Posamezna številka Din !•— Poštni** plačana v gotovini. NARODNI DNEVNIK Ishaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in pravnikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Etin 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STRV. 13. TELEFON STB V. 562. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Beseda o vžigalicah. Tako malenkostna stvar so vžigalice, da vse na prvi pogled sploh ne splača o njih govoriti. Vendar je v tej malenkostni stvari vsebovan ves program, ki razdvaja pri sedanjih volitvah narod in ki ga bo vedno bolj razdvajal, če ne bo stvar takoj pravilno rešena. Z vžigalicami je namreč zvezano sledeč® dejstvo. Pri nas v Sloveniji se plačaj* *d ene škatljiee vžigalic 64 par takse, v Srbiji pa samo 10. Posledica tega je, da ima pri nas trgovec, obrtnik in trafikant le malenkosten zaslužek od vžigalic, dočim pride v Srbiji na svoj račun. Posledica tega je nadalje, da velja pri nas škatljica vžigalic en dinar, docim bi veljala samo pol dinarja, če bi plačevala Slovenija isto takso ko Srbija in pri tem bi imeli še naši trafikanti, ki so vseskozi invalidi, najmanj še enkrat boljši zaslužek. Prav je, da znaša v Srbiji taksa na vžigalice samo 10 par, ker vžigalice so stvar, ki jo rabi največji revež ravno tako ko največji bogatin. Socialna pravičnost pa pravi, da se sme uvesti samb taka davke, da ne bo plačeval revež istih davkov ko bogatin. Zato pravimo dosledno temu socialnemu zakonu. Ne samo prav je, da plačujejo v Beogradu samo 10 par takse za eno škatljico vžigalic, temveč veliko bolj prav bi bilo, če hi plačali samo pet par in da bi mogla veljati škutljica vžigalic samo 1 K, kar bi odgovarjalo njeni nekdanji ceni. Z drugimi besedami: Mi popolnoma privoščimo Srbom, da plačujejo primeroma nizko takso, toda zahtevamo, da ne plačujemo mi večje. Enake dolž-n«*ti za vse in enake tudi pravice! Santo to je naša zahteva in kdor ndsli pošteno, nam mora pritrditi. Nastane vprašanje, kdo je kriv, da se plačuje v Sloveniji za vžigalice šestkrat večja taksa ko v Srbiji. Srbi? Nikakor ne! Vendar ne bo noben pameten človek 'pričakoval, da bi se Srbi zato potegovali, da bi smeli tudi »mi plačevati višje takse*. Tudi ne more pričakovati noben pameten človek, da bi se Srbi vznemirjali, če plačujemo mi visoke takse. To je stvar, ki se tiče edino nas samih, oziroma naših poslancev in samo njihovo krivda je, če ni tudi pri plača-nju takse na vžigalice uveljavljena enakost. Jasno pa je dalje tudi to, da so krivi predvsem samo oni poslanci, ki ao bili leta dolgo člani vlade, zakaj samo stvar vlade je, da zavlada pri plačevanju taks enakost v vseh krajih. Zlasti pa je kriva ona stranka, ki je sedaj na vladi, ker bila je še pred kratkim no seji Trg. in obrtniške zbornice na to neenakost opozorjena. Ta stranka ima danes vso moč v rokah in samo od njene dobre volje odvisi, da je ta neenakost odpravljena. Fered beg Draga aretiran, Skoplje, 3]. januarja. Včeraj popol- 1 stranke g. Ferad bog Draga. Proti nje-dne ob to. jo bil v Skopi ju aretiran in I mu so povrh tega oblasti zelo nasilno zaprt šef jugoslovansko muslimanske in z brutalno silo nastopale. TUDI DR. RIBARA BI ARETIRALI. Beograd, 31. januarja. Demokratski l,h ja dobil od bivšega predsednika irodne skupščine dr. Rihar« plstno, v iterem omenjeni sporoča, da Je proteusi pri notranjem ministrstvu, ker mu jo policija /ubranila održanje skupščine v Vatovu. Policijski komisar je poleg t(*ga izdal nalog žendarmeriji, da mora dr. Ribara aretirali in zapreti, ako ! bi se protlvil temu odloku. Ra/.liko Is; odpravila samo tista stran-; ka, ki črpa svojo moč iz ljudstva. Ničesar pa ne bo tega storila stranka, ki živi | le od milosti mogotcev. In samo od mi-j losti mogotcev in od nasilja živi samo-| >ti jna demokratska stranka, ki skriva danes svojo firmo pod imenom nacionalnega bloka. j Zato volilci! Kadar pride k vam agitator za nacionalni blok, pokažite mu škatljivo vžigalic in takoj boste znali, ■ pri coni da ste. In če zaidete na shod I samostojne demokratske stranke, oziroma Narodnega bloka, pokažite mu škat-I tjioo vžigalic in njegove zgovornosti bo I takoj konec, Zakaj beseda o vžigalicah je tako jasna, da jo razume mutec in da naravnost vpije o krivičnosti onega režima. ki ga priporoča Nacionalni blok. Tudi v njenem interesu. Ker ta stranka danes sebe Lažnjivo imenuje narodni blok, pravi, da je državotvorna, da hoče j vse državljane pridobiti za državno misel. Kako pa se ji naj to posreči, če pa j vlada tako gi-da neenakost med držav- j ljuni. Pravica je že od nekdaj bila naj- '■ močnejši temelj vsem državam, kjer pa ! ni enakosti, tam pa tudi ni pravice. In prepričani smo tudi lahko, da bi naši samostojni demokrati to prav radi storili, ker bi imeli potem za sebe velik agitacijski argument. Samo, če bi smeli. Toda v tem je ravno stvar, da oni tega niti zahtevati ne. smejo, ker so odvisni od onih, ki so upeljali neenakost v plačevanju taks. V tem je namreč vse zlo samostojne demokratske stranke, da je popolnoma izgubila zaupanje ljudstva, da ga tudi nikoli ni Iskala, temveč da ,:e stremela samo po tem, kako si pridobi milost vladajočih. Za ceno ljube/ni mogotcev, je prodala ljubezen na-inda in zato mora izvrševati danes samo to, kar ji ukazujejo njeni gospodarji, na naj bo to še tako nasprotno interesom naroda in države. Tako nas. je privedla beseda o vžigalicah v bistvo vse sedanje politike. Narodu se gode krivice in v interesu države je treba te krivice odpraviti. Odpravili pa ah more samo tisti, ki je v službi naroda, zakaj samo tisti si more pridobiti zaupanje naroda. Samo zaupanje nar, da pa mu more dati ono veljavo in ono moč, da so more postaviti tudi prvim mogotcem po robu, če ti ne odpravijo krivice, ki se godi narodu. In tako smo prišli tudi do zadnjega lena verige, do volitev. Jasno je. da ste v-i samo /a kandidate one stranke, ki bo med drugim odpravila tudi neena-i kost pri taksah na vžigalice. Vsi kandidati vam bodo obljubili, da bodo to razliko odpravili in obljubili vam bodo j morda celo to, da bodo takso sploh uki-i niti. No verjemite besedam, temveč pre-1 vdarite. Vest o odstopu Jovanoviča potrjene. TERORIZEM V RADIKALNI STRANKI. — CELA VRSTA PRISTAŠEV LJUBE JOVANOVIČA IZKLJUČENA." Beograd, Hi. januarja. Že leto dni se bije v radikalni stranki hud in oster boj med takozvano Pašičevo in Jovanovičevo strujo. Zlasti oster je postal ta spor, ko je prišlo na dnevni red hrvatsko vprašanje. Jovanovič je stal odločno na stališču, da se ima skleniti s Hrvati pošten sporazum in je z vso odločnostjo odklanjal Pribičevičeve metode. Brez dvoma je, da bi v tem boju Jovanovič na celi črti zmagal. Če ne bi bila dvignjena obtožba proti bivšim koruptnim ministrom. Koruptni elementi v radikalni stranki so tedaj spoznali, da jim bije zadnja ura, če zmaga v stranki Jovanovičeva teza. Potom sorodniških vezi in raznih intrig se je tem elementom posrečilo pridobiti Pašiča popolnoma za sebe in s pomočjo Pašičeve avtoritete so zavladali v radikalni stranki. Pričeli so neusmiljeno očistiti« radikalno stranko. Najodličnejši člani radikalne stranke so bili izključeni, in sicer samo zato, ker so bili za poštenje in /a sporazum s Hrvati ter so bili pristaši Jovanoviča. Dasi je’ Jovanovič znan po svoji veliki discipliniranosti in dasi je doprinesel vodstvu stranke najtežje žrtve, vendar ni mogel gledati ravnodušno, kako se njegovi pošteni prijatelji stigmatizirajo kot nasprotniki stranke in se iz nje izločujejo. Bes koruptnih elementov proti Jovanoviču je šel celo tako daleč, da so ga hoteli vreči kot nosilca liste v Sev. Dalmaciji in so bile tozadevne intrige že pripravljene. Ljuba Jovanovič je končno moral izvajati konsekvence in je položil mesto predsednika izvrševalnega odbora. S tem je stopil boj med Jovanovičev« in temnimi elementi v radikalni stranki v poslednjo fazo in čiščenje se prične tudi v radikalni stranki. Na eni strani poštenost, na drugi nepoštenost, na eni strani svobodoljubje, na drugi terorizem. Nobenega dvoma ai. katera struja da bo zmagala. S tem pa je tudi usoda nacionalnega bloka zapečatena in za Jugoslavijo se pričenja doba konstruktivne in poštene politike. Konsolidacija Jugoslavije je na pohodu! Zet'nje volilne priprave kabineta. ŠTEVILNE AVDIJENCE NA DVORU. W1LDER NI BIL OD KRALJA SPREJET. PRIPRAVE PAŠKA. Beograd. 