Leto XXVII. Štev. 47.
Poštnina plačana v gotovini
Lendava 24. novembra 1940.
Izhajajo vsak četrtek za sledečo nedeljo
Stvar, ki naj nam ljuba in draga bo kakor naše svetlo oko, je naša slovenska domovina in naša materna  beseda.
(Anton Martin Slomšek)
na posamezni naslov 30 din, na skupni 24 din, za inozemstvo 72 din, z Marijinim L. 100 din, za Ameriko 3 dolara *
Štev. položnice 11-806 *
Uredniitvo v Lendavi Uprava v Črensovcih
Naš najboljši mož
Letos dobivajo Slomškove ustanove najvišje priznanje. Zato je primerno, da si ob 140 letnici njegovega rojstva predočimo tik tega velikega moža, ki je tako globoko zaoral v dušo slovenskega naroda.
Slomšek se je narodil 26. nov. 1800. na Slomu pri Ponikvi na Štajerskem. Kdor se vozi z železnico od Pragerskega proti Celju, vidi z železnice lepo, ponosno kmečko hišo. To je Slomškov rojstni dom. Kot najstarejši sin se je moral Slomšek kmalu oprijeti kmečkega dela. Čeprav je Anton dobil še brate in sestre — vseh otrok je bilo osem — so ga starši določili, da prevzame kmetijo. Toda knjige so mlademu Antonu tako priraste k srcu, da jih je še na njive nosil s seboj. Pri neki taki priliki ga je oče hudo ozmerjal. Ko sta namreč orala in je Anton poganjal vole, je v svoji vnemi privlekel iz žepa knjigo in jo začel prebirati. Ko je to oče opazil, mu je s pristno kmečko modrostjo povedal, da bič in knjiga na njivi ne spadata skupaj. Anton naj bo le kmet, kot se spodobi!
Tedaj je vedoželjni Anton tudi sprevidel, da so vrata v šole pred njim zaprta. Da ni bila mati bolj mehkega srca, bi tudi domači gospod kaplan Prašnikar nič ne opravil. Toda mati je dosegla in oče se je moral vdati: štirinajstletni Anton se je poslovil in šel z gospodom kaplanom v Celje na gimnazijo. V šoli je tako dobro uspevl, da je bil med prvimi.
Šole je nadaljeval v Ljubljani, Senju in Celovcu. Stopil je v celovško bogoslovje, postal duhovnik, opravljal po vrsti dušnopastirske službe: kot kaplan, duhovni vodja bogoslovcev ali špiritual v bogoslovju, župnik in dekan, kanonik, opat celjski in končno škof lavantinski 1846. s sedežem pri Št. Andražu na Koroškem.
V sredo je zagledal luč sveta, v sredo je tudi umrl in končal svoje zemeljsko življenje: 24. septembra 1862. v Mariboru, kjer tudi počiva.
V čem je Slomškova veličina? Zakaj krasi naše domove Slomškova slika, zakaj se nahajajo v naših molitvenikih Slomškove podobice?
1. Slomšek je izšel iz verne in pobožne družine; sam je bil veren in globoko pobožen ne samo, ko je že bil pod domačo streho, ampak je tak ostal preko vseh šol in vseh tujih vplivov, ki jih mogel opaziti na svojih številnih potovanjih. Vnema za božjo čast in ljubezen do ljudstva ga je gnala v bogoslovje, ker je videl, da more svojemu ljudstvu kot duhovnik še največ koristiti. Pobožni in svetniški škof je bil svojim ovcam res zvesti pastir. Sam svetniški, hoče versko obnoviti svojo škofijo. Ljudstvo naj ob živi veri in milosti zaživi drugo, lepše življenje — ne kakor so hoteli takozvani prosvetljenci in jožefinci, da naj človek misli samo na ta svet in skrbi samo za to življenje.
Da bi ljudje res začutili v sebi ta božji klic in zahrepeneli po Bogu, v ta namen je uporabil škof Slomšek vse svoje zmožnosti. Pridigal je tako lepo in prepričevalno, da so ljudje govorili: „Slomšek govorijo tako, kakor bi rožce sadili.“ Ne samo z besedo, tudi s pisanjem je dvigal svoje ljudstvo. Sestavljal je nabožne pesmi, pisal knjige, molitvenike. Da bi verska obnova bolj uspela, je prestavil 1. 1859. sedež škofije od Št. Andraža v Maribor. V Mariboru je ob velikih žrtvah ustanovil bogoslovno semenišče, ki je letos dobilo najvišje priznanje s tem, da je dobilo položaj in naslov Visoke bogoslovne šole ali vseučilišča (univerza). S tem je Slomškovo delo bilo
kronano z najvišjim priznanjem. Od osvoboditve sem prihajajo med naše ljudstvo duhovniki, ki so končali svoje bogoslovne študije v tem Slomškovem bogoslovju.
 Za vzgojo dijakov je ustanovil Maksimilijanišče v Celju in Viktorinišče v Mariboru — podobno kot imamo pri nas Martinišče v Soboti. Slomšek je vpeljal duhovne vaje, ljudske misijone. Poklical je k Sv. Jožefu pri Celju lazariste kot ljudske misijonarje. Velik zavod šolskih sester v Mariboru, ki so med Slovenci največ storile za dekliško izobrazbo, je posredno tudi Slomškovo delo. Ustanavljal je bratovščine in cerkvene družbe.
2. Kakor na verskem tako je Slomšek deloval tudi na prosvetnem polju. Slomšek je naš največji prosvetitelj in narodni buditelj. Ljubezen do Boga in ljubezen do slovenskega naroda in slovenskega jezika — za to je Slomšek gorel, delal in trpel. Ker takrat še ni bilo ljudskih šol, jih je Slomšek ustanovljval, pisal učne knjige („Blaže ino Nežica“) za učence, začel izdajati „Drobtinice“, ki naj bi bile v pouk in kratek čas. Da bi knjige prišle v roke najširšim množicam
in da bi jih ob zimskih večerih ljudje prebirali, je ustanovil 1860. Družbo sv. Mohorja v Celovcu, ki je do sedaj podarila Slovencem že več milijonov dobrih knjig. Mohorjeve knjige pri nas dobro poznamo. Da so ravno naši Slov. Krajini in našemu ljudstvu bile Mohorjeve knjige poleg domačega tiska edina tolažba, ki nas je dvigala in ohranila do danes, to tudi vemo. Žalostno pa bi bilo, če bi mi sedaj, ko je dobila Mohorjeva družba s sedežem v Celju najvišje priznanje in odlikovanje, to Slomškovo ustanovo zanemarjali. Število Mohorjanov se mora pri nas dvigniti — to bodi naše geslo ob 80 letnici Mohorjeve družbe!
Sedaj torej vemo, kaj nam je Slomšek: najboljši mož slovenske zemlje. Oči je imel uprte v nebo, k Bogu; z nogami pa je trdno stal na slovenski zemlji. Bil je svetniški Slovenec. Sedaj ko se vršijo priprave, da bi bil proglašen za blaženega in svetnika, prosimo Boga za to veliko milost, da mu Cerkev prisodi čast oltarja! Slomšku-svetniku pa priporočajmo v teh razburkanih časih našo domovino!
Naša lovska letala na straži
Zadnji petek je bil v Bitolju s sirenami zopet dan znak za letalski napad. Nad našim ozemljem so se pojavila tri letala in v borbeni razporejenosti letela 5000 m visoko. V Bitolju je bil ta dan zelo lep. Z bitoljskega letališča se je takoj dvignilo 7 naših lovskih letal. Tuja letala so nato naglo spremenila smer, potem so naša lovska letala zasledovala tuja letala do jugoslovansko-grške meje. Ko je prebivalstvo videlo, da je zava-
rovano z našimi lovskimi letali, je zopet šlo mirno na delo.
Zadnje dni se večkrat sliši v Ohridu močno topovsko streljanje od strani grške meje. Nad Ohridskim jezerom in okolico krožijo naša lovska letala. Ravno tako stalno krožijo nad mestom Skopljem naši lovci in stražijo prebivalce. Zato hladnokrvno in brez strahu opravljajo ljudje in uradniki svoje delo, zaupajoč našim letalom.
Tuja letala bombardirala Kičevo
Zadnjo nedeljo so neznana letala priletela nad naše ozemlje in bombardirala Kičevo. Poročevalski urad Avala je izdal o tem naslednje uradno poročilo: „Dne 17. nov. ob 4 zjutraj so tuja letala letela nad Bitoljem in Kičevom. Zaradi živahne akcije (delovanja) naše proti-
letalske obrambe in naših lovskih letal, ki so takoj vzletela, so tuja letala mogla odvrečl bombe samo v okolici Kičeva, ne daleč v dveh bližnjih vaseh. Nato so se hitro umaknila in zapustila naše zračno področje. Človeških žrtev ni bilo ter je škoda samo tvarnega značaja“.
