbski častniki so v namene te organizacije potovali pod tujim imenom po Hrvaškem. Major Simič je pri nekem takem potovanju dejal obtožencema Boro-jeviču in Zivkoviču: »da nije daleko vrie-me, kad če biti sve srbsko do Zagorja i če onda iči stari Franjo«. Akcija pa je bila tudi teroristična. Oborožene mase so po noči hodile po vaseh, streljale iz revolverjev in vpile: »Tu če zavladati kralj Peter, tu če biti Srbija!« Katolikom so pretili, da jim z dinamitom poženejo v zrak cerkve. Organizacija je bila v rokah odborov srbske samostalne stranke- Člani so polagali izjavo, da se odcepijo od Avstrije. Prišlo je tako daleč, da so se pripravljale v Hrvaški bombe in hotela zanesti propaganda celo med vojaštvo. Leta 1907 je »Slovenski Jug« v Belgradu sej sta se udeleževala tudi obtoženca Pribičevič — izdelal v sporazumu z državnim poslancem Budisavljevičem statut organizacije za oslobojenje južnih Slovanov, v katerem so bili zapopadeni tudi Slovenci. Statut je spisal brat Pribičevi-čev, srbski oficir Milan, lastnoročno, kar potrjuje rokopis, ki ga je dalo na razpolago avstrijsko vojno ministrstvo. Namen tega statuta, »ustvariti jugoslovansko za-jednico«, je fraza, ker se izključuje Bolgarska itd., a pravi namen je bil združiti Hrvaško in Bosno pod žezlo Petra I. Ta statut, trdi obtožnica, ni sanjarija, marveč realen, kar se je osobito pokazalo ob priliki aneksije Bosne. Kajti ob ti priliki je »Slovenski jug« pisal, da je zdaj naloga srbske propagande v Bosni in na Hrvaškem osvoboditi Srbe, Hrvate in Slovence ter naznaniti rat Avstriji!«
Obtožnica navaja na to posamezne okraje, organizacijo teh okrajev, ki naj potrdijo eksistenco in delovanje omenjene organizacije.
Kar se tiče glavnih obtožencev, sta oba Pribičeviča v sporazumu s poslanci Budisavljevič, Banjanin, Svetozar Pribičevič, Stojarfovič, Markovič, Peleš, I. 1907 pri seji »Slovenskega juga« v Belgradu referirali o organizaciji na Hrvaškem ter se je sklenilo izdelati eksplozivni material za HrvaŠko, Bosno in Novi Pazar. Bombe so po priporočilu prestolonaslednika Jurja dobili v vojnem arzenalu v Kragujevacu. Konferenc je bilo mnogo. Prestolonaslednika Jurja so prosili za 5000 dinarjev, ta pa jih jim ni mogel dati, ker je izdal že 10-000 za Makedonce.
Obtožnica trdi, da se pri tem nikakor ni šlo za ustvarjenje jugoslovanske države, temveč samo za razširjenje su-verenitete rodbine Karagjorgjevič. Najboljši dokaz za to, da je fakt, da so se bombe uporabile najprej za atentat na jugoslovanskega kneza Nikito črnogorskega.
Obtožnica nadalje povdarja ogromni material proti obtožencem, lastnoročna pisma itd., in pobija veljavnost zagovorov obtožencev. Naglaša, da je prič nebroj in da priče med seboj niso nič v zvezi, da so različne vere itd., ter je zaradi tega izključeno, da bi bile podkupljene itd. Izmed prič, ki potrjujejo, da se je obtožencem šlo za to, da odcepijo Hrvaško od Avstrije, so skoro vsi ugledni Srbi.
Zaključek.
S tem je dokazano, da se je šlo za to, da se kraljevini Hrvatska in Slavonija odtrgajo od Avstro-Ogrske ter priklopijo Srbiji, dokazano je nadalje, da se je to delalo v sporazumu s kraljestvom Srbijo ter se je na ta način ustvarila zunanja nevarnost državi in da se je konečno delalo na to, da se vname državljanska vojska med prebivalci grško-vzhodne in katoliške vere.
Ker so vsi obtoženci v zvezi s »Slovenskim jugom« organizacijo v ta namen ustvarili, jo propagirali in po posameznih okrajih izvedli, so vsi enako krivi zločina veleizdaje v smislu § 58. sl- c) kazenskega zakonika, ki določa kazen smrti.
m.
Položaj na Turškem.
Carigrad, 18. januarja. Vest, da ie turška vlada sprejela avstrijsko ponudbo, je povsod, kjer je že znana, napravila najboljši vtisek. Pokrajinski listi se zavzemajo za popolni sporazum z Avstrijo-Prebivalstvo je že sito bojkota, tozadevni pritisk na javno mnenje pojema. Vkljub temu pa bojkot na sploh še ne ponehuje. Vlada je izdala v tem oziru nove ukaze,od katerih smemo pričakovati uspehov. Popolnoma pa utegne bojkot izginiti šele tedaj, ko 'bo podpisan zapisnik o turško-av-strijskem sporazumu. — List »Serbešti« imenuje sina Kjamil-paše. kontreadmirala Saida — admirala gusarjev ter zahteva njegovo odstranitev. Na čelo vlade naj stopijo delavnejši ministri, zlasti drug minister za zunanje posle. (Druga vest, ki smo jo sprejeli, sodi o bojkotu ugodnejše. Op. ur.)
Bojkot proti Avstriji ponehal.
Carigrad. 16. januarja- Bojkotni odbor je v daljši seji sklenil bojkot proti avstrijskim ladjam in blagu končati, ker je Turčija od Avstrije dobila popolno zadoščenje.
Protokol med Avstrijo in Turčijo izgo-tovljen.
Carigrad, 16. januarja. Protokol glede na sporazum med Avstrijo in Turčijo je dogotovljen. 17. t. m. bo predložen turškemu ministrskemu svetu, nakar ga pošljejo v odobrenje na Dunaj.
Knez črnogorski v stiskah.
Kotor, 16- januarja. Proti črnogorskemu knezu se je pojavilo vnovič močno gibanje. Govorilo se je celo, da odstopi. Na vsak način se je bati nemirov. Črnogorci se hočejo z Avstrijo sporazumeti, ne marajo pa, da bi knez vodil pogajanja, ker mu ne zaupajo.
Srbija se pomirjuje.
B e I g r a d , 16. januarja. Vlada misli resno na to, kako bi sc z Avstrijo sporazumela, ker je uvidela, da bi spričo av-strijsko-turškega sporazuma ter odločne^ miroljubnosti vseh velesil vojska pome-' nila katastrofo. Dr. Milovanovič je prepovedal ljudski shod, ki naj 'bi zaradi obtožnice proti Velesrbom na Hrvaškem proti Avstriji protestiral, kar je na diplomatiške kroge napravil jako dober vtis. Avstrijski poslanik grof Forgach je pri srfo-ski vladi odločno protestiral, ker je napolnila otline tistega dela savskega mostu, ki je njena last, z dinamitom. To očito
nasprotuje mednarodnemu pr|ivu- Srbska vlada se je s tem izgovorila, da je Izvedela, da misli Avstrija Srbijo nenadoma napasti. — Velike težave povzroča dejstvo, da ne morejo v Srbiji sestaviti novega kabineta. Dr. Milovanovič ostane minister za vnanje zadeve.
Nov turški veleposlanik v Rimu.
Rim, 18. januarja. Kralj Viktor Ema-nuel je včeraj sprejel v avdienci novega turškega veleposlanika Hakki-beja, ki mu je izročil poverilne listine.
Srbija se potolaži.
Berolin, 18- januarja. »Nordd. All-gem. Ztg.« izraža upanje, da se 'bodo strasti Srbov pomirile, ko vidijo, da njiliovih zahtev po teritorijalnih kompenzacijah ne podpira nobena vplivna velevlast.
Dogodki na ČeSkem
Petstoletnica Kutnohorskega odloka.
Praga, 18. januarja. Včeraj je zlata Praga praznovala znamenit dogodek. Petsto let je, kar je kralj Vaclav podpisal Kutnohorski dekret in ž njim zagotovil Čehom na prvi univerzi na današnjih avstrijskih tleh odločujočo premoč. Ze 61. leto je cvetela takrat praška univerza, ki jo je ustanovil Karol IV. Spočetka so imeli na njej Nemci veliko moč. Mnogo profesorjev je bilo Nemcev in pri vseh avtonomnih vseučiliških vprašanjih, pri volitvah vseučiliških dostojanstvenikov in uradnikov, pri izpitih in v sodnem postopanju so skoroda odločevali »Nemci tako-zvanega svetega rimskega cesarstva« iu Romani, živeči na njegovem ozemlju. Ta »narodnost« ie oddajala dva glasa, Čehi enega, Poljaki tudi en glas.
Pa že leta 1390. so bile razmere bistveno drugačne. Češka znanstvena književnost je slavno premagala tujstvo in češki učitelji so zasedli najznamenitejše stolice. Kralj Vaclav je torej le računal z dejanskimi razmerami, ko je s Kutnohor-skim dekretom tudi formalno dal Čehom tiste pravice, ki so si jih tekom zgodovinskega razvoja s poštenim trudom bili priborili. Čehi so dobili tri glasove, — vsem tujim narodnostim je ostal le en glas. Praška univerza je postala češka, Nemci in precei Romanov pa so se preselili v Lip-sko, kjer so ustanovili novo vseučilišče.