31. januarja. Včeraj popoldne je bil v avdijeuei dr. Ninčič, takoj za njim pa Pasic. 01» 17. sta bila v dvoru šurmin in Miša Trifunovič. Podtajnik Vilder je tudi prosil za avdijenco, pa ni Lil sprejet. Vlada ima komaj še pičli teden časa za izvedbo vseh naredb in priprav za volitve. Ker pa je znatno število ministrov odsotnih iz Beograda, skuša vlada rešiti posamezna vprašanja glede instrukeij, katere namerava dati našim delegatom za pogajanja z Italijo. Ves prihodnji teden bo posvečen le volilni akciji. Vlada je uredita poroče-valno službo, da bi bila obveščena o vseh korakih opozicije. Na razpolago ji je celokupna žendarmerija in znatno število plačanih agentov v vseh krajih države(?). Telefon in brzojav bosta od 4. do 14. februarja delovala čelo noč. Kar pa se tiče potrebnih vladnih odredb za volilno borbo, ie Pašič, kakor Vse iz-gleda, že izdelal svoj načrt in o njem obvestil tudi kralja. V čem obstojijo Pašičeve naredbe in kakšen uspeh bodo imele, za enkrat ne moremo povedati Treba pa je pripomniti, da se v Pašiče-vih krogih govori še o eni avdijenci Pašiča v dvoru, ki se 1k> vršila danes ali juti i. Važna seja odbora za zaščito države. Beograd, 31. januarja. Sinoči se je v ršila v dvoru pod kraljevim predsedstvom seja k o mite ta /n zaščito države. Seji so prisostvovali Pašič, Ninčič, general Trifunovič, Stojadinovič in šef gen. štaba Petni' Pešič. O čem so razpravljali mt sep ni znano. Politični krogi smatrajo, da so na stiji razpravljali o situari ji v državi, ki se baš v tem času naboju v veliki nervozi. Poraz nacionalnega bloka — siguren. Beograd, 31. januarja. V političnih krogih se vedno boij utrjuje mnenje, da je težak poraz nacionalnega bloka neizogiben. To mnenje se vedno bolj utrjuje ne samo v krogih opozicije, temveč tudi med radikali samimi. Ce so preje največji optimisti med radikali računali na 140 mandatov, računajo sedaj na 100. Da se je stanje vladnih strank tako poslabšalo, je posledica neverjetnih napak, ki jih je zagrešila vlada. Sp rojem Cankova je nacionaliste silno razočaral in veljal je vlado najmanj pet mandatov. Politika proti Hrvatom je doživela po- sl ranki so se nevarno poostrila A1 danes je njihova likvidacija izključena. Poleg tega je nasilje -amo utrdilo opozicijo v njenem odporu in nasprotno moralno škodovalo vladnim strankam tudi pri njenih pristaših. Zveza s Pribičevičem je bila od vsega početka pii večini radikalov nesimpatična in končno je prišel ] še slučaj s Kreftom. Vladna politika je na celi črti utrpela poraz in dne 8. februarja bodo to volitve vidno potrdile. Zato ee že danes govori o koncentracijski vladi Jovanovič-Davidovič kot edini normalni rešitvi iz današnjega položaja. Besedolomstvo- n. Mo so bile razpisane volitve za 8. februar, pa je imelo vodstvo SDS, ki je popolnoma identično z onim J DS, zaloetni pogum in drznost, da je pohvalo vodstvo NFS v Ljubljani na razgovor za — noro pogodbo. Vsled navodil, ki jih je Mestni odbor NRS v Ljubljani dobil iz Beograda, je Mestni odbor pokazal toliko mero samozata-jevanja, da je vzlic vsemu sklenil poslati svojega zastopnika na razgovor. Naravno pa je, da je moral ta delegat postaviti kot prvi in glavni pogoj za nadaljna pogajanja — satisiakcijo, zadožčenje za prelomitev pogodbe od 19. februarja 1Q23. Vse se je začudilo brezprimememu cinizmu, ko sta delegata SDS ta pogoj kratkomalo odbila. Je to moralna zakrknjenost, ki le dokazuje, da mladini sploh niso zmožni priti do zavesti kake krivde. In vendar mora vsak nepristranski 4 or ek pripoznati, da je bil stavljeni pogoj nekaj samoobsebi umevnega. Mladini niti ne bi smeli čakati, da bi se jim stavil ta pogoj. Oni saini bi bili morali ponuditi zadoščenje, ako so se hoteli pogajati a stranko, ki so jo bili opeharili. Zlasti, če jim je bilo res do sporazuma in če so tak sporazum zahtevali neki >višji interesi«. Zato je Mestni odbor NRS dal edino pravilni odgovor, ko pravi v svojem dopisu vodstvu JDS od 24. decembra 1024: »Ne gre pri tem niti za kako kaprico, niti za prestiž kake stranke, še Manje pa za interes kake osebe. Gre kratkomalo ra načelno vprašanje, moremo 11 sklepati politične pogodbe s stranko, čije vodstvo je ob slični pogodbi postalo besedolomno i« ki je to besedolomstvo rehabilitirala. Jasno je, da s tako stranko ne more paktirati nobena druga stranka, dokler si ona stranka sama ne zbriše madeža in ne pokaže dobre volje, da hoče popraviti storjeno krivico. Naša javnost je pravočasno opozarjala ljubljansko vodstvo tedanje JDS na nepregledne posledice njegovega verolomnega obnašanja, naglašajoč, da pade nanje rsa krivda, ako pride kedaj zaradi tega v nevarnost narod-na-napredna Ljubljana. Ni torej vprašanje, ki se tiče samo bivšo NSS in bivše JDS, ampak je na njem imeresirana vsa poštena politična javnost, ki je dejanski užaljena in ki zahteva zadoščenje.« V istem dopisu pravi Mestni odbor NRS z vsem poudarkom, da je pogoj glede satisfakcije "conditio sine qua n en , to je, da se brez izpolnitve tega pogoja sploh ne spušča v nadaljna pogajanja. S tem pa je dalo tudi vedeti, da bi bilo v slučaju dane satis-fukefje o drugem pogoju, glede nosilca liste, kljub vsej odioznosti pripravljeno razgovarjati, Kdo je torej kriv, če v Ljubljani ni prišlo do >nacijonalnega bloka«? Izključno le mladinska klika, ki v svoji nadutosti in moralni izprijenosti ni marala sporazuma, ampak — diktat. Evo vam krivcev! To bodi povedano predvsem vsem vam, kar vas je še poštenih ljudi v demokratski stranki, to bodi povedano vam nacijonalistom vseh strank. Danes pa jadikujejo, da bi v Ljubljani vsled razcepljenosti naprednih glasov vtegnila zmagati SLS. Zopet vprašamo, kdo je kriv? Zopet le oni, ki postavljajo svoje lastne interese nad vse druge višje koristi. Mladinska klika ni hotela popraviti krivice in ni hotela dati zadoščenja za storjeno krivico. To zadoščenje mora dati ob teh volitvah vsa poštena Ljubljana! Že iz tega razloga morajo voliti dr. Ravniharja vsi oni, ki so ga bili volili 18. marca 1923. ki pa so bili vsled besedolomstva mladinov ogoljufani. Zopet in zopet apeliramo na poštenjake v sami SDS, da pokažejo svojo značajnost in svojo možatost. Ni to nobeno izdajstvo napram stranki, ampak le vestna izpolnitev pogodbe od 19. februarja 1923, v kar jih je bilo obvezalo vodstvo lastne stranke. Nezvestoba bi bila lp tedaj, ako bi danes slušali kaka nova navodila tega vodstva, ki jih silijo, da bi bili ž njim vred nepošteni in — be-sedolomci. Pričakujemo, da naš apel ne bo zaman! j — ali pa ne stopite pred volile«. Volitev I in zdražb ima Ljubljana zadosti. | (Pripomba uredništva: Objavljamo : članek uglednega meščana, kot smo ga i prejeli. Menimo, da so njegove original-j ne misli vsega upoštevanja vredne in Ljubljanske občinske volitve. (Iz meščanskih