Angleški napadi nad Nemčijo
Močni oddelki angleških bombnikov so pretekli teden silovito napadali Berlin. Bombardiranih je bilo tudi 26 nemških letališč in pristanišč v zasedenem francoskem ozemlju. Mnogo nemških ladij je bilo razbitih, naprave za ladje in letala so bile razrušene. V Berlinu so težke bombe razdejale štiri kolodvore in okolico. Posebno pa je bilo poškodovano letališče v znanem Tempelhofu, ki so ga angle-
ška letala kar zasipala z bombami. Ravno tako so angleška letala napadala elektrarne v Charlottenburgu in Willhelmsortu. Letalske tovarne v Bremenu, skladišče municije v Stavangerju, letališča v Bretaniji in bencinske čistilnice v Hamburgu so bile tudi cilji napadov. Tudi skrivno zatočišče nemških letal v nekem gozdu so Angleži zasipali z bombami.
Nemška letala razrušila angleško mesto
Nemška letala so zelo hudo napadala angleško trgovsko ladjevje. V letalskih bojih je bil brezdvoma najhujši, res črni dan, zadnji četrtek, zvečer ka je priplulo 500 nemških bombnikov nad angleško industrijsko mesto Coventry. Napad bombnikov je bil tako silovit, da so to mesto skoraj popolnoma razdejali. Vsega skupaj so vrgli 530.000 kg razstrelilnih in zažigalnih bomb. Razumljivo je, da so bili porušeni celi predeli mesta in več
tisoč smrtnih žrtev in ranjencev. Porušena je bila mestna katedrala in stari kraljevi dvorec, knjižnica, pet kinematografov, kopališče, dva velika hotela, dvanajst kavarn in eno uredništvo nekega tista. Celo pokopališču niso prizanesle bombe. Nemci pravijo, da je bil ta napad na Coventry, samo uvod v dobo, v kateri bodo začeti Nemci povračevati polete Angležev nad Nemčijo. Pravijo, da so zadeli s tem Anglijo na najbolj občutljivo mesto.
Politične vesti
Najznačilnejši dogodek preteklega tedna je bil obisk sovjetskega zunanjega komisarja (ministra) Molotova v Berlinu. Spremljali so ga številni sovjetski odličniki, ki jih je bilo 71 po število. Razgovori, ki jih
je imel Molotov s Hitlerjem, so odeti v meglo, kajti uradno poročilo je bilo zelo skopo in nič jasnega ni prišlo v javnost. Pravijo pa, da se je najbrž govorilo o Angliji, Balkanu, Turčiji in Japonski. Nemci si hočejo biti namreč
na jasnem o zadržanju Sovjetov do omenjenih držav. Nemčija in Italija hočeta namreč imeti o tem oziru jasnost preden tvegata napad na Egipet, oziroma osrčje Anglije. Kakšne odgovore so dobili Nemci, javnost ne ve. Pravijo pa, da niso biti posebno povoljni za Nemce. Vsled tega se bodo pogajanja, ki so se začela v Berlinu nadaljevala v Moskvi sami. Nemčija si bo namreč na vso moč prizadevala, da svoj načrt na vsak način izvede z namenom, da prežene Angleže s Sredozemskega morja.
Drugi značilni dogodek preteklega tedna, so bila pogajanja med Nemčijo in francosko vlado. K tem pogajanjem v Parizu je prišel tudi španski zunanji minister Suner. Cilj Nemčije je bil tudi tukaj isti, namreč zapreti pomočjo Španije in Francije Sredozemsko morje pri Gibraltarju in s tem potisniti angleško brodovje proti Egiptu, kjer naj bi se odločila končna zmaga med Angleži in Nemci. Iz tega torej in še drugih političnih dogodkov smemo sklepati, da Nemci in Italjani resno pripravljajo skupni napad na angleški Egipet v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Zato je razumljivo, da se Nemci na vse kriplje trudijo, naj Sovjeti ostanejo lepo pri miru, da bodo lažje izvedli ta svoj načrt. Kako bodo izvedli ta načrt, bodo pa pokazali nadaljni bodoči dogodki.
Anglija se v vseh ozirih naslanja na Ameriko. Ona se tudi sama zaveda, da je njen uspeh v sedanji borbi v največji meri odvisen od sodelovanja Amerike na strani Anglije, Amerika pa sama tudi vedno bolj zagotavlja in obljublja svojo pomoč Angliji.
Japonska pravi, da bo zasedla francosko Indokino. Italijanski listi sporočajo, da bo Japonska v najkrajšem času začela zbirati na mejah francoske Indokine vojaštvo in orožje. Prvi cilj naj bi bil Sajgon, veliko francosko pomorsko pristanišče na jugo francoske Indokine. Na ta način bi Japonci prišli Angležem za hrbet ob velikem pristanišču Singapur. Potem bi samo po sebi zavzeti velike otoke v vzhodni Indiji.
Antonescu pri papežu. Ob priliki obiska v Rimu je sv. oče Pij XII. sprejel v zasebno avdijenco predsednika romunske vlade generala Antonesca. General Antonescu je obiskal nato papeževega tajnika kardinala Maglioneja. Romunski poslanik pri Vatikanu mu je priredil ob tej priliki kosilo.
Italijanski listi se hudujejo na ameriške liste in pravijo, da ameriški listi posvečajo posebno pozornost angleškim poročilom o zmagah v Sredozemskem morju, češ, da ameriški listi lažejo in bodo Italijani Američanom sami dokazali, kako trda gre Angležem, ne pa Italijanom.
Italijanski listi o Egiptu. Italijanski listi pišejo, da se Anglija na vso moč trudi, kako bi Egipet pognala v vojno proti Italiji, zlasti, tako pišejo, pritiskajo na mladega kralja Faruka. Ob tej priliki italijanski listi izražajo željo, naj bi Bog dal kralju Faruku toliko modrosti, da bi se znal upreti na strani Italije Angležem.
Romunski ministrski predsednik Antonesku v Rimu. Romunski ministerski predsednik Antonescu je pretekli teden obiskal v Rimu italijanskega zunanjega ministra Ciana, italijanskega kralja in cesarja Viktorja Emanuela III. in ministerskega predsednika Mussolinija. Na poti se je ustavil v Ljubljani, kjer ga je pričakal naš ban dr. Natlačen, ki je v svojih besedah podčrtal naklonjenost našega naroda do romunskega naroda, zlasti v sedanji potresni nesreči, ki ga je zadela. Sedaj namerava obiskati Berlin,
2
NOVINE
24. novembra 1940.
Nedela
zadnja po Risalaj
Tisti čas pravo je Jezuš vučenikom svojim: Gda bodete vidili gnüsobo opüščenja na svetom kraji, štera je povedana po Daniel proroki, ki šte, naj razmi, te naj bežijo na gore, ki so v Judeji i ki je na strehi, naj nejde jemat kaj z hiže svoje; i ki je na njivi, naj se ne vrača domo po svoj obleč. Jaj pa nosečim i nadajajočim v tisti dnevaj! Molte pa: naj ne bode vaše bejžanje po zimi, ali na soboto. Ar bode te velika stiska, kakše je ne bilo od začetka sveta do eti mao i tüdi je več ne bo. I če ne bi bili skrajšani tisti dnevi, ne bi se zveličao nieden človek, ali zavolo odebranih se skratijo tisti dnevi. Teda či vam što bode pravo: Glejte, „eti je Kristuš“, ali „etam“, ne verte. Ar stanejo krivi Kristušje, i krivi prorocje: i delali bodo velika znamenja i čüda tak, da se v blodnost zapelajo, či bi bilo mogoče i odebrani. Glejte, naprej sem vam povedao. Či do zato vam pravili: „Glejte, vu püstini je“, nejte vö, „Glejte v hrami je“, ne verte. Kak najmre blisk zide od sunčenoga shoda ino se skaže do sunčenoga zahoda: tak bode i prišestje Sina človečega. Gdekoli bode mrtvo telo, ta bodo se vküpspravlali jastrebi. Taki po stiski tistih dnevov sunce potemnej i mesec ne da svetlosti svoje i zvezde bodo z nebes kapale i jakosti nebeske se bodo gibale i te se prikaže znamenje Sina človečega na nebi i te do se jokali vsi rodovi zemle: i vidili bodo Sina človečega priti na nebeski oblakaj z velikov jakostjov i z dikov. I pošle angele svoje s trömpötov, i z velkim glasom i vküp spravijo njegove odebrane od štiraj vetrov, od visine nebes notri do njihovih krajov. Od figovoga dreva se pa včite priliko: gda je že vejka njegova v mézgi i listje spüščeno, znate, ka je blüzi leto: tak i vi, gda te vidili vsa eta; znajte, ka je blüzi pri dveraj. Zaistino Velim vam: ka ne prejde ete narod, dokeč se vsa eta ne zgodijo. Neba i zemla prejde, reči pa moje ne prejdejo. (Mat. 24, 15-35.)
