Aktualno
Gorišnica •
Nezadovoljni z vzdrževalcem javne razsvetljave
O Stran 2

PRODAJA ODRASLIH FAZANOV ZA LOV

i i i Štajerski
Ptuj, torek, 30. novembra 2021
Letnik LXXIV • št. 92 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Ptuj • Varnost kolesarjev odvisna od infrastrukture, a tudi njihove kulture
Mesto brez popolne kolesarske steze
Na zadnji seji ptujskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so ugotavljali, da seje varnost kolesarjev v prometu na območju ptujske občine letos poslabšala. S celovito kolesarsko stezo ni opremljena niti ena od glavnih vpadnic v mesto, pa so vse prometno zelo obremenjene.	Več na straneh 6 in 7.
Podravje
Ptuj • Katere ceste bodo obnavljali prihodnje leto
O Stran 5
V središču Ptuj, Ormož •
Koliko časa do naslednje lopate
O Stran 6
Podjetništvo Podravje • »Z
nizko dodano vrednostjo ne moremo delati
v i v
čudežev«
O Stran 11
Ljudje in dogodki Ptuj • 100 let
Cecilije Kralj: „Ni recepta za dolgo življenje, to je usoda ..."
O Stran 12

Cirkulane •
Naveličani mencanja, zahtevajo vodnjak
Podravje •
Zaposleni v SPC Ptuj
trepetajo za
svoje službe
Praznični december 2021 • Občine zažarel novoletnih luči tudi darila za o	j e v soj		
	»troke 1		
Foto: CG
2 Štajerski
Aktualno
torek • 30. novembra 2021
Cirkulane • Svetniški zbor s pobudo za boljšo pitno vodo
Naveličani mencanja, zahtevajo vodnjak
Svetniki občine Cirkulane so na zadnji seji največ pozornosti namenili vprašanju pitne vode. Glasna opozorila o nujnosti zagotavljanja boljše kakovosti vode je iz te občine slišati že nekaj časa. Cirkulančani odločno vztrajajo, da se na liniji, ki napaja njihovo območje, raziščejo možnosti za nov vodnjak.
Še posebej jih je razhudilo pojasnilo upravljavca vodovoda, Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, v maju, ko so v podjetju zapisali, da se za napajanje sistema, ki služi tudi Cirkulanam, naj ne bi koristila nova globinska vodnjaka v Skorbi. Avtor dopisa je Rado Vek, ki je bil tudi razlagalec na tokratni seji. Dejal je, da se je v dopisu morda malo
narobe izrazil ali pa je bilo zapisano mogoče narobe razumljeno. Vek je na seji jasno povedal, da najbolj problematična linija, v kateri je najvišja koncentracija atrazina in njegovega razgradnega produkta desetil atrazina, napaja del ptujske občine, del gorišniške ter občine Markovci, Cirkulane in Zavrč. K plitvi podtalnici, ki je preobreme-
Dovolj je bilo prijaznosti in potrpežljivosti
„V Cirkulanah pijemo zelo slabo vodo. V imenu ljudi, ki se v naši občini o tej problematiki veliko pogovarjajo, ne bomo več prijazni. Voda je vir življenja in najpomembnejša dobrina. V Spodnjem Podravju je kakovost pitne vode slaba. Kjer lahko, bomo kot občina šli nasproti, od KP Ptuj pa pričakujemo posluh za izboljšanje kakovosti pitne vode," je poudarila cirkulanska županja Antonija Žumbar, ki se ji je zastavil tudi dvom o pravilnosti izvajanja analiz na vodooskrbnem sistemu. „Kdo je pri meritvah, se nas morda zavaja, se nekaj res ne da ali se nekdo ne potrudi," je svoje nezadovoljstvo izrazila Žumbarjeva. Rado Vek je pojasnil, da analize izvajajo v lastnem akreditiranem laboratoriju in z zunanjim izvajalcem, Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Povedal je, da so rezultati analiz točni.
njena z atrazinom, dodajajo globinsko vodo, s tem koncentracijo pesticidov znižujejo pod predpisano mejno vrednost. Od dveh novih vodnjakov v Skorbi je po Vekovih besedah eden namenjen izključno liniji, ki gre proti Cirkulanam.
Globinski vodnjak na Ptujskem polju
Ideji, da bi se dodatni vodnjak zgradil ob trasi, ki napaja Cirkula-ne, Vek ni oporekal. Je pa povedal, da glede na geološke raziskave možnosti za globinsko podtalnico v tem delu Ptujskega polja ne kažejo najboljše slike. „Treba bi bilo izvesti poskusno vrtino v globino 70 metrov, kar stane okoli 25.000 evrov. Poskusna vrtina bi dala odgovor na vprašanja, ali voda sploh je, koliko je je in kakšna je (kemijska ter biološka sestava). Tudi če najdemo vodni vir, mora biti dovolj izdaten, s pretokom najmanj 10 litrov na sekundo. V skupnem regijskem projektu sta predvidena dva vodnjaka, eden bi lahko bil kje ob vaši liniji." Glede na slišano je cirkulanska podžupanja Danica Ranfl pripomnila: „V doglednem času torej ni pričakovati rešitve?"
Ko predlagajo podražitev, so polni obljub, potem pa bridka resnica ...
„Ni vse v naši moči, smiseln bi bil en vodnjak v tem delu, mogoče tudi navezava na vodnjak v Podvincih. Govorim o potencialnih
Rado Vek iz Komunalnega podjetja Ptuj ne izključuje možnosti, da bi vodnjak za oskrbo s pitno vodo gradili v cirkulanskem delu Haloz: „Če bodo rezultati analiz vode primerni, zakaj pa ne ..."
V minulih letih so na ptujskem vodooskrbnem sistemu zgradili tri nove vodnjake, vse na Dravskem polju oziroma v občini Hajdina. Dva sta v Skorbi, tretji v Dražencih. Slednji bo služil Dravskemu polju, po Vekovih besedah so ga zgradili kot varovalko, če bi na sistemu izgubil vodnjak v Župečji vasi, saj je občina Kidričevo opozarjala, da bo iz skupnega vodooskrbnega sistema izstopila. Voda z draženskega vodnjaka do Cirkulan ne bo pritekla, je razložil predstavnik Komunale. Povedal je še, da ima ta vodnjak zelo visoko izdatnost, kar 16 l/s, vrtina je v izgradnji, kmalu bodo začeli graditi objekt.
možnostih. Pooblastil, da bi vam terminsko lahko kaj zagotovil, nimam. Finančni vir za nov globinski vodnjak bi lahko bila evropska sredstva ali sredstva, namenjena nujnim investicijskim vlaganjem. Gradnja globinskega vodnjaka stane okoli 120.000 evrov, 90.000 pa še filtri železa in mangana," je pojasnil Vek.
V nadaljevanju se je oglasil sve-
tnik Simon Milošič: „Ko ste dvigovali zneske na položnicah, ste nam obljubljali tudi kakovostnejšo vodo. Torej ste nas potegnili za rep. Ali res ni rešitve, da bi nam lahko zagotavljali boljšo vodo?" Predstavnik KP Ptuj je ponovil, da se je z gradnjo globinskih vodnjakov situacija izboljšala, saj se je koncentracija atrazina in desetil atrazina znižala. „Res pa je, da je še vedno
visoka. Rešitev bi bil vodnjak direktno na tej liniji."
Vode je dovolj, zakaj ni vodnjakov v Halozah?!
Županja in svetniki so s pobudami in vprašanji vztrajno „vrtali". Videlo se je, da hočejo in zahtevajo rešitev. „Zakaj ne bi imeli vodnjaka v občini," je dejala županja. „Imamo dva predloga, kjer so vodna zajetja, v Zgornjem Pohorju je vodohran. Ko smo urejali eno od cest, smo očitno presekali vodno žilo in je voda samo drla ven. Za vsaj dve lokaciji vemo, kje bi lahko bila vodnjaka za plitvo podtalnico. Voda je čista, v bližini ni ne njiv in ne gozda. Smiselno bi se bilo potruditi v to smer."
Vek ideji ni oporekal. „Če bosta izdatnost in kakovost ustrezni, ne vidim problema. Za nas bi to pomenilo tudi nižje stroške distribucije."
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Foto: CG
Gorišnica • Nezadovoljni z vzdrževalcem javne razsvetljave
Viseči drogovi, nedelujoče svetilke ...
V občini Gorišnica so nezadovoljni z vzdrževalcem javne razsvetljave. Svetniki si želijo čimprej izbrati novega, na drugi strani pa vzdrževalec Ivanuša vse očitke zavrača.
Na nedelujoče svetilke, viseče drogove, površno in po domače izvedena vzdrževalna dela glede javne razsvetljave vsake toliko opozarja svetnik Miran Černesl,
nezadovoljstvo pa je slišati tudi od drugih svetnikov. »Ko se pripeljem iz sosednje občine v domačo, izgleda, kot da je pri nas zmanjkalo elektrike. Trikrat na mesec pridem

na občino zaradi visečih drogov, nedelujočih luči, površnega in tudi nevarnega vzdrževanja razsvetljave - poglejte si, kako je v Muretin-cih, kjer je kar po drogu napeljan
Vzdrževalec javne razsvetljave se je v teh dneh vendarle lotil popravila nedelujočih svetilk.
kabel in pritrjen z izolirnim trakom. Ko se peljem iz nočne, vidim, kako otroci v sosednji občini na avtobusni postaji v zgodnjih jutranjih urah čakajo pod lučjo, pri nas pa v temi. Pa kje mi živimo?!« se je nazadnje jezil Černesl in nadaljeval: »V sosednji občini koncesionar vsak ponedeljek popravlja luči, ki ne svetijo. Pri nas se opozarja, dobim obljubo, da bo urejeno, potem pa spet nič. Kaj nam pomaga nakup žarnic, ki omogoča prilaganje moči svetlobe, ko pa se to ne uporablja.« Kot je dejal, nima nič proti vzdrževalcu javne razsvetljave, želi samo, da delo izvaja kakovostno, saj po njegovi oceni za to službo v proračunu namenjajo dovolj denarja.
Ko se pogodba izteče, bodo poiskali novega izvajalca
Skorajda ne mine seja, na kateri nekateri svetniki ne bi opozarjali na težave z javno razsvetljavo. Tako so nazadnje sklenili, da se čimprej poišče novi koncesionar, ki bo prevzel vzdrževanje sistema javne razsvetljave. Slednjega sicer
zdaj izvaja Danilo Ivanuša, s. p., s katerim ima občina pogodbo sklenjeno do februarja. Kot je povedal župan za naš časopis, bodo počakali, da se pogodba izteče, nato pa poiskali novega izvajalca.
Ivanuša: »Sporne luči bodo sanirane, toda ne v okviru vzdrževanja«
Na drugi strani pa vzdrževalec Danilo Ivanuša vse očitke zavrača in pravi, da ima očitno nekdo nekaj osebno proti njemu. »Svetniki, kot kaže, ne poznajo pogodbe, ki jo imam sklenjeno z občino, kjer je točno navedeno, katere so moje naloge in na kak način se javna razsvetljava vzdržuje. Njihov predstavnik občine nam vsake toliko časa, ko pregledajo luči, pošlje seznam svetilk, ki ne svetijo. V roku dneva, največ dveh, jih popravimo. Zagotovo nedelujoče svetilke popravljamo dvakrat mesečno. Če pride do okvare zaradi uničenega kabla v zemlji zaradi različnih posegov in zemeljskih del, pa to ni predmet vzdrževanja javne razsvetljave. V tem primeru se na-
redi posebej predračun oz. naročilnica, pa je zadeva sanirana. V Mu-retincih smo naredili provizorično popravilo, saj bi bilo v nasprotnem primeru v temi približno 12 svetilk. Zaradi enake napake v zemlji je pred približno mesecem dni prišlo do okvare še pri zadnjih dveh svetilkah, kjer pa zadeve nismo rešili provizorično, saj je svetnik iz Mure-tincev grozil, da če bomo tako naredili, bo poklical medije. In sedaj ti dve svetilki ne svetita. Kot rečeno, pa to ni predmet vzdrževanja oz. pogodbe o vzdrževanju javne razsvetljave,« trdi Ivanuša.
Omenjene luči bodo po njegovih besedah popravljene v teh dneh, toda ne v sklopu vzdrževanja. Občini so podali ponudbo za popravilo, ta pa je prejšnji teden izdala naročilnico. »Zadeva bo sanirana v teh dneh. Seveda pa to ne gre z danes na jutri. Razsvetljava je speljana pod asfaltom. Treba je dobiti dovoljenja, odkopati itd.,« je še dejal. V zvezi z očitki o visečih drogovih pa še, da sta le dva droga malce nagnjena, a da ne gre za nič nevarnega.
Monika Horvat
Foto: M H
torek • 30. novembra 2021
Aktualno
Štajerski	3
Dornava • ZUDV med covid epidemijo
Postavljajo mobilne enote
Na posestvu Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava urejajo štiri mobilne enote. Namenjene bodo delu v pogojih, kijih narekuje epidemija koronavirusa.
Foto: MZ
Zavod mobilne enote potrebuje za zagotavljanje ustreznih pogojev za učinkovitejšo organizacijo in obvladovanje epidemioloških razmer.
Nakup mobilnih enot v večinskem deležu financirata nacionalni in evropski proračun, pri čemer je bil ZUDV uspešen s prijavo na razpis. „Mobilne enote potrebujemo za zagotavljanje ustreznih pogojev, učinkovito organizacijo in obvladovanje epidemioloških razmer. Predvsem je cilj nameščanja mobilnih enot zagotoviti varno bivanje uporabnikov in naše delo z njimi. Bivalniki bodo namenjeni zagotavljanju con, izvajanju obiskov in obravnav uporabnikov, izvajanju presejalnih covid testov za zaposlene in obiskom svojcev naših uporabnikov," je pojasnila v. d. direktorice ZUDV Dornava Ivanka Limonšek.
Čeprav je dornavski zavod zelo velik kompleks, v katerem je več objektov, so ocenili, da bi za delo v epidemioloških razmerah prišli prav še dodatni prostori. Prav zato so se odločili za nabavo mobilnih enot, za katere so bila na voljo evropska sredstva. „Zaradi arhitekturne zasnove Zavoda žal ni možno vedno zagotavljati učinkovitega upravljanja s tveganji, povezanimi s covidom-19. Vse to predstavlja izziv pri organizaciji dela in nas omejuje pri učinkovitem izvajanju potrebnih preventivnih ukrepov. Dodatne mobilne enote bodo zagotavljale učinkovitejše soočanje z izzivi, brez nižanja standarda udobja in kakovosti obravnave. Mobilne enote nameščamo na različnih lokacijah znotraj območja Zavoda, razporejene bodo glede na namembnost posamezne enote (odvzemi presejalnih testov, izvajanje samotestiranja, izvajanje obravnav za uporabnike glede na epidemiološki status, izvajanje obiskov)," je dodala Limonškova.
Mobilne enote, ki imajo tudi terase, je dobavilo podjetje Krovstvo Petrovič. Vrednost vseh del je blizu 119.000 evrov. 70.000 evrov znaša delež evropskih sredstev, razliko bo pokril ZUDV iz lastnega proračuna.
Majice za promocijo cepljenja
Foto: arhiv ZUDV
V ZUDV Dornava so pristopili tudi k nacionalni akciji Nalezimo se dobrih navad, cepimo se. Precepljenost zaposlenih je primerljiva s slovenskim povprečjem, medtem ko so uporabniki skorajda vsi cepljeni. Za spodbujanje cepljenja so v zavodu na pobudo v. d. direktorice natisnili unikatne promocijske majice. Ideje za motive na majicah je oblikovala vodja institucionalnega varstva odraslih oseb mag. Vesna Likovnik Gorjup. Ilustracije po njeni zamisli pa je ustvaril profesor likovne umetnosti David Vezjak. „Smeh, humor in veselje so doktrine, ki zdravijo same zase. Zato sem se odločila, da bo na majicah karikatura, ki zadevo predstavi na lahkoten in humoren način. Napis naglašuje slišanje, ko ti nekdo govori: »AU - ampak ostal boš zdrav!« ali zavedanje posameznikov: »AU - ampak ostal bom zdrav«. Polemika pa ni cepiti se za covid-19 ali ne, ampak pik igle in cepljenje nasploh. Majice z napisi imamo zaposleni oblečene med delom," je pojasnila likovnik Gorjupova.
MZ
Slovenija, Ptuj • Zaposleni v SPC Ptuj trepetajo za svoje službe
»Živimo v negotovosti in upanju na najboljše«
V Ekoci, eko civilni iniciativi Slovenije, so zelo zaskrbljeni nad zavlačevanjem prenosa Selekcijsko-poskusnega centra (SPC) Ptuj na državo. Kot je znano, naj bi ga do 20. decembra letos odkupili od novega srbskega lastnika Semenarne Ljubljana.
Zaposleni v SPC Ptuj ne vedo, kakšna usoda jih čaka. Živijo iz dneva v dan in v dobri veri, da se uresniči pozitivni scenarij in jih država res odkupi.
Ker je ohranitev slovenskih sort, kar je osnovno poslanstvo ptujskega centra, nacionalnega pomena za prehransko varnost, je bila možnost njegove izločitve predvidena že v kupoprodajni pogodbi. Slovenska vlada je zato lani sprejela sklep, da se SPC Ptuj odkupi in prenese na eno od državnih podjetij, to nalogo pa naložila Slovenskemu državnemu holdingu (SDH). SPC Ptuj naj bi prešel pod okrilje Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), a država mora za ta prenos prej postaviti pravne okvire. Roki zanj so bili že večkrat prestavljeni, zadnji, ki je bil določen do konca julija, pa je bil nato znova, kot že rečeno, podaljšan do konca leta.