Petstoletnico tega znamenitega dogodka so včeraj slovesno obhajali v mestni hiši stare Prage. K slavnosti je prišlo iz Pariza odposlanstvo francoskega di-jaštva, udeležil se je je tudi francoski konzul Colomičs. Navzoč je bil ves mestni svet z županom dr. Grošem na čelu in mnogo zastopnikov čeških mest, med njimi župan Kutnohorski Machaček. Francoske goste je pozdravil v francoskem jeziku bivši župan dr. Polipny, ki je slavil ozke prijateljske zveze med obema narodoma. Rektor češke univerze, prof. Hej-rovsky, ie naglašal dejstvo, da je imenovani dekret pred 500 leti praško vseučilišče očistil tujih elementov. Rektor češke tehnike, prof. Bertl, je primerjal takratne razmere s sedanjimi, ko zopet izziva tuje burševstvo v češki Pragi, in vprašal, se bo-li tudi zdaj dobilo »očetovsko srce«, ki od češkega naroda odvrne krivico, ki se mu godi. Zupan dr. Groš je izvajal, da se mora, kakor takrat, tudi sedai ves narod zavzeti za nerazdeljivost dežel češke krone in stremiti za tem, da bo priznan kot opravičen dedič slavnih pradedov, da se mora boriti ne le za enakopravnost, marveč tudi za predpravice češkega jezika. Veličasten koral je zaključil slavnost, po kateri so Čehi francoskim gostom prire>ali prisrčne ovacije. Se-le pred hotelom »Nadvojvoda Štefan«, kjer so gostje loži-rali. so utihnili klici: »Na zdar!« in »Vive la France!«.
Nemški bnrši tepeni.
Včeraj dopoldne so si nemški burši izbrali pač neprimeren iu za njih neugoden trenutek, ko so šli s svojimi čepicami in frankfurtarskimi trakovi »bumlat« in izzivat na Pfikope. Dasi jih je ščitil kordon policije peš in na konjih, so prišli posamezniki vendar v neljub dotik s češkim-pestmi in palicami. Tisočglava množica je tupatam prodrla verigo varstvenih organov, potisnila nemške dijake k zidu, jih pretepla in opljuvala. Kakih deset Karolin-cev je bilo tepenih. Okrog poldne sta prišli na zahtevo nemških poslancev dve stot-niji orožnikov, ki sta z velikim trudom potisnili Čehe v stranske ulice ter Pfikope — očistili. Nekaj Čehov je bilo pri tem aretiranih. Hujše nesreče sc ni zgodilo. Steljali niso, iu ob eni uri popoldne so bili Pfikopi zopet odprti prometu.
SOMIŠLJENIKI! SOM1ŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice I
Priloga „8lo«»no«" >te». 13. dni >8. januarja ~I909.
Kranjski deželni zbor.
ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE OBRTA NA KRANJSKEM.
Dr. Žitnik.
poroča v imenu obrtnega odseka o nujnem predlogu poslanca Jakliča, Žitnika in tovarišev o ustanovitvi zavoda za pospeševanje obrta na Kranjskem s sedežem v Ljubljani. Vsled sklepa deželnega zbora v seji dne 12. maja 1899 je bila ustanovljena deželna obrtna komisija z nalogo, da uredi v Ljubljani zavod za pospeševanje obrta na Kranjskem. Ta komisija je z dopisom z dne 2. novembra 1900 povabila trgovsko in obrtniško zbornico, naj v smislu akcije c. kr. trgovinskega ministrstva sodeluje pri ustanovitvi zavoda. Odsek deželne obrtne komisije ter trg. in obrt. zbornica sta izdelala organizacijsko ustanovilo za tak zavod ter sestavila proračun za osnovo zavoda. To organizacijsko ustanovilo, ki ga je c. kr. trg. ministrstvo v sporazumu z naučnim ministrstvom odobrilo I. 1907, je sostavljeno po vzorcu statutov takili zavodov v drugih deželah. Glasom tega ustanovila je: S I. Namen obrtnopospeševalnega urada:
»Delovanje zavoda se ima raztegati na to-le polje:
1.	Seznanjati mu je obrtnike z vsa-kočasnimi tehničnimi izboljški strojev in orodja za njihove stroke;
2.	pospeševati tehnično in trgovsko izobrazbo obrtnikov s poukom, zlasti tudi med njimi razširjati znanje novih preizkušenih proizvajalnih načinov;
3.	posredovati med obrtniki in na' pospeševanje obrta merečimi akcijami, iz-proženimi po poklicanih činiteljih;
4.	posredovati med obrtniki in proizvajalci motorjev, strojev in orodja kakor tudi dobavitelje surovin in poluizdelkov;
5.	da'ati strokovna pojasnila ter moralno in drugače pomagati kakor v pospeševanje tehničnega napredka v obrtnem proizvajanju, tako tudi v vseh na prosto-vilu izrečno naglaša »domača industrija«, j voljni združbi temelječih činov samopo- j moči. v kolikor se nanašajo na produkcijo.«
Samo ob sebi ie umevno, da spada v delokrog tega zavoda tudi pospeševanje »domače industrije« kakor so: Slamnikar-stvo, sitarstvo, izdelovanje lončenih posod, plctarstvo itd. Zato naj se v ustanovili! izrecno naglaša tudi »domača industrija«.
§ 2. Sredstva.
Sredstva v dosego teh namenov so med drugim:
1.	prireditev razstav motorjev, strojev, orodja, najvažnejših surovin in poluizdelkov, v zvezi s preizkušnjo in presojo teh predmetov glede na njih tehnično in gospodarsko ugodnost;
2.	prireditev strokovno-obrtnih in trgovskih tečajev za mojstre in pomočnike na Kranjskem;
3.	prireditev razstav v zmislu akcije v pospeševanje obrta (zlasti specijalnih razstav tehničnih delovnih pripomočkov in vajenških del); dalje pospeševanje takih razstav in udeležba na v take namene po drugih činiteljih prirejenih razstavah;
4.	prireditev predavanj, ki se nanašajo na naloge zavoda;
5.	osnova knjižnice in čitalnice;
6.	vzdrževanje stalne pisarne za strokovne nasvete,v vseh vprašanjih zadeva-jočih delokrog zavoda, kakor tudi za posredovanje v primerih, navedenih v § 1. pod točko 3. in 4.; zlasti pa
7.	vzdrževanje nepretrgane dotike z obrtnim pospeševalnim uradom c. kr. ministrstva za javna dela v vzajemno podporo pri pospeševanju obrta.
§ 3. Uprava \zavoda.
Po tem ustanovilu bi zavod upravljal kuratorij ali obrtni svet, v katerem b i bili:
1.	Trije zastopniki c. kr. ministrstva za javna dela, oziroma njegovega obrtnega urada;
2.	štirje zastopniki deželnega odbora kranjskega;
3.	trije zastopniki mestne občine ljubljanske;
4.	štirje zastopniki trg. in obrt. zbornice za Kranjsko;
5.	tajnik trg. in obrtniške zbornice, ki naj bi bil obenem tajnik kuratorija;
6.	vodja zavoda, ki pa naj bi imel le posvetovalen glas.
Ta paragraf ustanovila je bil sestavljen na podlagi mnenja, da ustanovi zavod trg. in obrt. zbornica, katera jc dosiej tudi vodila večinoma vse priprave. Trg. in obr. zbornica pa se jc sama prepričala, kakor izjavlja v svojem tiskovnem poročilu, da bi sama nc mogla osnovati in vzdrževati takega zavoda, marveč morajo večji del stroškov prispevati drugi činitelji, katerim se mora dovoliti tudi prispevkom primerno število zastopnikov v kuratoriju. In
to je v prvi vrsti dežela, ki bode tudi največ prispevala.
Obrtni odsek je torej mnenja, da namen zavoda, ki ga opisuje ustanovilo, navedena sredstva, delokrog kuratorija in našteti viri v pokritje stroškov, v glavnem odgovarjajo sedanjim razmeram V deželi, nikakor pa ne sestava kuratorija ali obrtnega sveta. Število zastopnikov v kuratoriju se mora v primernem razmerju porazdeliti na one činitelje, ki bodo prispevali za ustanovitev in vzdrževanje zavocia.
Mi pa danes ne vemo, koliko bode država, odnosno c. kr. ministrstvo za javna dela prispevalo. V dopisu drž. pospeševalnega urada na Dunaju z dne 18. apr. 1907 je za vzdrževanje zavoda obljubljenih le 5000 K na leto. Prepričan pa sem, da bode viada zvišala ta prispevek, ki pa danes ni še določen.