krogov.) Ljubljanske občinske volitve so razpisane in komaj se bomo otresli sedanjega volilnega boja, bomo morali že prenašati ogabnosti novega. In ne dovolj te-4a, že obetajo nekateri listi, da bo skupščina razpuščena in da bomo volili letos •io enkrat. Vprašam: ali res nimamo drugega < tela, ko da bomo večno samo volili in ollli? Ali res nimamo drugega posla, to da se bomo večno prepirali, in če naj »maga ta ali ona stranka? Ali nimamo dosti drugega, veliko bolj pametnega dela ? Mislim, da mi prtirdi vsak pameten lovek, da je ves narod večnih volitev .it m da vse hlepi po resnem in treznem gospodarskem delu. Je sicer prav in v redu, da se že enkrat konča gerentstvo v Ljubljani in da prično upravljali Ljubljano od ljudstva /voljeni zastopniki. Ali je pa treba, da srt vsled tega privoščimo še en voliven '(>oj? Ali mar ni mogoče, da se sporazumemo na pametni gospodarski podlagi in da omejimo volilni boj tako, da ne bomo izgubljali po nepotrebnem časa in denarja in da ne bodo strankarski boji Ljubljane Še bolj razedinili, kakor je že? Mislim, da se da to z lahkoto doseči, -a mo če bo pri strankah le malo dobre olje in zato bi stavil sledeči predlog: Dne 8. februarja so bo mišljenje Ljubljane jasno pokazalo in niti najmanj ni pričakovati, da bi dale volitve dne 18. marca kak drugačen rezultat ko volitve S. februarja Kaj je bolj naravno, kakor 4a bi vseh pet strank, ki nastopa pri sedanjih volitvah naredil« sporaium in na jiodlagi reiultaior volitev b dne 8. tebru- ar j a sklenilo sporazum. Ugovor, da j« tieba že do 8. februarja vložiti liste, ne drži, zakaj stranice se morejo obvezati, da bo toliko kandidatov in namestnikov na listi odstopilo, da bo popolnoma varovano razmerje, kakor bi ga pokazale volitve 8. februarja. In volivnega boja l>i bili rešeni in denar se ne bi zapravljal za letake in časopise kakor dosedaj. Končno je prevdariti še to. Pri ljubljanskih občinskih volitvah vendar gre za ta »veliko politiko«. Ce tlakuje cesto »liberalec«' ali »klerikalec« je vendar vseeno. Glavno je, da so dobro tlakovane. Mesto Ljubljana prav nič ne rabi strankarskega boja, temveč rabi samo ljudi, ki bodo mali voditi pametno komunalno politiko. Kako urediti Ljubljanico, kako pridobiti Ljubljani cenen električen tok, kako urediti kopališča, kako vendar enkrat rešiti vprašanje aproviza-cije, to so vprašanja, ki se tičejo Ljubljano m i>d katerih odvisi dobrobit prebivalcev. Ta »veliko politiko« pa naj rešuje skupščina. In če odpravimo nepotreben voliven boj, potem smo dosegli še to, da bodo mogle stranke postaviti kot kandidate le res za delo zmožne ljudi, ne pa samo one, ki imajo krepka pljuča in trdo kožo. Danes se ravno vsled volivnega boja vse polno najboljših ljudi noče več baviti 's politiko in od tega trpimo vsi! Zato proč z nepotrebnim volivnim bojem in naj zmaga vsaj enkrat dobra vo-. Ija. Vsa Ljubljana se bo oddahnila, če s© bo strankarski boj zmanjšal in ljubljanske občinske volitve morajo to doseči. Ljubljanska stranke, sporazumih s« pričakujemo, da se o njih izjavijo vsi listi. Menda vendar ne bodo gotovi ttsti tako malenkostni, da bi dopis ignorirali, ker je izšel v »Narodnem Dnevnik«*. V tem slučaju bo pač javnost rešil« vprašanje brez njih in preko njih.) Manfestacija za »Narodno Zajednico" V četrtek, dne 29. t. m. se je vršil pri > Panju« za Dvorski okraj v Ljubljani volilni shod »Narodne zajednice«. Vsi prostori so bili natlačeno polni. Po otvoritvenih besedah predsednika je govoril dr. VI. Ravnihar. Svojo politično karijero je začel pred 30 leti. Ze na vročih celjskih tleh se je naučil, kaj je nacionalizem, da to ni puhla fraza, da nacionalizem obstoji v resničnem delu za narod na kulturnem, političnem in gospodarskem polju. V dunajskem parlamentu kot ljubljanski poslanec je od 1. 1911 do 1918 z resnim delom in brez slepljenja javnosti zastopal interese svojih volilcev in slovenskega naroda. Dr. Ravniharju se očita »ambicijoznost«: a če bi bil on ambicijozen, bi bil ostal v SDS, ki mu je ponujala vse mogoče časti: »Grem vedno za svojimi ideali: nesebičnost in poštenost, in sato sem proti sebičnosti in nepoštenosti, zato sem proti SDS!«. Kako nepoštena je SDS, je pokazala z be=edolomstvom glede znane pogodbe za ljubljanski mandat! Hočemo red v državi, hočemo parlament, ki bo delal! Hočemo pravično socialno zakonodajo, hočemo izenačenje davkov, ki so pri nas v Sloveniji večji kot v Hrvatski in še večji kot v Srbiji! Hočemo državljansko svobodo in zahtevamo, da se državnim nameščencem pragmatično zasigura svoboda njihovega političnega prepričanja! — Kaj je tako-zvani »Nacionalni blok« v Sloveniji? To je SDS s par uskoki in plačanci iz drugih strank in nič drugega! To je krinka, pod katero stopa Žerjav v volilni boj! Pravi nacionalni blok jo v »Narodni zajednici« in je v »Bloku bratskega spo- razuma«. Bratski sporazum med Srbi. Hrvati in Slovenci — to je edina rešitev naše države! — Govor dr. Ravniharja je izzval nepopisno navdušenje! Za njim je govorilo še več govornikov »Narodne zajednice« in tudi »mladinski« agitator Morč je dobil besedo, ki j« pozval zborovalce, zakaj korakajo napredne vrste v Ljubljani ločeno, in naj bi se združile. Takoj se je dvignil govornik »Narodne zajednice« in dokazal s številkami zadnjih občinskih volitev (»mladini« 1822, Zajednica 2917 glasov), kje je večina resnično napredne Ljubljane! Končno še eno na »dostojnost« naših političnih nasprotnikov — SDS! Ze proti koncu shoda se je nateplo v predsobo več mladinskih prvoboriteljev, ki na shode i Narodne zajednice« sistematično hodijo izzivati. S prav nedostojnim obnašanjem so ti razgrajači hoteli shod motiti — toda čuti so morali, da se r teku tega volilnega boja vsak delavec in vsak kmet obnaša dostojnejše, kakor gotov del plačane naše »inteligen«e«! Shod se je nekaj pred 11. uro zvečer v redu in ob velikem navdušenju zaključil. Po shodu pa so se razgrajači razkrinkali: zapeli so v predsobi — orjunaško koračnico, nakar so odšli. Zborovalci pa so odgovorili enodušno s himno: »Slovenec, Srb, Hrvat«. Shod se je pretvoril v sijajno manifestacijo za »Narodno za-jednico«! — (Op. ur.: »Jutro zopet piše o polomiji in o 24 zborovalcih. Želimo si še mnogo takih »polomij« in se »Jutru« zahvaljujemo, da nas je pustilo »avanzirati« že na 24!) Nasilja na Sušaku. TOMLJENOVIČ ODPELJAN. — ŽUPAN ODSTAVLJEN. J Susak, 31. januarja. Sinoči ob 20. so | j v Sušaku udrli v neko gostilno policij- -j l ski agenti in v imenu kralja pozvali vse j j navzoče, da se udajo. Nato so navalili j i' na družbo, v kateri se je nahajal tudi , j' bivši hrvatski ban dr. .Tomljenovič. Dr. \ j Tomljenoviča so policijski agenti od- j vlekli iz lokala in vsako iskanje za njim j je bilo od sinoči od 20. pa do ene ure popolnoči zanian. Ni še znano, kaj se je s Tomljenovičem zgodilo. Na Sušaku vlada vsled tega veliko vznemirjenje. Razburjenje pa je tem večje, ker je bil včeraj ob 13. na brzojavni nalog velikega župana v Karlovcu odstavljen mestni načelnik. V Negotinu zaprla policija vse dohoda v mesto. REZERVNI OFICIRJI VRAČAJO ODLIKOVANJA. Negotin, 31. januarja. Kakor poročajo i/. Negotina je policija zasedla vsa pota, ki vodijo v mesto, ker so pričakovali prihoda Nastasa Petroviča. — Mnogo re- EDINA NADA - KRALJ. Beograd, 31. januarju. V dvorno pisarno prihajajo dnevno mnogobrojna pisma in brzojavko najbolj uglednih rodoljubov, ki rote kralja, da nastopi proti nasilstvom, ki se gode vsepovsodi. Nasilja so tako velika, da jih ni mogoče dalje prenašati. Država jo od teh nasilj rosno ogrožena. Zadnja nada patriotov