Obupanim pač enkrat »pride prek«
V SPC Ptuj je trenutno zaposlenih devet ljudi, šest za nedoločen in trije za določen čas do konca letošnjega leta. Ker se bojijo za svoje službe, se razumljivo ne želijo oziroma se ne upajo poimensko javno izpostavljati. »Nimamo prav nobenih informacij, ali bodo pogodbe za določen čas podaljšane. Gre za specifično delo, kjer je kader treba vpeljati in izšolati, kar traja nekaj let, zato bi bila velika škoda, če teh ljudi ne bi obdržali. Živimo iz dneva v dan in v dobri veri, da se uresniči pozitivni scenarij in nas država res odkupi. Lahko pa si predstavljate, da ni lahko delati v takšni negotovosti. Poleg tega imamo iste plače že zadnjih 15 let, pravzaprav celo nižje zaradi prisilne poravnave Semenarne Ljubljana. Še vedno ohranjamo upanje, da bo boljše,
a tistega pravega zagona ni več, enkrat ti pač 'pride prek'. Če se bo na koncu razletela še ekipa, potem bomo v resnih težavah. Če se bo prenos zgodil še letos, potem bo v redu, skrbi pa nas tista izjava ministrstva, da se bo celotno premoženje na državo preneslo šele v prvi polovici leta 2022, do 31. marca pa da bo nato določen strokovni upravljavec tega stvarnega premoženja države in pripravljene ustrezne pravne podlage za prenos delavcev na primernega upravljavca. Vsi vemo, da so drugo leto volitve in da se v letu volitev javna uprava ukvarja samo z njimi. Zato se bojimo, da bomo ostali na stranskem tiru,« pravijo vse bolj obupani.
Za letalo 75 milijonov evrov, za SPC Ptuj ni pol milijona?!
»Govori se o višini kupnine, slišati je različne zneske, a naš obrat je bil ocenjen na 500.000 evrov. Kaj pa je to, eno stanovanje v Ljubljani! Če lahko kupujemo letalo za 75 milijonov evrov, menda ne more biti problem naš SPC, ki z ohranjanjem avtohtonih semen pomaga zagotavljati prehransko varnost, kar bi moralo biti nacionalna prioriteta. Imamo dragocena znanja, seme-narjenja bi lahko naučili marsikoga in s tem zmanjšali odvisnost od drugih ali pa si vsaj ustvarili neko zalogo,« še dodajajo.
Roman Meško iz Velike Nedelje je pridelovalec česna in pogodbeni partner SPC Ptuj: »Ne vem, kaj se dogaja, nimam nobenih informacij, kaj bo s centrom, tega ne vedo ne tam zaposleni ne mi kooperanti.
Seme - temelj vsake hrane
Irena Rotar: »Ne razumem, zakaj bo prenos stvarnega premoženja SPC Ptuj realiziran šele do sredine prihodnjega, volilnega leta.
»Slovenija pridela le okoli 35 odstotkov hrane za svoje potrebe, na nekaterih področjih še manj, so pa tudi področja, kot je recimo živinoreja, kjer je samooskrba skoraj v celoti izpolnjena. Velike težave imamo z zaraščanjem obdelovalnih površin, saj se lahko pohvalimo z neslavnim rekordom - najmanjšo kvadraturo rodovitne zemlje na prebivalca v Evropi. Premajhna prehranska samooskrba se pokaže zlasti ob krizah ali naravnih nesrečah, ko se skoraj povsem ustavi uvoz, od katerega smo odvisni, to pa vodi v lakoto,« kot uvod v problematiko SPC Ptuj razlaga Irena Rotar, gonilna sila Ekocija.
Da so semena temelj vsake hrane, dodaja. Že naše babice so večino semen za pridelavo na svojih njivah ali vrtovih pridelale same. Seme so žlahtnile z izmenjavanjem in ga ohranjale iz roda v rod. Vedno je veljajo tudi, da je treba semena shraniti za vsaj dve leti sejanja, saj se nikoli ne ve, kakšna bo prihodnja letina in če se bo iz semen sploh dalo kaj pridelati. Semena prispevajo k biotski pestrosti in prehransk varnosti, takšne rastline pa so prilagojene našim pridelovalnim razmeram in so tudi bolj odporne.
Težko mi je, ko to gledam, zlasti zato, ker sem nekoč bil tudi sam del njihovega kolektiva. Pogodbo za pridelavo česna sem sicer dobil, že dolga leta vzorno sodelujemo, upam, da bodo tudi ta pridelek na koncu vzeli. Ne vem, kje je težava, da se ne reši usoda SPC, kakšni so zadaj lobiji, interesi; škoda, da prejšnji ministrici tega ni uspelo zaključiti, zdi se mi, da je bila ona še najbližje rešitvi. Zdaj pa spet ostaja le pri obljubah, podaljševanju rokov in najbrž tudi dvigih kupnine.«
Če država ne bo odkupila edinega selekcijsko-poskusnega centra, bo Slovenija ostala brez avtohtonih semen Mnogi koperanti pa zdaj ne vedo, ali bi sploh sadili.
Zakaj še en sklep vlade?
Irena Rotar, gonilna sila Ekocija, pravi: »Usodo ptujskega centra spremljamo od samega začetka in pritiskamo na kmetijsko ministrstvo, da stvar reši v dobro SPC in vseh nas. Na vprašanja, ki smo jih ministru posredovali junija in julija, smo sicer prejeli odgovore, vendar iz njih nismo dobili jasne slike, zato smo ga pozvali k dodatnim obrazložitvam. Napovedani prenos se vleče že več kot dve leti. Obljubljeno je bilo, da bo končan do konca letošnjega leta, zato ne razumemo, zakaj bo prenos stvarnega premoženja realiziran šele do sredine prihodnjega, volilnega leta. Poleg tega znova čakajo na sklep vlade. Zakaj novi sklep, če pa je vlada enega že sprejela?«
Rotarjeva ministra Podgorška tudi javno sprašuje, ali je njegovo ministrstvo kaj razmišljalo o setvenem načrtu za to jesen in prihodnjo pomlad. »Mnogi kooperanti namreč sploh ne vedo, ali bi sadili, ali bodo deležni strokovne pomoči pri gojenju in ali jim bodo pridelek odkupili. Da ne govorim o delavcih centra, ki delajo v hudi stiski za prihodnost, zaradi zamika rokov pa trpi razvoj, delo na novostih in raziskovanje genskih virov.«
Senka Dreu
Foto: MV
Foto: SPC
4 Štajerski
Podravje
torek • 30. novembra 2021
Juršinci • V osnutku proračuna o cestah za obnovo
Na vrsti nujni štirje kilometri
V občini Juršinci imajo 70 kilometrov cest, v letošnjem letu so obnovili odseke v skupni dolžini tri kilometre.
Foto: SD
V Juršincih na obnovo čaka še 20 kilometrov cest, prihodnje leto jo bodo dočakali štirje.
Kot je povedal župan Alojz Kaučič, je v občini v tem trenutku vsaj še 20 kilometrov cest, ki kličejo po obnovi, vendar so proračunske omejitve pač takšne, da pride vsako leto na vrsto le nekaj kilometrov najbolj dotrajanih. »Popis tistih, ki zahtevajo rekonstrukcijo, smo naredili, vendar zaradi bolezni v ekipi še nismo dokončno dorekli, kateri štirje kilometri bodo vključeni v predlog proračuna za leto 2022, ki bo težek dobre tri milijone evrov.«
Za obnove cest bodo v Juršincih namenili približno 700.000 evrov, morda tudi malce več, odvisno od tega, kako se bodo v prihodnje dražile gradbene storitve. Ker jih bodo skoraj 600.000 prenesli iz letošnjega leta, delno tudi zaradi izgradnje kolesarskih povezav, za zdaj ne predvidevajo zadolževanja.
SD
Ormož • Uvedli novo dajatev
Taksa bo, a nižja od predlagane
Sedaj je dokončno. Ormožani ne bodo več brezplačno oddajali pobud za spremembo namembnosti zemljišč v občinskem prostorskem načrtu. Zanje bo treba odšteti 75 oz. 100 evrov, odvisno za kakšno spremembo gre.
Foto: arhiv Svet24
Za spremembo namenske rabe bodo morali občani plačati 75 ali 100 evrov takse, a niti to jim ne bo zagotavljalo, da bodo spremembo res dosegli.
Zneski pa ne bodo tako visoki, kot je sprva predlagala občinska uprava, saj so jih svetniki s sprejetjem amandmaja, oblikovanem na skupnem delovnem sestanku, znižali. Tako bodo občani za vlaganje pobud, s katerimi bi radi dosegli spremembo osnovne namenske rabe prostora iz kmetijska v stavbno zemljišče, po novem namesto sprva predlaganih 150 evrov plačali 100 evrov, za spremembo podrobnejše namenske rabe pa 75 in ne 125 evrov, kot je bilo sprva mišljeno. Medtem ko se taksa za pobudo za spremembo v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vodna) po predlogu odloka tudi v prihodnje ne bi plačevala.
Podlaga za uveljavitev omenjene takse je zakon o urejanju prostora, ki glede višine takse določa, da lahko ta znaša za posamezno pobudo med 50 in 300 evrov. Po besedah župana Danijela Vrbnjaka pa naj bi ena izmed sosednjih občin omenjeno takso zaračunala v višini 125 in 150 evrov.
Plačilo takse ne zagotavlja tudi same spremembe
Plačilo takse je le pogoj za obravnavo pobude, ne zagotavlja pa tudi same spremembe. Z uvedbo takse želijo zagotoviti resnost pobud oz. od pobud odvrniti tiste, ki nimajo resnih investicijskih namer. »Ob pregledu dosedanjega prejemanja vlog v okviru izvajanja nalog prostorskega načrtovanja v občini Ormož je bilo vloženih veliko zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora, večje število za spremembo rabe zemljišč iz primarne rabe (kmetijska, gozdna zemljišča in sorodno...) v stavbno. Mnoge od njih niso ustrezno utemeljene in v postopku tudi zavrnjene, občina pa od vlagateljev pobud prosi za dodatna pojasnila in strokovne podlage, ki jih zahtevajo nosilci urejanja prostora, kar pomeni veliko dodatnega dela, poleg tega se zaradi takih pobud zavleče celoten postopek. Zato s plačilom in višino takse pričakujemo, da bodo v postopek uvrščene pretežno utemeljene pobude, ki bodo s spremembo določb OPN omogočile izvedbo prostorsko sprejemljivih zasebnih investicij,« so obrazložili v gradivu. Občina te takse sicer doslej ni zaračunavala.
Monika Horvat
Destrnik • Na izredni seji svetniki le podprli osnutek proračuna
Sporno zemljišče ostaja v občinski lasti
Ker je večina destrniških svetnikov nasprotovala zadolževanju občine in razprodaji občinskega premoženja, je na redni seji zavrnila osnutek proračuna. 0 nekoliko popravljenem so nato znova odločali na izredni seji.
Ta je bila zaradi bolniškega dopusta župana Franca Pukšiča izpeljana na daljavo. Opozicija je bila tokrat zadovoljna, da je bila iz gradiva za proračun za prihodnje leto izvzeta najbolj sporna točka, in sicer prodaja t. i. Otmarjevega zemljišča v središču Destrnika, saj gre za eno zadnjih prostih parcel na elitni lokaciji. To bi morala občina po njihovem prepričanju bolje izkoristiti, nikakor prodati pod ceno, še raje pa obdržati zase oziroma počakati na najboljšo idejo, kaj z njo.
Dva projekta za pokopališče
Branko Horvat je pohvalil, da je občinska uprava prisluhnila in iz osnutka proračuna izvzela glavni kamen spotike. Še zmeraj pa meni, da so postavke pri splošni porabi preveč razsipne in bi jih veljalo ok-lestiti, kar pa bo možno s korekcijami skozi amandmaje. »Časi niso rožnati, morda ni pravi trenutek za kakšne večje gradbene projekte,« je dodal Matej Sužnik. Pri tem je imel v mislih obnovo pokopališča, za katerega je bil v mandatu prejšnjega župana Vindiša že pripravljen projekt, a je bil ta po besedah njegovega naslednika s skoraj
Po protestu opozicije občina Destrnik ne bo prodala tako imenovanega Otmarjevega zemljišča na elitni lokaciji.
poldrugim milijonov evrov veliko predrag za destrniški proračun, zato ga je storniral in dal pripraviti novega. Horvat je glede tega znova oporekal Pukšiču, rekoč da je bila tako visoka le projektantska ocena, a je bila znižana na slabih 600.000 evrov. »Škoda, da zdaj delamo novi projekt, saj je bil prejšnji dober, za dokumentacijo pa je bilo ne nazadnje porabljenega že tudi nekaj denarja,« je menila Majda Kunčnik.
Potratnost pri splošni porabi?
Očitki o potratnosti pri splošni porabi so daleč od upravičenosti, je
komentiral Pukšič. »Prihranili smo pravzaprav povsod: pri malicah, reprezentanci, občinskem prazniku, novem letu ..., skratka marsikje tam, kjer govorite, da je nasprotno. Če bi si natančno pogledali postavke in jih primerjali s preteklimi, denimo lanskimi, bi videli, da ni tako, kot pravite. Ko sem odhajal z mesta župana pred prihodom novega, je bila občina zadolžena 180 evrov na prebivalca, sami pa dobro veste, kakšna je situacija danes.«
O tem, da je občina Destrnik s 600 evri na prebivalca danes četrta najbolj zadolžena občina v Spodnjem Podravju, je že predtem spregovorila tudi Elizabeta Fras, ko
je oporekala dodatnemu najemanju kreditov. A tu se lahko z iskanjem krivca začnemo znova vrteti v neskončnem začaranem krogu; Pukšič vztraja, da je za takšno stanje kriva prejšnja oblast, ki da je »zakuhala« zgodovinsko, skoraj milijonsko poravnavo z graditeljem občinske stavbe, opozicija pa vso odgovornost vali na župana. Kakorkoli, osnutek proračuna je šel tokrat uspešno skozi sito prvega branja in je že v javni obravnavi. Zanimivo bo videti, koliko pripomb in predlogov bodo nanj podali občani, opozicijski svetniki pa so tudi že napovedali številne amandmaje.
Senka Dreu
Ormož • V teku prenova parka pri avtobusni postaji
Bodo varuhi kulturne dediščine soglašali?
V preteklosti smo nemalokrat opozarjali na eno izmed črnih točk v mestu, med njimi na avtobusno postajo s parkom, ki je z dotrajano urbano opremo in zanemarjenostjo kazila videz mesta. Postaja je v tem času že dobila osveženo podobo. Obstoječe objekte pri avtobusni postaji, kjer so bili prostori za prodajo kart, čakalnica in javne sanitarije, so porušili ter jih na novo uredili in umestili v že obstoječi bližnji objekt.
Foto: MH
Obrisi prenovljenega parka so že lepo vidni.
Že nekaj časa pa se izvaja prenova tamkajšnjega parka, ki pa je že požela nekaj kritik na račun podrtja dreves, na zadnji seji pa je svetnik Simon Kolmanič kritiziral samo prenovo oz. posege glede ohranitve dediščine: »Trenutni poseg je v celoti uničil Moškonov koncept trga. Zanima me, kdo je projektant te obnove in kakšne so njegove strokovne reference. Redko se namreč zgodi, da arhitekti pri obnovah tako močno posegajo v koncepte svojih predhodnikov.«
Vrbnjak: »Koncepta ZVKD se je treba držati«
Župan Danijel Vrbnjak je pojasnil, da je projekt prenove podoben predhodni zasnovi, ki so jo v okviru delavnice izdelali študentje arhitekture, le da je bilo tam veliko manj zelenih površin. Po njegovih besedah se je občinska uprava osredotočila predvsem na več zelenega dela, dodatne zasaditve in dograditev igral. »Projekt je izdelan z usklajevanjem predstavnikov Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) Slovenije, tudi okrog zidov, vidnih betonov itd. Če pravite, da je to ceneno, potem bo o tem treba povprašati ZVKD. Oni dajo soglasje in ocenili so, da v določenih delih ostanejo ti betoni vidni, v določenih delih pa bodo
Moškonovi elementi, ki smo jih skrbno odstranili, nameščeni nazaj. Projekt nadzoruje ZVKD, katerega mnenje in usmeritve moramo upoštevati. Včasih bi kaj seveda naredili drugače, toda koncepta se je treba držati,« je zatrjeval.
Občina pred posegom ni pridobila kulturnovarstvenega soglasja
Na ZVKD so povedali, da je območje parka znotraj območja razglašenih kulturnih spomenikov. Za obnovo parka so aprila letos občini podali kulturnovarstvene pogoje, a občina pred posegom ni pridobila kulturnovarstvenega soglasja,
saj zanj niso zaprosili. »Komunalno podjetje Ormož nas je konec julija letos obvestilo, da so pred nekaj dnevi prejeli naše kulturno-varstvene pogoje in začeli delati. Kot izhaja iz teh pogojev pogojev, bi moral investitor pridobiti kul-turnovarstveno soglasje ZVKDS in vlogi za soglasje priložiti projekt, ki dokazuje upoštevanje pogojev. Komaj tedaj je dovoljeno začeti katerakoli dela. Postopek torej tedaj, ko so začeli delati, še ni bil zaključen. Kot smo ugotavljali na licu mesta, so posegi sicer stekli brez arheoloških raziskav, vendar večjih izkopov, s katerimi bi ogrozili ali poškodovali arheološke ostaline, očitno ni bilo. Smo pa zaradi večjega obsega del morali podati dodatne
kulturnovarstvene pogoje. Vlogo za pridobitev soglasja s prilogami smo prejeli ta teden. Zadevo bomo obravnavali v zakonskem roku. Če bo dokumentacija ustrezala, bo podano soglasje in ne bo zadržkov za izvedbo,« so še sporočili.
Kot je sicer dejal Vrbnjak, bo prenovljen park lep, z novo fontano, veliko zelenimi površinami in zanimivi zasaditvami, dostopnostjo za invalide, trg bo odprt in bo ohranil Moškonov pridih. »Ormož bo nekaj pridobil. Avtobusna postaja je tudi vstopna točka. Ne vem, zakaj enkrat ne vidimo nečesa pozitivnega,« je še dejal. Omenjeni park je v 70. letih prejšnjega stoletja zasnoval arhitekt Dušan Moškon.