Občinski svet ljubljanski je sklenil v svoji javni seji dne 5. maja 1908, da za ustanovitev zavoda prispeva 3000 kron, katerih prvo polovico (1500 K) mestna blagajna izplača 1. aprila 1909, drugo polovico 1. novembra. Od I. 1910 nadalje pa hoče mestna občina v to svrho prispevati reden prispevek letnih 1000 K, ki se bode izpiačal v enakih poluletnih rokih dne 1. aprila in i. novembra vsakega leta.
Trgovinska in obrtniška zbornica pa je. sklenila v svoji plenarni seji dne 12. avgusta 1908, da bode »za osnovo in vzdrževanje zavoda prvo leto obstoja zavoda prispevala do najvišjega zneska 2000 K in sicer ne glede na to, katero leto se ustanovi zavod.«
Trgovinska iu obrtniška zbornica pa je za osnovo in prvo leto obstoja proraču-nila na 24.300 do 25.000 K. Ta proračun pa se ozira le na najpotrebnejše izdatke za uradno osobje, prostore, opravo, kurjavo, svečavo, predavanja, poučne tečaje, razstave, potne stroške,-zbirke itd.
V pokritje teh stroškov je upati, da bode država prispevala v taki izmeri, kakor prispeva zavodom v drugih krono-vinah, torej vsaj tretjino vseh prispevkov. Doslej je država le neznatno podpirala in pospeševala obrt v naši deželi iz kredita, ki ga ima vsako leto na razpolago v drž. proračunu. Glavni vzrok je pač ta, ker nimamo še obrtnopospeševalnega urada, ki bi posredoval pri vladi za potrebne podpore. Zato upamo, da bode država vsaj za ustanovitev zavoda prvo leto prispevala 10.000 K in zagotovila tudi za vzdrževanje zavoda izdaten letni prispevek.
Iz teh kratkih pojasnil je jasno, da obrtni odsek ni mogei in tudi ni smel. dež. odboru vezati rok glede na setavo kuratorija. Ker bode ta zavod deželni, naj tudi deželni odbor v sporazumu z udeleženimi faktorji določi število zastopnikov v kuratoriju. Naravno in tudi namenu zavoda primerno je, da vlada, dežela, mestna občina in obtniška zbornica pri izvolitvi zastopnikov niso omejene na krog svojih članov. To se pravi: Te korporacije naj po možnosti izberejo več zastopnikov v kuratoriju (obrtnem svetu) iz vrst praktičnih in veščih obrtnikov, kateri bodo imeli priliko dajati zavodu nasvete. Zavod je namenjen v pospeševanje obrta, torej morajo tudi obrtniki sami po svojih vešča-kih imeti v strokovnih vprašanjih primerno besedo, da ne ustvarimo novega birokraškega urada.
Zatorej bode le v korist zavodu in v prospeh obrtnikom, ako bodo že naštete štiri korporacije, v prvi vrsti deželni odbor, po enega zastopnika izbrale tudi iz raznih obrtniških društev, ki že obstojč ali se bodo še osnovala. Tako opozarjani na društvo obrtniških mojstrov v Ljubljani, obrtniško obrambeno društvo ,deželno zvezo obrtniških zadrug itd. To vse pa naj uredi deželni odbor, ki naj. zasliši mnenja ostalih treh korporacij. Opozarjam še na določbo v § 5. ustanovila, ki navaja, da se pokrijejo stroški zavoda tudi s prispevki drugih kranjskih občin in javnih činiteljev. Ako katera občina, društvo ali javni zavod prispeva na leto vsaj 1000 K, naj dobi tudi enega zastopnika v kuratoriju, kakor je drugod običajno. V tem oziru more kuratorij vsak čas v dogovoru z vlado izpremeniti ali izpopolniti organizacijsko ustanovilo.
S -1. Delokrog kuratorija.
Delokrogu kuratorija pripada:
a)	izvršitev zavodovih nalog;
b)	finančna in tehnična uprava zavoda in oskrbitev potrebnih sredstev;
c)	sestava, oziroma prememba in izpopolnitev posebnih službenih instruk-cij in poslovnega reda s pridržkom odobritve po c. kr. ministrstvu za javna dela;
d)	sestava proračuna in proračunskega zaključka;
e)	nastavitev, nadzorstvo in odpustitev uradnikov in uslužbencev zavoda;
f)	morebitne premembe in izpopolnitve organizacijskega ustanovila s pridržkom odobritve po c. kr. ministrstvu za javna dela.
S 5. Pokritje stroškov.
Stroški zavoda se pokrijejo;
a)	s stamo letno podporo c. kr. ministrstva za javna dela;
b)	s stalnimi letnimi prispevki dežele, trgovske in obrtniške zbornice, mestne občine ljubljanske in eventuelno drugih kranjskih občin;
c)	s prispevki drugih javnih in zasebnih činiteljev;
d)	z dohodki zavoda.
Hkoncu še omenim, da je sklenil dež} zbor v seji dne 3. decembra 1887, kakor čitam v poročilu trgovske in obrtn. zbornice, osnovati kranjski obrtni muzej. Za ta obrtni muzej, ki naj bi se pred vsem oziral na umetno obrt, je država doslej deželi v letnih prispevkih že izplačala vsoto, ki z obrestmi danes presega znesek 100 veznost, da osnuje obrtni muzej, oziroma obrtni oddelek v deželnem muzeju. Ker pa v Rudolfinumu ne bode mogoče najti dovolj prostora za obrtni muzej, treba bode misliti na posebno zgradbo za obširni muzej, kjer naj bi bil pozneje nastanjen tudi zavod za pospeševanje obrta.
Z ozirom na ta pojasnila predlaga obrtni odsek:
Visoki deželni zbor skleni:
1.	V Ljubljani se ustanovi deželni zavod za pospeševanje obrta.
2.	Za priprave in ustanovitev tega zavoda se dovoli že za tekoče leto deželnemu odboru kredit do 10.000 K iz deželnih sredstev.
3.	Deželnemu odboru se naroča, da
a)	od c. kr. ministrstva za javna dela iz-posluje čim najvišjo podporo za ustanovi-
uovitev zavoda in redni letni prispevek;
b)	določi za vzdrževanje zavoda primeren letni deželni prispevek;
c)	prenaredi sporazumno z udeleženimi činitelji § 3. od c. kr. trgovinskega ministrstva že odobrenega organizacijskega ustanovila glede na setavo kuratorija (obrtnega sveta), v katerem naj dobi deželni odbor deželnim prispevkom primerno število zastopnikov, in tako izpremetijeno org. ustanovilo v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru predloži v odobrenje;
d)	preskrbi veščega vodjo zavodu, pisarno ter v smislu sklepa dež. zbora z dne 3. decembra 1887 primerne prostore za deželni obrtni muzej, kjer naj bi bil, ako mogoče, nastanjen tudi obrtnopospeševalni urad;
4.	o tem (točka 3) poroča deželnemu zboru v bodočem zasedanju.
Baron S c h w e g e 1 pojasni, da drža-va prispeva letnih 10.000 kron v prvi vrsti za organizacijo deželnega muzeja, ne pa za obrtni muzej, kakor naglaša poročilo trgovinske in obrtniške zbornice.
Poslanec dr. Triller utemelji naslednjo resolucijo: 1. Za nujno in neodlož-no potrebo se smatra ustanovitev c. kr. obrtnega sodišča za Ljubljano in okolico. 2. Visoka c. kr. deželna vlada se poživlja, da ustanovitev tega sodišča kar najbolj mogoče ])ospeši.
Poslanec dr. Krek opozarja, da je že bivši poslanec g. Andrej Kalan v seji dne 18. aprila 1899 v zbornici sprožil vprašanje obrtnih sodišč. Sprejeta je bila resolucija, katera se glasi: »Visoka vlada se poživlja, da se ustanove v naši kronovini potrebna obrtna sodišča v smislu zakona z dne 27. novembra 1896 (drž. zak. štev. 218).«
Zbornica nato soglasno odobri vse predloge obrtnega odseka in resoluciji dr. Trillerja ter dr. Kreka.
Prispevki za ceste.
Poslanec Pogačnik poroča v imenu finančnega odseka o nujnem predlogu dr. Lampeta in tovarišev ter predlaga:
Visoki deželni zbor skleni: »Deželni odbor se pooblašča, da sme za posebno nujne novogradnje, preložitve in korekture deželnih, okrajnih in občinskih cest in na njih se nahajajočih objektov (mostov itd.), za katere so načrti in proračuni žc izdelani in od deželnega stavbnega urada pregledani, brez prejšnjega posebnega dovoljenja deželnega zbora deželni prispevek k tem zgradbam dovoliti in po napredku dela tudi izplačati, vendar pa le pod pogojem, da jc ostali del potrebščine v vsakem slučaju pred oddajo dotične zgradbe popolnoma pokrit.
Deželni prispevki ne smejo za deželne ceste 50/'r, za okrajne in občinske ceste pa W/< skupne potrebščine presegati.
V ta namen sme deželni odbor porabljati zaklad, ki je ustanovljen z zakonom
o zadevi najetja deželnega posojila do 10 milijonov kron in sme osobito v $ 1 tega zakona sklenjeno posojilo v to svrho po potrebi realizovati.«
XXX
Iz tehniških razlogov smo prisiljeni, da prekinemo podrobno poročilo o kranjskem deželnem zboru. Rešil je deželni zbor razne cestne in občinske zadeve.