je — kralj. LAŽI »JUTRA«. Sobotno »Jutro« poroča, kakor da bi zemljoradniki odobravali Drofeniggov in Vošnjakov korak. Trditev »Jutra« je grda neresnica in mistifikacija. Zemljo-radnika nočejo o Drofeniku in V os n jaku slišati niti besede. Ce jih ni Savez še izključil, potem se je to zgodilo samo vsled toga, ker je Samostojna Kmetijska Stranka v Sloveniji popolnoma avtonomna in sprejema za člane kogar ona hoče, ravno tako pa jih tudi samo ona izključuje. Ker je SKS izključila iz svoje stranke tako Drofenigga, kakor tndi Vošnjaka, zato sta oba prenehala biti člana zemljoradniČk« stranke in je samo zervnih oficirjev je vrnilo svoja odlikovanja kralju. Vsi navajajo za to svoje dejanje tehtne razloge. ( mešanje volilcev, če si še lastita ime i SKS. — Enako neresnična je vest »Jut-I ra?: glede stališča radikalne strank« do j nacionalnega bloka. Nasprotno je res, da je radikalna stranka odločilo proti listi dr. Pivka in da se glede Ljubljane ni izjavila. Gospodje, tudi laži, ki jih v zadnjem trenutku širite, se ne bodo obnesle. HUMUNIJA SE NE BO POGAJALA 'L RUSIJO. Beograd, 31. januarja. Kumunska vlada je izdala demanti, v katerem najodločneje zanika vesti o pogajanjih Ru-numije /. Moskvo glede Besarabije. Nato ne bo pristala nobena rumunsUa vlada. BOJ ZA ftANGAJ. Beograd. 30. januarja. Po vesteh iz Novega Sada se stanje dr. Krafta boljša. I)r. K raft ne sme nobenega »prejeti in ge z njim razgovarjati. Zdravniki upajo, da bo čez par dni dr. Kraft ir, v en nevarnosti. i^ V Ljubljani volite vsi v 5. skrinjico. Mesto Ljubljana — S. (zadnja) skrinjica. Lista ,Narodne zajednice' Je: Kandidat: Or. VLADIMIR RAVNIHAR, odvetnik v Ljubljani. Namestnik: RUDOLF JUVAN, uradnik v Ljubljani. Ljubljansko-novomeško volilno okrožje — 7. skrinjica. Nosilec liste bloka bratskega sporazuma : IVAN DERZIC, žel. uradnik v Ljubljani. Ljublianskim£volivcem! njimi enaki vsi državljani brez izje- OKRAJNI KANDIDATI: Volilni okraj Črnomelj in Novo mesto: Kandidat: Simon Meršol, inšpektor finančne kontrole v Novem mestu. Namestnik: Ivan Luzar, tesar in posestnik v Kandiji. Volilni okraj Kočevje: Kandidat: Josip Ančik, lekarnar v Ribnici. Namestnik: Viktor Medved, uradnik v pok. v Kočevju. Volilni okraj Kranj in Kamnik: Kandidat: Rudolf Jeglič, kamnosek in posestnik v Kranju. Namestnik: Ivan Bračič, preglednik finančne kontrole v Tržiču. Mariboru. Namestnik: Dr. Adolf Pečovnik, profesor v Mariboru. Volilna okraja Celje - Mozirje: Kandidat: Dragotin Gobec, podžupan v Celju. Namestnik: Anton Majerhold, gostilničar in vojni invalid v Št. Janžu ob Savinji. Volilna okraja Laško - Brežice: Kandidat: Pavel Dornik, rudar v Trbovljah. Namestnik: Ivan Novak, rudar v Trbovljah. Volilna okraja Slovenjgradec - Prevalje: Kandidat: Dr. Fran Toplak, zasebni zdravnik v Mariboru. Naši časopisi so: »NARODNI DNEVNIK« v Ljubljani. »NOVA PRAVDA« v Ljubljani. »NAŠ DOM« v Gornji Radgoni. »NLOBODNE NOVINK« v Zagrebu. .Volilni okraj Krško. Kandidat: Fran Vodopivec, pek. mojster in posestnik v Krškem. Namestnik: dr. Fran Kandare, odvetnik v Krškem. Volilni okraj Logatec: Kandidat: Anton Šircelj, železniški uradnik v Ljubljani. Namestnik: Jakob Loštrk, čevljar v Žireh. Volilni okraj Ljubljana-okolica in Litija: Kandidat: Fran Rupnik, strojevodja v pok. v Ljubljani. Namestnik: Fran Umek, strojnik, Toplice - Zagorje. Volilni okraj Radovljica: Kandidat: Rudolf Juvan, uradnik v Ljubljani. Namestnik: Jakob Bratuž, strugar na Blejski Dobravi. Namestnik: Franjo Selinšek, železniški poduradnik v Mariboru. Volilna okraja Šmarje - Konjice: Kandidat: Ivan Veselak, posestnik in železničar v Seržovici. Namestnik: Josip Berglez, posestnikov sin v Bobovem. Volilna okraja Ptuj - Ormož: Kandidat Anton Blažek, podžupan v Ptujtt. Namestnik: Vinko Šerona, učitelj v v Ptuju. Ptuju. Kandidat: Bruno Faninger, trgovec v Mariboru. Namestnik: Fran Bračun, profesor v Mariboru. Volilna okraja Murska Sobota - ' Dolnja Lendava: Kandidat: Josip Ribarič, profesor v Mariboru. Namestnik: Franc Taldny, gostilničar v Biserjanih št. 1. volja v nedeljo, dne 8. februarja. Niti en poštenjak ne smo ostati ta dan doma. Vsi morajo na volišče, ker zmaga poštenosti, resnice in svobode mora biti sijajna. Sedanji mogotci bodo skušali z intrigami opehariti za plod njihove volilne zmage. To nakano mora v kali zadu-_ šiti blesteča veličina zmage in zato v nedeljo vsi na volišče! Z intrigami doli enkrat za vselej. Naj živi volja naroda! Someščani! Našega mladega državnega življenja šesto leto Vas kliče v tretje na volišče, da si izvolite svojega zastopnika v narodni skupščini. Zbornica, ki smo od nje pričakovali stvarnega dela na gospodarskem in prosvetnem polju ter socijalne zakonodaje, se je vila v krčih večnih kriz. Država je trpela na svojem ugledu, narod je pogrešal blagostanja, ki ga je dobrohotna narava bila namenila njegovi domovini. Tudi sedanje volitve so predvsem političnega značaja. Ljudski plebiscit naj odloči o notranji uredbi naše države, ki nosi uradni naslov kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Volja ljudstva naj piide pri volitvah do izraza in suvereni volji ljudstva, ki ima v svojem parlamentu svoje vrhovno zastopstvo in svojega predstavnika, je brezpogojno podrediti način in smernice sožitja vseh državljanov. Srbi, Hrvati in Slovenci smo stvaritelji te države, katere edinstvenost nam je aksijom. Enake jim bodijo dolžnosti, enake pravice. V tej zavesti, ki naj potisne v stran vsako sebično misel, ne bo težko priti do sporazuma med brati. Sporazum je potem, ko smo bili morali preizkusiti toliko nesrečnih eksperimentov in okusiti toliko, proti načelom pravega demokratizma nam vsiljenih metod, edini izhod iz današnje krize. Ako nam ga te volitve ne prineso, se je bati, da se preprosta parlamentarna kriza razvije v težko državno krizo. Sporazum nam bodi vodilno geslo teh volitev. Misel sporazuma izključuje vsako nasilje. Zato se z vso odločnostjo obračamo proti režimu, ki ga Je uvedla samost, dem. stranka v Sloveniji. Njene teroristične metode, ki se ž njimi kot neznatna manjšina skuša vzdržati na vladi, so največja zapreka politiki sporazuma, so ovira upo-stavitvi reda in miru ter zakonitosti. Brez tega ni in ne more biti gospodarskega razvoja, ne kulturnega razmaha. Zahtevamo brezpogojno poštenost v državni upravi. Neizprosna kazen za vsakogar, ki svoj javni položaj izkorišča v sebične in samopašne namene. Obsojamo partizanstvo in korupcijo, ki sta sestri nepoštenosti. Spoštovati morajo zakone, ki so pred V sredo, 28. t. m. se je vršil volilni sestanek »Narodne zajedniče« v gostilni pri »Kolencu« na Kavškovi cesti. Sestanka se je udeležilo nad 50 somišljenikov. Navzočih pa je bilo nekaj socialnih demokratov ter par mladinskih zgagarjev, katerim se je poznalo, da so precej »mesečnic. Predsednik šišenskega pododbora je z mirnim in navdušenim pozdravom na vse navzoče sestanek otvoril ter je v svoji znani liberalnosti obljubil vsakomur prosto besedo. Prvi je govoril g. Rudolf Juvan. Po enournem jedrnatem in prepričevalnem govoru je žel za svoja izvajanja burno odobravanje. Za njim so govorili gg. Ambrožič, Vrankar, Curhalek, Pleničar in drugi. Predsednik je strogo pazil, da je lahko vsak govornik nemoteno govoril. Mladinske zgagarje je trdo držal v šahu tako, da se mu niso upali povedati svojega imena, kar je on brezpogojno zahteval. Težje pa mu je bilo vzdržati parlamentarni red potem, ko je dal besedo neizogibnemu Grašiču. Ta mož je prišel na- sestanek že bolj pozno — a kakor se mu je poznalo — dokaj navdušen. Grašič