Monika Horvat
torek • 30. novembra 2021
Podravje
Štajerski	5
Ptuj • Vlaganja v cestno infrastrukturo v letu 2022
Katere ceste bodo obnavljali prihodnje leto
Nadaljevanje urejanja Ulice 5. prekomorske, prepotrebna sanacija Dravske ulice, prepla-stitev številnih občinskih cest po vsej občini - vse to in še marsikaj drugega je v načrtu za naslednje leto. Občina se sistematično in postopno loteva izboljšanja stanja na občinskih cestah, skupaj z državo in sredstvu EU pa tudi na državnih. Dela je veliko. Na Ptuju je kar 221 tisoč metrov cest, številne so dotrajane in potrebne obnove.
Potreb po vlaganjih v urejanje cestne infrastrukture na območju Mestne občine Ptuj je zelo veliko. Celotna dolžina cest v občini meri več kot 221 tisoč metrov. Občina bo tudi v prihodnjem letu k urejanju tistih, ki so najbolj nujne sanacije, pristopila skladno s planom, ki so ga potrdili minuli teden. Skupaj s proračunom za naslednje leto namreč občinski svet potrjuje tudi plan investicij v občinske ceste. „Na podlagi izdelane ocene poško-dovanosti se je opravil pregled poškodovanosti posameznih cest.
Četrtne skupnosti so na podlagi pregleda predlagale ureditev posameznih cest. V soglasju s predsedniki četrtnih skupnosti smo pripravili novelacijo investicijskih vlaganjih v cestno infrastrukturo za območje občine za leto 2022," so seznam prioritet pojasnili na ptujski občini.
Celotna dolžina cestne mreže v Mestni občini Ptuj znaša 221.148 metrov. V naslednjem letu planirajo iz proračuna nameniti kar 14 milijonov evrov za izboljšanje stanja cest po občini.
Pripravljajo se novi projekti, odmere, odkupi...
V naslednjem letu so v načrtu občine še projektiranje, odmere in odkupi zemljišč ter priprava na izvedbo rekonstrukcije cest po celotnem območju MO Ptuj: v Krčevini pri Vurbergu, izgradnja pločnika oziroma kolesarskih povezav na Turniščah (Na postajo), rekonstrukcija z obnovo asfaltnega vozišča Vodove ulice in Ulice Jožefe Lackove, rekonstrukcija Volkmerjeve ceste (od Lidla s križiščem z Ul. 5. prekomorske mimo odcepa za Ulico kneza Koclja in naprej do Mestnega Vrha), asfaltiranje odsekov cest po končanju projekta izgradnje kanalizacijskega omrežja in še nekaterih drugih (Spodnji Velovlek, Nova vas, Cesta 8. avgusta, nekaj odsekov v Žabjak, Svržnjakova ulica do Frasove, Zehnerjeva 2...
Vlaganja so marsikje ključna zaradi slabega vozišča, z izvajanjem obnove pa se vzpostavljajo tudi boljši pogoji za varen promet. Pomemben segment je seveda tudi urejenost občine.
»Ob navedenem je treba še poudariti, da bo MO Ptuj ločeno od tega plana zagotavljala tudi svoj delež pri obnovi državnih cest in pri izvedbi projektov sofinanciranih iz evropskih sredstev,« še opozarjajo na ptujski občini. Tudi v tem primeru gre za zajeten delež sredstev.
Kje bodo gradili skupaj z državo in Evropo
V proračunu za naslednje leto morajo zagotoviti denar za predvideno prenovo petih državnih cest. Slovenskogoriško cesto bodo urejali po etapah. Etapa 1 obsega izvedbo krožišča, etapa 2 (od trgovine Mercator do križišča za Pod-vince) izvedbo obojestranskega pločnika s kolesarko in rekonstrukcija vozišča, etapa 3 (od odcepa za EL-DAR do trgovine Mercator) pa sedaj poteka. Za prvi dve etapi je Direkcija RS za infrastrukturo naročila projektno dokumentacijo, etapa 3 pa je v teku.
Svetniki so plan investicij v občinske ceste za naslednje leto potrdili in s tem določili seznam prioritet.
Investicije na občinskih cestah v letu 2022
•	Ulica 5. prekomorske (od OŠ Ljudski vrt do križišča s Peršonovo ulico),
•	preplastitev Dravske ulice,
•	preplastitev javne poti v Grajenščaku (od križišča z lokalno cesto do hišne št. 29),
•	preplastitev Ulice Vide Alič proti Maistrovi ulici,
•	novo asfaltiranje dela poti v Spuhlji,
•	novo asfaltiranje javne poti (kolesarske povezave) in povezava kolesarske poti z Mitrejem.
Svoj del sredstev mora občina primakniti tudi k projektu kolesark. Urejale se bodo na regionalni cesti Ptuj - Destrnik, pri tem projektu še sicer ptujska občina čaka podpis
sofinancerskega sporazuma.
Nekaj denarja bodo morali prispevati tudi za kolesarske povezave s Hajdino-Kidričevim-Majšper-kom. Urejala se bo namreč nova
brv čez Studenčnico pri Pomaranči, izvedla rekonstrukcija obstoječega pločnika na Zagrebški cesti in dogradili kolesarski pasovi ob Železnici.
V pripravi je še ena pogodba z izvajalcem za kolesarske površine med Ptujem in Juršinci.
Kar se tiče tretjega odseka kolesark, ki naj bi povezal Ptuj, Markov-ce in Gorišnico, je objavljena odločitev o oddaji javnega naročila.
Optimistični pa so na občini tudi, kar se tiče Ormoške ceste: »Čakamo na dokončanje projektne dokumentacije, odmere in pridobivanje zemljišč, ureditev zemljiškoknjižnega stanja ter sofinancerski sporazum.«
Dženana Kmetec
Žetale • Občina bo financirala pluženje zasebnih poti
Za zimsko službo 80.000 evrov
Občinski svetniki so na zadnji seji razpravljali o tem, ali bo občina Žetale tudi v letošnji zimski sezoni poiskala denar za pluženje dovoznih cest, ki niso v občinski lasti. Tega namreč ni dolžna početi, a ker seje to že dogajalo, zdaj tega občanom ne bodo »vzeli«.
Zato so potrdili, da se dodatnih 3.000 evrov nameni za omenjeno aktivnost. Kot je pojasnil župan Anton Butolen, imajo za zimsko službo v proračunu planiranih okoli 80.000 evrov. Koncesijo za izvajanje zimske službe, ki se bo iztekla drugo leto, so podelili Cestnemu podjetju Ptuj. Slednje skrbi za posipavanje ter pluženje javnih poti in lokalnih cest. »V preteklih letih smo od občanov prejeli veliko število pobud, da bi občina
še dodatno financirala zimsko službo tudi na dovoznih cestah do posameznih gospodinjstev. Že pred leti smo sprejeli odločitev, da jim bomo poskušali pomagati in v proračunu zagotavljali dodatna sredstva,« je pojasnil Butolen.
V ta namen so tudi letos pripravili poseben seznam, na katerega so uvrstili 46 dovoznih poti v dolžini nekaj manj kot osmih kilometrov. Ob tem je župan Butolen poudaril še, da se pluženje izvaja
V občini Žetale bodo poskrbeli tudi za pluženje osebnih oz. dovoznih poti.
po prioritetnem vrstnem redu, in sicer najprej na vseh občinskih cestah, šele nato pa na dovoznih.
Kaj storiti, ko veje ogrožajo prometno varnost?
Enega izmed svetnikov je zanimalo še, ali bi se lahko samostojno organizirali in posekali veje, ki so se razrastle na eno izmed lokalnih cest ter ogrožajo prometno varnost. Župan je svetnike seznanil, da so o omenjeni problematiki obveščeni, vendar pristojnosti s tem v zvezi nimajo. Lastnike lahko sicer pozovejo, da veje odstranijo sami oz. to stori kdo namesto njih. »Še vedno pa gre za njihovo lastnino, v katero brez soglasja ne smemo posegati.«
Sicer pa se je nekaj svetnikov zavzelo še za namestitev modrih odsevnikih za odvračanje divjadi pri prečkanju cestišča. Slednji so nameščeni na cestnih smernikih vse do Kozmincev, v Žetalah jih pa ni. Gre za regionalno cesto, za katero skrbi Direkcija za infrastrukturo, ki bi ji bilo treba poslatipo-budo.. V Žetalah je sicer kar nekaj točk, kjer srnjad redno prečka cesto in s tem ogroža voznike.
Estera Korošec
Ormož • Z evropskim denarjem do energetske sanacije
600.000 evrov za prenovo doma kulture
Občina Ormož se bo lotila obnove osrednjega kulturnega hrama v občini. Celovito energetsko prenovo, vredno slabih 600.000 evrov, bo izvajalo celjsko podjetje Ges, kije nazadnje razširilo in prenovilo vrtec v Podgorcih.
V okviru celovite energetske sanacije bodo uredili novo fasado, prenovili ravno streho, zamenjali okna in vrata, toplotno izolirali vkopani del stavbe, uredili prezračevalni sistem in prenovili ogrevalni sistem ter potratne svetilke zamenjali z energetsko učinkovitejšim sistemom razsvetljave. Nov videz bo dobilo pročelje objekta, saj bodo na novo uredili glavni vhod. Ta ne bo več potekal z glavne ceste, temveč z vzhodne strani, da bo
Velike razlike v cenah
Ponudnik	Cena v evrih z DDV
GES, Celje	589.135
Lipa, Lenart v Slov. goricah	749.663
SGP Kograd Igem Zod Šentjanž pri Dravog.	837.047
Resalta, Ljubljana	983.160
Vir: Portal javnih naročil RS
varnejši. Dela bo prihodnje leto začelo izvajati celjsko podjetje Ges, ki je oddalo najugodnejšo ponudbo. Na javno naročilo so se poleg izbranega prijavila še tri podjetja, razlika med naju-
Obeta se energetska prenova Kulturnega doma Ormož. Spremenjeno podobo bo predvsem dobilo pročelje stavbe, saj glavni vhod ne bo več potekal s smeri glavne ceste, temveč s strani.
godnejšim in najdražjim izvajalcem je znašala skoraj 400.000 evrov. Rok za zaključek del je predviden do konca septembra 2022. Občina bo obnovo izvedla ob 49 % deležu sofinanciranja iz kohezijskega sklada.
V sklop prenove pa ni zajeto novo ozvočenje, saj ta del ni bil upravičen strošek oz. zanj ni bilo mogoče prejeti nepovratnega denarja. Če bi se pokazalo, da je to res nujno, pa bodo po besedah direktorice občinske uprave Milene Debeljak poskušali najti nepovratna sredstva tudi za to.
Kot je še pojasnila, je notranjost omenjene stavbe že dobila drugačno podobo. Zamenjali so stole in pode v vrednosti 100.000 evrov, od tega so pridobili 42.000 evrov nepovratnega denarja.
Občina se sicer v prihodnjem letu namerava lotiti še obsežne energetske sanacije občinske stavbe z upravno enoto.
Monika Horvat
Foto: MH
Foto: CG
6 Štajerski
V središču
torek • 30. novembra 2021
Ormož, Ptuj • Novi zapleti pri že desetletja načrtovani cesti
Koliko časa še do naslednje lopate?
Dolgemu čakanju na cesto Ptuj-Ormož ni videti konca. Za zdaj je zgrajen le viadukt Sejanca, kije speljan tako rekoč na polje. Zapleta se celo pri odseku od Ormoža do Go-rišnice, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje že leta 2007 in bi ga skupaj z drugim odsekom do Markovcev morali začeti graditi letos.
Kako dolgo bo zgrajeni viadukt stal v prazno?
Naveličani prebivalci vsakokratnim obljubam ministrov in vlad glede začetka gradnje nekdanje hitre ceste milo rečeno enostavno ne morejo več verjeti. Začetek gradnje prvih dveh odsekov, od Ormoža do Markovcev, je bil po večkratni zamaknitvi obljubljen letos, a je jasno, da tudi s tega ne bo nič. Prav neverjetno pa je, da se zapleta celo na prvi etapi (od Ormoža do Gorišnice), za katero je gradbeno dovoljenje bilo pridobljeno že pred dobrim desetletjem, nič drugače pa tudi ni pri pridobivanju gradbenega dovoljenja od Gorišnice do Markovcev. Zataknilo naj bi se pri Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN). »Zahteve Zavoda za varstvo narave, ki jih je podal v postopku pridobi-
vanja gradbenega dovoljenja po integralnem postopku za odsek Markovci-Gorišnica, se nanašajo na obravnavo kumulativnih vplivov na naravo in presoje sprejemljivosti na varovana območja odseka Gorišnica-Ormož, za katerega ima DARS že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. Usklajevanje zahtev Zavoda za naravo je trenutno še v teku,« so na kratko pojasnili z Darsa, kjer niso želeli razkriti, za kakšne zahteve sicer gre.
»Ptiči več kot ljudje«
Je pa bilo več o tem slišati na seji ormoškega sveta, kjer je svetnik Ferdinand Šulek spraševal, kaj je dejanski razlog za zausta-
Foto: Sta/M24
Žnidaričeva:»Ne skrivam razočaranja«
Da Dars ponovno dopolnjuje in dodatno usklajuje dokumentacijo z Zavodom RS za varstvo narave, pritrjuje ormoška poslanka Mojca Žnidarič, kije na oktobrski redni seji infrastrukturnega in okoljskega ministra povpraševala na temo dolgo pričakovane ceste. »Žal moram povedati, da seje v prejšnji vladi premalo aktivno delalo na tem projektu - še preden seje kaj premaknilo, je vlada razpadla. Zato je bil eden izmed mojih pogojev za sodelovanje v tej koaliciji tudi ta regionalni projekt. Upam trditi, da imamo sedaj podporo obeh pristojnih ministrov in Darsa ter celotne vlade. A seje nepričakovano pojavila ta dodatna ovira z Zavodom za varstvo narave, ki se še rešuje. Glede na to, da prihaja zima, je realni rok pričetka gradnje, žal, šele pomlad 2022. Če bo tako, bosta odseka še vedno zgrajena v predvidenem roku, torej do 2024. Ne skrivam razočaranja, da smo na poti do ceste naleteli na številne ovire, na katere žal nimam vpliva, pa vendar verjamem, da nam bo z dialogom in dobrim sodelovanjem na koncu uspelo premagati vse ovire,« kljub vsemu ostaja optimistična Žnidaričeva.
vitev postopka gradnje ceste in kdaj, če sploh, se bo ta začela. Po informacijah župana Danijela Vrbnjaka so se zahteve zavoda za varstvo narave nanašale na postavitev protihrupnih ograj na odseku od Ormoža do Gorišnice, in sicer v območju, kjer je Natura 2000. Protihrupne ograje na slabih dveh kilometrih ceste naj bi zahtevali zaradi vpliva na dve vrsti ptic, ki gnezdita na omenjenem območju, to sta črna štorklja in belorepec. Kot je še povedal Vrbnjak, ki sicer trdi, da je državni interes, da se cesta začne graditi prihodnje leto, pa naj bi omenjeni zavod tudi za drugo etapo (od Gorišnice do Markovcev) zahteval izračun kumulativnih vplivov vseh investicij na tem območju, skupaj z daljnovodom, ki je v gradnji. Svetnik Miran Novak je na slišano med drugim pripomnil, da so očitno ptiči več kot ljudje.
Med prijavljenimi v skupni prijavi tudi ptujsko podjetje
Ali bo naslednja lopata zares zapičena prihodnje leto, bo pokazal čas. Veliko upanja sicer daje razpis Darsa za izvajalca prvih dveh etap, od Ormoža do Markovcev. »Zaključena je prva faza javnega naročila za priznanje sposobnosti ponudnikom gradnje. Odločitev o priznanju sposobnosti je pravnomočna. DARS bo k drugi fazi javnega naročila, s katerim bo ponudnike, ki imajo priznano sposobnost, pozval k predložitvi ponudbe, v odvisnosti od pridobitve gradbenega dovoljenja za odsek Mar-kovci-Gorišnica.« To so prijave avstrijskega Strabaga, Kolektorja CPG v sodelovanju s Kolektorjem Koling, skupna prijava družb GP Krk, CBE, Trgograd in Lantania S. A., ter še prijava družb Pomgrad s CP Ptuj in VOC Celje. Toda tudi tukaj ni šlo povsem gladko, saj se je eden izmed ponudnikov pritožil, a je bil zahtevek za revizijo, ki ga je vložilo hrvaške podjetje Colas Hrvatska, zavrnjen.
Monika Horvat
Ptuj • Varnost kolesarjev: manjkajo kolesarske steze, neodgovorna vožnja
Niti ena vpadnica v mesto
Na zadnji seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj so ugotavljali, da se je varnost kolesarjev v cestnem prometu na območju ptujske občine letos poslabšala. Zgodila se je prometna nesreča, ki je zahtevala življenje kolesarke, ker je trčila v avtobus.
Na varnost udeležencev v cestnem prometu vpliva več dejavnikov. Med drugim je varna udeležba v prometu osebna odgovornost vsakega posameznika (da ne vozi v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi, prehitro, pod vplivom alkohola ...). Odgovornost za varne prometne površine je tudi na lokalnih skupnostih in državi. Čeprav v ptujski Mestni hiši stanje kolesarske infrastrukture ocenjujejo kot zadovoljivo, pa je vprašanje, ali je res tako. Treba je vedeti, da s celovito kolesarsko stezo ni opremljena niti
ena od glavnih vpadnic v mesto, ki so vse prometno zelo obremenjene in predstavljajo glavne prometne žile med mestom ter okoliškimi podeželskimi občinami. Najbolj se v prometu duši Ormoška cesta, na kateri se kolesarska steza začne pri krožišču Super mesto. Na mestu je vprašanje, koliko je varna, saj je kot natrgana nit: malo je, pa izgine in se spet pojavi (enako je na obeh straneh ceste). Podobno stanje je tudi ob drugih glavnih prometnicah proti mestu: ob Zagrebški in Slove-njegoriški cesti je situacija podobna
kot na Ormoški, ob Mariborski kolesarske steze ni, enako tudi ne ob glavnih cestah, ki pripeljeta iz Grajene in Podvincev. Ima pa mesto vzorno urejene kilometre kolesarskih poti ob Puhovi ulici in ob navezavi Zagrebške na Puhov most, vendar je tam kolesarskega prometa manj, saj gre za t. i. industrijski del mesta. Situacija okrog kolesarske infrastrukture se bo predvidoma izboljšala v prihodnjih letih, saj je gradnja kolesarskih poti eden od večjih regijskih projektov, za katerega so občine pridobile evropska sredstva.