Sprejeta je bila na to postava, s katero se prenareja § 1. postave z dne 20. decembra 1884 tako, da morajo vsako leto plačevati tri odstotke v korist gasilnih straž in v podporo v službi ponesrečenih gasilcev ter njih ostalih zavarovalnice.
Poslanec Pire je umaknil svoj nujni predlog radi dobave krme iz državnih prispevkov.
Sedanje deželnozborsko zasedanje je zaključila zgodovinska razprava o nujnem predlogu poslanca dr. Kreka glede na aneksijo Bosne in Hercegovine. Utemeljeval ga je dr. Krek, ki je ob tej priliki obrazložil stališče naše stranke glede na tri-alizem in z ozirom na balkansko vprašanje. Odbil je ob enem napade judovske nemške žurnalistike na Srbe. Svoj govor je končal s stavkom; Kakor je zaklical rajni oče sedanjega mažarskega ministra Košuta 1. 1848, kje je Hrvaška, jaz je ne morem najti, pridejo še časi, če bomo pogledali Jugoslovani na zemljevid, bomo rekli: »Kje je Mažarska, jaz jo ne morem najti.« Krekov govor objavimo dobesedno. Po dr. Krekovem govoru odbija dr. Triller sumničenje, da bi bila narodna napredna stranka veleizdajalska. Pozdravlja aneksijo. V temeljitem govoru se peča na to dr. Šusteršič o aneksiji Bosne in Hercegovine. Načelnik S. L. S. v svojem govoru razmotri vsa pereča vprašanja domače in zunanje politike. Ekscelenca baron Schvvcgel poda na to nekaj dragocenih zgodovinskih podatkov iz berolinske-ga kongresa, ki so temvažnejši, ker ni več javna tajnost, da je po svoji spretnosti ravno baron Schwegel pridobii Avstriji Bosno in Hercegovino. Sclnvegel je izjavil, da ni za trializem. Predlagal jc resolucijo, naj Ogrska vrne Kranjski Zumbe-rak in Marindol. Dr. Tavčar pozdravlja aneksijo, boji se pa, da ne pride Avstrija pod nemški vpliv. V krasnem končnem govoru dr. Krek zaključi razpravo. Dr. Krekov nujen predlog kakor tudi Sclivve-glova resolucija sta bili odkazani ustavnemu odseku, nakar baron Schvvarz odloži zasedanje, polivali deželni zbor za marljivo delo in obljubi, da bo vlada podpirala deželni odbor v postavodajalnem delu.
Pomot živinorejcem.
Kakor smo že poročali, je dovolilo poljedelsko ministrstvo na pritisk naših poslancev še 100.000 K za nabavo krmil našim živinorejcem, tako da znaša cela podpora 600.000 K. Toliko ni dobila nobena druga dežela in lahko rečemo, da še nikoli ni prišla tolika vsota naenkrat v Kranjsko deželo v korist kmetijstva. Od te vsote je na razpolago še 340.000 K.
Pri deželni vladi se je včeraj vršilo posvetovanje, po katerem ključu in na kak način se naj razdeli ta podpora. Predsedoval je deželni predsednik baron Scvvarz, od deželne vlade sta bila navzoča dvorni svetnik grof Chorinsky in vladni svetnik Laschan, dalje poslanci Povše, dr. Lampe, Dular, dr. Pegan, Mandelj in gospod Škr-binc od »Gospodarske Zveze«.
Zaprošene so zopet ogromne množine krmil, namreč 45.899 ti sena, 17.298 q otrobov, 1019 q lanenih tropin, 2148 q koruze, dalje oves, sol, slama, klajno apno in pesa. Sklenjeno je bilo: Zaprošene množine otrobov, lanenih tropin in koruze se oddajo v polni množini, kakor so zahtevane- Kolikor zmanjka potem pri državni podpori, se odtegne pri senu, tako da bo potem mogoče od sena oddati le polovico zaprošene množine.
Tudi sedaj se zastonj ne da nič. Cene so nastavljene tako:
Otrobi q po 7 K, lanenc tropine po 10 K, koruza po 10 K, seno po 5 K.
Rok za prošnje je zaključen in na odslej došle prošnje se več ne bo mogoče ozirati.
Dobava se bo vršila na ta način:
Obračun se vrši pri posojilnicah, ker drugače ni mogoče redno izvesti cele akcije. Samo tam, kjer posojilnic ni, bodo morali župani razdeliti krmila in prevzeti inkaso.
Krmila dobe samo oni, ki so se oglasili pravilnim potoni po županstvih. Kdor se pri županstvu ni oglasil, nc pride v po-štev. Ti naj gredo zdaj k posojilnici in naj tam podpišejo, da prevzamejo in plačajo
«
«
toliko blaga, kolikor so ga priglasili. To ni nobena prošnja, ampak le zaveza za gotovo plačilo. Plača se pri posojilnici, ki obračuna z »Gospodarsko Zvezo«, ta pa obračuna z vlado. Državna podpora se porabi za pokritje razlike med nakupno ceno krmil in med znižano ceno, po kateri se oddajo krmila kmetovalcem.
Naj se to priglašanje pri posojilnicah izvrši čim najhitreje! Posojilnice naj takoj odpošljejo »Gospodarski Zvezi« svoje liste. Preskrbljeno je zdaj, ko ima vso dobavo v rokah »Gospodarska Zveza«, da se bo cela akcija izvršila redno, nemoteno in kar najhitreje!
Pozor! čitaj! Pozor!
Pakraške želodčne kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja	3314 10 6
tfMMUUUflo*^ r\ fig ^
Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako poŠto po povzetjn ali Ee se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P JU RIŠI CA, lekarnarja v Pakracu &t. 65 (Slavonija,)
Uinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po nizki oeni. Dobe se tudi sodi od 15 do 20 hektolitrov.	6> 3
FRAN CASCIO
Šelenburgove ulice št. 6.
jamam
m
Josip Maljavac
3428 v Roču, Istra 10-8
ima na prodaj
do 50 hektolitrov do-rega, zdravega
beiesa vina
Kdor želi kupiti, mu ga poSlje po S2 K franko vse postaje Kranjske.
m M&wMm mam
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina,
1097
priporočano opetovano od knezoškof. ordi narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo
v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.

Prvo slovenska modna :trgovina za gospode:
Engelbert fkušeU


Ljubljana. Mestni trs št. 19
se naitopleje priporoča
2710
r
Kdor hoče varno, mirno in hitro
v AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika	I6t9 26
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki 'velikani:
Kaiserin Auguste Victoria nosi 25.000 ton
Amerika...... , 24.000 „
President Lincoln ... „ 20 000 „ President Grant .... „ 20.000 „
Vožnja Ljubljana>Hainburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej.
r.
i Smrekove st
i
po najvišjih cenah kupuje
. tvrdka BRATA POLLAK, LJUBLJANA.
V
147 1 — 1
A 10./8 25
Oklic
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
C. kr. okrajno sodišče v Logatcu naznanja, da je umrl dne 28. septembra 1908 Andrej Rupnik, bivši posestnik v Hotedršic , sin Jurja in U«*6e Rupnik
roj. Albreht doma iz Potoka, ne zapustivši nikake naredbe poslednje volje.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njegove zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz kateregakoli pravnega naslova zahtevati zapuščino za se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem h tu od spodaj imenovanega dne, pri podpisanem sodišču in se zglase izkazavši svojo pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za skrbnika gospod Janez Šemrov posestnik iz Hotedr&ice obravnavala z onimi, ki se zglase za ded če in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastopijeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično.
C. kr. okrajno sodišče v Logatcu, oddelek I.
dne 9. januarja 1909.
A 125/8
146 1-1
Oklic
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
K c. kr. okrajnemu sodišču v Logatec, oddelek L, naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 9. decembra 190S umrlega Jožefa Korče posestnika iz H-jtedršice 6t. I, ne zapustivšega nobene naredbe poslednje volje prid*jo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev
dne 30. januarja 1**09 dopoldne »b 9« uri
ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla nikake nadalnje pravice, razun v kol kor jim pristoja kaka zastavna pravica.
C. kr. okrajno sodiš e Logatec, oddelek I.
dne 5. januarja 1909.
e« ..Euotun'.' Proda se hiša
Specialiteta za kadilce.
3265	Glavna zaloga:	(7
Lekarna Ub. pl.Trnkozcy v Ljubljani.
iz proste roke v zelo ugodnem kraju, pripravna za obrt ali trgovino v Škofji Loki 97,
Poizve se ravnotam. 104 3-2
registrevana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem dimu L]llblj3fll Da Dunajski cesti štev. 18 ^
M H H N N S«
obrestuje hranilne vloge po 4 *|
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 65,000.000'—
01 |8 |o
brez vsakega odbitka rentnega davka, kat«regi« pla-čuj<n posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,000.000'—
Posojuje na xeinlji&6a po 5 '/«% * I '/a °/o na amortizacijo ali pa po 5>/«°/o brez amortizacije! na menioe po 6»/0.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga
URADNE URE i vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izv«n 114	nedelj in praznikov.	52-1
M N
N
**************
►5
M
'f^l
Podružnice	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2	Podružnice
Spl|et, Celovec tn Trst		Spljet, Celovec in Trst
	sprejema vloge na knjižice in na te- |/ O/ koči račun ter je obrestuje po čistih /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.	