je bil baje malo prej v Kazini na sestanku, kjer so železničarji in poštarji ogledovali lepo in prostorno dvorano, v katero so sklicali mladini svoj štab. Na splošno zahtevo zborovalcev je Grašič »natančno« orisal zgodbo o živem srebru, katero je izkopal na ljubljanskem polju, ko je kopal krompir. Nesrečni Grašič je s svojim pripovedovanjem povzročil mnogo smeha, dov- me i oni, ki jim vladajo i oni, ki jih vladajo zakoni. Zahtevamo depolitizacijo uradni-štva, aktivno in pasivno. Ne koristi uradniškemu stanu in kvari ugled njegove nepristranosti med ljudstvom, ‘ ki med njim živi, ako se do skrajnosti ud a ju strankarskim prenapetostim; dcmoralizuje in ponižuje pa uradnika, ako se ga spravlja v odvisnost od trenotka režima. Kakor za vsakega državljana, zahtevamo še posebej za uradnika, da se spoštuje svoboda njegovega prepričanja. To svobodo je zagotoviti pragmatično! Bela Ljubljana! Vemo, kaj smo Ti dolžni kot tretji prestoiiei naše države. Ta tvoja lastnost zahteva posebno skrb in brigo Tvojega poslanca, ki mu mora biti na umu in na srcu, da predoči državi njene dolžnosti na-pram Tebi. Bela Ljubljanal Zavedamo se, da si kulturno središče Slovencev. Prosvetno naše žarišče, univerza in druge naše kulturne institucije . morajo imeti brezpogojnega zaščitnika in pospeševatelja v Tvojem poslancu. Samobitnost kulture v Slovencih je izgraditi do mogočnega viška ter ž nje najti pota v kulturo bratov Hrvatov in Srbov. Le tem potom dosežemo kedaj naravnim razvojem ono enotnost v naziranju in miselnosti, ki nas vede do ujedinjenja našega danes že celokupnega političnega naroda- Bela Ljubljanal Ti si gospodarsko središče našega slovenskega ozemlja. To stališče T i hočemo in moramo ohraniti neokrnjeno. Naša trgovina, naša industrija in naša obrt, ki so se razvile samoniklo iz lastnih svojih sil iz lastne pridnosti in nadarjenosti, morajo dobiti vsestransko zaščito in pospeševanje s strani države. Ta zahteva je utemeljena tudi s stališča ti-sočev in tisočev delavstva, ki bi brez njega zapadlo gladu in uboštvu. Someščani! Vsake volitve imajo svoja gesla. Evo naših v tem proglasu! Ne ponujamo Vam praznih obljub, ne laskamo nedosežnim poželjivo-stim. Resna volja, da Vam hočemo izpolniti, kar obljubljamo in ljubezen do dela bodita Vam jamstvo, da hočemo resno vršiti svoj program, imajoč pred očmi najvišje dobro: blaginjo naroda in njegove države! Rudolf Juvan. Dr. Vladimir Ravnihar. n ih itd. pa ni hotelo biti ne konca ne kraja — da se je ubogi Grašič izgubil pri kuhinjskih vratih v temno noč. Ta sestanek »Narodne zajedniče« je bil v Šiški do sedaj drugi in na vrsto pridejo še drugi sestanki, dan 8. februarja pa bo jasno pokazal, da je z živim srebrom, s svincem, s terorjem in z drugimi nasilnostmi mladinska klika odigrala. Poštenost bo zmagala na celi črti. Sestanek se je izvršil prav lepo in v popolno zadovoljnost vseh navzočih. Navzoči socialni demokrati so se obnašali dostojno in korektno, možje so resni in dovzetni. Njihov govornik g. Vrankar nam je bil prav simpatičen, le nekoliko so ga motili mladinski plačanci, ki so tudi to pot pokazali svojo pomilovanja vredno »visoko« kulturo. Sestanek je zaključil g. predsednik s povdarjenum besedami, o svobodi, narodu, RraijU, domovini in poštenem delu, o bratskem sporazumu ter o lepi in bogati kraljevini Jugoslaviji, v kateri je za vsakega državljana zadosti kruha — ako nam ga bodo rezali pošteni možje. In take može si bomo izbrali dne 8. februarja. G. predsednika sklepni govor je bil burno odobravali. Tihi poslušalec. Naročajte in širite ,Narodni Dnevnik'. Za gospodarsko samostojnost Slovenije — proti neenakemu obdavčenju! Za poltenost — proti korupciji in besedolomstvu! Za resnično naprednost — proti reakciji! Za državljansko svobodo — proti terorju! Za odpravo stanovanjske bede in brezposelnosti! Za bratski sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci! Mariborsko^eljsko votlino okrožje — 14. (zadnja) skrinjica. Nosilec liste bloka bratskega sporazuma: Dr. BOŽA MARKOVIČ, univerzitetni prof. v Beogradu. OKRAJNI KANDIDATI: j Volilni okraj Maribor levi in desni breg: Kandidat: Ivan Roglič, trgovec v Volivna dolžnost Volivni sestanek Narodne Zajedniče v Sp. Šiški. tipov o živem srebru, o svincu, o caki- Votivna Vsi na NI NASELJA pravi glasilo g. dr. Žerjava. Da je temu v resnici tako, kratek primer. Pri zna- - nem anončnem podjetju »Aloma Com-pany< ima g. Matelič kot ustanovitelj podjetja 45 odstotkov deležev, mladini pa 55 odstotkov. Pri zadnjih volitvah so zahte\aii mladini, da sme Aloma Com-pany plakatirati samo plakate mladinske stranke. Temu se je g. Matelič kot vodja podjetja uprl, ker je Aloma Com-pany trgovsko podjetje, ki mora enako postreči vsem svojim klientom. Iz istega vzroka je zavrnil g. Matelič tudi zahtevo mladinov, da mora njim nasprotne plakate nalepiti dan kasneje. Mladini so bili vsled tega divji, sklicali so občni zbor in ker imajo večino, so g. Mateliča odslovili. O. Matelič je sedaj osnoval novo podjetje in nove table, ki jih vidite po Ljubljani so njegova last. Poštena javnost ve sedaj, koga naj podpira z naročili. — Ampak častivredno »Jutro« bo vseeno reklo, da ni nasilja. 8. februarja bodo pa zato volilci rekli, da je bilo nasilja dovolj! KAKO BODO GLASOVALI RADIČEVO. Vodstvo HRSS je izdalo svojim pristašem navodila, kako naj glasujejo pri sedanjih volitvah, v slučaju da ne bi bile škrinjice HRSS postavljene. Predvsem naroča vodstvo HRSS, da se imajo vsi njeni pristaši brezpogojno udeležiti volitev. Kjer ne bi bilo skrinjic HRSS, tani naj postopajo pristaši HRSS sledeče: V varaždinski županiji naj volijo vse tri liste Hrvatske Zajednice( da ne pride v skupščino dr. Križman brez količnika). V novosadskem in subotiškem okraju* kjer vsled nasilja ni mogla IfRSS postaviti svoje liste, naj glasujejo pristaši HRSS za »listo poštene uprave, sporazuma in spoštovanja svobodno izražene narodne volje. Taka je Usta srbijanskih demokratov. (Davidovičevcev). — Sedaj ni treba ničesar drugega, ko da sedanji mogotci prepovedo v vseh okrajih postavitev radičevskih list in potem ne bo imel Davidovič 50, temveč najmanj 100 mandatov in bo njegova stranka prva v državi. Tedaj pa bo nacionalni blok takoj in za večno odigral. Ljudje, volite propadajoče! NI NASILJA! Akcijski odbor Saveza zemljoradnikov sporoča, da je bilo dne 28. januarja v modruško-riješki županiji aretiranih 25 pristašev Saveza zemljoradnikov, med njimi tudi Milovan Velimirovič, dobro-voljec in predsednik zemljoradniške organizacije v Veljunu. — Ampak glasilo g. Žerjava pravi, da ni nasilja in kdor trdi drugače, je protidržaven element, ki ga treba zapreti, ker vlada pri nas polna svoboda. TUDI TO VAM NE BO POMAGALO. Gospodje pri »Jutru« so računali, da bo policija zatrla »Narodni Dnevnik«. Nada se je izjalovila in zato so segli gospodje po drugem sredstvu. Pričeli so podkupljati naše raznašalce, da ne bi raznašali časopisa. Plačujejo posameznim raznašalcem do 40 Din dnevno, da oni ne bi izvrševali svoje prevzete dolžnosti, Tako je mladinom uspelo, da cela vrsta naših naročnikov ni prejela lista pravočasno ali pa sploh ne. Ukrenili smo vse potrebno, da likvidiramo tudi ta nečedeu korak mladinov. Prosimo, da vzamejo naši naročniki to na znanje in da oprosde — mladinom tudi njihov najnovejši nečeden korak. DR. ŽERJAV POGBBSA DUHOVŠČINO. »Slovenski Narod« poroča, da je napravila odsotnost duhovščine ob priliki prihoda g. dr. Žerjava v Novo mesto skrajno slab utis in da bodo duhovniki že še občutili posledice svoje trmoglavosti. Nismo