Kolesarski labirint po Prešernovi
Staro mestno jedro ima za kolesarje poleg peš cone še eno zanko: enosmerne ulice. Enosmerna ureditev prometa velja tako za motorni promet kot tudi kolesarskega. Največ težav in kršitev z nepravilno vožnjo po enosmerni je na trasi Prešernova ulica-Slovenski trg-Slomškova ulica. S tem vprašanjem se po besedah vodje medobčinskega redarstva Roberta Brkiča ukvarja tudi SPVCP MO Ptuj. „Trudijo se najti rešitev za prometni tok kolesarjev po Prešernovi ulici iz smeri Vičave v smeri centra mesta, kije trenutno pogosto zelo nevarna zaradi vožnje kolesarjev po pločniku, mimo osnovne šole, med vhodom v gostilne in gostinskimi terasami."
Ptuj • Revitalizacija Stare steklarske, Vrazovega trga in pripadajočih ulic
Je bilo res nujno razkopati ves
Arheološke najdbe v starem delu mesta Ptuj, kjer poteka obnova Vrazovega trga in sosednjih ulic ter urejanje objekta Stare steklarske, so eden izmed razlogov za zamude pri delu. Čeprav so pričakovali najdbe, je kakovost ostalin, ki so jih tu odkrili, presenetila celo poznavalce ptujske zgodovine. Zaradi obsežnosti del na tem območju je prehod iz vseh strani praktično onemogočen. Vsaj delno naj bi bil olajšan januarja. Preverili smo, zakaj je bilo (ne)smiselno razkopati vse ulice sočasno in ali ne bi bilo bolj smiselno delati fazno.
Mestna občina Ptuj je junija letos z izbranim izvajalcem, podjetjem Javne službe Ptuj, podpisala pogodbo za rekonstrukcijo in dozidavo objekta Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi
ulicami. Gre za zelo obsežno naložbo, vrednost obrtniško-grad-benih del znaša namreč kar 3,5 milijona evrov. Z njimi pa morajo po pogodbi zaključiti do konca leta 2022. Razloga za zamude, do ka-
terih je prišlo pri gradnji, sta bojda dva: koordinacija med gradbenim izvajalcem in arheologi ter - kot pravijo na občini - nepričakovane arheološke najdbe, ki so podaljšale čas raziskav.
Zakaj so razkopali celotno območje sočasno
Na vprašanje, ali in zakaj je bilo nujno razkopati celotno območje, kije zdaj povsem neprehodno, na ptujski občini odgovarjajo: »Rekonstrukcijo ulic s pripadajočo infrastrukturoje zaradi ožin na severu območja možno izvajati le na način, kot se izvaja, v prvi fazi severni del Jadranske ulice in Ulice Tomaža Šalamuna, povezovalna ulica od Vrazovega trga do Aškerčeve ulice ter severni pas Vrazovega trga, v naslednji fazi pa južni del območja. Ko se bodo izvajala dela na južnem delu območja, bo dostope lažje urejati, saj je območje večje.« Ob tem še dodajajo, da bi bila v primeru, da bi gradnjo razčlenili na manjša območja, ta še daljša in posledično dražja: »Vmes bi se moralo območja večkrat zasipavati in nato spet odkopavati.«
Foto: CG
Foto: CG
torek • 30. novembra 2021
V središču
Štajerski	7
brez čelad in pod vplivom alkohola
nima celovite kolesarske steze
V regiji bodo predvidoma zgradili 50 kilometrov kolesark
„Na območju MO Ptuj in ostalih občin v Spodnjem Podravju bomo v naslednjih dveh letih zgradili okoli 50 kilometrov novih kolesarskih povezav (Ptuj-Hajdina-Kidričevo-Majšperk, Ptuj-Juršinci, Ptuj-Mar-kovci-Gorišnica, Ptuj-Destrnik)
in izvedli dograditev kolesarske povezave na Rogozniški cesti. Kolesarske steze so predvidene predvsem ob glavnih vpadnicah, da kolesarje varno pripeljemo po ustrezni infrastrukturi do središča mesta. Na območju, kjer sedaj ni ločenih površin za kolesarje, se bodo slednje izvedle, s tem bomo pridobili varne in udobne površine za kolesarje, ki jih bodo lahko upo-
rabljali tudi pešci. Varnost šibkejših udeležencev se bo po izgradnji kolesarskih stez nedvomno izboljšala. Treba pa je vedeti, da varnost ni pogojena samo z ustrezno infrastrukturo, saj se bodo nesreče dogajale tudi, ko bodo urejene ločene kolesarske površine. Se pa bo tveganje za nesreče z izgradnjo kolesarske infrastrukture bistveno zmanjšalo," so povedali v upravi
Prometne nesreče z udeležbo kolesarjev v MO Ptuj
I Leto	Smrtna žrtev	Hude telesne poškodbe	Lahke telesne poškodbe	Skupaj število nesreč
2020 0 2 13 17				
in vožnjo s kolesom po pločniku. V večernih in zgodnjih jutranjih urah (ko je tema) so pozorni, kako kolesarji poskrbijo za svojo vidnost (prednja in zadnja luč ter odsevni-ki na kolesih in pedalih). „Največ ugotovoljenih kršitev se nanaša na neuporabo kolesarske čelade, predvsem pri mladostnikih, starih od 14 do 18 let, torej pri učencih od 8. razreda OŠ in dijakih do tretjega letnika srednjih šol. Druga najpogostejša kršitev je vožnja po pločniku (Dravska ulica) in vožnja po kolesarski stezi v napačno smer," je pojasnil vodja medobčinskega redar-stva občin Spodnjega Podravja Robert Brkič. Izpostavil je tudi pozitivne situacije, ki jih redarji opažajo pri kolesarjih. Pri najmlajših uporaba čelade načeloma ni vprašljiva, praviloma jo uprabljajo vsi. Podobno je pri starejših kolesarjih, za katere uporaba čelad ni obvezna, a se jih v veliki meri poslužujejo, saj jih lahko ob padcu pomembno zaščitijo. Številni uporabljajo odsevne trakove in kresničke.
Po Murkovi navzdol z veliko hitrostjo
Na mestu je tudi opozorilo, da je v starem mestnem jedru Ptuja vožnja s kolesi dovoljena pod po-
sebnimi pogoji. Kolesarji morajo voziti tako, da ne ogrožajo pešcev. „Pogosto opažamo kolesarje, ki se pripeljejo po Murkovi ulici čez Mestni trg s hitrostjo nad 30 km/h. Takšni kolesarji ne razmišljajo o možnostih padca, naleta na otroke, ki se lahko v območju za pešce igrajo, na sprehajalce, ki ne pričakujejo takšne predrzne vožnje. V območju za pešce poleg neprilagojene hitrosti ugotavljamo še druge kršitve, kot so odvzemi prednosti pešcem, izpuščanje krmila iz rok, vožnja po zadnjem kolesu in nedovoljeni prevoz potnikov na krmilu kolesa, na prečni palici na kolesu, kar Zakon o pravilih cestnega prometa prepoveduje in sankcionira," so povedali v medobčinskem re-darstvu. Opozorili so tudi na nevarno početje kolesarjev pri preč-karnju prehodov za pešce, kjer ni označena kolesarska steza. „V tem primeru mora kolesar prečkati cesto peš in kolo ob sebi potiskati. Voznik motornega vozila preveri, ali lahko varno zapelje preko prehoda za pešce in ne pričakuje kolesarja, ki bo z veliko hitrostjo pripeljal od zadaj in zapeljal na prehod. Predvsem se nevarnosti ne zavedajo mlajši kolesarji, ki še niso vozniki motornih vozil."
Mojca Zemljarič
V prometnih nesrečah, v katerih so udeleženi kolesarji, so ti večinoma tudi povzročitelji, kaže policijska statistika. Lani je bilo v ptujski občini nesreč z udeležbo kolesarjev 17, kolesarji so bili povzročitelji v 10 primerih (59 %), trije so bili pod vplivom alkohola. Letos je bilo nesreč 13, kolesarji so bili povzročitelji v 11 primerih (89 %), med njimi so bili štirje pod vplivom alkohola.
Podatki veljajo za prvih 10 mesecev v 2020 in 2021. (Vir: pu Maribor)
MO Ptuj in dodali, da so nekaj krajših odsekov kolesark zgradili tudi v minulem obdobju, med drugim v Gregorčičevem drevoredu, Peršo-novi ulici in Ulici 5. prekomorske.
Mladostniki se čeladi radi izognejo
Da bi zmanjšali tveganje za morebitne nesreče kolesarjev, njihovo udeležbo v cestnem prometu budno spremljajo medobčinski redarji. Med izvajanjem nadzorov so posebej pozorni na uporabo varnostnih čelad pri otrocih in mladostnikih, kontrolirajo pravilno smer vožnje po enosmernih kolesarskih stezah
Policisti nemalokrat naletijo na kolesarje, ki so lanskem letu jih je v prvih desetih mesecih leta letos 17.
pod vplivom alkohola. V na Ptuju „napihalo" 30,
Foto: CG
Foto: CG
center mesta?
A zamude vsaj za zdaj naj ne bi ogrožale končnega roka za zaključek investicije.
Odkrili (ne)pričakovano
Trenutno je v teku statična sanacija objekta Stare steklarske, urejajo vodovod in fekalno kanalizacijo
v Jadranski ulici od Vrazovega trga navzgor, razkopan je tudi severni del Vrazovega trga, še vedno se izvajajo arheološke raziskave.
Podobno kot v primeru gradnje ptujske mestne tržnice, ko so arheološke raziskave projekt korenito podražile in podaljšale roke za zaključek del, je tudi v primeru revi-
talizacije tega dela mesta obstajala možnost podobnega scenarija. Arheologija je enostavno pomemben del Ptuja, ki pri gradnji vpliva tako na čas kot finance. Raziskave, ki trenutno potekajo na območju severnega predela Jadranske ulice, severnega dela Vrazovega trga, v Šalamunovi ulici in na dvo-
Gradnja na novem delu objekta Stare steklarske se bo nadaljevala po zaključenih arheoloških izkopavanjih na južnem delu objekta in dvorišča, predvidoma v drugi polovici decembra letos. Prehod po severnem delu Jadranske ulice naj bi bil nekoliko lažji od januarja naprej.
rišču Stare steklarske delavnice, so že doslej postregle z mnogimi zanimivimi in večkrat tudi nepričakovanimi odkritji. Sondiranje, ki so ga izvedli lani, je dalo slutiti, da se pod tlaki ulic, trga in dvorišča skriva zakladnica arheoloških odkritij. »Ne glede na to pa je bila kakovost tu ohranjenih arheoloških ostalin svojevrstno presenečenje tudi za poznavalce ptujske zgodovine. Ta pregovorno temelji predvsem na rimskodobni dediščini. V našem primeru pa gre predvsem za mlajše najdbe, ki se razvrščajo v dolgem nizu od zgodnjega srednjega veka oz. časa nastajanja srednjeveškega Ptuja pa vse do novega veka oz. 18. do 19. stoletja. Arheološke raziskave so prav tako nekoliko nepričakovano postregle z vpogledom v polpreteklo zgodovino mesta - pri pripravljalnih gradbenih delih oz. odstranjevanju asfaltnih cestišč smo odkrili in na zahtevo arhitektov tudi dokumentirali dobro ohranjena tlakovanja iz tako imenovanih mačjih glav (prodnikov) iz začetka 20. stoletja, in to na vseh ulicah in trgu. In kot so pokazale nadaljnje raziskave, bi lahko oklicali novoveški Ptuj za »mesto mačjih glav«,« so o odkritjih povedali arheologi, ki delajo na terenu.
Dženana Kmetec
Arheologi košček za koščkom odstirajo bogato zgodovino Ptuja in odkrivajo izjemne najdbe.
Arheologi naleteli na posebno presenečenje
Čeprav so pri razkopavanju tega dela mesta pričakovali nepričakovano, je tudi poznavalce presenetilo odkritje ostalin hiše, kije stala in padla v požaru v 15.-16. stoletju. O tem odkritju arheologi iz skupine STIK, ki skupaj s partnerji izvajajo arheološke raziskave, pravijo: »Pod ruševinami njenih stenje ležal celoten dobro ohranjen inventar shrambe (kuhinje?) s številnimi lončki, skledami in drugim posodjem, kije deloma vsebovalo v ognju prežgane žitarice. Kot kaže, pisni viri niso pretiravali in je bil dejansko srednjeveški in zgodnje novoveški Ptuj pogosto prizadet z obsežnimi požari...«
Na spremembe mestne ureditve kažejo številna odkritja, tudi z Vrazovega trga, Jadranske in Šalamunove ulice. Zgodovina na ta način sporoča marsikaj. Razbrati je možno postopno oblikovanje mesta, njegov razvoj in vpliv poplav, požarov, turških napadov .
Foto: CG
Foto: CG
Spodnje Podravje • Kako bodo lokalne skupnosti letos skušale pričarati praznični december
Občine bodo zažareie v soju novoletnih luči, tudi darila
Čeprav tudi letošnji december ne bo takšen, kot smo ga vajeni izpred dveh let in več, pa so prav vse spodnjepodravske občine zagotovile, da praznična decembrska okrasitev ne bo manjkala nikjer. Prav tako pa tudi ne darila, ki jih pričakujejo najmlajši občani.
Marsikje pa ne bo pompoznih prireditev ob prižigu luči, prav tako je vprašljiva izvedba drugih novoletnih prireditev.
Na Ptuju bo tudi letošnja okrasitev nadaljevanje lanskoletne idejne zasnove in je delo občinske uprave v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj. Po mestu so že postavljene tri smrečice, na Mestnem trgu, Slovenskem trgu in Novem trgu, okrašena pa bo tudi smreka pri Miheličevi galeriji. Za praznično okrasitev bo letos iz občinskega proračuna šlo 35.000 evrov. „Vse ostalo pa naj za zdaj ostane še skrivnost, zato da bo decembrsko vzdušje res tisto pravo in da ga bomo vsi skupaj radostno pričakali - to je vendarle poseben čas v letu, ki ogreje srca vseh. Pa tudi glede na epidemiološke razmere ne bi želeli prehitro napovedovati, saj se nam lahko zgodi, da se bomo morali terminsko prilagajati situaciji," o dogodkih, ki jih načrtujejo, pravijo na MO Ptuj.
Praznični prižig luči bo v ponedeljek, 6. decembra 2021. Tudi letos zaradi epidemioloških razmer ne bo dogodkov, kot smo jih ob tej priložnosti bili vajeni. Bodo pa s praznično podobo mesta in upajo tudi ponudbo v hiškah pred občinsko stavbo in na tržnici skušali pričarati simbolični uvod v praznične decembrske dni.
V	občinah na Ormoškem podobna okrasitev kot lani
V	občini Sveti Tomaž za letošnjo decembrsko okrasitev občine namenjajo 1.400 evrov. Kot so sporočili z občine, bo okrasitev podobna lanski. Nekaj malega okrasja so dokupili. Prižig svetlobnega okrasja planirajo na predvečer godu sv. Miklavža, 5. decembra, ob 17. uri, občani bodo lahko ta veseli dogodek spremljali preko spleta.
Strošek letošnje praznične okrasitve v občini Središče ob Dravi je predviden v višini 1.500 evrov. Okrasitev bo podobna lanski, dokupili so okrasje za 200 evrov. Prižig lučk načrtujejo prvo soboto v veselem decembru.
Tudi praznična podoba občine Ormož bo precej podobna lanski. Letos so dokupili blizu 9.000 novih lučk. Računajo, da bodo stroški krasitve skupaj z dokupi in najemom dvigala, toda brez stroškov dela režijskega obrata, znašali okoli 3.500 evrov. Virtual-ni prižig luči bo 1. decembra.
Na Hajdini in v Gorišnici brez pompa
Prazničnih decembrskih prireditev in praznovanj v sklopu prihoda dedka Mraza, kot so jih bili vajeni prejšnja leta, letos na Hajdini ne bo. Prav tako ne bo niti slavnostnega prižiga luči. Trg pred občinsko stavbo, na katerem je bilo po navadi zelo veselo,
bo letos več ali manj sameval. A kot pravijo na haj-dinski občini, to nikakor ne pomeni, da dedek Mraz ne bo prišel. Iz varnostnih razlogov bo sicer njegov obisk letos nekoliko drugačen, bo pa vendarle poskrbel, da bo vsak priden otrok dobil svoj paketek igrač in dobrot. Po vaseh se bo namreč podal s kočijo in z zvrhanim košem daril in obiskal tiste, ki ga najbolj nestrpno pričakujejo. Kar se tiče okrasitve, letos za to v občinski blagajni ni planiranih ali namenjenih nikakršnih dodatnih sredstev. Uporabili bodo lučke in okraske, ki jih imajo na zalogi iz prejšnjih let.
Tudi v Gorišnici bodo poskrbeli za približno enak obseg okrasitve kot lani. Samega koncepta okrasitve, kot rečeno, ne spreminjajo, so pa zaradi dotrajanosti lučk dokupili nekaj okrasja, in sicer za 903 evre. Prižig lučk načrtujejo na predvečer sv. Miklavža.
V	Halozah skromnejša praznična okrasitev
V	občini Zavrč bodo praznične luči v centru kraja prižgali v sredo, 1. decembra. Letos prvič bodo najverjetneje osvetlili okolico gradu, kjer nameravajo posaditi drevored hrušk. Če bo treba, bodo dokupili manjše število prazničnih lučk, kar pa bo minimalen strošek za občino.
Za decembrsko okrasitev v občini Žetale ne bodo namenili nobenih sredstev, saj imajo še nekaj lučk iz preteklih let. Po mnenju župana Antona Butole-
na je v tem času pomembneje vse kaj drugega kot pretirani zunanji elektronski kič. »Čas je, da se kot družba zazremo vase, premislimo o naših vrednotah, medsebojnih odnosih, strpnosti, solidarnosti in kulturi dialoga.«
Majšperška občina bo v decembru enako okrašena kot lani. Praznične lučke bodo zasvetile na miklavžev večer, 5. decembra, ko KUD Majšperk v sodelovanju z vzgojiteljicami Vrtca Majšperk in občino organizira Miklavževanje za predšolske otroke. V lanskem letu je Miklavž otroke pozdravil preko spleta, letos pa jih bo ponovno nagovoril v živo pred kul-turno-poslovnim centrom.