„I zbrali se bodo pred njim vsi narodi i jih bo ločo razno, kak pastir loči ovce od kozlov ... Angeli bodo izločili hüdobne iz srede pravičnih“.
Tak te! Ločitev se bo vršila edno v znamenji hüdobije i pravičnosti, ne pa na primer po rodbini i prijatelstvi, po bogastvi, plemstvi, po časti ali po stani, ne po narodih ali kralestvih.
Vsi pravični brezi razločka pridejo na desno, vsi krivični na levo. Tü ne bo mite, podküpovanja, priporočila, nego samo pravičnost, tista boža pravičnost, ki je zdrüžena z vsevednostjov, pred šterov ne nikaj skritoga, ka bi se ne razodelo i skrivnoga, ka bi se ne zvedilo.
Vpričo vseh bodo angeli odprli in prebrali knigo živlenja vsakoga od nas. Vsa dobra in vsa slaba dela bodo vsem očita. Svojih dobrih del se nihče ne sramüje, slabih pa vsaki.
Strašen bo te den. Odkrita bodo pred vsemi očmi brezdna vse človeške hüdobije, ob šterih ne bo izgovora, da bi se krivda zvrnila na drügoga. To zvračanje krivde bodo probala deca na stariše, tej pa na deco, žena na moža, on na ženo, podložni na predstojnike, oni pa na podložne.
Strašen den, den groze, den sramote za tiste, ki so živeli v grehih, vmrli v njih brezi spokorenja. Še celo grehi pravičnih bodo v sramoto krivičnim. Glasno jim bodo kričali: Glejte jih, slabi lüdje so bili, grehom podvrženi, kak vi, pa so vendar rešeni, ar neso znali samo za svojo človeško slabost, nego tüdi za božo dobroto, ki jim je dala sredstva, podpirati slabost s sv. zakramenti, z molitvijov i zatajevanjem. „Vi neumi ste njih živlenje meli za nespamet i njih konec za nečast. Glejte, kak so zdaj prišteti med otroke bože i njih delež je med svetniki.“ (Modr. 5.)
Ne pozabimo sledeče: Naša večnost bo takša kak naša sodba, naša sodba bo takša kak naša smrt, smrt pa gvišno tüdi takša kak naše živlenje.
H. D. župnik: Nekaj o prekmurski družini
Versko življenje. Prekmursko ljudstvo je znano preko mej Slov. Krajine, da je verno, pobožno. „Prekmursko ljudstvo je pobožno,“ tako nam pravijo naši bratje onstran Mure. Velika večina naših katoliških družin je še vernih. To versko življenje se med drugim kaže v vsakdanjih molitvah. Naši ljudje redno molijo jutranjo in večerno molitev. Ako zjutraj slišijo zvoniti Ave Maria, vstanejo in sede na postelji zmolijo Angel Gospodov. Ponekod celo otroke zbudijo k molitvi. Potem se pa zopet vležejo, če še ni čas vstati. Tembolj molijo na zvonenje opoldne in zvečer. Tudi pred jedjo in po jedi redno molijo. Mnoge družine vsak večer skupno kleče molijo rožni venec, kar je gotovo vse hvalevredna navada, čeprav se na žalost tudi to vedno bolj opušča. Ob nedeljah in praznikih gre vsa družina k službi božji. Le malo je takih posameznikov, ki ne bi redno hodili k maši. Prav tako je malo takih, ki se ne bi spovedali vsako leto vsaj enkrat, dvakrat. Po nekaterih župnijah se lepo širi pogosto prejemanje svetih zakramentov.
Vendar upam trditi, da to versko življenje pri naših ljudeh ni tako globoko doživeto kakor bi iz zunanjega videza smeli pričakovati. Mnogo zunanjih verskih vaj, ki jih ljudje še redno opravljajo, so prevzeli od svojih prednikov, ne da bi jih k temu silila kaka srčna potreba. Če bi namreč zunanje vidne verske vaje bile resničen izraz notranjega duhovnega življenja, potem med našim ljudstvom ne bi smelo biti toliko greha kakor ga je. Duhovno bi morali biti veliko bolj izklesani, stanovitni, pripravljeni tudi za velike žrtve, kadar treba braniti vero in svoje življenje po veri. Če bi pobožnost našega ljudstva bila zares tako globoka, doživeta, potem bi se naš človek tudi v nevarnosti moral bolj močno držati.
Zanimivo pa je, da temu dostikrat ni tako. To potrjujejo najbolj naši izseljenci, ki so se zadnja leta v velikih množinah selili v tujino. Šli so v Francijo, ki je bila velika preizkušnja njihovega verskega prepričanja in stavitnosti v krščanskem življenju. Sicer jih je nekaj to preizkušnjo dobro prestalo, vendar so premnogi pokazali, da njihova vera in njihova trdnost v krščanskem življenju ni tako močna kakor se je videlo doma. Tudi taki, ki so res iz dobrih družin, so opuščali molitve pred jedjo in po jedi, ko se je gospodar iz njih nekajkrat ponorčaril. Prav tako so brez večje težave opustili nedeljsko službo božjo, posebno, če so bili posamezno raztreseni daleč drug od drugega. Enako se naša dekleta, pa tudi poročene, niso
dovolj odločno branile pred napadi pohotnih francoskih gospodarjev. Navadno ni vzdržala niti mesec dni, če je prišla v tako nevarnost. Seveda so tudi junakinje, ki so vredne vsega občudovanja!
Tako nam je tujina pokazala v precej pravilni luči vrednost verskega življenja našega ljudstva, naših družin. Če bi hoteli z besedami izraziti kakovost verskega življenja našega ljudstva, bi morali povedati nekako tako: prekmursko ljudstvo je pobožno, verno, če živi med pobožnimi, vernimi. Če pa pride v brezversko, pokvarjeno družbo, pade prej kakor bi to pričakovali. V nevarnosti ne vzdrži dolgo. Tako je na splošno. So pa tudi drugačni primeri.
Kaj je temu vzrok? Navedem samo dva najvažnejša: 1. premalo poznanje verskih resnic in 2. mehka narava našega ljudstva, predvsem dolinskega.
1. Ne poznajo dovolj lepote, vzvišenosti, privlačnosti, osrečujočnosti verskih resnic. Pa tudi ne neizprosnih posledic, ki sledijo iz verskih resnic za vsakdanje življenje. Kdor pa ne prodre v globine sv. vere, tisti ne more nikdar okusiti prave sladkosti, čistega veselja, ki izvira iz sv. vere. Ne more doživeti, kaj se pravi biti otrok božji, imeti Boga za svojega Očeta, kako sladko je počivati v naročju božjem. Kdor teh lepot sv. vere ne pozna, tisti vere ne more prav spoštovati, ceniti, je ljubiti. In če se mu nudi prilika, da se napije kakega grešnega veselja, si tudi tisto privošči, čeprav ne misli Boga pustiti.
Naše ljudstvo tudi vse premalo razume, da je nemogoče ostati Bogu po volji, obenem pa jesti s prepovedanega drevesa. Dostikrat tako delajo kakor bi hoteli eno roko ponujati Bogu, drugo pa hudiču. To se ne bi dogajalo, če bi dovolj poznali božje besede: dvema gospodoma je nemogoče služiti.
Opomba. Ko sem ta članek napisal, sem ga dal prečitati starejšemu gospodu duhovniku, ki versko življenje našega ljudstva še veliko bolj pozna, kot jaz mlajši, naj bi povedal svoje mnenje, če ne sodim mogoče prestrogo? Odgovoril mi je, da je vse resnica, kar pišem, samo dodal je, da po drugih krajih Slovenije in po širnem svetu vera tudi nazaduje zaradi splošnih zmešnjav, ki so objele ves svet. Razume se, da ne mislim trditi, da je samo pri nas v Slov. Krajini tako slabo. Po mnogih krajih je še slabše. Ker pa pišem samo o prekmurski družini, zato omenjam samo naše razmere.                (Dalje prihodnjič)
Bogoslovec Štefanec Anton je dotrpel...