vedeli, da pogreša dr. Žerjav prisotnost duhovščine, temveč mislili smo, da bi dr. žerjavu, kot vrhovnemu poglavarju vseh antiklerikalcev prisotnost duhovščine pokvarila vse veselje, ki ga je imel, ko je mogel gledati pred seboj udano ponižne obraze onih, ki so ie pred kratkim radi robantili proti nja- borba. volišče! mu. Neverjetno, da gotovi »naprednjaki« izgube pred ministrsko šaržo vso osebn.i čast. BOJ MED RADIKALI IN SAMOSTOJNIMI DEMOKRATI V VOJVODINI. Samostojni demokrati silno agitirajo v Vojvodini z agrarno reformo. Kmetom obljubujejo tudi ono zemljo, katera je last občin. V vsej Vojvodini imajo občine zelo veliko zemlje, skoraj vse občine pa so v rokah radikalov. Zaradi tega so pričeli radikali ljuto napadati samostojne demokrate in v mnogih krajih je prišlo med njimi do krvavega pretepa. Izgleda, da se bo manever samostojnih demokratov popolnoma ponesrečil. PROTI NASILJU V JUŽNI SRBIJI. N a stas Petrovič je poslal kralju brzd- j javko, v kateri prosi kralja, da s svojim j uplivom. prepreči nadaljna nasilja v Ju- | žui Srbiji. Med drugim pravi Nastas Petrovič v svoji brzojavki: Policijski organi, od velikega župana pa do orožnikov, so poteptali ustavo in zakone. Proti mirnim državljanom uporabljajo najgrša nasilja. Vseh n&sllj ni mogoče omeniti, to bom storil v skupščini. Treba pa je omeniti nasilje, ki je bilo izvršeno od policije v Džakovici nad članom finančnega odbora Alumetoviča. Policija je ponoči in brez pismenega odloka vdrla v hišo Karnisa Riza, kjer je bival poslanec Ahmetovič, vlomila vrata in nato poslanca odvedla. Nastas Petrovič pravi koncem svoje brzojavke, da se slična nasilja niso nikdar vršila v predvojni Srbiji. PESNIKI-PR0R0K1. - »Slovenski Narod« je pričel priobčevati pesnike, ki so že sredi 19. stoletja prorokovali o svobodi Jugoslovenov. — Lepo je to, da citira »Slovenski Narod naše pesnike. Toda še lepše bi bilo, če bi se po njihovih besedah ravnal. Naravnost skrunjenje spomina pesnikov pa je, če se sklicuje nanje -Slovenski Narod«, glasilo reakcionarcev. Naj nam pove »Slovenski Narod« samo enega slovenskega pesnika, ki je klical policijo nad tisk, naj nam navede iz slovenske književnosti le en verz, v katerem so naši pesniki proslavljali absolutizem in nasilje. Da, naši pesniki so bili proroki, ker so bili vsi brez izjeme idealisti, ker so bili vsi značaji, ki se niso nikdar in nikoli dali kupiti. K»| bi rekli Levstik, Jurčič, Tomšič, Vilhar in drugi, če bi znali, da je slovenski tisk še v šestem letu svobodne Jugoslavije preganjan po istiu priigelpatentih in istem tiskovnem zakonu ko tedaj, ko so oni ustvarjali »Slovenski Narod«! HINAVCI! Mladini v Mariboru so najprej dosegli, da ni mogel dobiti prof. Markovič nobenega naprednega ali nevtralnega lokala za shod. Ker pa bi bilo vendar le preneumno, da zaradi tega prof. Markovič sploh ne bi mogel imeti v Mariboru shoda, je imel v dvorani Zadružne Zveze. Sedaj pa kriče hinavski mladini, da je imel prof. Markovič shod v klerikalni dvorani in da je s tem pokazal, da je v zvezi s klerikalci. Oh, gospodje mladini! Kako ogabni ste! »Nacionalni blok«. »Orjuna «poroča, da so bilo Nemcem v Apaški kotlini, ki so znani po svojem iredentizmu, obljubljene od Nacionalnega bloka znatne nacionalne koncesije, če volijo nacionalni blok. »Nova Pravda« pa dostavlja k tej vesti, da je to Nemcem obljubil v imenu nacionalnega bloka sam veliki župan dr. Pirkmajer. Obljuba, izrečena iz uradnih ust, naj bi Nemce bolj prepričala. — Kako to? »Učiteljski Tovariš« poživlja gotove kroge, da se ne igrajo z učiteljskimi imenovanji. Vprašamo, ali je to sploh mogoče, ko pa je na vladi stranka, za katero se g- Jelenc tako zelo peha in katero UJU tako vestno podpira. Ali pa je kljub temu ali celo ravno radi tega službena in stanovska odvisnost učiteljev vedno manjša? Razprava o tej stvari bi bila z®lo koristna? G. Mohorič je postal opozicionalec! V .Slovenskem Narodu« je objavljen govor, ki ga je imel g. Mohorič, kaiuli-dut vlade na sestanku obrtnikov. Jasno je dokazal, da so razmere danes take, da ne more obstati niti industrijalec in še manj obrtnik. Davki so neznosni, slovenskemu obrtniku se ne pušča nobenih pravic, vse se centralizira, obrtni krediti so v Sloveniji skoraj neznani, od razredne loterije nimajo slovenski obrtniki skoraj nobenih dohodkov, skratka, razmere so nevzdržne. Nato je naredil g. Mohorič naravnost diven logičen shod. Teh razmer pa niso krivi oni, ki so skoraj pet let neprestano na vladi, temveč tega je kriva vlada Davidoviča, ki je vladala komaj tri mesece. Grozovito slabo mnenje mora torej imeti g. Mohorič o svojih novih političnih šefih, če je mnenja, da bi mogia in morala vlada Davidoviča narediti v treh mesecih več, ko njegovi šefi v petih letih! Pa še druga stvar jo zanimiva. Gospod Mohorič je govoril kakor kak opozicionalec. Niti z besedico ni omenjal centralističnega programa Nacionalnega bloka, niti z besedico se ni dotalmil onega, kar je bistvo stranke, na programu katere kandidira. Zakaj je nastopil tako neodkrito-srčno g. Mohorič? Ali je čutil, da je stranka, za katero nastopa, tako nesprejemljiva, da se pred ljudmi njenega programa ne sme niti omenjati? Ali je mar g. Mohorič spoznal, da je ljudstvo tako zelo sito centralizma in raznih beograjskih šikan, da je treba govoriti z ljudstvom in proti lastni stranki, če človek hoče, da ga ljudje sploh poslušajo? — Naj bo že kakor hoče! G. Mohorič se zaman trudi kot kandidat vladnih stranic in ravno tako zaman si nadeva obleko opozicionalca. Za javnost zadostuje dejstvo, da je g. Mohorič kandidat takozva-nega nacionalnega bloka in zato je usoda njegove kandidature zapečatena, pa naj g. Mohorič še tako lepo predava o nalogah obrtnika in industrije. Zopet ena blamaža vlade. Za naše nasilnike bo kmalu veljal italijanski pregovor: ogni giorno uua, namreč vsak dan ena blamaža. Sedaj je banski stol končnoveljavno razveljavil ustavitev »Slobodnega Doma« po policiji. »Slovenski Narod« pravi sicer, da nima razsodba banskega stola posebnega pomena, ker je bila izrečena samb vsled formalne napake policije, ki ni predložila svojega ukrepa v 24 urah sodišču v potrditev, kakor to ustava izrecno in jasno zahteva. Mnenje »Slovenskega Naroda« je-' naravnost klasičen primer reakcionarnosti. Policija si je hotela v nasprotju i jasnimi določili ustave prisvojiti pravico, da bi nastopala v tiskovnih zadevah kot vrhovna instanca. Kaj se to pravi, mora uvideti tudi najbolj navaden političen analfabet. Policija je eksekutiven organ vlade, ki je podrejen edinole vladi in za svoja dejanja odgovoren le njej. Z drugimi besedami se pravi to: Ce bi obveljal nazor policije, potem bi mogla vlada nemoteno ustavljati in konfiscirati vse ujej nepriljubljene liste, ne da bi ji bilo treba zato odgovarjati. In zaplenjeni ter ustavljeni listi se ne bi mogli pritožiti na sodnijo, temveč edinole na velikega župana oziroma na ministrstvo, torej na tistega, ki je konfiskacijo ali ustavitev ukazal. Vlada bi bila sebi sodnik in jasno je, da bi preganjani listi imeli samo to zadoščenje, da bi plačevali kolke za negativne rešitve. Res, lepe razmere bi zavladale in svoboda tiska bi bila za vedno pokopana. In »Slovenski Narod«' odobrava tako postopanje in pravi, da je bilo postopanje policije samo malenkostna formalna mipaka. Kam je padel .»Slovenski Narod«, nekdanji glasnik prvoboriteljev za svobodo! Kako morete ljudje še podpirati list, ki je postal glasilo policije, organ reakcionarjev! Šanse nacionalnega bloka vedno slabše. Sarajevska »Večeruja pošta« objavlja