Tudi Občina Videm letos ne namerava kupiti dodatnih ali novih okraskov za decembrsko praznično okrasitev, uporabili bodo obstoječe. Okraševati bodo začeli decembra, okrasili bodo več delov oziroma območij občine. Videmčani skupnega prižiga novoletnih lučk ne organizirajo oziroma jih ne prižgejo vseh naenkrat.
Podlehniška občina vsako leto nekaj sredstev nameni za decembrsko okrasitev občine. Letos bodo za ta namen porabili 1.000 evrov. V centru občine je okrasitev končana, bodo pa na novo lučke namestili še v spodnjem delu Podlehnika in Kozmincih. Želja župana Sebastiana Toplaka je, da bi jim v prihodnje uspelo praznično vzdušje pričarati tudi v bližnjih zaselkih. V občini Cirkulane nameravajo praznično razsvetljavo prižgati v sredo, 1. decembra, ob 17.45. Letos
bo zasijalo nekaj novih lučk, saj so tiste, ki so dotrajale, zamenjali. Županja Antonija Žumbar je pojasnila, da so za namen okrasitve načrtovali 2.500 evrov.
V	Markovcih in Staršah za okrasitev več tisoč evrov
V	občini Markovci so letos nekaj dekorativne razsvetljave prenovili, za kar so namenili 6.000 evrov. Prižig novoletnih lučk bo v nedeljo, 5. decembra. Prav tako bodo obdarili otroke, in sicer po sistemu »drive in«.
Občina Starše bo letos zasijala v soju prazničnih luči, saj bodo dokupili okrasne lučke za občinsko središče ter rondo v Zlatoličju in Prepoljah v višini 20.000 evrov. Prižig novoletnih lučk bo predvidoma v petek, 3. decembra, ali v nedeljo, 5. decembra.
V	Dornavi brez novosti, v Kidričevem stavijo na drsališče
V	občini Dornava bodo praznično okrasitev prižgali v začetku decembra, točnega datuma še niso izbrali. Za letos ne načrtujejo dodatnih okraskov in lučk, uporabili bodo okraske iz prejšnjih let. Po besedah župana Janka Merca načrtujejo tudi obdaritev otrok.
V	občini Kidričevo so praznični čas v zadnjem desetletju dejansko zajemali z veliko žlico. Dogajanje v
-oto: CG
za otroke bodo
Parku pod tisočerimi zvezdami so iz leta v leto nadgrajevali. Praznično dogajanje je trajalo od začetka adventa pa vse tja do novega leta. Lani je koncept praznovanja odnesla epidemija. Drsališča niso niti postavili, so pa park praznično okrasili. Vodstvo občine se je letos optimistično odločilo, da drsališče kljub negotovi situaciji postavijo in Park pod tisočerimi zvezdami okrasijo. Letos so kupili svoje drsališče, ki so si ga doslej izposojali od občine Starše, za kar so odšteli 23.000 evrov. Nabava okraskov in dodatnih lučk za letos nista predvideni, odprtje Parka pod tisočerimi zvezdami z zagonom drsališča sta načrtovana za petek, 3. decembra, a je to pod vprašajem. „Če bodo razmere še najprej prepovedovale obratovanje drsališča in gostinske ponudbe, bomo prižgali lučke okoli 15. decembra," je razložil Napast, ki dopušča možnost, da bodo, tako kot lani, tudi letos dogajanje preselili na splet.
V	slovenjegoriških občinah bo zasvetilo veliko lučk
V	destrniškem proračunu je za decembrsko okrasitev občine rezerviranih 5.000 evrov, večina dekoracije bo enaka kot lani, nabavili pa bodo tudi nove svetlobne verige. Novoletne lučke bodo prižgali okrog 10. decembra.
V	Juršincih letos ne bodo kupovali novih okraskov, pač pa bodo uporabili stare. Tako tudi ne bo dodatnih stroškov, z izjemo namestitve in odstranitve okraskov. Slavnostnega prižiga prazničnih lučk nimajo, tako kot na Destrniku bodo tudi v Juršincih zasvetile okrog 10. decembra.
Za okrasitev in zamenjavo okraskov v Trnovski vasi vsako leto v proračunu planirajo 1.500 evrov. V ta
znesek je všteto delo vaških odborov ter dokup in popravilo obstoječih okraskov, vendar vsega denarja doslej niso še nikdar porabili. Občina bo praznično zasijala v soboto, 11. decembra. Božično-novoletna okrasitev Svete Trojice bo stala 9.000 evrov, v občinski upravi pa letos ne načrtujejo nakupa novih okraskov. Bodo pa pohiteli s slovesnim prižigom lučk, saj bodo te zasijale že 1. decembra ob 17. uri.
Ker je Lenart središče osrednjih Slovenskih goric in hkrati tudi največja občina, je jasno, da morajo za okrasitev naselij Lenart, Voličina, Zavrh in Selce nameniti tudi več denarja kot ostale občine. Letos tako predvidevajo, da jih bo praznična dekoracija, ki ostaja enaka kot lani, saj nove ne bodo kupovali, stala 13.450 evrov, kar je primerljivo z lanskim stroškom. Decembrske lučke bodo slovesno prižgali 5. decembra ob 17. uri, ko pridne otroke tradicionalno obišče Miklavž.
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah bo letos še bolj okrašena kot v preteklih letih, ko so občani začeli s tradicijo decembrske okrasitve zunanjosti svojih hiš in vrtov, z uličnimi lučkami pa se jim je pridružila tudi občina. Novoletna osvetlitev se bo tako vila od centra Vitomarcev do križišča pri Berlaku, za ta namen pa so morali lučke dokupiti, saj jih bo skupaj že za dva kilometra. Ko so obnavljali ceste, so ob njih postavili tudi več drogov za javno razsvetljavo, zanje pa kupili 35 novih okraskov, ki bodo polepšali občino v prazničnem času. Za vse skupaj so porabili nekaj manj kot 2.400 evrov, lučke pa bodo zagorele 4. decembra ob 17. uri.
Dženana Kmetec, Monika Horvat, Senka Dreu, Estera Korošec, Mojca Zemljarič
i. ■ Foto: CG
Dedek Mraz najmlajših ne bo razočaral, prišel bo tudi v »drive in« varianti
Na Ptuju bo letos obdarjenih 944 otrok. Otroci bodo prejeli pismo dedka Mraza s povabilom, da prevzamejo novoletno darilo, in sicer v četrtek, 16. decembra, med 16.30 in 19. uro, v enotah Vrtca Ptuj in Zasebnem vrtcu Vilinski gaj. Dedek Mraz pripravlja tudi presenečenje za male in velike, ki bo predvajano na programu lokalne televizije PeTVin spletnih omrežjih.
MO Ptuj je za program Veseli december v proračunu zagotovila 15.000 evrov, del sredstev za obdarovanje prispevajo tudi četrtne skupnosti. Vrednost darila znaša 14 evrov, od tega 4 evre prispevajo četrtne skupnosti, 10 evrov pa MO Ptuj. Na Hajdini bo dedek Mraz obdaril 227 otrok, starih od enega do šestih let. Čakal jih bo pri vaških aH gasilskih domovih. V proračunu občine Hajdi-na je za ta namen rezerviranih nekaj
več kot 4.000 evrov. Vrednost posameznega darila, ki ga bo torej dedek Mraz prinesel s pomočjo vodstva občine, pa znaša 18 evrov.
Pri Svetem Tomažu bodo tudi letos obdarili najmlajše, če jim tega ne bodo prekrižali strožji ukrepi. Za ta namen imajo planiranih 1.500 evrov.
V	Središču ob Dravi prav tako načrtujejo tradicionalno obdaritev otrok. Če bodo razmere to dopuščale, nameravajo skupaj s tamkajšnjo osnovno šolo v dvorani Sokolana prirediti predstavo z obdaritvijo predšolskih otrok, za kar imajo predvidenih 3.500 evrov.
V	Ormožu zatrjujejo, da bodo obdarovanje otrok izvedli v vsakem primeru, na kak način, niso sporočili. Za obdarovanje imajo sicer rezerviranih 8.960 evrov.
V	Gorišnici še ne vedo, kako bodo s prazničnim obdarovanjem otrok. Pravijo, da če bodo razmere to dopuščale, bodo obdaritev izvedli. Zanjo imajo sicer rezerviranih 2.600 evrov.
V	Zavrču se bo tako kot lani tudi letos skozi občino peljal Božiček na kočiji s konjsko vprego in obdaril vse otroke do 12. leta starosti. Za darila v vrednosti okoli 15 evrov po otroku bo poskrbela občina.
V	Žeta/ah bodo tradicionalno obdarili otroke do sedmega leta starosti. Vrednost darila, v katerem je vedno knjiga in nekaj drobnarij, bo okoli 20 evrov. Za darila bodo skupno namenili 1.500 evrov. Način izvedbe obdarovanja pa bo odvisen od epidemiološke situacije konec decembra. Obdarili pa bodo tudi najstarejšega občana/občanko v vsakem izmed petih naselij. Za obdaritev imajo namenjenih 200 evrov.
VMajšperku letos pripravljajo novost, in sicer obdarovanje otrok do devetega razred osnovne šole od vrat do vrat, ki ga bodo v času božičnih praznikov izvedla gasilska društva. Tako za miklavževanje kot obdarovanje otrok ob božiču bo darila kupila občina, za kar bo namenila med 4.000 in 5.000 evrov.
V	Podlehniku je obdarovanje otrok pred epidemijo potekalo v kulturni dvorani, kjer jih je nagovoril Božiček in razdelil darila. Lani so se prilagodili razmeram in izpeljali »drive in« božičkovanje. Starši z otroki se bodo z avtomobilom pripeljali do Božička, ki jim bo skozi okno izročil darilo. Občina boža obdaritev namenila 2.000 evrov.
V	Markovcih bodo prav tako otroke obdarili po sistemu »drive in«. Božiček za predšolske otroke bo pred občinsko stavbo delil darila, otroci pa jih bodo sprejemali v avtomobile. Za posamezno darilo bodo porabili okoli23 evrov oz. okoli 5.000 evrov skupno.
V	Staršah je obdarovanje otrok predvideno ob koncu meseca, za posameznega otroka pa bo soudeležba občine znašala sedem evrov.
V	Cirkulanah bo Občina s prazničnimi darilci obdarila okoli 200 otrok do vključno četrtega razreda. Posebej bodo obdarili še vrtec. Lani, ko je bila razglašena epidemija, z njo pa odrejena omejitev gibanja in združevanja, je cirkulanski Božiček otroke obdaril na njihovih domovih. Med haloškimi griči je potoval z gasilskim avtom, spremljala so ga pravljična bitja. V božičkovanje so se vključila domača društva. Dornavska občina za nakup daril zbira ponudbe, kako jih bodo razdelili otrokom, se še niso odločili. Je pa bilo na seji občinskega sveta slišati, da bi novoletno obdaritev, tako kot v lanskem letu, lahko izvedli s pomočjo gasilcev.
V	Kidričevem Občina prazničnih daril za otroke v minulih letih ni kupovala, podarili so jim drsališče in vrsto čarobnih doživetij, ki so jih organizirali v praznično okrašenem parku. So pa izvedli zamenjavo darilc, kar pomeni, da so otroci darila ob pomoči staršev pripravili sami in sijih potem izmenjevali. Zaradi epidemioloških razmer bo tudi medsebojno obdarovanje moralo počakati na ugodnejše čase.
V	Vidmu bodo tako kot vsako leto tudi letos poskrbeli za božično-novoletno obdaritev otrok. Obdarili bodo otroke od 1. do vključno 7. leta starosti, Božiček jih bo obiskal po krajevnih skupnostih. Za obdaritev otrok je občina v letošnjem proračunu rezervirala 5.800 evrov.
Na Destrniku bodo darilne pakete prejeli vsi otroci od rojstva do vključno devetega razreda osnovne šole. Teh je 380, za darila pa bodo na občini porabili 3.230 evrov, torej 8,5 evra na otroka.
V	Juršincih bodo pred božičem obdarili otroke, pri čemer bodo pomagali člani vaških odborov. Vrednost darila bo znašala 20 evrov na otroka. Poleg tega bo občina financirala tudi obdaritev otrok v vrtcu pri OŠ Juršinci; za vsako od šestih skupin je predvidenih 100 evrov.
V	Trnovski vasi bo zaradi velikega števila okuženih s covidom-19 otroke letos obiskal Božiček na domu in jih tako kot lani obdaril s pomočjo članov vaških odborov. Darila bodo stala 2.000 evrov.
Pri Sveti Trojici bodo kot vsako leto tudi tokrat obdarili najmlajše, vendar še ne vedo, na kakšen način bodo obdaritev izvedli, saj bo odvisna od epidemioloških razmer. Za darila so zagotovili 2.000 evrov.
V	Lenartu na darila čaka več kot 600 otrok v starosti do sedmega leta, za kar imajo pripravljenih 5.200 evrov. Zaradi zdravstvene situacije ne bodo izvedli prireditev, poskrbeli pa bodo, da bo vsak otrok svoje darilo prejel pravočasno.
Pri Svetem Andražu prav tako še ne vedo, kako bo potekala obdaritev otrok, a jo načrtujejo. Za darila imajo na voljo približno 2.000 evrov.
-oto: CG
Slovenija, Podravje • Previdnost pred novoletnimi nakupi ni odveč
Starši, pozor: pametne igrače so lahko zelo nevarne
Čeprav so pametne igrače zabavne in včasih celo izobraževalne, ne smemo pozabiti, da so to še vedno orodja, ki zbirajo, obdelujejo in prenašajo osebne podatke, zato lahko pomenijo tveganje z vidika varstva zasebnosti in osebnih podatkov, opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Mnogi proizvajalci kibernetski varnosti ne namenjajo nobene pozornosti. Eden od razlogov je tudi neustrezna zakonodaja, ki prepočasi sledi tehnološkemu razvoju in se pri varnosti še vedno osre-dotoča izključno na fizično varnost igrač. Podobno ugotavljajo številne potrošniške organizacije, ki so testirale pametne igrače.
Robotizacija otroštva
Trg igrač, povezanih z internetom, je v porastu. Roboti se ne uporabljajo le za izvajanje ponavljajočih se ali potencialno nevarnih nalog v industriji. V zadnjih letih so vstopili v naše vsakdanje življenje.
V primerjavi z navadnimi otroškimi igračami so »roboti« opremljeni z osebnostmi, ki jih poganja umetna inteligenca, kar jim omogoča interakcijo z otroki na načine, ki prej preprosto niso bili mogoči. Otroka lahko prepoznajo, na njegova vprašanja odgovarjajo smiselno in celo oponašajo čustva in empatijo. Z drugimi besedami, robotske igrače niso zasnovane le kot še ena igrača v zbirki vašega otroka, oblikovane so kot njegov prijatelj, spremljevalec in počasi brišejo meje med stroji in živimi bitji.
Na kaj bodite pozorni pred nakupom
Če za igračo obstaja mobilna aplikacija, preverite, kaj konkretno ta aplikacija počne in ali proizvajalec posebej izpostavlja varnostne nastavitve, kot so uporabniška imena in gesla. V spletni iskalnik vpišite ime igrače in preverite, ali so bili izpostavljeni pomisleki o njeni varnosti ali o tem, kako varuje zasebnost otrok in njihovih osebnih podatkov. Preverite tudi, ali so bile morda pri istem proizvajalcu v preteklosti že zaznane kršitve zasebnosti ali primeri uhajanja osebnih podatkov uporabnikov njegovih izdelkov.
Vašega otroka lahko nadzira popoln tujec
Z vdorom v pametno igračo lahko vašega otroka nadzira popolni tujec. V nekatere je mogoče vdreti z minimalnim »hekerskim« znanjem, nekatere pa so popolnoma nezaščitene in se z njimi lahko poveže vsak, ki ima mobilni telefon, saj povezava ni zaščitena niti z geslom.
Pametne igrače spodbujajo tudi k posredovanju različnih osebnih podatkov, ki se shranjujejo na pogosto slabo zavarovanih strežnikih proizvajalcev. Če igrača omogoča prenos slik, zvočnih posnetkov ali videa, ob vdoru na strežnike proizvajalca vsebina konča v rokah t. i. spletnih kriminalcev. Povpre-
čen potrošnik sicer težko ugotovi, ali je določena pametna igrača varna, lahko pa sov pomoč naslednji nasveti: v igračo vnesite le minimalno količino osebnih podatkov, preberite pravila in pogoje poslovanja podjetja ter pravilnike o zasebnosti, čeprav je to dolgočasno, pri čemer bodite pozorni predvsem na določbe o hrambi vaših podatkov in kdo ima pravico dostopa do njih. Izberite močna gesla, torej takšna, ki vsebujejo male in velike črke, številke in posebne znake. Bodite pozorni na svojega otroka, ko se igra, še posebej, če lahko pošilja ali prejema sporočila. Ko se otrok ne igra z igračo, se prepričajte, da je izklopljena.
Priložnosti in tveganja
Če vedno več vemo o (ne)varnostih tovrstnih igrač, pa razmeroma malo vemo o posledicah tega, kako ti odnosi vplivajo na duševni razvoj in družbe-
no vedenje otroka. Možno je, da pomenijo tako priložnost kot tveganje za kognitivni, socialno-ču-stveni in moralno-vedenjski razvoj. Roboti so lahko odličen pripomoček za učenje tujih jezikov, hkrati z učenjem v udobju lastnega doma otrok ni pod pritiskom okolja in vrstnikov, ki so drugače prisotni v učilnici. Obstajajo tudi dokazi o koristih interakcije otrok-robot za otroke z razvojnimi težavami, na primer avtizmom ali učnimi težavami, katerim medo-sebna interakcija z vrstniki pomeni posebne izzive in pritiske.