- Delniška glavnica -K 3,000.0001		Rezervni fond K 300.000.
Dnevne novice.
- Ali je župan Hribar zahteval vojaško asistenco? To vprašanje stoji sedaj v ospredju ljubljanskega javnega mnenja. Odločna trditev barona Schvvarza, da je župan dne 19. septembra 1. i. izrazil željo po vojaški asistenci, je bila tako točna, pronašana s tako sigurnostjo, da ima na sebi znak verjetnosti. Vse zdaj čaka z napeto pozornostjo na županov odgovor. Želimo, da naj bo tudi ta odgovor jasen in točen, kakor je bila jasna in točna Schvvar-zova trditev. Ce je župan vojaško asistenco res zahteval, naj to odkritosrčno prizna. Seveda se potem postopanje dež. vlade pokaže v drugi luči. Ce je župan, ki je načelnik mestne policije, zahteval pomoč vojaštva, je bilo vladi težko mogoče to pomoč odreči, kajti župan je v prvi vrsti odgovoren za javno varnost v mestu. Pritrjujemo pa tudi dr. Šusteršiču, ki je v deželnem zboru dejal ,da županu ta zahteva, če jo je stavil, ni šteti v hud greh, če se uvažuie velikanska odgovornost, ki jo je takrat nosil in sicer ne samo glede na javno varnost, marveč tudi z ozirom na avtonomijo mestne občine. Zupan je moral dokazati, da vrši svojo dolžnost v polnem obsegu nepristransko- Pomisliti je treba, da so Nemci javno zahtevali posebne odredbe proti ljubljanski avtonomiji.
H- Lažnjivo poročanje. Nekateri nemški listi priobčujejo poročilo iz Ljubljane, glasom katerega bi bil dr. Šusteršič v petkovi seji deželnega zbora dejal, da sta župan Hribar in baron Schvvarz kriva sep-temberskih dogodkov. Iz našega Obširnega poročila o dr. Šusteršičevem govoru, lahko vsakdo razvidi, kako lažnjivo je to poročilo. Dr. Šusteršič je v svojem govoru bistveno le grajal, da na dan 18. septembra ni bilo zadostnih varnostnih odredb po demonstračnem shodu in je rekel, da je bila zmota župana Hribarja in barona Schvvarza, ko sta mislila, da bo zadostovala tisti večer mestna policija za vzdrževanje reda. To je pa bistveno vse kaj drugega, kakor to, kar so poročali razni nemški listi (n. pr. »Grazer Tagespost«), in deloma tudi »Slov. Narod«- Izreči svoje mnenje o primernosti ali neprimernosti kake odredbe je vendar vse kaj drugega, kakor komu pripisovati krivdo na tako žalostnih dogodkih, kakor oni, ki so se vršili meseca septembra. Krivce teh dogodkov je dr. Šusteršič v svojem govoru čisto jasno označil. Rekel je, Ja krivda za izgrede zadene tiste ljudi, ki so se teh izgredov udeleževali, toraj tiste, ki so okna pobijal?, nikogar drugega. Glede na nedolžne človeške žrtve je pa z vso jasnostjo dokazal, da krivda zadene v polni meri lajtnanta Maierja in njegovo moštvo. S temi ugotovitvami gotovo soglaša celo ljubljansko prebivalstvo. Najstrožje se pa mora obsojati lažnjivo zavijanje resničnih in odkritih dr. Šusteršičevih besed.
-f V Komendi je včeraj predaval dr. Krek o politiškem položaju in o socialni zavarovalni postavi. Nekaj najetih šnop-sarjev, cvet liberalne inteligence, je izku-šalo govorniku nekaj ugovarjati, seveda so dobili odgovor, kakršnega so zaslužili. Zbor je izrekel zaupnico svojemu poslancu-
-f Dr. Krek v Brnu. Moravska češka krščansko-socialna delavska organizacija priredi socialni kurz, na katerem govori 19. t. m. predsednik S. K. S. Z., državni in deželni poslanec dr. Janez Ev. Krek.
+ Pomožna akcija. Na izvajanja g. Alojzija Domicelja na protestnem shodu v Zagorju pri Št. Petru dne 10. t- m. odgovarja »Gospodarska Zveza«, a ne toliko omenjenemu gospodu, kakor javnosti, sledeče: Krivic, katere je baje pri pomožni akciji zakrivila dež. vlada, »Gospodarska Zveza« nima povoda zagovarjati, pač pa odgovarja na očitanja, katera se neposredno tičejo razdelitve. Glede »neumnega in nerodnega* postopanja akcije namreč, da se je moralo seno dobavati iz Nemčije in Laškega, — da bi se bilo dobavalo iz Galicije, je gola laž, — omeniti je le, da je naravnost smešno, iskati pri tako ogromni množini — bilo jc razdeliti približno 400 vagonov — po en do dva vagona po Kranjskem, kjer je nota bcne pomanjkanje krme, in cela akcija bi se bila na ta način le zavlačevala. Sicer pa »Gospodarska Zveza« ne smatra kupčijskim tajnostim, če pove gospodu Domicelju, da jc kupila tudi na Kranjskem okrog 30 vagonov sena, kateri pa so bili izključno "ddani iz postaj Logatec, Postojna in Lju-Ijana in sicer v najbližje postaje, je torej tiržavna podpora glede voznine najmanj trpela. Da sc jc pa moralo laško seno v ^t. Petru in njega okolici razdeljevati, mora pač gospod Domicelj sam uvideti, ali pa je morda tudi njemu neznana ona orninozna »pariteta«, katera je zabavlja-cem pomožne akcije že toliko težav po-
vzročala. Vendar je treba še omeniti, da se kupi vedno seno franko najbližje postaje, torej ni treba nikjer plačati mnogo voznine. Seveda, o tem gospod Domicelj nima pojma. Da postopa »Gospodarska Zveza« pri razdelitvi »skrajno pristransko«, kar je tudi gospod Domicelj nagla-šal, je grda neresnica, ker gospodu voditelju tega razdeljevanja še znano ni, katere občine so »liberalne«, katere »klerikalne«, še manj pa, da bi zamogel vedeti, kateri posamezni prosilci pripadajo »liberalni« ali »klerikalni« stranki. Glede tega se pa pri »Gospodarski Zvezi« z nobene strani ni skušalo uplivati. To naj si omenjeni gospod le dobro zap;še za ušesa in ne pride naj nam zopet s takimi neopravičenimi trditvami na dan. Vsled teh naših podatkov menimo, smo zadostno dokazali, da v »Slov. Narodu« natisnjena resolucija z onega shoda za nas nima nobenega pomena, saj sestoji na podlagi neresničnih izvajanj in obrekovanj-
H- Nov napad na pravice slovenščine v Gradcu. Znano je, da višje deželno sodišče v Gradcu dosledno prezira v državnih osnovnih zakonih ustanovljeno ravno-pravnost slovenščine pred sodiščem. V pravdah, ki se vrše med slovenskimi strankami, je sicer doslej pri prizivnih razpravah poročevalec redno prebral izpodbijano sodbo v celem obsegu, tudi če je bila pisana slovensko. Toda zagrizenim Nemcem je bilo tudi že to preveč. Pri pri-zivni razpravi o zadevi Franceta Ogrize-ka proti Ani Ogrizek zavoljo računa je dne 15. t. m. poročevalec višji sodni svetnik dr. Nemanič hotel utihotapiti v svoj referat namesto slovenske sodbe okrožnega sodišča v Mariboru prav slab prevod- Temu se je takoj odločno uprl zastopnik tožitelja dr. R. Pipuš iz Maribora in zahteval doslovno prečitanje slovenske sodbe prvega sodnika. Predsednik senata dr. Walter je -menda pozabil, da je prisegel, da bo spoštoval tudi osnovne državne zakone in je skušal zagovarjati dr. Ne-maniča. Ker se je pa tožiteljev zastopnik za stvar odločno zavzel, se je moral poročevalec končno vendar udati in preči-tati slovensko razsodbo v izvirniku. Torej pozor slovenski odvetniki in poslanci!