Bridko so zajokali v torek 12. nov. turniški zvonovi, ko se je preselil domačin bogoslovec Štefanec Anton, v boljšo, nebeško domovino. Kdorkoli ga je poznal — in teh ni bilo malo — se mu je brez dvoma milo storilo v duši, ko je vnovič v teh trenutkih v duhu zazrl ljubeznivo podobo pokojnega Antona s svojim mirnim, prijaznim značajem, dobrosrčno naravo, s svojo navdušenostjo in požrtvovalnostjo za vse, kar je lepega in idealnega. Razumljivo je, da si je s temi lastnostmi pridobil veliko priljubljenost pri predstojnikih in tovariših.
V torek je torej zatisnil oči, mlad in tik pred godom sv. Stanislava Kostke, ki je prav tako umrl v mladih letih. Malo poprej so ga pripeljali iz bolnice pa je doma izdihnil svojo dušo. Številne množice so ga hodile kropit in mnogim, mnogim je zdrknila solza iz oči ob pogledu nanj.
Pogreb, ki je bil v četrtek, je bil veličasten in je jasno svedočil, kako priljubljen je bil pokojni Anton, ne samo pri farnikih, ampak tudi pri tovariših-bogoslovcih in duhovščini. 18 duhovnikov iz raznih krajev in 26 bogoslovcev-tovarišev ga je prišlo sprevajat na zadnji poti. Na stotine ljudi se je zgrnilo ob krsti pokojnega na domu, ko so se začeli pogrebni obredi, ki jih je vodil g. Anton Karo, duhovni vodja bogoslovcev v Mariboru. No-
beno oko ni ostalo suho! Kako tudi bi! Namesto na njegovo novo mašo, je vsa ta množica prišla na njegov pogreb - - -
Nato mu je spregovoril v slovo domači bogoslovec Skledar Štefan lepe besede, ki jih objavljamo na drugem mestu. Turobno je zadonela nato nad krsto poslovilna pesem bogoslovskega pevskega zbora, čigar vneti član je pokojni Anton vedno bil. Saj mu je lepa pesem bila nad vse: še zadnjih tednih je kljub mučni bolezni zapel v krogu svojih tovarišev marsikatero pesem. Le krčeviti jok domačih in sorodnikov se je mešal v napev te poslovilne pesmi.
Nato se je razvil nad vse lep sprevod. Letos bi ga morala vsa ta množica spremljati v cerkev v radostni sreči, med slovesnim pozvanjanjem zvonov in razgibano novomašniško pesmijo, sedaj pa je plula nad ljudmi mrtvaška pesem zvonov in otožen „Misere“.
Da bi bila vsaj senca te novomašniške sreče, se je uvrstila v sprevod šol. mladina, nad 30 deklet-posvadbic v belih bluzah in zelenimi venci na glavi in v rokah namesto rož, nagrobne vence, sestra pokojnega pa je nesla zeleno krono. Zastopani so bili tudi akademiki in dijaki. Zlasti je bilo vidnih 5 krasnih vencev: bogoslovcev, akademskega
društva „Zavednost“, rojaka g. Terboče Ludvika, uradnika Spodnještajerske v Mariboru in dveh boter.
Sv. mašo je daroval g. Karo Anton ob asistenci (dvorbi) g. Varge Ludvika, novomašnika iz Strehovec in Petra Robleka, novomašnika iz Solčave v Savinjski dolini. Na stranskih oltarjih sta istočasno maševala za pokojnika g. Jakob Richter, ravnatelj Spodnještajerske v Mariboru in domači g. kaplan Alojz Kozar. Bogoslovski zbor je lepo in ubrano pel.
Na pokopališču se je po končanih molitvah najprej poslovil od pokojnika g. Anton Karo, ki je posebno povdaril misel, kako velika rana za domače in prazna vrzel za škofijo je izguba mladega, idealnega bogoslovca tik pred novo mašo. Sporočil je domačim tudi sožalje prevzv. škofa dr. Ivana Tomažiča, rektorja Visoke bogoslovne šole dr. Josipa Hohnjeca in ravnatelja bogoslovnega semenišča dr. Alojzija Ostrca.
Nato se je v srce segajočih besedah spomnil pokojnega domači g. dekan Ivan Jerič, kako sta z veseljem delala skupne načrte za novo mašo in bi pokojni Anton že bil 22. duhovnik iz turniške fare. Tako pa je namesto svoje prve daritve daroval Bogu svoje življenje. Iz srca so nato privrele besede bogoslovcu Puncerju Francu, doma iz Braslovč v Savinjski dolini, ki jih objavljamo na drugem mestu. Še akademik Čeh Jožef iz Nedelice je stopil k odprtemu grobu in ga v duhu evangelija blagroval, da je našel v teh razrvanih časih lepšo domovino. Še nagrobna pesem v zadnje slovo je zaplula nad odprtim grobom in grude prsti so zabobnele nad krsto pokojnega Antona. Turniško pokopališče pa je postalo z enim grobom zopet pomembnejše.
*
Pokojni Štefanec Anton se je narodil 19. maja 1915. v Bridgeportu v Ameriki. Klasično gimnazijo je končal v Mariboru in stopil l. 1935. v mariborsko bogoslovje. V tretjem letniku ga je napadla zavratna bolezen — jetika. Iskal je zdravja v bolnišnicah in zdraviliščih. Ko se je zdelo, da je že okreval, je smrt nenadoma pokosila to mlado, mnogo obetajoče življenje.
Naj mu sveti večna luč!
24. november
splošni molitveni dan
Kakor je že bilo objavljeno v našem listu je po naročilu Pija XII. v nedeljo 24. novembra — splošni molitveni dan za mir. V zvezi s tem je lavantinski škof dr. Tomažič razposlal okrožnico, kjer naroča duhovnikom, naj darujejo to nedeljo sv. mašo v trojni namen sv. očeta:
1. da izprosimo večni mir in pokoj vsem vernim rajnim, ki so padli v sedanji vojni;
2. da izprosimo tolažbo in pomoč od Boga: pregnancem, beguncem in onim, ki so razkropljeni ali v ujetništvu in sploh vsem, ki trpijo in jokajo vsled vojne;
3. da se vpostavi pravičen red na svetu ter resničen in iskren mir združi in pobrati vse narode človeške družine.
Naj nas združi ta dan resnična pokora in iskrena želja, da Bog odvrne od naše domovine strahote vojne, ki je že zajela narode okoli nas. Naj naše skupne molitve izprosijo pri Bogu za vse narode resničen mir!
Rafaelovi družbi
V „Novinah“ št. 46, na strani 4. je bilo pod naslovom: „Družba sv. Rafaela“ med drugim objavljeno tudi sledeče:
„Horvat Frančiška, Noršinci 51. Na Borzi dela moraš dobiti ešče 87 din, gde si marke falej zmeniia. Javi nam, gda peneze dobiš.“
Ker Borza dela ni zamenjavala mark, nima nikomur nič dajati, zato tudi na njen naslov Rafaelova družba ne sme nikogar navajati in s tem javnosti dajati napačne informacije.
Šef borze dela:
Kerec Franc, l. r.
24. novembra 1940.
NOVINE
3
Glasi iz Slovenske Krajine
Uredništvo naznanja. Pisarna uredništva se je preselila Iz Črensovec v Soboto, Križeva ulica 4. Začasno so uradne ure le vsak četrtek, petek in soboto predpoldne od 8—12 ure. Druge dneve je pisarna zaradi uradne odsotnosti urednika zaprta. Vsi dopisi se naj pošiljajo na omenjeni naslov vsaj do sobote za naslednjo številko. Tudi naročnino pobira uredništvo v Soboti, zlasti za kraje, ki so bliže Soboti.
Zopet rdeči petelin. Rdeči petelin se je prikazal na strehi posestnice Rozalije Lepoša v Domanjševcih. Ogenj je švignil iz podstrešja kjer je bilo okrog 10 stotov sena. Vžgal se je namreč leseni tram ob razbeljeni štedilnikovi cevi, ki je bila napeljana blizu dimnika. Hiša s svinjakom in šupo je zgorela. Hiša ni bila zavarovan, zato trpi posestnica tem večjo škodo.