Spletno prilagajanje izobraževanja otrok pa lahko poveča tudi tveganje »izobraževalnih mehurčkov«, kjer otroci prejemajo le informacije, ki ustrezajo njihovemu že obstoječemu znanju in zanimanju, podobno kot interakcija odraslih na družabnih omrežjih.
Jasmina Bevc Bahar, Matjaž Jakin
Foto: ZPS
Sočutje v prazničnih dneh
Sočutje je pomembna vrednota vsake družbe, omogoča nam, da se poistovetimo z drugimi, da začutimo njihovo bolečino, strah in žalost. Sočutje presega misel in besede. Je del naše biti, našega obstoja. Spontano prihaja na plan, da lahko razumemo šibkejše od sebe terjim ponudimo usmiljenje in ljubezen.
V svetu brezglavega hitenja, naglice in pehanja za materialnimi dobrinami večkrat pozabimo na sočloveka. Zanemarimo prikrite znake obupa, nemoči in stiske. Tega se zavemo, ko je mnogokrat že prepozno. Zato bodimo sočutni, pomagajmo si med seboj, sli-širno se, spoštujmo. Trgovina Avena je sočutje postavila na svoji lestvici na najvišje mes-
to. Trgovina je vrata svoje prve poslovalnice odprla leta 2017 v Ljutomeru, konec leta 2019 pa se je ljutomerski pridružila še ptujska (Vegova 2e). Tako bo letos 4. decembra minilo že drugo leto, odkar so na Ptuju z nami. Zelo so hvaležni, da so jih Ptujčanke in Ptujčani tako lepo sprejeli.
Veliko družin, otrok je lačnih
in živijo na pragu revščine. In koliko mi, ki vse to imamo, v resnici potrebujemo? Pravzaprav zelo malo, potrebujemo pa tisto, kar se je v današnjem sistemu življenja izgubilo. Ni izginilo, samo pozabili smo, kaj je tisto, kar osrečuje ljudi, tisto, kar je resnično vredno: pomagati nekomu nesebično, kot da je to način življenja (ker je), in priti do zavedanja,
da smo vsi povezani med seboj. V vsakem je ljubezen, skupaj lahko ustvarimo čudovito energijo ljubezni med ljudmi, si podamo roko in skupaj verjamemo v boljši in lepši jutri. Brez obsojanja drugačnih.
V	resnici smo vsi tisti, ki nismo lačni in imamo topel dom, zelo bogati. Ne bogatijo človeka materialne dobrine, bogatijo nas skromnost, empatija, nesebična pomoč vsem živim bitjem, ki sama ne zmorejo. Ljudje nam dajejo odgovore, čeprav z nami ne delijo svojih strahov in nemoči, samo treba je ponovno videti. In ko deluješ iz srca, vidiš, čutiš in sprejemaš.
V	trgovini Avena so se odločili, da bodo polepšali praznike
tistim posameznikom ali družinam, ki to najbolj potrebujejo. Namenili jim bodo petnajst darilnih paketov, sestavljenih iz zdravih živil.
Priloženi kupon izpolnite in ga pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, najkasne-
je do 7. 12. 2021. Nagrajenci, ki bodo izžrebani, bodo obveščeni o prevzemu nagrade.
Vsako dejanje šteje, čeprav tako skromno. Pomagajmo, bodimo sočutni drug do drugega, spoštujmo se. Ni lepšega darila kot srečen, zadovoljen otrok, starostnik, starš, neznanec, ki ga srečaš na cesti ... Lepo in veliko lažje je deliti in dajati, kakor pa sprejemati. In nikakor ne pozabimo na živali. Ker živali niso 'nekaj', so prav tako živa bitja kot mi, čutijo in zaznavajo podobno kot mi. Tudi one si zaslužijo spoštovanje in ljubezen. Nič ni narobe, če sebe kdaj pa kdaj postavimo na drugo mesto. V resnici je to privilegij za vsakogar, ki to zmore. Prava čarovnija praznikov izhaja iz posebnih trenutkov, ki jih delimo z drugimi.
torek • 30. novembra 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Marjan Skok, prejemnik priznanja OZS za 30 let dela v gostinstvu
»Z nizko dodano vrednostjo ne moremo delati čudežev«
Znani ptujski gostinec Marjan Skok, lastnik restavracije Gastro, je prejel priznanje Ob-rtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) za 30 let samostojnega dela v gostinstvu, septembra pa gaje OZ Slovenije nagradila s srebrnim ključem za prispevek pri razvoju obrti, gostinstva in promocije dejavnosti ter gostinskih poklicev. Na priznanje je ponosen. Ko je začel, ni nikoli razmišljal o tem, da bo v teh izjemno neugodnih časih za gostinstvo, tudi začel je v vse prej kot rožnatih časih, dočakal ta jubilej.
Začeli so v letu 1991, letu osamosvojitve Slovenije. To je bil zelo turbulenten čas. Številna podjetja so zaprla vrata. Podjetje Agis, ki je takrat zaposlovalo okrog 2.500 ljudi, je začelo razpadati. Čez noč so bili prisiljeni iskati dobavitelje zunaj območja. Ob tem pa poskrbeti tudi za izhod s tega območja. Z lokacijo na sredini industrijske cone so bili brez povezave z okoljem. Prisiljeni so bili odkupiti cesto, da so lahko uredili dovozno pot, moč elektrike. Od Agisa so takrat odkupili samo zgradbo, za infrastrukturo so morali poskrbeti na novo. Manjši obrat so uredili znotraj Gradisa v Mariboru, ki je bil prav tako njihov dolžnik. Tam so ostali pet let, nato je v stečaju končal tudi Gradis.
Če bi pri nas delali po 280 ur na mesec kot v Avstriji, bi dobili enako plačo
„Vsa velika podjetja, ki so na Ptuju šla v stečaj, ne bom jih našteval, so nam ostala veliko dolžna.
V	tridesetih letih smo izgubili okrog 700.000 evrov, tudi zato, ker smo premalo spremljali likvidnost podjetij. Po domače povedano so nas okrog prinesli. Zaradi te izgube tudi nismo mogli izpeljati vseh načrtovanih oz. želenih investicij.
V	tridesetih letih je naš promet znašal blizu 90 milijonov evrov. V najboljših časih smo imeli kar 53 zaposlenih. Pred petnajstimi leti smo odprli tudi lastno pivovarno in postavili lastni studenec. Zgradili smo klub kotiček, nasproti trgovine Lidl pa smo v sklopu AMZS
Ptuj potrebuje javno kuhinjo
Marjan Skok, kije bil pobudnik za ureditev javne kuhinje na Ptuju, je prepričan, dajo to okolje potrebuje. Žal je koronakriza te načrte ustavila. Viški hrane pri njih ne končajo med odpadno hrano. Postrežejo jo dvajsetim do tridesetim ljudem v stiski, ki bi bili sicer lačni. „Ne gre za 30 ali 40 centov, kolikor bi plačali za liter hrane, ki bi končala v odpadkih. Gre za to, da imaš kot človek dober občutek, da si naredil nekaj dobrega, da si pomagal ljudem v stiski. Zelo so hvaležni, da jim pomagamo," pove in si želi, da bi po koncu koronakrize ta projekt vendarle zaživel. Sicer pa je Gastro eno od ptujskih podjetij, ki vselej pomaga, ko je potrebno. Družbeno odgovornost izpričujejo na številnih področjih.
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Skok je prejel priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije za 30 let dela v gostinstvu. „Zelo sem ponosen, nisem ga pričakoval, kot sem ponosen na srebrni ključ Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije."
oz. na njihovem zemljišču odprli Gastro kotiček, kjer pa ne ponujamo hrane. Samo pridno moramo delati, da lahko preživimo in ohranimo zaposlene. Trenutno je v Gastroju, skupaj s kantino v
Mariboru, zaposlenih 18 ljudi. Po tridesetih letih pa se ponovno soočamo s pomanjkanjem kadra. Vsi pravijo, da odhajajo iz gostinstva, odhajajo v druge poklice ali v Avstrijo, ker so doma slabo plačani.
V Avstriji delajo od 240 do 280 ur za 2.000 evrov. Če bi tako delali tudi pri nas, bi lahko toliko zaslužili doma. Vedeti pa je treba, da je v Sloveniji dodana vrednost veliko slabša kot v Avstriji. Za štiri decilitre piva in pol piščanca boste pri mojem prijatelju v Lipnici plačali
Foto: Črtomir Goznik
V Gastroju jim načrtov ne manjka. Kmalu bodo preuredili dvorano za dogodke na višjem nivoju.
14 evrov; pri nas bi to lahko naredili za sedem evrov oz. polovico manj. Leta 1995/96 je naš promet na zaposlenega mesečno znašal 15.000 do 16.000 mark. Danes dosegamo med 4.000 in 5.000 evrov. V tistem času je bila dodana vrednost med 60 in 65 odstotkov, danes je na malici dodana vrednost 40 odstotkov," Marjan Skok opiše 30-letno turbulentno pot gostinstva Gastro. V dejavnosti, ki jo zelo dobro pozna, še vztraja, kljub upokojitvi. Delati začne ob tretji uri zjutraj, rad bi še koga kaj naučil. Direktorske posle je predal sinu Marku.
Malica ni hrana za cel dan
Zgodba malic je prav posebna. Ljudje od malice pričakujejo vedno več, ker se morajo za cel dan najesti, takšno je njihovo zmotno prepričanje. Dnevno prehrano človeka sestavljajo štirje obroki: zajtrk, malica, kosilo in večerja. Vsak bi moral imeti zajtrk, malica zadostuje za 25 odstotkov dnevne prehrane,
kosilo za 45, in večerja za 20 do 25 odstotkov. „Ljudje danes delajo od osem do deset ur, zato pričakujejo, da bodo z malico pokrili večino svojih potreb po dnevni prehrani. Pogosto tudi ne zajtrkujejo. Danes so malice postale cela kosila. Takšno nepravilno prehranjevanje ima za posledico številne zdravstvene težave," iz izkušenj pove Skok, ki je malice začel pripravljati že leta 1974. Ljudje so danes tudi vse bolj nestrpni, nespoštljivi, nekulturni do gostincev, do njihovega dela. Zahtevajo skorajda nemogoče; da bi jim za malico, ki stane 4,5 ali 5 evrov, postregli s teletino, jagnjetino in še čim. „Z nizko dodano vrednostjo ne moremo delati čudežev."
Marjan Skok si želi, da bi se obdobje korone čim prej končalo, da bi lahko začeli normalno poslovati. Načrtov jim v Gastroju ne manjka. Preurediti želijo dvorano za potrebe dogodkov na višji ravni, kot so banketi, poroke, slavja ipd. V svojih načrtih pa bodo uspešni le, če bodo imeli dobro ekipo, še pove.
MG
Ptuj • Izjemen uspeh ekonomskih tehnikov
Ptuj - ZeroWasteComputers
Dijaki drugega letnika Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, smer Ekonomski tehnik, so dosegli izjemno prvo mesto, na 3. Junior Achievement inovacijskem kampu 2021, in sicer za najboljšo idejo. Kampa, kije zaradi epidemioloških razmer potekal preko spleta, se je udeležilo 138 dijakov iz 17 slovenskih šol, kar pomeni, da gre za velik uspeh ptujskih dijakov.
Dijaki Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo so predstavili najboljšo idejo na inovacijskem kampu. V ekipi so sodelovali Nuša Malek, Nika Babič, Daša Polanec, Alina Kodrič, Nejc Podgoršek, Maj Milošič ter mentorice Sonja Šaše, Sonja Mlinarič in Vesna Cacio Vukmir
Pri tem so jih podpirale tri mentorice z različnih strokovnih področij. »Na naši šoli se res trudimo, da bi dijaki uspeli razvijati podjetniške veščine in sodelovanje na takem kampu je vsekakor prava priložnost za to. Tokrat so mladi spoznali, da se lahko dobra podjetniška ideja razvije tudi iz že obstoječih problemov v naši družbi, kot je na primer odpadna elektronska oprema,« je pojasnila mentorica Sonja Mlinarič.
Ob obisku dijakov, ki so sodelovali v projektu, je bilo razbrati, da
je bil inovacijski kamp zanje velik
izziv, ki so ga uspešno izpeljali z
znanjem, inovativnostjo in dobrimi
idejami. Časa ni bilo veliko, zato so morali biti zelo hitri v razmišljanju in pisanju poslovnega modela. Alina Kodrič je prispevala idejo, ki so jo nato skupaj nadgradili. »Naši
ekipi sem predlagala, da bi lahko iz ohišij starih računalnikov izdelali poštni nabiralnik. Ideja sem jim je zdela zanimiva, zato smo pripravili skupni načrt in se lotili dela. Zamislila sem si tudi vizualno podobo izdelka oz. personalizacijo.«
Kam z odpadno elektronsko opremo?
Celoten projekt od ideje do izvedbe so poimenovali Ptuj - Zero Waste Computers. Kot je pojasnil dijak Nejc Podgoršek, ki je strokovni komisiji v pičlih dveh minutah predstavil projekt, so se predvsem veliko ukvarjali s tem, kako iz starih elektronskih naprav narediti nekaj novega, trajnostnega, kar jim je tudi uspelo. »Naša ideja je, da bi na šoli najprej zbirali stare računalni-
ke, elektrotehniki bi jih razstavili, strojniki pa preoblikovali v poštne nabiralnike. Nato bi aranžerke poskrbele še za njihovo zunanjo podobo. Izdelek bi prodajali preko spletne strani, eden izmed kupcev pa bi lahko bila tudi Mestna občina Ptuj, zato smo ime projekta povezali z imenom našega mesta.«
V prihodnje nameravajo projekt še dodatno razvijati in izdelati prototip izdelka ter ga predstaviti na tekmovanjih, ki se bodo zvrstila v prihodnjem letu. Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo je sicer na omenjenem inovacijskem kampu sodelovala že tretje leto. »Tokrat smo se odločili, da je najboljša podjetniška ideja tista, ki vsebuje tudi uporaben končni izdelek. Kar več kot očitno drži, glede na to, da je strokovna žirija idejo naših dijakov
prepoznala kot najboljšo,« je izpostavila Sonja Šaše, mentorica in profesorica strokovno-teoretičnih predmetov. Dijakom so bili v okviru sodelovanja na podjetniškem kam-
pu v pomoč tudi zunanji mentorji, veliko novega so med drugim izvedeli o izdelavi poslovnega modela, pa tudi o ekološko-krožnem gospodarjenju.
Vsi nagrajenci so prejeli praktične nagrade podjetja ZEOS, Zavoda znanost na cesti, JA Slovenija in EI-TRaw Materials.
Estera Korošec
12 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 30. novembra 2021
Slovenija • Isaac Palma z novo pesmijo
Na martinovo izšla Na zdravje
V dobrih petih letih, odkar je v Sloveniji, se je Argentinec Isaac Palma že dodobra udomačil tako v slovenskih običajih kot na naši glasbeni sceni. Medtem ko se je uveljavil z baladami, pa zdaj zahaja v vse bolj poskočne vode. Nova pesem Na zdravje je namreč precej plesna.
I
Isaac Palma
Foto: Denis Zuran /M24
»Vse moje pesmi, tako balade kot plesne, so čisti preplet mene kot osebe. Sem človek, ki ljubi zabavo, ples, smeh, radost, strast in živahnost, vse to sem in to skozi plesne pesmi z velikim veseljem pokažem. Po drugi strani sem nežna, romantična duša. V balade izlijem svoje srce in jih zelo rad, sploh pri snemanju, interpretiram čisto po svoje. Vse, kar se v meni zgodi takrat, ko pesem pojem, na snemanju, je nenačrtovano, nenadno, sem jaz v tistem trenutku in to rad naredim čisto po svoje. Obe zvrsti sta mi zelo blizu, in ker glasba zame pomeni čista čustva, zelo težko izberem samo eno pot, vedno sledim srcu. Se pa morda v tem trenutku kljub vsemu bolj oziram za pesmimi, pri katerih bomo še brusili pete in plesali,« je o svoji glasbeni usmeritvi povedal Palma.
Pesem Na zdravje je, kot pravi, njegova zdravica in nazdravljanje življenju, prijateljstvu in ljubezni do vsega dobrega in lepega: »Izdal sem jo na martinovo, ker odkar živim v Sloveniji, čutim pomen mar-tinovanja, sploh na Štajerskem, pa tudi spoštovanje do vina. Moj Na zdravje se mi je zato zdel zelo primeren, da zajadra med Slovence prav na ta dan. V Argentini, natančneje v Mendozi, imamo prav tako veliko vina, vendar sem sam živel na povsem drugem območju in povrhu vsega v družini, kjer sta bila vino in alkohol na splošno povsem ob strani, zato tam nisem gojil prav posebnega odnosa do vina.«
Hčerka se je že rodila z »glasbeno dušico«
V videospotu se vidi tudi Isaacova žena Patricija, za katero pravi, da se res dobro dopolnjujeta in sodelujeta, pa tudi harmonika hčerke Isabelle. Na vprašanje, ali je hčerka podedovala njgeov glasbeni talent, Isaac odgovarja: »Isabella je zagotovo svojo glasbeno dušico prinesla s seboj. Ves čas doma nastopa, prepeva, ima kar tri mikrofone, harmoniko, majhen piano, flavto, bobne in še kup Orffovih inštrumentov. S Patricijo je prav posebej ne spodbujava in še manj obremenjujeva s tem, da bi morala »peti kot papi«, a to željo po nastopanju, petju in plesu ves čas nosi s seboj. Ima zelo izostren posluh, kaj pa bo prinesel čas in kam jo bo vodilo srce, bomo še videli. Isabellino harmoniko smo v videospot vključili z namenom. Ker sta v videospotu nastopila mamica in očka, je s svojo harmoniko simbolično nastopila še ona. Tako smo bili vsi.«
Čeprav Argentici veljajo za zelo družabne ljudi, ki jim ogromno pomeni družina in prijatelji, kar je dodobra načela epidemija koronavirusa, Isaac pravi, da so leta življenja v Sloveniji naredila svoje, in ta čas ne doživlja posebne krize, čeprav se zaradi covida ne more toliko družiti: »Žal mi je, da ne morem med svoje poslušalce, da bi lahko stopil prednje in pel, tako kot smo to srčno počeli pred koronskimi časi. A je drugače tudi to, da sem zdaj, ko sem očka, prav rad doma, da izkoristim vsak trenutek s svojo družino, in potem na druženje niti toliko ne mislim. Z argentinsko družino smo ves čas na zvezi prek internetnih omrežij in tudi tega se človek skozi leta nekako privadi, vendar želja, da se prav kmalu tudi objamemo, vedno gori.«
Seveda pa se je tudi Isaacu življenje v času covida zelo spremenilo: »Zagotovo je nekaj zelo drugačnega to, da s svojim petjem ne morem več osebno razveseljevati ljudi in močno pogrešam njihov osebni odziv ter vsa čustva, ki jih sicer kot pevec prejmem, kadar pojem v živo. Ker sem večni pozitivec, zelo nerad gledam, kaj vse sem skozi ta čas morda izgubil, kaj nam je bilo kot družbi odvzeto in podobno. Zato se bom raje obrnil k lepemu.«
Marjana Vovk
Ptuj • Cecilija Kralj je na torti upihnila že 100. svečko
»Ni recepta za dolgo življenje, to je usoda...«
Ena prvih ptujskih vzgojiteljic, Cecilija Kralj, je 22. novembra praznovala 100. rojstni dan. »Za to, da dočakaš stoti rojstni dan, ni recepta, to je usoda, nihče ne more drugemu nič svetovati o tem, kako naj bi dočakal ta življenjski jubilej,« je čila in vedra povedala Cecilija Kralj.