+ Izpraznjena srednješolska mesta. Društvo slovenskih profesorjev bode odslej dalje priobčevalo po možnosti vsak mesec dvakrat vsa razpisana srednješolska mesta, za katera lahko prosijo vsi slovenski suplenti, izprašani za slov. in nemš. učni jezik. Številke v oklepajih zna-čijo za kdaj je mesto razpisano in do kdaj velja razpis, termin; samo en datum pove Ic termin. — Ravnateljska mesta: realka, Gorica (za H. t., 26. I.); gimnazija Mahr,-Neustadt (15. II.); I. gimnazija Cernovice (10. II.). — Klasična filologija na gimn. za šolsko leto 1909/10.: Dunaj XIX. (30. I.); Maribor (31. I.); Inomost (31. I.); Asch (14. II.); Ljubno na Št. (31. 1.); Freuden-tal (12. II.); Bregillca (15. II.); Dunaj III. (20. II.); Mahr.-Schonberg (20. II.). — Moderna fiiologija na realkah za šolsko leto 1909 10.; razpisanih je 23 definitivnih mest, kdor bi se za nje zanimal, naj se obrne na društveni odbor. — Zgodovina in zemljepisje na realkah za šolsko leto 1009/10.: Dunaj II. (30. I.); Brno (28. II.); Dunaj IX. (30. I.); Cernovice (30. I.). — Matematika in naravoslovje: za šolsko leto 1909/10.: real. gimn., Tešin (20. I.); real. Dunaj IX. (30. I.); real. Warnsdorf (25. I.); II. real. Gradec (31. I.); real. Tro-pava (13. II.): real. Line (15. II.). — Pri-rodoslovna skupina: real. Dunaj VI. (30.
I.);	gimn. Trg (Feldkirchen) (15. II.). Risanje za šolsko leto 1909/10. na realkah: Gostopeč (Auspitz) do feruarja 1909., Krnov (Jagerndorf) (1,1 II.): Kufstein (15.
II.).	- Telovadba: real. Bielitz (1. II.). —■ Prosilci, ki žele natančnejših podatkov, naj se obrnejo ha društveni odbor. V do-gledncni času se bode potreboval kemik; kdor izmed slovenskih visokošolcev to stroko študira, naj se javi z vsemi potrebnimi podatki odboru profesorskega društva. Klasične in moderne filologe opozarjamo na veliko število razpisanih mest.
+ Lopovščina. Nekateri ljudje ne morejo živeti brez političnih lopovščin. Nek tak človek piše v »Notranjcu«, da hoče »klerikalna« stranka vzdržati sedanji vladni sistem na Kranjskem- Za tako pi-sarjenje ni primernejše besede, kakor je ona, katero smo zapisali na čelu te notice. Sedanji vladni sistem se je vzdrževal, dokler je imela moč na Kranjskem liberalna stranka, pod gospodartvom S. L. S. na Kranjskem pa postane tak vladni sistem nemogoč! Ravno tako je postal nemogoč na Kranjskem baron Schvvarz. Slovenska javnost ve. da jc bila zapečatena njegova usoda, ko jc »Slovenec« povedal mu, naj gre v penzijon. S sedanjim vladnim sistemom na Kranjskem bomo opravili tako korenito, kakor smo opravili z »Notranj-čevimi« političnimi otročarijami na Notranjskem.
+ Občina Adlešlče in občina Tri-buče ste poslali na »Narodno zvezo« 'peticijo za slovensko vseučilišče v Ljubljani.
-f Kanonično umeščen je bil danes na župnijo Prem tamošnji župni upravitelj č. g. Martin Škerjanee.
š C. g. Pran Bratušek, provizor pri Svetinjah, je imenovan župnikom istotam. Čestitamo!
—	Prepoved kuhanja žganja iz suhih češpelj- O tej čudni prepovedi smo že govorili. S tem je naša dežela, v kateri je 5000 žgalnih kotlov pavšaliranih in samo ena tovarna žganja, ki je podvržena kon-sumni davščini, znatno prizadeta. Prizadeti so pa tudi trgovci, ki so nakupili v ta namen suhih češpelj, porabnih edino v ta namen, zlasti pa kmečki izdelovalci žganja, ki so tudi nakupili že mnogo blaga. Na Kranjskem se porabi na leto 60 vagonov bosanskih češpelj. Zato je namesto posameznih prizadetih, katerih je na stotine, vložila danes trgovska in obrtna zbornica tozadevno prošnjo na finančno ministrstvo, kjer bodo naši poslanci že to sredo posredovali, da se ali prepoved popolnoma prekliče ali pa dovoli daljši rok, v katerem bodo mogli pokuhati že namočene češplje. Tukajšnje finančno ravnateljstvo je obljubilo, da bo tudi v tej smeri posredovalo.
—	V trnovskem samostanu je zaspala v Gospodu dne 17. t. m. priljubljena učiteljica, č. sestra Gabrijela Lojk, v 36. letu svoje starosti. Pogreb drage pokojnice bo v torek zjutraj. Preblago učiteljico priporočamo v prijazen spomin in molitev-
+ Za slovensko vseučilišče. V Adle-šičah se je vršil ljudski shod za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Sklical ga je gospod župnik Iv. Šašelj; govoril je domačin jurist g. I. Adlešič o zadnjih dogodkih na dunajskem in graškem vseučilišču, o zgodovini vseučilišča v Ljubljani ter o njega gospodarskem in kulturnem pomenu. Shoda so se udeležili vsi domači gospodarji-Odposlala se je tozadevna resolucija na »Narodno Zvezo« na Dunaj.
Protestni shod v Sodražici. Na Sv. Treh kraljev Jan ob pol 5. uri popoldne se je vršil v Sodražici v Štrbenkovi dvorani protestni shod i;n sicer po § 2. ob prav mnogobrojni udeležbi. Shodu je prisostvoval tudi deželni poslanec gospod Fr. Bartol. Shod jc odločno protestiral proti imenovanju tretjega deželnega šolskega nadzornika, zahteval slovensko univerzo v Ljubljani in se zavzel za prihodnjega deželnega predsednika, ki mora biti slovenske narodnosti- Položaj in posamezne točke resolucij, v ravnokar omenjenem smislu sta razjasnila in utemeljevala veleč, gospod Fr. Traven in pa g. iur. Jos. lic. Resolucije so biie sprejete enoglasno, z ogorčenjem so protestirali volivci in davkoplačevalci velike sodraške občine proti sedanji nemški vladi, zahtevali in prosili poslance S. L. S., da se z vsemi postavnimi sredstvi zavzamejo za zahteve in pravice celokupnega slovenskega naroda.
—	»Moč uniforme«, operetna burka v treh dejanjih, spisal Jakob Štoka, uglas-bil H. O. Vogrič, so včeraj prvikrat predstavljali na tržaškem slovenskem gledališču.
Novi izobraževalni društvi. Iz Poliča n se nam piše: V nedeljo, dne H), januarja, se je pri nas ustanovilo izobraževalno društvo, katerega smo tako težko pogrešali. Da je bilo društvo res potrebno, dokazuje to, da je takoj pristopilo 56 članov. Na ustanovnem shodu je govoril g. dr. Hohnjec iz Maribora kot odposlanec S. K.. S. Z. o namenu in pomenu izobraževalnih društev. Novo društvo je pristopilo takoj k S. K. S. Z., ki šteje sedaj že 107 članic. — Od Sv. Fme se nam poroča: Zadnjo nedeljo se jc ustanovilo izobraževalno društvo in ima že 1.30 udov. Naša organizacija lepo napreduje.
—	Umrl je v Postojni v starosti 80 let g- Janez Marinčič, dolgoletni pismo-n oš a.
—	Vojaški begunci. Od 47. pešpolka, ki je nastavljen v Gorici, je pobegnil čez avstrijsko mejo vojak Rudolf Colmar. Italijanskim karabinerjem se je predstavilo te dni več drugih vojaških beguncev, med njimi eden Slovenec, baje doma i/. Brd, drugi pa Lahi.
—	Poročil se je 10- t. in. v Novem mestu deželnovladni konccptni praktikant g. Gustav Golia z gdčno. Otilijo pl. Ficlt-tenau.
Čemu tujke, kadar imamo za tisti predmet pristno domačo besedo. Lehki, dolgi, spredaj nekoliko navzgor zakrivljeni deski, ki se pritrdite na podplat ter se ž njima jako hitro teče preko debelega in prhkega snega, sem doma slišal imenovati smuči. Ta beseda je v rabi v Laščah, na Blokah, v Ložu, pa bržkone tudi v Cerknici. To je popolnoma taka priprava. kakršno imajo smučarji ali kakor se
navadno v Ljubljani čuje, skivači. Beseda smuči je ženskega spola in se rabi navadno v množini. Sklanja se po zgledu gos-i, torej mn. orod. s smučmi. Lepe, pristne besede imamo, pa rabimo tujke, kar je žalostno dejstvo, kako malo poznamo milo slovenščino. Naš jezik je bogat, le mi smo revni na besedah. Proč z besedami »ski« in »skivači«, odslej poznamo le »smuči« in »smučarje«-
izpred sodltfa.
Kako se je sodilo demonstrante v Novem mestu.