skoraj že ves mesec prerokovanja svojih naročnikov o izidu volitev. DoČim so bila v začetku prerokovanja za nacionalni blok precej ugodna in je večina naročnikov bila mnenja, da prejme nacionalni blok preko 100 mandatov, da, nekateri »o mu prorokovali celo 170 do 180 man- datov. V zadnjem času pa 8e je slika popolnoma obrnila in večinoma prerokujejo vsi, da bo nacionalni blok prejel manj ko 100 mandatov in sicer- od 80 do 90. Ni težko uganiti kaj je vzrok, da so ljudje pričeli slabše misliti o izgledih nacionalnega bloka. Nasilja so ljudi iz-trezniiu in nacionalni blok je svoje simpatije zaigral. Osmi februar bo to jasno pokazal. Primorci v Sloveniji — nadležni trna. V borni vasi Papeži je služboval kot učitelj primorski begunec Vončina. Nekoč si je drznil imeti v gostilni drugo mnenje ko orožnik in posledica tega je bila ovadba, da je Vončina protidržaven element, šef prosvetnega oddelka dr. Pestotnik je seveda kot svobodomiseln človek takoj na ovadbo reagiral in ko so se vmešali v stvar še drugi »svobodomi-selci«, je prejel učitelj Vončina sledeč odlok: Kadi ozirov javne varnosti odrejam, da kot nadležni tujec takoj zapustite območje kraljevine SHS ter se podaste v Juiijsko Benečijo. Vsako bivanje na teritoriju kraljevine SHS vam je prepovedano. Uradno je dokazano, da ste hujskali zoper obstoječi državni red in s tem gojili mržnjo do države in med posameznimi plemeni SHS. Opozarjam vas, da se morate takoj izselili in vaše odpotovanje prijaviti, drugače vas bom dal eskorurati s silo in žandarmerijsko asistenco. — Dr. Logar, okrajni glavar. Torej Primorci so po mnenju seuanjih mogotcev — nadležni tujci v Jugoslaviji, katerim se prepoveduje vsako bivanje v Jugoslaviji! Kuor od Primorcev je pozabil na svojo čast, ta naj voli Nacionalni blok, ki z orožniki podi primorske begunce v Julijsko Benečijo! Tudi ta manever ne bG uspeli Kakor smo že včeraj poročali, je razpisal veliki župan občinske volitve na aan 18. marca. Kandiuame liste morajo biti vložene do 8. teOruarja. Kacun vladnih gospodov, ki so ta odlok ukazali, je jasen, iver so vse stranke z votiinim aetom zaposlene preko glave, upajo samostojni demokrati, da bodo eaino oni mogli vložiti pravočasno kandidatne liste, ker imajo dovolj denarja, aa ga naravnost tratijo za strankarski aparat in ker volilno uelo opravlja zanje itak vladni aparat. Ampak kakor vedno, tako se bodo tudi sedaj urezali gospodje mladini. Ne boji se ljudstvo uasiija, kadar brani svoje arzavijansKe pravice in še manj »e bo ustrasilo shvau. In zato bo ljudstvo nadaljevalo delo in vztrajalo v boju, pa čeprav bo zaateval boj še neprimerno večjih žrtev ko uosedaj. In zato bodo liste pravočasno vložene, pa če bi morali posamezniki delati tuai noč in dan. Delo bo storjeno in vse šikaue, vse nasilnosti režima ne bodo iiueie drugega uspeha ko da bodo povečale odpor ljudstvu. — Koračnico Narodnega Bloka je objavila »Samouprava«, osebno guuito g ministra na razpoloženju, dr. Zupaniča. V erzi koracnico so divni in za casa očeta Mu not 1'oulina tako elegantno slabih verzov še niso poznali. Prepričani smo, da tudi nikdar več niti primeroma tako slabih no doživimo in zato naj bosta v večen spomin zabeležena vsaj dva, najbolj markantna verza tega divnega pogrebnega marša. Mi vsi k met jej mi vsi kmetje hajdimo. na volišče, mt volišče koračimol Ali bi bilo divuo gledati, ko hajdijo gospodje Žerjav, Župauič, Sajovic itd. m koračijo na volišče — vsi ti kmetje. — Nova alera na vidiku. Iz Beograda se poroča, da je zopet nova velika afera na vidiku. Gre za osnovanje velike tovarne orožja. V afero so vmešane znane osebe, brez katerih se itak ne ‘svrši nobena afera. Kandidatura radikala /Ivkoviča je v zvezi s to afero. Vsi v boj, proti nasilju’ Dnevne vesti. metov znaša 90.000 lir', svaril Pred nakupom se HHOD »NARODNE ZAJEDNICE« -s« je vršil za St Jakobski okraj v Ljubljani včeraj 30. t m. pri »Lozarju«. Vsled laži mladinskega tiska moramo konsiatirati prav posebno, da je bil ta shod Zajednice manifestacija za njen program in da je bil prostran zboroval-ni salon do zadnjega kotička napolnjen. Kot prvi govornik je g. Juvan plediral za resnično demokracijo v na»i državi. Zahtevamo parlamentarizem! Zahtevamo čimprejšnjo ureditev naših socialnih potreb, hočemo rešitev stanovanjskega vprašanja! Ko je g. Juvan končal svoj govor, je l>aš prispel v zborovalno dvorano dr. Ravnihar. Pozdravil ga je vihar ilavdu-šenja! Dr. Ravnihar je dokazal, da je nastop »Narodne Zajednice« v teh volitvah vseskozi utemeljen: nastopamo proti SDS, kor nastopamo proti korupciji, proti nasilju, proti kratenju državljanskih svoboščini Kdo je ustvaril med Slovenci in Hrvati orijentacijo na levo? To je režim nasilja in partizanstva, ki negira pravi bratski sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci! Zahtevamo poštenost, one, ko onečaščajo to naše geslo, moramo enkrat za vselej odstraniti iz političnega življenja! Kot naslednji govornik je g. Rupnik izvajal, da se danes pojedinci proglašajo za državo, ker so si patentirali državotvornost. Zato proglašajo za protidr-žavne elemente vse one politične skupine, ki ne trobijo v njihov partizanski rog, da s tem opravičijo svojo nasilno politiko! Mi kot pravi patrioti ne razumemo državotvornosti tako,da bi si polnili svoje žepe, mi smo pripravljeni dati svoje življenje za našo državo! Shod se je zaključil ob velikem navdušenju. Zajednica zmaguje! — Pozicije g. Puclja rastejo. To se ja- j smo vidi iz ljutih napadov v mladinskih j listih. Zlasti besna je na g. Puclja Zupa-aičeva »Samouprava«. Malo čudno, da je tako divji na g. Puclja ravno organ g. Zupaniča, ko pa ni še tako dolgo od tega, ko je g. Zupanič prav resno premišljeval, če ne bi vstopil v Samostojno Kmetijsko stranko. In bogve, če se to tudi ne bi zgodilo, če bi pokazala Samostojna Kmetijska stranka le malo dobre volje, dn bi g. Zupaniča tudi sprejela. Zato gospodje ne delajte se ogorčene, ker javnost ve, da je vse vaše ogorčenje ali čisto nepristno ali pa za vas le malo častno. Mislimo, da nas gospodje razumejo. — Nalepljaaje rsuuiti reklam in oklicev na javnih prostorih. V zadnjem čusu se je razpasla navada, da razna društva, kakor tudi privatne osebe nalepljajo in izvečajo na javnih prostorih ljubljanskega mesta reklame za prireditve itd., ne da bi imele za to potrebno dovoljenje pristojne oblasti. V prihodnje se bo proti vsakomur, ki bi razvijal reklamo na kakršnikoli način brez dovoljenja mestnega magistrata kar najstrožje postopalo po predpisih cestno-policijskega reda. — Srečni volilci. Avtotipijo, krasno umetniško sliko g. dr. Zupaniča dobe vsi volivci. Dobro je, da ostanejo propali kandidati v neizbrisnem spominu. — Zanimiva statistika is bojev z odmet-niki v letu 1924. V Južni Srbiji je bilo 1. marca, ko so se pričele energične akcije proti odmetnikom, 1500 ocenjenih odmetni-kov, 650 neocenjenih in 300 do 400 vojnih beguncev. V boju je bilo ubitih okoli 100, ujetih je bilo 40, udalo se je 200 odmetnikov in 2C0 vojnih beguncev. Število zločinov je zelo padlo. Dočim je bilo 1. 