Cecilija se je rodila v družino, kjer je bilo devet otrok. „Bili smo dvojni otroci, oče se je dvakrat poročil. Trije otroci so umrli zaradi škrlatinke. Sama na srečo nisem zbolela. Oče je delal na železnici, mama je skrbela za dom. Končala sem srednjo meščansko šolo, izučila sem se za šiviljo pri gospe Borko v Mestnem šiviljstvu. Nato pa sem šla v enoletno vzgojiteljsko šolo v Maribor. Bila sem ena prvih vzgojiteljic na Ptuju. Najprej sem delala v vrtcu na Potrčevi, ki je stal za Perutnino Ptuj. Stavbe danes ni več, so jo porušili. Pozneje pa sem bila vzgojiteljica v vrtcu Med vrti, upokojila sem se pri 56. letih," je povedala slavljenka.
Sto let je dočakala tudi njena polsestra Marija, sestra Milica, ki živi v Podvincih pa se še pri 90. letih na obisk ponavadi pripelje s kolesom.
Poročila se je leta 1949 v obleki, ki si jo se sama sešila. V zakonu z možem Jožetom sta se jima rodila sinova Rajko in Milan. V jeseni življenja jo razveseljujejo vnuki Samo, Niko in Miha, pravnukinja Urška in pravnuk Aljaž. Ponosna je tudi na svoji snahi Ivanko in Leo. Vsi skupaj se trudijo, da bi bili njeni dnevi čim bolj polni. Želijo si, da bi jih še dolgo razveseljevala s svojo pozitivno energijo in nasmehom. Snaha Lea, ki ji je vrata svojega doma odprla že pri 19. letih, zanjo je bila vedno mama, je prepričana, da ji je dolgo
Foto: Črtomir Goznik
Cecilija Kralj je 22. novembra praznovala 100. rojstni dan.
življenje dano zaradi njene dobrote, ljubezni, odrekanja in sočutja do sočloveka. Nekaj posebnega so bila njena nedeljska kosila, s številnimi dobrotami, ki jih vselej obogatila s pripovedovanjem življenjskih zgodb. Velikokrat so se pošalili, da je njihov živi življenjski leksikon. N edeljska kosila so ostala stalnica njihovega druženja še danes.
Številni šopki najlepših želja in hvaležnosti
Cecilija Kralj je vsakega obiska nadvse vesela, še posebej pa vseh svojih domačih, ki vedno poskrbijo
tudi za kakšna presenečenja. Tako kot neke vrste posterjem ob njeni stoletnici, na katerem so v sliki in besedi spomnili na najpomembnejše dogodke iz njenih sto let. To so trenutki, ko ponovno oživijo številni stari spomini in se ustvarjajo novi. Ob jubilejnem prazniku jih je bilo še posebej veliko. Hvaležna je za vse lepe želje, prijazne in pozitivne misli, tako od domačih, kot vseh, ki so ji voščili ob jubileju. Vsem se iskreno zahvaljuje za te izjemne trenutke in drobne, srčne pozornosti. Lepo je bilo v družbi ptujske županje Nuške Gajšek, direktorice Doma upokojencev Ptuj Vesne Ši-
Stoletnica še vedno piše, bere, rešuje križanke, kvačka...
Praznični dan je bil za Cecilijo nekaj posebnega, nikoli ga ne bo pozabila, tako je bilo lepo, prisrčno in ganljivo. V svoj dnevnik spominov, ki ga piše od marca letos, bo zapisala vsa ta nepozabna doživetja in srečanja. Že od nekdaj so nekaj posebnega njeni albumi, v katerih hrani najrazličnejše spomine iz svojega življenja, razglednice, osebno kroniko prijateljev.
V Domu upokojencev na Ptuju se dobro počuti, aktivno se vključuje v delavnico ročnih del, kvačka trakove in kape, redno rešuje križanke, pridno telovadi, hodi na sprehode. Še vedno tudi rada bere, Štajerski tednik prebere od začetka do konca, ker je zanimiv časopis, naročena je tudi na Večer. Tudi knjige so njene zveste spremljevalke. Njeno trenutno knjižno čtivo je Deseti brat.
ÍV Štajerski''
,C-
Foto: Črtomir Goznik
Cecilija Kralj: „Štajerski tednik preberem od začetka do konca. Zelo je zanimiv. Že doma sem bila naročena nanj. Zdaj pa je moj sopotnik tudi v Domu upokojencev na Ptuju, kjer se dobro počutim."
plič Horvat, direktorice Vrtca Ptuj Marije Vučak, otrok iz Vrtca Mačice, ki so jih tako lepo zapeli ob odprtem oknu, da so tekle solze. Zapela pa je tudi Vesna Štumberger Kuko-vec. Čestitke so prinesli tudi člani DU Rogoznica. V ČS Rogoznica se je spominjajo kot izjemno zavzete predsednice KO RK, bila je tudi članica UO Območnega združenja RK Ptuj in krvodajalka, ki je za krvodajalstvo navdušila tudi vse domače.
„Njeni" otroci iz vrtca so danes že sami ponosni dedki in babice oziroma pradedki in prababice, ki razvajajo svoje vnuke in pravnuke. Tako kot jih je ona sama. Zelo rada je imela otroke. V igralnem kotičku je pogosto kvačkala in šivala igrače, medvedke in punčke. To so bili časi, ko ni bilo veliko igrač, niti v trgovinah jih ni bilo. Veliko so se sprehajali, največkrat so obiskali Panoramo, na kateri je bilo že takrat posajenega veliko sadnega drevja, tudi Mestni park, Sončni park in Ljudski vrt, do katerega so se sprehodili med njivami, saj je bilo v tistem času to še primestno območje, brez blokov in individualnih hiš. Čas je prinesel številne spremembe, spomini pa ostajajo.
Ceciliji Kralj ob njenem stotem rojstnem dnevu čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika in ji želi še mnogo srečnih in zdravih let.
MG
Središče ob Dravi • Županov sprejem
Še ena zlata maturantka
Pred časom je župan Jurij Borko pripravil sprejem še za eno zlato maturantko v občini, Špelo Borko.
Špela, ki je danes že študentka na Fakulteti za uporabne, poslovne in družbene študije, je z zlato maturo in z odličnim uspehom vsa leta šolanja končala Šolo za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj. Pohvali se lahko tudi z blestečim nazivom, saj je postala naj dijakinja štiriletnega izobraževalnega programa Šolskega centra Ptuj. V času srednješolskega izobraževanja pa je dosegala tudi lepe rezultate na raznih tekmovanjih. Špela je povedala, da si stvari hitro zapomni, a kljub temu priznava, se je bilo treba za dosežen uspeh zelo potruditi in nemalo učiti. Kaj natančno bi želela
y iMJotid /)(jiw((i(
Zlata maturantka Spela Borko z županom Jurijem Borkom
delati po končanem študijem, še ne ve, zanima pa jo menedžment.
Čeprav bi mislili, da je podatke o tem, kdo so zlati maturanti, enostavno pridobiti, žal ni tako. Kot je povedal župan, te informacije o dosežku Borkove niso prejeli, zaradi česar je tudi niso povabili na sprejem dveh zlatih maturantov, ki so ga letos že organizirali. Tako so pripravili še en sprejem. Župan je ob tej priložnosti zlati maturantki čestital in zaželel dobre uspehe tudi v prihodnje, v spomin pa ji je poleg denarne nagrade izročil še središko kroniko in priznanje.
MH
Foto: PK
Futsal
Ptuj izgubil derbi, Meteorplastu pomembna
zmaga
Stran 14
Rokomet
Gorišničani zmagali
Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
tednik
Rokomet
Pomembna zmaga Velike Nedelje
Stran 15
Bodybuilding
Matjaž Cvetko tretji na Češkem
Stran 16
(Poílu.íajt¿ naí
na íuitouñün íjilztu!
RADIOPTUJ
«a afoietu
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Aluminij - CB24 Tabor Sežana 3:2 (2:2)
V Kidričevem je v soboto potekala izjemno pomembna tekma za razvrstitev v spodnjem delu lestvice, zadnji, Aluminij, je gostil osmega, Tabor. Sežanci so v zelo slabi seriji rezultatov, v Kidričevo so prispeli po petih zaporednih porazih. Zadnjo zmago so dosegli proti Aluminiju v 9. krogu (4:0). Tega v šumi niso uspeli ponoviti ...
Gostujoči trener Dušan Kosič ima v zadnjih tednih ogromne težave s sestavo ekipe, v soboto so manjkali Mihael Briški, Erik Salkič (kartoni), Denis Kouao, Ndzengue, Marko Krivičič, Jakoslav Stankovič in Adrian Zeljkovič (poškodbe).
Na drugi strani ima trener Aluminija Oskar Drobne v zadnjih dveh tekmah sladke skrbi, saj ima na razpolago skorajda vse razpoložljive
igralce, manjkala sta zgolj Prša in Petek (poškodbi). »Zelo me veseli, da smo igralsko lepo kompletirani in lahko prilagodimo sistem igre glede na tekmeca. Tokrat smo potrebovali zelo hitro zvezno vrsto, kar smo res odlično izkoriščali,« je dejal Drobne.
Dinamičen prvi polčas, domačini dvakrat v zaostanku
Kraševci so tekmo začeli bolje in so povedli že v 8. minuti. Tom Alen Tolič je podal z desne strani v sredino, v kazenskem prostoru pa je osamljen Žiga Ovsenek z močnim in natančnim strelom ugnal Luko Janžekoviča - 0:1. Tabor je tako
Po polovici sezone na vrhu Koper
Slovenski prvoligaši so končali prvo polovico sezone 2021/22, natančen vrstni red pa bosta dokončno določili zaostali tekmi Olimpija - Mura in Celje - Olimpija. Ti pa ne moreta spremeniti vrstnega reda povsem na vrhu, kjer ostaja Koper. Zasedba z Bonifike je na vrh skočila v 4. krogu, od takrat dalje pa tekmecem ne prepušča vodilnega položaja.
V	tem krogu so Koprčani slavili v Spodnji Šiški, kjer so bile razmere za igro vse prej kot primerne. Razmočeno igrišče s številnimi lužami ni dopuščalo pretirano kreativne igre, v takšnih razmerah pa so se bolje znašli gostje. Vsi trije goli so padli v razmiku osmih minut, vse so dosegli gostje - enega v svojo mrežo ... Maks Barišič je zadel enajstič v sezoni, kar ga uvršča na vrh lestvice najboljših strelcev lige.
Derbi kroga je bil v nedeljo zvečer odigran na Fazaneriji, kjer je domača Mura gostila Maribor. Po čarobnem evropskem četrtku in zmagi nad Tottenhamom (2:1) so muraši podobno zmago (3:1) slavili še v domačem prvenstvu. Z njo so obdržali stik z vodilnimi ekipami lige, na drugi strani pa Mariboru preprečili šesto zaporedno zmago. Vsaka serija se enkrat konča, tudi niz neporaženosti vijoličastih, ki je trajal osem tekem, je zaključen (v tem času vratar Ažbe Jug ni prejel gola polnih 568 minut). Mura je proti Mariboru slavila še drugič v sezoni.
V	dobri seriji so igralci Domžal, ki so na zadnjih petih tekmah trikrat zmagali in dvakrat remizirali. V obračunu ekip iz občine Domžale so na svojem stadionu »v gosteh« ugnali Radomljane in jih pahnili na zadnje mesto. Tudi tukaj sta oba zadetka na tekmi padla v razmiku nekaj minut ...
Na tekmi med Aluminijem in Taborom so vsi trije strelci za šumarje -Jaka Bizjak, Gašper Pečnik in Aljaž Krefl - dosegli druge zadetke v sezoni. Zanimivo je, da se je zgodba ponovila tudi v Murski Soboti, tudi tam so se trije strelci na tekmi - Žan Karničnik, Tomi Horvat in Robert Voloder -lastnih zadetkov veselili drugič v sezoni ...
REZULTATI 18. KROGA:
Aluminij - CB24 Tabor Sežana 3:2 (2:2);
Mura - Maribor 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Karničnik (25.), 2:0 Horvat (30.), 2:1 Voloder (32.), 3:1 Maroša (89.);
Kalcer Radomlje - Domžale 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Ibričič (39.), 0:2 Georgi-jevič (43.);
Bravo - Koper 1:2 (1:2); strelci: 0:1 Osuji (16.), 1:1 Krajinovič (20., ag.), 1:2 Barišič (23.).
Tekma Celje - Olimpija Ljubljana je bila prestavljena na 8					. december.	
1. KOPER	iS	ii	3	4	32:2i	36
2. MARIBOR	ig	iO	3	5	2S:2i	33
3. OLIMPIJA LJUBLJANA	i6	S	3	5	2O:i6	27
4. BRAVO	iS	7	6	5	i6:i2	27
5. MURA	i7	6	7	4	23:23	25
6. DOMŽALE	iS	6	5	7	24:26	23
7. CELJE	i7	6	3	S	ig:2i	2i
8. ALUMINIJ	iS	4	6	S	i7:25	iS
9. CB24 TABOR SEŽANA	iS	4	4	iO	i7:ig	i6
10. KALCER RADOMLJE	iS	4	4	iO	2O:32	i6
						JM
STRELCI: 0:1 Ovsenek (8.), 1:1 Bizjak (19.), 1:2 Guerrico (29.), 2:2 G. Pečnik (45.), 3:2 Krefl (72., z 11 m).
ALUMINIJ: Janžekovič, Krefl, Nkama, Azemovič, G. Pečnik, Bolha, Marinšek, Matjašič (od 66. Mar-tič), Derlek, Bizjak (od 74. Brest), Kidrič. Trener. Oskar Drobne.
CB24 TABOR SEŽANA: Koprivec, Guerrico, Urh, Ristič, Mihaljevič, Dokoure Grobry, Tolič (od 65. Kljun), Mavretič (od 84. Nemanič), Ovsenek (od 65. Kačinari), Stančič, Bongongui (od 46. Gotter). Trener: Dušan Kosič.
RDEČI KARTON: Doukoure Grob-ry (86., Tabor).
prekinil strelski post, ki je trajal kar 582 minut!
Domačini so hitro odgovorili z boljšo igro, priložnosti sta imela Jaka Bizjak (9. minuta) in Gašper Pečnik (16.), predvsem slednji je bil zelo blizu zadetka (obramba Kop-rivca s skrajnimi močmi).
Naslednjo lepo akcijo so Kidri-čani vendarle realizirali z golom: Gašper Pečnik je v kazenski prostor natančno podal do Armina Berleka, kljub dobremu strelu je Jan Koprivc žogo odbil, akcijo pa je lepo spremljal Jaka Bizjak in žogo z drsečim startom poslal v gol - 1:1.
Izenačenje je dalo domačinom svež zagon, predvsem po poskusih z glavo Amirja Azemoviča in Roka Kidriča je gol »visel v zraku«.
V času popolne prevlade pa so gostje v 29. minuti presenetljivo povedli: Klemen Bolha je izgubil žogo na sredini igrišča, do nje je prišel Ignacio Guerrico in z nizkim strelom po tleh, kjer je žoga na
Foto: Črtomir Goznik
Razumljivo slavje nogometašev Aluminija po zmagi s Taborom
spolzkem igrišču dobila dodaten pospešek, zadel iz več kot 35 metrov - 1:2. Luka Janžekovič bi pri tem zagotovo lahko bolje posredoval .
Domačini so se še drugič na tekmi znašli v zaostanku in kazalo je, da bodo gostje odšli na odmor z minimalno prednostjo. V zadnji minuti prvega polčasa pa je odlično podajo Jureta Matjašiča izkoristil Gašper Pečnik in s strani s strelom pod prečko izid izenačil - 2:2.
»Ko smo sredi prvega polčasa spremenili sistem igre, smo kar presenetili tekmece in prevzeli pobudo. Na bočnih položajih so se nam odpirale priložnosti, včasih bi morali zgolj žogo potisniti v gol. Na srečo smo pred odhodom na odmor izenačili, kar je bila odlična popotnica za drugi del,« je ocenil Drobne.