Kurje tatvine. Kakor nalezljiva bolezen se je zadnje čase mnogih ljudi oprijelo neko nagnjenje po raznovrstnih tatvinah. Prej je z njiv izginjala koruza, krompir in hajdina. Sedaj, ko so polja prazna, pa tatinski prsti kradejo po hišah silje in nosijo iz kukorčnjakov koruzo mnogokrat starim, siromašnim ljudem. Sedaj so se še spravili tudi na kurnike. Tako so med drugimi tudi pretekli teden ponoči odnesli na Hotizi pri Kolmanovih 8 kur iz kurnika. Ker je bil kurnik dobro zaklenjen, so tatovi zlezli od zadaj na streho, sneli nekaj strešne opeke in kar z roko segali po kurah. Ta in pa mnoge druge tatvine po naših vaseh jasno svedočijo, da mora naša oblast oziroma žandarmerija zares odločno stopiti na predolge prste in jih po potrebi skrajšati. Svedočijo pa tudi, da tovrstno delo vestno opravlja naša „nadebudna“ mladina, kar je še najbolj žalostno.
Zahvala. Podpisana družina se ob težki izgubi svojega sina Antona, bogoslovca iz Turnišča, toplo zahvaljuje častiti duhovščini, ki ga je spremljala na zadnji poti, gg. bogoslovcem iz Maribora, posebej še g. A. Karo-tu, spiritualu, za lepe besede ob grobu, g. dekanu Jeriču za poslovilne besede, g. Št. Skledarju, bogoslovcu, g. Fr. Puncerju, bogoslovcu, za nagrobne besede in g. J. Čehu, akademiku, za tolažilne besede; nadalje vsem akademikom in dijakom, vsem darovalcem vencev, rodbini in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti. — Družina Štefanec, Turnišče.
Lepa cerkvena slovesnost. Minulo nedeljo je bila na Kobilju, kjer pastiruje vedno nasmejani g. Koren Ivan, lepa cerkvena slovesnost. Obhajali so Martinovo proščenje. Nadvse lepo in slovesno je pridigal preč. g. Kolenc Ivan, župnik pri Gradi. Slovesno sv. mašo je daroval preč. g. dekan Jerič Ivan, ki nam je pred sv. mašo blagogoslovil nov Marijin oltar. Oltar je krasno delo po naši Krajini znanega pozlatarja Zamuda Franca iz Križevec pri Ljutomeru. Tako je cerkev na Kobilju postala lepša in tudi verniki se bodo zatekali z večjim zaupanjem k svoji nebeški Materi Mariji.
Znano je blato v Bakovcih in znane so slabe ceste v tej naši vasi. Toda letošnjo jesen smo v tem oziru na naših cestah doživeli poseben blagoslov. Mokoš skoro vso jesen namaka ceste in tovorni avtomobili, ki vozijo šoder v Soboto, jih orjejo vse
povprek, da kmalu ne bomo več znali, kateri del spada k cesti in kateri k Mokošu. Občinski odborniki bodo morali poskrbeti, da se bodo te nizke in blatne ceste drugače zavažale in zavozile, kakor se je to godilo dozdaj! Čas bi že bil!
Martinovo proščenje v Martinišču je bilo zadnjo nedeljo, 17. novembra. Na predvečer so martiniški dijaki uprizorili v prosvetni dvorani igro iz sodobnega življenja: „Ljubezen zmaguje“. Igro so lepo podali. Na dan proščenja so verniki že zjutraj napolili malo martiniško kapelo. Slavno-
stno pridigo je imel g. Horvat Franc, župnik v V. Dolencih, maševal pa je g. Vojkovič Jožef, mestni župnik v M. Soboti.
Ali ne zadostujejo reklame v slovenskem jeziku? To pride gotovo marsikomu na misel, ko gre v Soboti mimo neke trgovine in vidi poleg slovenske besede tudi s tujo besedo označeno stvar, ki jo trgovec prodaja. Malo čudno to izgleda, saj Sobota menda ni dvojezično mesto, kjer bi bilo potrebno v reklami označevati odjemalcem stvari v dveh jezikih, kakor da drugače nekateri ne bi vedeli, kaj se v trgovini vse dobi. Ali se vam ne zdi, da bi zadostoval napis samo v slovenskem jeziku?
Zahvala
Ob izgubi našega predragega
Barbarič Antona
izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so z venci počastili njegov spomin ter skušali lajšati našo bol.
Žalujoči ostali.
Za novo sezono prinašamo
RADIOAPARATE
Minerva, Orion, Körting Sachsenwerk, Hornyphon, Mende, Braun, Graetz, z dvoletnim jamstvom. Baterijski aparatI so opremljeni z D elektronkami, delujejo brez akumulatorja. * Predvajanje aparatov brezobvezno - ceniki franko.
Dolgoročno odplačilo!
M. SOBOTA
Poslovilne besede † A. Štefanecu
Na domu: bogoslovec Št. Skledar.
Nedopovedljivo grenko mi je v duši, ker moram opustiTi obljUbo, ki sem Ti jo dal, ko si me prosil, naj Ti bom ceremoner na novi maši. Dragi Tonči! To me najbolj žalosti: da Te ne bom mogel videti pred oltarjem — kot Tvoj ceremoner.
Potem bi rad povedal, da me boli ta praznota sedaj, ko si nas ostaviL. Vse: drage domače, svoje prijatelje, tovariše, bogoslovce, znance, sosede — in vse to tiho Selišče za Čarnim logom törjanskim . . .
Ti že veš, kako me je zadelo, ko sem prispel z Gorenjskega — in Te nisem več našel doma. Odšel si v bolnico. Pisal sem Ti. Pa si mi odvrnil, da Te je pismo ganilo in ga med redkimi hraniš.
Jaz pa sem večkrat šel mimo Tvoje domače hiše, ki jo zdaj zapuščaš, pogledal sem na okna pod brajdami. Ni ga! — me je spreletelo. Potem pa sem se prepričeval, da se boš kmalu vrnil.
Saj smo Te vsi tako ljubili. Ti si tiho sedel pod zeleno brajdo, mi Tvoji prijatelji pa smo se veselili, da smo se s Teboj od srca pomenili. Tvoja duša je bila tako plemenito prijateljska! In večeri pri Tebi so bili polni prisrčne topline.
In verjemi, da sem bil do zadnjega prepričan, da bova spet — kot nekoč — hodila skupaj v cerkev, da bova pela mašo nebeški gospe Vnèbovzeti na čast . . .
Zdaj pa si nas ostavil. Odšel si med angele v nebo. Zgodila se je — nam neumljiva — božja volja. Kogar ljubimo, tega imamo radi poleg sebe. Bog Te je vzljubil — in Te vzel k sebi.
Dasi nam solze rosijo oči, vendar si Ti, blagopokojni prijatelj, v večnem veselju, kjer je rajska luč in vedno dehteče rože.
Slišim v duhu, kako govoriš domačim: Ne žalujte za mano, jaz sem srečen. Saj je itak bil to moj končni cilj — In čimprej sem ga dosegel, tem bolje je. O, da bi vsi ljudje bili tako srečni, kot sem jaz! — Saj se, draga mati, oče in sestre, vsi vidimo nad zvezdami. Mojo novo mašo, ki bi jo moral letos obhajati, bomo slavili v nebesih, ko se snidemo — in sam Jezus bo med nami.
Tonček! Vidim Te, kako se nam milo smehljaš. Minilo je Tvoje dolgotrajno trpljenje, ki si ga vdano prenašal kakor svetopisemski trpin Job.
Daj Bog, da bi ta procesija, ki Te sedaj sprevaja k hladnemu grobu, a Te je hotela pospremiti k prvi da-
ritvi, vsa zbrala nekoč k nebeški procesiji.
In prosi Gospoda, da bom vreden — tam zgoraj biti Tvoj ceremoner!
Ob grobu: bogoslovec Franc Puncer.
Ko smo včeraj zvedeli za Tvojo smrt, smo se za hip spogledali kakor se spogledajo ljudje, ki pomišljajo, če bi novico verjeli ali ne. Saj smo se morda prav tako težko kakor Ti sprijaznili z mislijo, da moraš kmalu umreti — v razcvetu svoje mladosti.
Videli smo Te, dragi prijatelj, kako si trpel. Morda si opazil kedaj, kako smo utihnili in kako je onemel prešerni nasmeh na naših ustih, če si se nam približal. Kako ne bi? Med nami, ki smo se veselili svoje lepe mladosti, je hodil umirajoč človek. Mlad - kakor mi, z dušo, prelepih načrtov in velikih upov polno - kakor mi, a - umirajoč.
Nekoč pa ni bilo tako. Nekoč je bil naš Tone zdrav in vesel, poln moči in življenje je bilo pred njim. To sem vam hotel reči: svojega življenja ni posvetil Bogu šele takrat, ko je njegova moč že ginevala. Ko je bil pota mladega življenja, se je odločil za duhovniški poklic: Glej, prihajam Gospod, da izpolnim tvojo voljo.