Kakor srno že svoječasno poročali, je okrajno glavarstvo v Novem mestu »demonstrante« prav občutno kaznovalo. Značilno je, da je vodil obravnavo najmlajši uradnik — konceptni praktikant Gustav Golia, ki ima komaj par mesecev prakse za sabo. Kaj bi bilo, če bi pri sod-niji sodil kak praktikant ali avskultant in to šc v tako mali kazensi zadevi. Zadeva pa, katero je sodil praktikant Golia brez vodstva ali nadzorstva, nikakor ni malenkostna. Čez tri mesece se je zaslišavalo pri glavarstvu in okrožni sodniji in napisalo se je več kakor pri treh porotnih obravnavah. Seveda je tudi razsodba izpadla tako, kakor jo more izreči le mlad, neizkušen praktikant brez prakse. — Pri-stov je bil obsojen na dva dni zapora, ker je parkrat zavpil »živio«, kar sam prizna. Delavec Avžin na en dan zapora, ker je zavpil »živio Slovenci«. Zaradi »živio«-klicev v popolnoma slovenskem mestu zaporna kazen, se jako čudno čuje. Opozarjamo pristojno oblast na ta slučaj, ki jasno osvetljuje, kaj si pri okrainein glavarstvu lahko vse dovoli mlad, neizkušen praktikant.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje. Opozarjamo občinstvo na jutrišnje javno predavanje cand. pliil- g. Jos. Puntarja, ki se vrši jutri točno ob pol osmih zvečer. Vstop je vsakemu prost.
Ij Meščanski klub ima jutri (torek) ob osmi uri v »Unionu« v mali dvorani svoj redni večer. Nanj opozarjamo vse člane, njih prijatelje in rodbine.
lj »Mož — Simone« (po romanu Champolovem) se je uprizoril preteklo soboto na slovenskem odru. Zanimiv, čeprav ne ravno natoren, ampak izumetničen konflikt je osobje brez izjeme jako dObro pogodilo — največje priznanje gre gdč. Winterovi, ki se bo razvila v dovršeno tragedko, ker je inteligentna, talentirana in igra z resnično ljubeznijo. Seveda je bila poleg nje g. Borštnikova v svoji vrsti popolna, kar treba tembolj pohvaliti, ker ji gotovo ni bilo lahko vmisliti se v vlogo tajinstvene tete, ki je precej neživ-Ijenjski stvor. G. Nučič je bil dober, seveda je tudi vloga bila čisto zanj: pozabiti ne smemo gospoda in gospe Dragutinovič ter ostalih, ki niso imeli na odru preveliko opravka. Gospod Toplak je povsem ugajal.
Ij Smrtna kosa. Umrl je c. kr. vpoko-jeni davčni nadinspektor g. Anton Rebek. — Pokopali so včeraj trgovca Avg. Beni-garja, ki je umrl v ljubljanski deželni bolnišnici. — Včeraj so pokopali gdčno. Pavlo Škerli, ki je umrla v 26- letu svoje starosti. - Umrla sta v Ljubljani Bezlaj Anton iz Krakovega, in Loretič Jurij iz Starega trga pri Kočevju.
Ij Srebrno poroko sta v četrtek, dne 14. t. m., obhajala v krogu svoje rodbine g. Josip Lavrenčič, blagajnik užitninskega zakupa v Ljubljani in njegova soproga g. Marija rojena Obreza.
lj Kako se postopa na ljubljanskem trgu. Tržni komisar Ribnikar nadzoruje ljubljanski trg. Da se neužitna, pokvarjena iu poslabšana živila s trga odstranijo, krivci kaznujejo, jc prav. Toda zdi se nam da postopanje ni povsem pravilno. Gotovo jc, da mleko po zimi ob slabi krmi ima manj maščobe, kakor je je normalno. Pripeti se pa tudi, da pusti kmetica mleko v posodi od večera do jutra stati in šc Ic zjutraj, predno gre v mesto, porazdeli po posodah. Znano je, da se maščoba, ako stoji mleko v posodah, nabira na vrhu in mogoče je. da pri razdeljevanju postanega mleka pride v eno posodo več tolšče v drugo manj. Mestni magistrat, kot tržna oblast zahteva pri mleku najmanj 2'8" tolšče. ako nima mleko te stopnje, se pa kar izliva na cesto. Magistrat sme zavrniti mleko, ako jc maščobe pod 28", izlivati pa ne sme! To je krivica. Ako se smatra, da je voda v mleku, tedaj ž njim v deželno preiskuševališče. S tem se na eni strani odganjajo prodajalci in tudi krivica se utegne delati. Nikdo nima pravice pokonče-vati živila, ako zahteva lastnik, da se preišče. Preki sod ni tu na mestu. Opozarjamo na sobotno interpelacijo poslanca M. Dimnika.
J
lj Nove preiskave? Hrvaškega brivskega pomočnika, o katerem smo v soboto poročali, da so ga prijeli v Dalmaciji, še niso pripeljali v Ljubljano.
ij Narodnost ljubljanskega magistrata. Te dni razpošilja mestni magistrat ljubljanski vsem društvenim vodstvom vpra-šalne pole o stanju društva. Podpisan je župan Ivan Hribar- Vprašalne pole so pa samonemške in niti ne dvojezične. Kje je torej tisto veleslovanstvo Ivana Hribarja. Mesto, da hodi v Varšavo reševat Slovane, bi bolje napravil, da bi vpeljal na magistratu samoslovensko uradovanje.
Ij Imenovan je za poštnega uradnega praktikanta g. Ivan Oblak, praktikant iz Godešjča.
lj Uradna »Laibacher Zeitung« 'a mnogo let za vrstjo objavljala imenik onih Ljubljančanov, ki so se v prid »šulveraj-na« odkupili od novoletnih in godovskih voščil. Letos smo napeto pričakovali, kdaj da se objavi ta običajni imenik, ki bi bil vsekako po septemberskih dogodkih zelo zanimiv in poučen. Zakaj se tak veleva-žen dokaz tukajšnje nenvškutvarije ne upa pred svet, kaj?!
Ij Slovenska filharmonija — v nevarnosti? Odbor »Slov. filharmonije« hoče imeti po proračunu nad 30.000 gld. ali 60.000 K podpore, drugače, pravijo gospodje, se ne more vzdržati.
Ij Zimo hoče preživeti na tuje stroške. Brezposelni tapetnik Henrik Bruk, rodom iz Budimpešte, jc bil sedaj nekoliko časa v bolnišnici. Ko jc bil tam izpuščen, je nekoliko časa taval po mestu potem pa šel v »Ljudsko posojilnico«, kjer je začel s palico razbijati šipe in napravil zavodu 150 kron škode. Policija ga je aretovala in izročila deželnemu sodišču, kjer bode preživel zimo na državne stroške. Nasilnež je imel pri sebi belo obrisačo in zbirko raznih uradnih štampilij, kot vzorce za po-narejo.
lj Vozniki na deže:i, ki imajo promet- ' no zvezo z Ljubljano, se opozarjajo, da 1 naj ne hodijo semkaj s sanmi, ker je z njimi vožnja po mestu sedaj onemogočena. ;
Ij Izpraznjene službe. Pri mestni policiji ljubljanski je izpraznjenih več mest provizoričnih policijskih stražnikov s pravico do napredovanja. Oglasijo naj se le oni inteligentni, zdravi in čvrsti reflek-tanti, ki so pri vojakih dosegli kako šaržo.
V BOSANSKEM DEŽELNEM ZBORU
bo imela vlada večino iz hrvaških katoličanov in naprednih muslimanov. Poslovnik bo podoben poslovniku dunajskega občinskega sveta. Uvedli bodo tudi nekaj podobnega kakor je § 14. Deželni zbor bo prvič zboroval poleti 1909.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
O. K.: Hvala, da ste pridobili »Slovencu« tri nove naročnike. Če bi vsak naročnik pridobil »Slovencu« vsaj enega naročnika, bi lahko list razširili. V tem oziru se premalo stori. Naj bi vas vsi naši somišljeniki posnemali! — Dopisniku »Pozor bolniki«; Anonimnih dopisov ne moremo sprejemati. Oglasite se v našem uredništvu.
Razne stvari.
Žrtev male loterije. Pri tvrdki Kor-ling v Leopoldovem okraju na Dunaju je tekom več let poneveril knjigovodja Oskar Gopeld 63.000 K. Vse je zaigral v mali loteriji- Neka »vedeževalka« mu je prorokovala, da ga mala loterija osreči. To ga je tako pretreslo, da je najprej zaigral neko malo dedščino, potem je pa postal defravdant.
Vsled bede umoril otroka. V Nagy-varadu na Ogrskem je že dolgo časa bil s svojo družino v veliki bedi krojaški pomočnik Gabrijel Szabo. V Obupu je ope-tovano grozil, da bo svojo družino umoril. Te dni je nakrat izginil s svojo triletno hčerko. Orožništvo ga je iskalo in končno so dobili hčerko ustreljeno v podstrešju. Morilca so prijeli v trenotku, ko se je hotel na grobu svoje matere ustreliti.
Pogumen zdravnik. Predsednik francoske republike je podelil viteški križ častne legije 251etnemu zdravniku pariške javne bolnišnice dr. Bazyju, ki je izgubil eno oko, ker ni hotel prenehati z neko nevarno operacijo, dasi mu je nekaj gnoja brizgnilo v oko.
Koliko so bile vredne porušene hiše v Messini. Zgradbe v messinski pokrajini so bile vredne 146 milijonov lir, samo v Messini pa 87 milijonov lir. Meščanske in obrtne zgradbe (izvzemši kmečke) v Reggiju so bile vredne 20 milijonov, v ostalem delu te pokrajine pa 50 milijonov lir.