1920 ugradblje-no še 40.000 glav živine, je padlo to število leta 1924 na 1000 in še ta je bila večina roparjem odvzeta. Izgube vojske in orožnikov v teh bojih niso bile majhne. V bojih je padlo 20 orožnikov, en oficir in 15 vojakov. Ker je Ahmed Zoga proti odmetnikom, so oni izgubili svoje dosedanje pribežališče — Albanijo. Upati je zato, da bo odmetništvo in kačaštvo v doglednem času likvidirano, — Čaruga ni pomiloščen. Sodni stol v Osijeku je dobil obvestilo, da je prošnja Ca-ruge za pomilostitev odbita, dočim so njegovi prijatelji pomiloščeni. Krvnik, ki bi moral izvršiti usmrtitev Caruge, pa noče izvršiti usmrtitve, dokler ne sprejme plačila za usmrtitev Pajanke. Ker osiješko sodišče nima nobenega kredita, da bi moglo izplačati krvnika, zato je usmrtitev Caruge odložena. — Rop na Dolenjskem. Zandarmerijska stanica Stopiče je prejela ovadbo, da je bil dne 19. t. m. okrog 16. ure železniški upokojenec Rihard Tvrdy na Karlovški državni cesti v bližini Straže-Gorjanci od dveh neznanih storilcev ustavljen in oropan listnice 't vsebino 414 Din. Tvrdy pravi, da je bil tako prestrašen, da napadalcev ne more natančno opisati. — Vlom in tatvina denarja in draguljev ua Reki. Ljubljanska policija je prejela do-pia italijanskega generalnega konzulata, glasom katerega je bilo dne 14. t. m. vlomljeno v urad tovarne za praženje kave na Reki ter iz blagajne odneseno sledeče: 550 lir v bankovcih, 450 lir v niklu, 14 avstrijskih cekinov po 10 K, 1 zlata ura-zapestnica, 1 stara zlata ura, 1 broša s 53 briljanti, vdelanih v platini, 1 par uhanov iz platine z velikim safirom in 16 briljanti, 1 kravatna igla s podobo razprostrtih orlovih krempljev, ki drže velik diamant, 1 zlata ženska zapestna ura s 4 briljanti, obrobljenimi s krono rdečih rubinov in 1 zlata ženska ura z dvojnim pokrovom. Skupna vrednost ukradenih pred- | Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 30. januarja. Vrednote. 2>s% drž. renta za voj. škodo den. 125, bigo 128; 1% invest. pos. iz 1. 1921 den. 65; : Celjska pos. den. 210, bigo 214; L j. kred. bka den. 127; Merk. bka den. 124, bigo 126; I. hrv. šted. den. 898, bigo 902; Slavenska bka den. 80; Strojne tov. in livarne den. 130, bigo 147; Trboveljska prem. dr. den. 408; Združene papirnice den 100; Split, cement portland den. 1385 ; 4Yi% kom. zad. dež. bke den. 90. Produkti. Trami monte 3/3, 3/4, 4/4, 4/5, 8/6, 5/7, 6/7, 6/8, 7/9, 8/10, 6/11, fko nakl. post. bigo 350; madrieri od 4—10 m, fko meja den. 710, bigo 750; remeljni po naročilu, od 4 do 7 m, fko meja bigo 650; hrastovi žel. pragi. 250X25X15, fko meja, trans, bigo 38; bukova drva, 1 m dolž., jes. seč., fko nakl. post., kol. 3 vag., den. 20, bigo 21, zaklj. 20; pšenica dom., fko Lj. den. 475; otrobi pšenični, fko Postojna bigo 240; koruza nova, dobava febr., fko Postojna, trans., kol. 5 vag., den 275, bigo 280, zaklj. 275; koruza nova, dobava' marec, fko Postojna, trans, bigo 290; koruza nova, dobava april, fko Postojna, trans, bigo 300; oves srbski, par. Lj. bigo 330; oves bački, fko. Lj. bigo 870; zelje, kislo, v sodčkih a 50 kg, fko Lj. bigo 225; zelje, kislo, v sodčkih h 100 kg, fko. Lj. bigo 212.50; krompir, bel, fko dolenjska post. bigo 155. BORZE. I Zagreb. Lire 254.70—257.70, London 293.25 Berlin 1.2350, Rim 21.57, London 24.8250, Newyork 4518.10, Pariz 28.01, Praga 15.4250, Dunaj 0.0073, Bukarešta 2.70, Sofija 3.7725. Curih. Beograd 8.45, Budimpešta 0.0072, Berlin 1.2350 Rim 21.57, London 24.8250, Ne\v York 512.10, Pariz 28.01, Praga 15.4250, Dunaj 0.0073, Bukarešta 2.70, Sofija 3.7725. To in ono. : Paderevski pri papežu. Te dni je priredil slavni poljski pianist velik koncert v Rimu. Koncerta so se udeležili najodličnejši krogi in koncert je v vsakem oziru sijajno uspel. Po koncertu je bil Paderevski sprejet tudi od papeža v avdienci. Papež je izrekel klavirskemu virtuozu svoje obžalovanje, ker ni mogel priti li koncertu. Dejal je: »Ko sem bil nuncij v Varšavi, tedaj ste se Vi pečali samo s politiko in nisem Vas utogel slišati. Sedaj, ko ste prišli Vi v Rim, pa sem jaz papež, da ne morem h Najboljši Šivalni stroj fe edino le Josip Petelinc-a znamka Gfltzner in Adler za rodbino, obrt tn industrijo Ljubljana S* Pouk * »eien u brez ločen. Večletna garancija. Delavnico za popravil« Na oliko Telet n 913 Na malo Prispevajte in agitirale za Tiskovni sklad »Narodn. Dnevnika"! Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii Hill milimi X. * o. z. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii ■ v Ljubljani, Mestni trg štev. 6 ker ima že nad 10,000.000-— Din jamstvene glavnice. Vioge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. - - - Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in poroštvu. - - - V plombiranih vrečah po SO kg tuzpollljn najceneje la angl, kovaški premog la angleški koks In angleški premog kflovina s kurivom • dom - Čebin, i,ju»ij«n« vroifo,, tt„c. It#y 1/n Sklodll4«i Metelkova 1». OOBAVfJA: *»« domače premofle, drv« In »OH« »ejnuodneje. N« drobne. Na veliko. koncertu.« Paderevski je nato zaprosil papeža za dovoljenje, da mu zaigra *« svojem klavirju. Prinesli so nato Pade-revskijev klavir v Vatikan in Paderevski je priredil koncert, katerega s« je udeležilo poleg papeža samo par najvišjih- cerkvenih dostojanstvenikov. : Narobe junak. Po dolgotrajnih debatah je končno francoski parlament sprejel amnestijski zakon. Tedaj je prišel k županu v Pins bled in razmršen mož in se mu predstavil kot vojak Camille De-faye, ki je dne 22. junija 1917 dezertiral cd svojega polka. Po proglasitvi amnestije je postal prost in sedaj prosi župana, da mu izda njegove dokumente. Ko so ga vprašali, kje da je živel vseh teh sedem let, je dejal, da je bil ves čas pri svoji materi, v neki mali sobici. Vsi v kraju so ga poznali in bil bi izgubljen, če bi se samo enkrat pokazal. Vseh sedem let ni niti enkrat glasno govoril in niti enkrat ni pogledal skozi okno. Tako je Defaye pravzaprav svojo kazen že odsedel, samo da je bil neprimerno strožje zaprt, ko vsak drug kaznjenec. Kajti kaznjenci smejo med seboj govoriti, se gibljejo na prostem, žive v družbi in vedo končno, kdaj se njihova kazen konča, dočim je bil Defaye v vsakem oziru na slabšem. Bil je v resnici pravi junak figarije. Za kratek čas. Po cesti je »dirkal« mlad dečko tak* urnih krakov, da se je zaletel v staro damo. »Za božjo voljo«, je zaklicala dama, »kam pa »dirkaš« tako naglo?« »Domov,« je hropel malček, »mati ni jih bo ,namazala’ po zadnjem delu.« »Kaj, ali se ti tako mudi za kazen?« »To pač ne; toda ako pridem peftneje, bo oče doma in potem jih dobim od njega.« »Zakaj pa tvoj oče tako grdo gleda?« »Na potu v cerkev mu je padlo nekaj v oko in zato med pridigo ni mogel spatL« Mlinarjeva sta bila mlad zakonski par ter sta živela v slogi in sreči. Neko jutro pride Mlinarica z objokanim obrazom k zajtrku. Mladi zakonski mož je hotel izvedeti, kaj je vzrok njenih solz. »Tonček,« je zaihtela ženica, »če se mi še enkrat sanja, da si poljuboval drugo, n« govorim nikdar več s teboj.« Oče (proti svojemu lahkoživemu sinu): »Tl si mi pravi Don Juan. 2e dve dami si onesrečil s flirtovanjem.« »Toda koliko sem jih osrečil, teg* ne poveš.« »Ne razumem na kak način se ti posreči, da dobiš od svojega moža vedno denar.« »To je popolnoma enostavno.: Rečem mu, da ga bom zapustila ter se vrnila k svoji materi in takoj mi da denar za potovanje. Družina govori o preskrbi najstarejše hčere. »Čakam pač, oče,« meni stara lilija, »da pride pravi.« Mati ji pade v besedo: »Nespametni otrok, kar zagrabi. Mari misliš, da sem jaz čakalo?« Gospa Brzpbogata sedi pred portretistom. Po naporni seji odloži slikar čopič. »Tako, milostljiva, izvolite se za trenutek odpočiti, seduj bom slikal ozadje.« — Gospa Brzobo-gata vstane: »Potem se moram pač obrniti, gospod profesor?* Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. Offlosl Narodnem Dnevniku« so Imeli vedno uspeli. Uprava »Narodnega Dnevnika" sprejme ve^ raznašalcev Josip Peteline. r.subljana No veliko! (bHzu Prešernovega spomenika) Ot> VO