In Vsemogočni je sprejel njegovo odločitev na nam težko umljiv način, a sprejel jo je. Ni čakal, da bi mu mogel darovati svoj prvi novomašni dar, ampak On, ki življenje spremeni, ne pa uniči, je vzel iz naše srede dragega tovariša, užaloščenim domačim pa ljubljenega sina in brata.
Pa je naš Tone izpolnil svojo življenjsko nalogo kljub temu, da je umrl tako mlad. Postal nam je vzgled, kako je treba svoje načrte podrediti božji Previdnosti. Tudi Ti Tone, bi rad živel. Kako si se boril prva leta za zdravje... Zadnje čase pa si bil ves vdan v božjo voljo. Še si sicer vedel, da te Bog lahko ozdravi, a pripravljal si se na smrt. Kako lepo si nam pisal poslednjič: „Samo Bog mi še lahko pomaga - molite zame.“ Kakor pravi pisatelj Klug nekje: „Vem, moja smrt ni več daleč. V dihanju mojih pluč teče njena ura. Samo še eno željo imam, da bi mogel s čistim srcem in jasnim očesom gledati večni božji luči naproti. Kajti tu na zemlji je mračno.“
Tako te užaloščeni spremljamo k Tvojemu počitku, brat naš predragi. Ko se vnovič ozelenijo polja, Tebe več ne bo, da bi z nami daroval prvo daritev Bogu Vsemogočnemu, toda vedi, da bo 70 bogoslovcev pogosto molilo za pokoj Tvoje duše in 13 tovariševnovomašnikov se Te bo spominjalo pri oltarju. — Počivaj v Bogu!
Po državi
Naš prometni minister ing. Bešlič v Budimpešti, jugoslovanski prometni minister ing. Bešlič je prispel s svojo gospo v pondeljek v Budimpešto. Obisk je zasebnega značaja. Na Trgu junakov je položil minister venec na spomenik.
Dekle je ugrabil. Neki 26 letni kmetijski sin Tomo, doma blizu Varaždina, kaj rad pogleduje za ženskami. Posebno pozornost je zbudila zelo lepa 17 letna Jelica iz Stubičke Slatina, pa ona ni hotela o tem nič slišati. Ker se je ji le preveč vsiljeval, ga je nekega dne Jeličin oče vrgel iz hiše. Bil je sicer ogorčen, a vendar ga je Jeličina lepota še bolj privlačevala ter je sklenil, da mora dekle na vsak način dobiti. In res je bila nekega dne Jelica sama doma. Tomo je vdrl v hišo in jo odvedel v Dubravo, kjer jo je imel zaprto. Jeličin oče je takoj zbral skupino ter šel reševat hčerko. Tudi Tomovi prijatelji so zvesto zastražili hišo, v kateri je bila Jelica. Jeličin oče s svojim spremstvom je bil sprejet z grožnjami. Noži so se zabliskali in streli so počili. Da se izogne prelivanju krvi, je Jeličin oče s spremstvom pobegnil. Šele orožnikom se je posrečilo, da so osvobodili ugrabljeno lepo Jelico, Tomo pa je bil naznanjen sodišču. Smo pač na Balkanu.
Iz drvečega vlaka je padel in se ubil. Bil je to pravoslavni bogoslovec Stojko Sudar iz Pakraca. Mudil se je v Bitolju, a vsled bombardiranja ni mogel več vzdržati ter je odpotoval domov. Preden pa je vlak privozil na domačo postajo, je stopil k vratom. Ker so bila vrata odklenjena, ga je na ostrem ovinku vrglo iz vlaka, padel je na progo, se težko pobil in med prevozom v bolnico umrl.
Vsled žalosti je hotel cigan skočiti v jamo. To se je dogodilo na Gorenjskem v Jesenicah. Sicer nenavaden dogodek, pa vendar resničen. Pokopavali so nekega dne na jeseniškem pokopališču cigana. Pogreba se udeležilo zelo veliko število ciganov. Iz občinskega stanovanja se je razvil sprevod, kakor so pač naši sprevodi: najprej križ, venci, ciganska godba, tamburaši, za temi so nesli krsto, v kateri je ležal mlad, 22 letnicCigan, za njim pa dolga vrsta ciganskih sorodnikov in znancev. Na pokopališču ob grobu je godba zaigrala cigansko žalostinko. Med godbo in molitvami ob jami pa je ves čas krčevito jokal brat pokojnega cigana ter je hotel na vsak način skočiti v jamo za njim. Zato se je trgal iz rok sorodnikov, ki so ga komaj držali. Vrgel se je kar na tla, kar je seveda povzročilo veliko zmešnjavo med pogrebci. Borba je bila tako huda, da se je cigan onesvestil in šele v bližnji gostilni je ob kozarcu vina prišel zopet k zavesti. Kljub vsemu je vendarle ta pogreb lepo pokazal, kako tesno so med seboj povezani člani ciganskega rodu.
Vesti iz bojišč
Hamburg zopet bombardiran. V soboto zvečer so priletela angleška letala v veliki skupini nad Hamburg, ki so povzročila ogromno škodo in zanetila več požarov. Po drugih mestih pa so uničili petrolejske naprave. Tudi pristanišče Le Havre so angleška letala tako poškodovala, da se je moralo večina prebivalstva izseliti. Istotako je moralo zapustiti to mesto 7000 nemških vojakov.
Grki zavzeli Korčo? Zadnjo nedeljo so bile hude bitke v pokrajini okrog Korče med grškimi in italijanskimi četami. O izidu tega boja je grško vrhovno poveljstvo sporočilo, de so grške čete po ogorčenem boju
na nož in bombardiranju prišle do predmestja albanskega mesta Korča. S tem so Italijani izgubili važno postojanko.
Ostra letalska borba med italijanskimi in angleškimi letali. Angleška letala so bombardirala v italijanski mesti Bari in Neapelj. Porušene so bile stanovanjske hiše ta ljudi je bilo precej ubitih.
Hitler v Moskvo. Ameriški listi poročajo, da se v političnih krogih širijo vesti o nameravanem sestanku med Hitlerjem in Stalinom v Moskvi. Baje gre za neke zelo važne dogodke in vsled tega mora Hitler v Moskvo.
Nemci preseljujejo Francoze iz Lorraine v notranjost Francije. Nemške oblasti so izdale odlok na francosko govoreče prebivalce v Lorraini, od Nemcev zasedenega ozemlja, naj se preselijo ali na Poljsko, ali pa v notranjost Francije. Jasno je, da so si Francozi raje izbrali Francijo. Sedaj se jih je preselilo iz Lorraine zelo veliko. Vsak dan jih je prevažalo 5 do 7 vlakov. Francoska vlada v Vichyju je ob tej priliki uradno objavila svoje obžalovanje, da so bile francosko govoreče družine prisiljene se izseliti iz svojega ozemlja.
4
NOVINE
24. novembra 1940.
Sresko načelstvo v Lendavi, dne 9. nov. 1940. II. štev. 8942|67.
Maksimiranje cen in določitev brutto zaslužka.
Na osnovi čl. 1 in 2 uredbe o kontroli cen v nadrobni prodaji Sl. 1. št. 74 od 4. IX. 1940. in na podlagi pooblastila kralj. banske uprave dravske banovine v Ljubljani VIII. K št. 511|40 določajo za območje sreza Lendava naslednje dopustne najvišje brutto zaslužke pri prodaji blaga na drobno:
a)	Specerijsko in kolonijalno blago:
1.	Za koruzni zdrob, koruzno, rženo
in ajdovo moko... ... .... ........10%
2.	Domače testenine (makaroni, špageti) 12 „
3.	Jajčne testine ... .. ........ ... 15 „
4.	Riž...... ............ .... ... ... 12 „
5.	Kava, kavni surogati, čaj, kakao... 20 „
6.	Jedilno olje vseh vrst, razen v kantah po 5 kg ..................... .15 „
7.	Milo vseh vrst .... ... ... ... ... 15 “
8. Sveče vseh vrst........... .......15 „
9. Mast a) domača kg 26·— din.
b)	standarizirana uvožena ... 10 „
b) Manufakturno blago:
10.	a) za blago pri en gros ceni do
vključno din 10·— za 1 m ... 15 „
b)	za blago pri en gros ceni do vključno din 12·— za 1 m ... 20 „
c)	za blago pri en gros ceni nad
din 12·— za 1 m ...............25 „
c)	Galenterijsko blago:
11.	Sukanec vseh vrst, razen svilenoga 15 „
12.	Volna za šivanje in pletenje......20 „
č) Železniško blago:
13.	Sekire, lopate, krampi, kose, srpi, motike in valjena žica ... ... . ... 20 „
14.	Železo, palično vseh vrst in fasoni-
rano izvzemši U in T travers.......15 „
15.	Žeblji vseh vrst..................20 „
d)	Stavbeni materijal:
16.	Opeka vseh vrst.. ................15 „
17.	Gradbeni les ... .... ........ ... 15 „
e) Razno:
18.	Za kože vseh vrst (sur. kože in usnje) 20 „
19.	Premog .......... ........... ... 15 „
20.	Galica ... ................... ... 15 „
21.	Rafija............................15 „
22.	Kositer in bela pločevina ........20 „
V odločbi II. št 5664|40 maksimirane cene ostanejo v veljavi, povišana je cena domači masti na 26 din in določeno brutto zaslužek za uvoženo mast. Za standarizirano uvoženo mast mora imeti vsak prodajalec na drobno račun grosista z navedbo angro cene in odobritve te cene po kraljevski banski upravi.