Število zdravnikov v Avstriji, Bosni in Hercegovini leta 1908. Nižjeavstrijska je imela 3674 zdravnikov, Zgornjeavstrij-ska 404, Solnograška 134, Štajerska 713, Koroška 149, Primorska 378, Kranjska 111,
Bukovfna 159, Tirolska in Predarlska 644, Češka 2953, Moravska 989, Šlezija 252, Galicija 1462, Dalmacija 138, Bosna in Hercegovina 118, skupaj 12-278. V glavnih mestih: Dunaj 2946, Line 68, Solnograd 48, Gradec 269. Celovec 41, Ljubljana 47, Trst 192, Inomost 112, Praga 499, Brno 183, Tropava 45, Lvov 334, Cernovice 72 iu Zader 17.
Veliko poneverjenje v Belgradu. Knjigovodja pri belgradskem sodišču, Rado-savljevič, je poneveril 60.000 frankov in denar zaigral.
Grozen poizkus samoumora. Iz Prage poročajo: Včeraj popoldne se je 50 let stara žena mlinarja Ziškc polila s špiritom po obrazu in obleki ter obleko zažgala, javno ko je vstopil soprog. V trenotku je bila vsa v plamenu. Dasi so ji mož in drugi mlinarji strgali obleko z života, se je tako opekla, da pač ne bo živela. Vzrok je baje nezvestoba moževa.
Kako ogrska vlada skrbi za falltne madžarske veleposestnike. Lani je vlada kupila od Gabrijela Szentivanyi njegovo posestvo za 420.000 kron brez premičnin, pred dvemi leti je pa mož svoje posestvo s premičninami vred ponujal za 240.000 K. Od nekega Barcsaya je kupila država posestvo za 420.000 kron, ko je vredno komaj 300-000 kron. Pred nekaj leti je posestnik Kovacs zaman ponujal svoje posestvo kakor stoji in leži za 260.000 kron; potem je posekal in prodal za 60.000 kron iesa v gozdih, a vlada mu je lani plačala za posestvo 424.000 kron. Ubogi davkoplačevalci!
Stavkujoči davkoplačevalci. Iz Liza-bone se poroča: V Alijo, okraj Villa, je udrlo 30 oseb, ki so se uprle plačevanju davkov, v davčni urad, kjer so sežgale davčne dokumente.
Telefonsko In brzojavno porotna.
VELIK SLOVENSKI SHOD V TRSTU.
Trst, 18- januarja. Včeraj je vrsto slovenskih shodov o štrajku voznikov gramoza in o postopanju »Dalmatie« proti Slovencem zaključil velikansk slovenski shod v »Narodnem domu«. Dvorana ie bila premajhna. Ljudje so stali po stopnji-cali in po trgu. Po shodu so Slovenci hoteli pred magistrat, ki je pričel z bojkotom slovenskih voznikov. Policija je zastavila Slovencem pot ter jih potisnila pred »Narodni dom«.
STAVKA ČEŠKIH ŠOLSKIH OTROK NA NIŽJE AVSTRIJSKEM.
Dunaj, 18. januarja. V češkem »Narodnem domu« se je vršil včeraj shod dunajskih Čehov proti lex Axman. Zboro-valci so zagrozili, da v slučaju sankcioni-rania te oredloge izbruhne stavka 25.000 čeških šolskih otrok na Nižje Avstrijskem. Resolucija bo izročena raznim ministrom.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 18. januarja. Danes se je zopet pričelo zasedanje ogrskega državnega zbora. Vlada je predložila predlogo o normalnem rekrutnem kontingentu za leto 1909. Jutri se bo predlagalo dijete enega dne nakloniti po potresu poškodovanim v Italiji.
OBRAVNAVA PROTI VELESRBOM.
Zagreb, 18. januarja. Danes se je začela obravnava proti Srbom, obtoženim veleizdaje. Ko je došel v dvorano dr. Frank, voditelj čiste stranke prava, so obtoženci vzklikali: Na polje! Van s njim! Abzug! Srbi in Hrvati, pripadajoči srbsko-hrvaški koaliciji, pravijo, da jih je obtožnica razočarala, ker ni pozitivnih dejstev. Obtoženci so vzkliknili, ko se jim je prebrala izjava Frankovca Vučetiča: »Živio denunciant Vučetič!
SAMOUMOR ALI ROP?
Trst, 18. januarja. V ženskem truplu, ki so ga v soboto jutro potegnili pod Skednjem iz morja, je gospodar Rudoif Čebolin spoznal svojo služkinjo Frančiško vdovo Grželj, rojena Pegan, staro 37 let, rodom iz Senožeč. Ker je nesrečnica, ko je zapustila hišo, imela s seboj uhane in hranilno knjižico, in istih zdaj ni nikjer, sumijo, da je umrla kot žrtev roparskega napada.
MESSINO ZGRADIJO ŠE NA SLABŠEM PROSTORU?
Messina, 18. januarja- Profesor Ba-ratta jc izjavil, da je kraj, 'kjer nameravajo zgraditi novo Messino. še bolj izpostavljen potresni nevarnosti, nego dosedanji prostor.
NOVI SUNKI V MESSINI.
Messina, 18. januarja. Predprošlo noč so se večkrat ponovili potresni sunki in podrli še nekaj zidov. Na trgu Cairoli so pričeli odpirati trgovine. V istih prodajajo že najraznovrstnejše blago.
VELIK POŽAR.
New-York, 18. januarja. Bostonski kolizej, v katerem je bila razstava avtomobilov. je uničil ogenj. Kako je ogenj nastal, se ne vč. Škode je tri milijone mark. 25 ognjegascev je bilo pri gašenju težko poškodovanih, tri osebe so zgorele.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 18 januarja
Pšenica za april	. 12 50
Pšenica za oktober 1. 1909 .	. . 10-77
Rž za april I. 1909.	9 99
Oves m april . .	8 50
Koruza za maj I. 1909 .	. 7 25 Efektiv 5 dražje.
Meteorotogično poročilo.
Višina n. moriem 306-2 m sred. zračni tlak 736 0 mm
o 5	Čn» opi- IOVOD|(	St>n|( barometra v mm	Temp« ratura po Celiljn	Vetrovi	Nebo	mjl •SSE SaE ■ss. a-»
16	9. zveč.	734 5	33	sr. zah.	dež	
17	7. zjutr	37 8	02	sl. jug	sneg	28 4
	2. pop	40-9	31	sl. jvzh.	oblačno	
Srednja predvčerajšnja temp. 4 5°,					norm. — 2'5°.	
18	9. z več.	44 1	— 2-4	sl. svzh.	jasno	
18	7. zjutr.	44.8	— 70	sl. svzh.		00
	2. pop.	42-7	-06	sl. jug	*	
Srednja včerajšnja temp. 0'3°, norm. — 2 5°.
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoczy zraven roievia, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.	3257 52-'



'/2 kg le I krono
zajamčeno novo posteljno perje.
Pošiljam zajamčeno čisto novo sivo posteljno perje za napolnjevanje blazin in vzglavnikov >/2 kg a I K, v poštnem zavoju za poskušnjo po 5 kg po povzetju.
M. Krasa* S: Praga
Zamena dovoljena. 152 1—1
Proda se po nizki ceni večja partija lepo izdelanih '	145 3—1
PARKETOV
Oddajo se tudi za posamezne sobe. — Naslov pove uprav. „Slovenca\
IvanVa Rebek roj, Achtschin naznanja v svojem in v imenu svojih otrok sorodnikov, prijateljev in znancev prežalnstno vest. da |e njen pre-Ijubijeni soprog, oče, stari ote 111 bia», gospod
Anton Rebek
c kr. višji davčni nadzornik v. p.
danes ob >/46 uri zvečer po dolgotrajni mučni bolezni v 69. letu starosti, previden s sv, zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se blagoslovi v ponedeljek, 18. t. m. ob 11. url dopoldne v hiši žalosti Kri-ževniške ulice št. 7 ter odpelje v Škofjo Loko in istega d'ie ob 4. uri popoldne k zadnjemu počitku prepelje,
Sv maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi in v župni cerkvi v Škofji l.oki.
Ljubljana, 16. januarja 1909.
Na žtljo rftnjkega s« venci hvaležno iid»lanja o.
Trjovinn
v velikem prometnem kraju se odda radi družinskih razmer pod prav ugodnimi pogoji z vso zaloeo in opravo za več časa v najem. - Kje pove uprav. »Slovenca".
144 3 l
Gospodično
vešča slovenščina in nem&čine, želi vstopiti v kako odvetniško ali drugo pisarno. — Naslov pove upravništvo.
149 3 -1
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo. sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstra-menje prhlja (luskin )na glavi t.i. Kapiior it. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Prosim da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurii č, lekarnar v Pakracu St. 65. (Slavonije). Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.	3145 lu—7
I VELE-AKTU AL IIO !
»Velik moment"
Politično razmišljanje ob veselem t s preobratu v deželi Kranjski bb
r
lto 1-1
Leopold. }(afner
posestni^
rfati J{afner roj. Jfcprivec
poročena
Svibno,
januarja 1909. Skofja loka,
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štefe.