Vsi trgovci morajo imeti na vidnem mestu izvešeno to odločbo in cenik artiklom, ki stoje pod kontrolo, v katerem bodo po gornji odločbi izračunane cene na drobno. Trgovci ne smejo prodajati nad odobreno ceno, niti ne blago slabše kvalitete od drugih trgovcev.
Efektivna nabavna cena se dobi, če se ceni robe po fakturi trgovca na debelo ali fabrike dodajo stroški pakovanja in prevoza do mesta trgovine maloprodajalca in vse mestne dajatve, kolikor obstojijo.
Embalažne, prevozne stroške je dopustno prišteti k angro ceni le če jih je trgovec na debelo dejansko v fakturi zaračunal. I to velja tudi glede prometnega davka. Če grosist
trgovci nadrobno dovoli popust (rabat), ga mora detajlist od fakture odračunati.
Radi ureditve racionalne prodaje blaga naj trgovci onemogočijo kupičenje potrebnejših predmetov po prebivalstvu. Konsumenti naj živila nakupujejo le pri svojem trgovcu. Prodaja olja se omejuje v toliko, da sme zaenkrat trgovec prodajati na osebo 1/4 litra olja.
Kontrola nad pravilnim izvrševanjem gornje odredbe ter višino dopustnega dobička se bodo izvrševala po posebnih določenih
organih, ki bodo imeli pravico dostopa v trgovske lokale ter bodo smeli pregledati vse poslovne prostore, zaloge in poslovne knjige (zlasti kontrolno knjigo) in korespodenco ter se jim bo moralo dati vsa potrebna pojasnila.
Prekrški te odredbe se kaznujejo z zaporom do 30 dni in denarno kaznijo do 5000 Din. Krivce lahko vsak prijavi, prijavitelj dobi denarno nagrado od izrečene kazni.
Sreski načelnik: Grabrijan s. r.
Kako se godi našim v Franciji?
Kralevska banska uprava je poslala pod brojom VI/32012/1 od 6. novembra vsem sreskim načelstvom, upravi policije v Ljubljani, predstojništvi mestne policije v Maribori, Celji i Kranji, policijskomi komisariati na Jesenicah, javnoj borzi dela v Ljubljani, ekspozituri javne borze dela v M. Soboti, družbi sv. Rafaela v Ljubljani in Črensovcih, zvezi polj. delavcev v Soboti, komisarijati obmejne ino železniške policije na Rakeki poročilo od naših delavcov v Franciji, štero je poslalo kralevskoj banskoj upravi ministerstvo za socialno politiko v Beogradi. V tom poročili se naznanja sledeče:
Ministerstvo za soc. politiko že pred ednim mesecom poslalo uradnika v Marseille, da vredi transporte delavcov ali za na delo v Franciji, ali na delo v Nemčijo, ali pa za povrnitev v domovino. Delavci se povrnejo bršžčas skoz Rakek domo.
Pri naših izseljencih je ostao mil.
g. Valenčič dühovnik v Lievini na Francoskom, potem naš vučiteo Jankovič v Chaumonti ino vučiteo Anton Šlibar v Parizi. Kralevska banska uprava je naprosila ministerstvo soc. politike, naj iz izseljenskoga fonda pomaga našim izseljencom v Franciji.
V departmentih, Moselle, Meurthe, et Moselle, Bas-Rhin i Haut-Rhin, štere kraje so zasedli Nemci, je ostalo naših delavcov okoli 1500, vnogi že delajo, nešterni so se odselili prostovolno v Nemčijo, nešterni so pa še brezposelni. Gda do se smeli vrniti naši delavci domo, bomo že objavili v Novinah. Pripomnimo tü, da pisma ne morejo prihajati v tisti del Francuske, štere majo Nemci zasedene. Zato pa otrpite, dobite že odgovor od vaših pa tüdi te je vidili na srečnom domi, gda se dovoli dopotüvanje v domovino. Če što šče kaj več zvediti, se lejko obrne na gornje naslove, šterim je banovina poslala poročilo.
ZALAR MARIJA: Gospodinja pita perutnino.
Spočetka pitaj po dvakrat na dan, zjutraj in večer; opoldne in popoldne daj pa v kljun žlico olja ali masti in v drugi pavzi smetane ali mleka. Spočetka pitaj manj, pozneje lahko bolj nabašeš. Nikdar pa naj ne bo krof trd kot kamen in če si res dala preveč, vlij slane vode v kljun in krof rahlo masiraj s prsti, da se vsebina omehča. Nikdar v cmočke ne vmešaj ajdove moke, ker se v krofu zelo napne, skoro vsakega pitanca konča. Spočetkom svetujem med zrnje kuhan krompir, ki sicer ni izdaten, a prepreči pogin, če je preveč nabasan ptič ker krompir gre hitro naprej in omehča krof. Celo olupki dobro služijo v to. Purani so posebno fini, če jih pitaš z orehi, ki dajo v jedru zrnje in olje, v lupini pa prebavo. Nekatere gospodinje dajo prvi dan eden cel oreh z lupino poleg hrane zrnja, drugi dan dva oreha, tretji dan tri in tako do 30 dni vsak dan po en oreh več in vedno manj zrnja. Drage pa takoj 30 orehov vsak dan skoz en mesec in nič zrnja. Oboje je dobro. Za pitanje se vzamejo najmanjši in težki, a presušeni orehi. Vsak oreh se zmoči v vodi in vsak posebej porine v žrelo ter s palcem in sredincem poriva rahlo v krof. — Za pitanje vzemi vedno le krepke, močne vesele, poskočne domače ptiče in osobito ona, ki radi zobljejo, ker, če ptič že na dvorišču pri zobanju zaostaja, bo vsled pitanja kmalu onemogel. Kot človek, tako tudi ptiči nimajo vsi dobre prebave. To opaziš že prvi dan.
Koruzo vedno namoči v slani vodi. Štrukeljčke pomakaj tudi v mleko, vodo ali raztopljeno mast. Stara, slaba mast je tudi dobra. Ostanki mesa dobro služijo ali čreva, oprana seveda, od drugih ptičev, ki ste jih klali. Kuhana svinjska kri, sir, vse lahko v moko zmešaš in narediš testo iz katerega delaš štrukeljčke. Naj bodo za mezinec dolgi in debeli, da se ptič ne muči. Če lepo ravnaš s ptičem pri pitanju, se bo na to rad navadil. Piščance le zapro in jim dajo mleka. Po 8 dneh so zelo lepi, meso je mehko, fino. Kokoši in petelini pitajo do 8 dni. Race pitajo 14 dni. Gosi pitajo 3—4 tedne. Sol v hrani jim daje lepa, velika, bela jetra. Purane pitalo 3—4 tedne. Purana pitajo le po enkrat na dan, ker ima velik krof.
Če so zdravniki in naravoslovci tudi protivniki pitanja domače kuretine, se bo ta navada obdržala, ker pitana kuretina je najboljša jed, ki jo za praznik moreš postaviti na mizo. Le ne sili preveč hrane v želodec ptiču, polagoma pa se tudi zredi. Pravilo velja: Da je le nekaj v krofu, to zadostuje, to ima dovolj za prebavo, — mleko in mirno ležišče, — pa se gotovo zredi. S potrpljenjem pitaj, ne skušaj v enem dnevu vse stlačiti v ptiča, da to ne plačaš z izgubo istega. Vedi, da ne smeš nikdar toliko pitati, da bi bil krof napet, ker se razredčena hrana napne. So izjeme, ko ptič res to prenese, a zanesljiva je srednja mera.
Družba sv. Rafaela
v Črensovcih naznanja:
Grah Jozefa, G. Petanci 83. Prijavila si 90 in ne 100 mark papirnatih. Javi nam, kakše maš. Kelko bo mogoče, včinimo.
Ciglar Franc, Borejci 36. Kak si mogo čteti v Novinaj papirnatne marke od 10 RM. više ne zmetavajo. Te se čuvajo pri Putniki i če najde küpca za nje, so se odajo. Je vüpanje, da se odajo.
Vojaški pozdrav.
Narednik razlaga novincem, kako morajo pozdravljati:
„Če si v vojaški uniformi v sobi ob oknu in mimo okna pride oficir, ga „propisno“ pozdraviš. Če pa morda še nisi oblečen, se skriješ za okno.
Lazar, kako pozdravlja vojak v sobi?
Novinec Lazar se po vojaško odreže: „Z ostrim pogledom, nato pa se skrije.“
Razglas.
Občina Poljana bo na podlagi seje občinskega odbora z dne 12. novembra 1940. oddala na javni dražbi v najem občinsko gostilo v Veliki Polani za dobo treh let. Dražba se bo vršila v nedeljo dne 1. decembra 1940 popoldne ob 3. uri v občinski pisarni v Veliki Polani. Vsak interesent mora pred početkom dražbe položiti 800 din kavcije v občinski pisarni.
UPRAVA OBČINE POLJANA.
Tajnik:	Predsednik:
Balažic Franc s. r. Jaklin Jožef s. r.
I 511|40
Dražbeni oklic
Dne 30. decembra 1940 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dolina vl. št. 304 pod B 30: Polovica parc. št. 168|2 travnik, polovica parc. št. 274|b njiva in travnik, polovica parc. št. 354|a njiva, sedaj vinograd in olovica parc. št. 354|c njiva, sedaj travnik.
Cenilna vrednost: Din 3·073·75
Najmanjši ponudek. Din 2.050·—
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem opozarjamo na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II. dne 11. okt. 1940.
MATIJA MALEŠIČ: POVEST SLOVENSKE KRAJINE
Časar dvigne pogled in karajoče pogleda Sukiča.
„Pogodba se tiče določenih oseb, drugih se prav nič ne tiče!“ mrmra Ritoper. „Beri, Časar!“
„Če misliš z Ivanom Sukičem mojega sina...“ vstaja Sukič.
„Saj ga ni tu!“ meni nekdo od mize pri peči.
Časar bere s povzdignjenim glasom: „Palir Ritoper se zavezuje, da izplača za vsak mesec dela, izvzemši mesec julij, to je žetveni mesec, Miklošu Horvatu, Andražu Sotliču, Ivanu Sukiču...“
„Ali je to moj sin?“ Sukič se obrne do Ritoperja.
„Beri, Časar!“
„...v silju torej! Miklošu Horvatu, Andražu Sotliču, Ivanu Sukiču ...“
„Vragá!“ Sukič udari po mizi s pestjo, da odskočijo kozarci. „Ali ne zvem, kdo je ta Ivan Sukič, ki ga imenujete v pogodbi?“
„Beri, Časar!“
„Ali misliš mojega sina kupiti za to beraško plačo? Moj sin ne strada kruha! In ne pojde s teboj, ti...“ Sukič ne izreče besede, ki mu je na jeziku, stopi k Ritoperju in mu zre izzivajoče v oči.
„Časar, beri!“
„Ivana Sukiča, mojega sina, ni v sobi.“
„Časar, beri!“
Časar bere.
Suho se zasmeje Sukič: „Menda nisi vpisal mene v pogodbo? Menda ne misliš, da se vpišem za tisto tvoje plesnivo zrnje?“
Ritoper zapoveduje z očmi. Časar bere.
„Rajši bi se zapisal hudiču ko tebi! Hudič plača vsaj v cekinih, ti pa v preperelem zrnju!“ In zopet se Sukič suho nasmeje in se ozre po delavcih in radovednežih pri mizi ob peči. Nihče ne sledi
njegovemu smehu, vsi pa so pod vtisom njegovega suhega smeha.
„Lahko je ljudem, ki sede na ameriških dolarjih— težko nam, ki hrepenimo po belem kruhu! In ga moramo iskati po daljnih deželah in čakati na goste. Beri, Časar! Kaj ve človek, ki sedi na dolarjih, kaj smo mi, palirji, goričkim revežem? Dobrotniki...“
Časar hoče srati.
„Dobrotniki?“ Ko risa si gledata Sukič in Ritoper v oči.
„Beri, Časar!“
Časar bere.
Sukič udari z nogo ob tla. „Za sina mi je — kaj vse drugo! I samemu hudiču moraš v risu podpisati pogodbo, da mu prodaš dušo. Podpisati pogodbo, da veš, Ritoper! Brez pogodbe pa ne drži ni hudiču!“	
„Časar, beri!“
Časar bere.
„Ivan Sukič pa ne podpiše tvoje pogodbe!“
„Podpiše jo!„ Sunkoma dvigne Ritoper pogled s pogodbe in upre svoje sive oči v Sukiča.
Tretjič se Sukič suho zasmeje. „Jaz da bi podpisal tvojo pogodbo? Kaj se ti blede? Edini Ivan Sukič sem v sobi!“
„Tvoj sin jo podpiše!“
„Moj sin ne podpiše! Saj ni niti poslušal, kako sramotno ceno mu ponujaš za njegove mlade sile. Še hudič bi dal več!“
Ritoperju drhte nozdrvi in ustnice. „Pogodbo tvoj sin podpiše!
Sukič prezirljivo pogleda Ritoperja in se ozre po sobi, da bi našel oči, ki bi mu pritrjevale.
Časar naglo dokonča in sede. Saj ga skoro nihče ni poslušal, vsi so sledili Sukičevemu in Ritoperjevemu razgovoru.
Ritoper vzame pogodbo v roko, jo preleti z očmi in podpiše. „Veren!“ Stisne mu peresnik v desnico in odhiti v vežo.
Veren si prebere, koliko silja dobi, preračuna v glavi, kaj je napisano in počasi in premišljeno podpiše.
„Mikloš Horvat!“ kliče Casar in mu nudi peresnik v desnico.
Horvat razgrne pogodbo po mizi in jo začne
brati.
V veži se trudi palir: „Ivan, podpisati moraš pogodbo! Za vseh sedem mesecev smo napisali.“ Prijateljsko položi Ritoper Ivanu roko na ramo in mu pogleda v oči.
Ivan se zdrzne in ga zmedeno pogleda.
Ritoper vidi, da boj že ni dobojevan. „Stari sitnari! Ne boj se, Ivan! Bodi fant! Za tako dekle kot je Ilonka!“
Ko v mrzlici ga gleda Ivan.
„Poznam svet in mlade ljudi. Kaj nisi še opazil, kako jo požirajo z očmi, kamorkoli se prikaže? Tudi na Ogrskem ne bo drugače. In... in... no, saj me razumeš! Mlada je Ilonka, lepa in neizkušena...“
Ivan se strese in hlastno otrese Ritoperjevo roko s svoje rame.
„Na tvojem mestu in če bi bil Sukičev Ivan, bi je ne pustil izpred oči...“
Z odločnimi koraki stopa Ivan v gostilniško
sobo.
„Podpiši! Radi nje! In navkljub staremu podpiši za vseh sedem mesecev! Če ne uvidi sam, kak biser je Ilonka, mu odpri siloma oči!“ šepeta Ritoper.
Ivan obstane pri vratih. Bled je, nemirno bega njegov pogled po zakajeni gostilniški sobi, ogiblje se sršečih očetovih pogledov, išče Ilonkinih oči.
Tiho je v sobi. Pero, ki ga vodi okorna in ostarela Horvatova roka, škrta po papirju.
„Andraž Sotlič!“ kliče Časar.
Andraž podpiše, kratko in odločno, ne prebere pogodbe, ozira se, komu naj ponudi peresnik.
„Ivan Sukič!“
Pajka bi bilo čuti, da pleza kje pod stropom po svojih mrežah, taka tišina napolnjuje sobo.
„Ali jaz?“ vpraša stari Sukič in se obrne k Časarju in Ritoperju.
Ivan skuša ujeti Ilonkin pogled, toda se mu ne posreči. Ilonka skriva svoj obraz za materin hrbet.
„Podpiši!“ mu šepne Ritoper na uho in ga porine od vrat. „Nalašč!“	(V drugo naprej)
Za tiskarno v Lendavi: Balkanji Ernest
Izdajatelj: Klekl Jožef
Urednik: Matija Balažic