Odločil penal
Oskar Drobne, trener Aluminija: »Po Mariboru smo se odkrito pogovorili in si nalili čistega vina; jasno je, da morata našo ekipo krasiti agresiven pristop in borbenost. Veseli me, da smo se na tekmi odzvali tako, kot je treba, nismo povesili glave, ampak smo pokazali veliko mero odgovornosti. Fantje so prikazali pravo moško igro, bili so fizično in tudi psihološko trdni, kar se je pokazalo ob dveh zaostankih. Imeli smo več priložnosti za dosego zadetka od tekmecev, tako da je zmaga zaslužena. Izteklo se je popolno, fantom čestitam za prikazano.«
Dušan Kosič, trener Tabora: »Kljub temu da zaradi številnih odsotnih igralcev vedno startamo z drugo postavo, smo tekmo dobro začeli in dosegli lepa zadetka. Pri prejetih golih bi lahko odreagirali bolje, smo pa v zadnjem času kaznovani praktično za sleherno napako. Nekaj težav nam je povzročala preskok igra Aluminija z dolgimi žogami na Kidriča. V drugem polčasu so šle stvari v našo škodo, kar se dogaja že nekaj tekem zapored - vse skupaj je vzrok za grenak poraz. Smo v črni seriji, čeprav fantje v treninge in tekme vlagajo veliko energije. Iz tega se moramo čim prej izvleči in preživeti še zadnji dve tekmi do konca jesenskega dela. Trenutno gre narobe vse, kar sploh lahko gre narobe.«
postavitvi domačinov res izrazitih priložnosti niso pripravili. Lepše so celo imeli šumarji, saj bi jih lahko Aljaž Krefl povedel v vodstvo v 60. minuti, a se je z izjemno obrambo izkazal Jan Koprivec.
Ključni (in tudi najbolj sporni) trenutek drugega polčasa se je zgodil v 70. minuti: prosti strel s strani je izvajal Armin Berlek, pri skoku pa je ob prerivanju z Aaro-nom Kačinarijem padel Emir Aze-movič. Sodnik Martin Matoša je takoj pokazal na penal, temu pa sodniki v VAR sobi niso nasprotovali. Aljaž Krefl je bil zanesljiv izvajalec najstrožje kazni - 3:2.
Sežanci so vse sile usmerili v napad in iskali gol za izenačenje,
a jim v kakšno posebej lepo priložnost ni uspelo priti. Za nameček so v 86. minuti ostali še brez Kevina Doukoureja Grobryja, saj je prejel drugi rumeni in posledično rdeči karton.
Kidričani so s tremi točkami po treh krogih kampiranja na zadnjem mestu lestvice zapustili dno, gostje pa so si še dolgo po tekmi ogledovali posnetek dogajanja pred penalom ...
Aluminij je Tabor ugnal po sušnih sedmih medsebojnih tekmah, šumarji so proti Kraševcem slavili prvič po septembru 2019.
Aluminij bo v 19. krogu v soboto gostil Koper.
Jože Mohorič
Drugi del so znova bolje odprli gostje, a si ob gibljivi obrambni
Rok Kidrič, Aluminij: »Tekma je bila težka že zaradi zahtevnega igrišča, a smo se cel teden pripravljali na igro dolgih podaj. Jasno mi je bilo, kaj trener od mene pričakuje: da žogo zadržim in jo odlagam soigralcem. Ni nam manjkalo želje in borbenosti, zato smo bili na koncu nagrajeni z zmago. Pomemben zadetek smo dosegli pred polčasom, ko smo gostom uničili ritem, sebe pa dvignili v psihološkem smislu. Dvakrat smo se rešili iz zaostanka, na koncu pa zmagali - to je res sladka zmaga z neposrednim tekmecem.«
^ SEE t

/
«
"j ' * ...-.v'.iiM^^
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kidrič (Aluminij) je bil eden izmed najboljših igralcev svojega moštva.
14 Štajerski
Šport
torek • 30. novembra 2021
i
Nogomet • 2. SNL
Dravašem v Lendavi »teniška kravata«
Nafta 1903 - Drava 6:0
(3:0)
STRELCI: 1:0 Dobnik (17., ag.), 2:0 Vinko (24.), 3:0 Burai (33.), 4:0 Re-bernik (49.), 5:0 Fekete (83.), 6:0 Stare (86.).
NAFTA: Galoši, Zana, Novinič (od 57. Sz6kr6ny6s), Szabo (od 76. Ma-gdič), Kumer, Nemeth, Rebernik (od 57. Stare), Florjane, Korošec, Burai (od 68. Haljeta), Vinko (od 76. Fekete). Trener: Dejan Dončič.
Andrej Kvas, trener Drave:
»Tretja tekma v tednu dni je terjala svoj davek: domačini so bili sveži in spočiti, mi pa anemični in iztrošeni. Ob tem ima Nafta v svojih vrstah veliko kvalitete, naši fantje pa tokrat enostavno niso bili pravi. Do konca mučnega jesenskega dela sezone, v katerem se je klub znašel na robu prepada, nas čaka še zaostala tekma z Gorico. Zaostanek za tekmeci pred nami je sorazmerno majhen, a se mora stanje v klubu za vključitev v borbo za obstanek v ligi korenito spremeniti.«
DRAVA: Poljanec, Vogrinec (od 59. Duran), Šlamberger, Dreven-šek, Dobnik, Kahrimanovič (od 71. Čeh), S. Rogina (od 71. Kraner), A. Rogina, Šabeder (od 79. Pivko), Penič, Bozgo. Trener: Andrej Kvas.
Po presenetljivi zmagi proti Krki med tednom (1:0) so dravaši odšli na zahtevno gostovanje k močnemu tekmecu iz zgornjega dela lestvice. Po vsega štirih dneh so doživeli močno streznitev in trd pristanek na realnih tleh.
V Lendavi sta se pomerila tekmeca, ki sta v povsem neenakovrednih položajih: Nafta razpolaga z največjim proračunom med vsemi drugoligaši, Drava proračuna praktično nima ... Druga pomembna razlika med ekipama je bila ta, da je bila za ptujsko zasedbo to že tretja tekma v osmih dneh (v soboto in sredo so doma igrali z Jadranom in Krko), Lendav-čani pa so prišli na igrišče povsem spočiti, saj so zadnjo tekmo odigrali pred tremi tedni (vmes sta jim zaradi okužb odpadli tekmi s Krškim in Dobom).
Trener domače zasedbe Dejan Dončič ničesar ni prepustil naključju in je v sredo na ptujskem Mestnem stadionu v živo spremljal
Foto: Črtomir Goznik
Obe tekmi z Nafo v letošnji sezoni je v prvi postavi Drave začel le en isti igralec: Amir Kahrimanovič.
tekmo Drave s Krko. Zagotovo je svoje varovance dodatno opozoril pred vsakršnim podcenjevanjem in ni želel ponoviti napake Novome-ščanov.
V ekipo modrih se je vrnil ka-petan Anton Rogina, a tudi on ni mogel tokrat preprečiti brodoloma svoje ekipe. Ta se je začel z avtogolom Žige Dobnika, dodatni »bombi« v prvem polčasu pa sta bili delo kapetana Vedrana Vinka in mladega Madžara Erika Buraija Csaba.
V drugem polčasu so domačini hitro povišali prednost na 4:0, zadel je Mihael Rebernik, v končnici pa sta piko na i visoki zmagi domače zasedbe postavila rezervista Marsel Stare in Daniel Fekete.
Nafta je tako še drugič v sezoni visoko ugnala dravaše, tudi na prvi medsebojni tekmi v sezoni je bil izid 6:0 v korist Prekmureev. Glede na omenjeno tekmo 3. kroga je v začetni enajsterici Drave zaigral le en isti igralec: Amir Kahrimanovič.
M
Futsal • 1. SFL
Ptuj izgubil derbi, Meteorplastu pomembna zmaga
Hiša daril Ptuj - Litija 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Allex (10.), 0:2 Vrho-vec (30.), 1:2 Gajser (38.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Caf, Zdovc, Anžel; U. Senekovič, Rednak, Ručna, Debeljak, M. Senekovič, Pihler, Fleten, Bukovec, Gajser, Jelič. Trener: Robert Grdovič.
»Mi premagujemo sami sebe: z Dobovcem odigramo fantastično tekmo, potem pa proti Litiji že na segrevanju delujemo zaspano, 'prebudimo' se šele po desetih minutah tekme, ko že zaostajamo. Vsak igralec bo moral sam pri sebi razčistiti o tem odnosu,« je po porazu v derbiju kroga kritično dejal vratar Ptuja Kevin Caf.
Gostje so prišli v najstarejše slovensko mesto z lepo popotnico šestih zaporednih zmag, tukaj so niz podaljšali na sedem. »Trenutno nam kaže zelo dobro, v zimskem premoru pa lahko igro še izboljšamo,« je dejal kapetan Litije Gašper Vrhovec, z 11 goli prvi strelec lige.
V domači vrsti je zaradi službenih obveznosti manjkal najboljši strelec ekipe, izkušeni Dario Markič. Zaradi tega so v četverkah sledile rošade, a je že zaradi njegovih fizičnih pre-dispozicij težko enakovredno nadomestiti igralca njegovega tipa na položaju centra.
Tekmo so bolje začeli gostje, ki jih vodi nekdanji dolgoletni selektor izbrane vrste Andrej Dobovičnik. Pobudo so kronali v 10. minuti, ko je vratar Caf zgrešil žogo po podaji s strani, Brazilec Allex pa je ob Pihlerju zadel iz bližine - 0:1. »Ko zabiješ gol, je vedno lažje: domačini so se morali odpreti, mi pa smo dobili neko mirnost, s katero smo bili na igrišču videti še bolje,« je dejal Vrhovec.
Drugi del se je začel z nekaj priložnostmi na obeh straneh, za goste sta najlepši zapravila Allex in Vrho-vec (v 22. in 24. minuti), pri domačinih pa Ručna (iz prostega strela) in Pihler (v 26. in 28. minuti).
Gostje so prednost povišali v 30. minuti, ko so po prostem strelu izkoristili zmedo v obrambni vrsti doma-
če ekipe, Vrhovec pa je iz bližine uspel žogo spraviti ob Cafu v gol - 0:2. V nadaljevanju so imeli gostje nekaj zaključnih žog za potrditev zmage, a so vse ostale neizkoriščene.
Od 35. minute naprej so domači poskušali z vratarjem v polju, kar se jim je obrestovalo minuto in pol pred koncem tekme, ko je podajo Debe-ljaka za gol unovčil Tilen Gajser - 1:2. Vse zadnje poskuse so gostje rutini-rano ustavili in se zasluženo veselili zmage.
V naslednjem krogu bodo Ptujčani gostovali v Škofijah.
Kevin Caf, vratar FC Hiša daril
Ptuj: »Porazu sta botrovali dve veliki napaki, pri prvem zadetku sem jo naredil jaz, v drugem smo naivno izpadli v obrambi - prelahko prejema-
mo zadetke. Litija je tako izkušena zasedba, da je proti njej težko loviti zaostanek. Sicer smo imeli med tekmo svoje priložnosti, a smo prevečkrat zgrešili gol. Ob tem smo 'razbra-nili' gostujočega vratarja in potem je težko zadeti v polno. Enkrat nam je sicer uspelo, a še vedno pristop skozi celotno tekmo ni bil pravi - bili smo preveč 'zaspani', pretok žoge je bil prepočasen, na njihov pritisk smo slabo odgovarjali, tekaško nismo bili razpoloženi ... S takšno igro se ne moremo vključiti v boj za prva tri mesta.«
Gašper Vrhovec, Litija: »Ptuj ima dobro ekipo in tukaj nikomur ni lahko zmagati. Nam je to uspelo, celotno tekmo smo bili boljši, našli smo veliko rešitev za njihovo visoko
1. SFL			
REZULTATI 12. KROGA: Hiša daril			
Ptuj - Litija 1:2 (0:1), Mlinše			- Mete-
orplast Šic bar 1:4 (1:1), Oplast Koba-			
rid - Bronx Škofije 1:1 (0:0), Dobre-			
polje - Siliko Vrhnika 2:6 (1:2). Prosta			
¡e bila ekipa Dobovca.			
1. DOBOVEC	9 8 1	0	61:13 25
2. LITIJA	10 7 2	1	36:22 23
3. SILIKO VRHNIKA	10 6 3	1	49:32 21
4. HIŠA DARIL PTUJ	10 4 2	4	35:28 14
5. METEORPLAST	9 2 4	3	26:28 10
6. OPLAST KOBARID	10 2 3	5	21:38 9
7. MLINŠE	10 2 2	6	26:44 8
8. BRONX ŠKOFIJE	10 0 5	5	17:29 5
9. DOBREPOLJE	10 1 2	7	21:58 5
Triglav v Rogaški Slatini ostal brez točk, vodstva in dveh igralcev
S tekmami 18. kroga se je uradno zaključil jesenski del sezone 2021/22 v 2. slovenski ligi. V naslednjih dneh bodo odigrane še zaostale tekme, v eni od njih se bo predstavila tudi Drava (v nedeljo, 5. 12., z Gorico v gosteh).
V	derbiju sta se v Rogaški Slatini merila Rogaška in Triglav. Domačini so po ustoličenju trenerja Aleša Kačičnika nanizali tri zaporedne zmage (Drava, Primorje, Rudar), niz so v soboto podaljšali do številke štiri. Tekma je ponudila ogromno zanimivega dogajanja: po vodstvu domačinov (Alen Neskič) in izenačenju gostov (Tin Matič) je tik pred polčasom Alen Ploj zgrešil strel z bele točke za domačine. V drugem delu je sodnik Matej Čontala v 56. minuti pokazal tri rdeče kartone (enega igralcu na klopi), v zaključku pa je v tekmi desetih igralcev na deset srečanje odločil domači kapetan Mika Mario Rokavec. S porazom je Triglav mesto vodilnega moral prepustiti Gorici.
V	enem ob obračunov primorskih ekip je Jadran presenetljivo visoko ugnal Primorje in se točkovno lepo oddaljil iz nevarne cone izpada. Izmed ekip iz spodnjega dela lestvice je pomembno zmago slavila tudi Ilirija, ki je odlično izkoristila igralca manj v zasedbi ravenskega Fužinarja (izključitev v 63. minuti). Korošci so zaključek odigrali v porazni formi, na zadnjih petih tekmah so osvojili le eno točko.
V	tekmi ekip iz sredine lestvice je Rudar slavil v Beltincih in tako končal serijo uspešnih rezultatov Prekmurcev. Dva gola je za Velenjčane dosegel Američan Brian Sousa Saramago.
REZULTATI 18. KROGA:
Nafta 1903 - Drava 6:0 (3:0);
Gorica - Brežice 1919 Terme Čatež 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Leban (52.), 2:0 Velikonja (76.);
Jadran Dekani - Primorje 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Ibrahimovič (23.), 2:0 Vitezica (45.), 3:0 Perhavec (61.), 4:0 Kastrati (74.);
Beltinci Klima Tratnjek - Rudar Velenje 0:3 (0:2); strelca: 0:1 Sarama-go (22.), 0:2 Saramago (40.), 0:3 Batistič (57.);
Rogaška - Triglav 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Neskič (16.), 1:1 Matič (28.), 2:1 Rokavec (83.). Rdeči kartoni: Čeh (56., Triglav), Šalja (56., Triglav, na klopi), Ptiček (56., Rogaška);
Ilirija 1911 - Fužinar Vzajemci 4:2 (0:1); strelci: 0:1 Turičnik (29.), 1:1 Ba-jič (67.), 1:2 Vidmar (74.), 2:2 Klemenčič (76.), 3:2 Bajič (81.), 4:2 Čauševič (85.). Rdeči karton: Turkuš (63., Fužinar);
Krka - Vitanest Bilje 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Zakrajšek (39.), 1:1 Bedek (52., ag.).
Tekma Krško - Roltek Dob je bila zaradi razmočenega igrišča presta-
vljena na sredo, 1. 12., ob 13.30. 1. GORICA 16 14			1	1	32:7	43
2. TRIGLAV KRANJ	18	13	2	3	34:12	41
3. ROGAŠKA	18	10	1	7	27:23	31
4. NAFTA 1903	15	7	5	3	38:19	26
5. FUŽINAR VZAJEMCI 18		7	5	6	29:28	26
6. RUDAR VELENJE	18	8	1	9	32:30	25
7. KLIMA TRATNJEK	18	6	7	5	23:23	25
8. ROLTEK DOB	16	7	3	6	26:22	24
9. PRIMORJE	18	6	6	6	26:24	24
10. VITANEST BILJE	18	5	6	7	26:30	21
11. JADRAN DEKANI	17	4	7	6	22:20	19
12. KRKA	17	4	6	7	25:25	18
13. ILIRIJA 1911	18	4	5	9	18:25	17
14. KRŠKO	16	4	5	7	18:32	17
15. BREŽICE ČATEŽ	18	2	6	10	14:36	12
16. DRAVA PTUJ	17	3	2	12	19:53	11
Razpored zaostalih tekem: 11. KROG: Gorica - Nafta (sreda, 1. 12., ta, 4. 12., ob 13.00);				ob 13.00), Krka		- Jadran (s
13. KROG: Gorica - Drava (nedelja, 5. 12., ob 13.00);
16.	KROG: Krško - Nafta (sobota, 4. 12., ob 13.00);
17.	KROG: Roltek Dob - Nafta (sreda, 11. 12., ob 13.00);
18.	KROG: Krško - Roltek Dob (sreda, 1. 12., ob 13.00).
JM
Foto: Črtomir Goznik
Igralci FC Hiša daril Ptuj so v derbiju kroga proti Litiji razočarali z igro in upravičeno izgubili.
postavljeno obrambo, na žalost pa smo izkoristili le dve priložnosti od mnogih. Na koncu je bilo rezultatsko tesno, če pa bi bili mi učinkovitejši, bi lahko bila zmaga veliko bolj gladka. Na koncu so sicer domačini igrali več kot pet minut z igralcem več v polju, a smo se dobro držali v obrambi.«
ŠD Mlinše - ^ Meteorplast ŠIC bar 1:4
(1:1)
STRELCI: 1:0 Luka Klančišar (6.), 1:1 Aljaž Goznik (12.), 1:2 Aljaž Ruis (24.), 1:3 Aljaž Goznik (25.), 1:4 Alen Ruis (34.).
METEORPLAST ŠIC BAR: Fajfar, Aljaž Goznik, Matic Goznik, Rajter, Gašparič, Goričan, Aljaž Ruis, Šker-get, Tkalčič, Šnofl, Alen Ruis, Niko Vajda. Trener: Tomislav Novak.
Trener ljutomerske ekipe Tomis-lav Novak na zahtevnem gostovanju ni mogel računati na vratarja Miha Prijola in Tonija Kovšeta (bolezen) ter Adrijana Trstenjaka (kartoni). V prvem medsebojnem srečanju v sezoni sta se ekipi v Ljutomeru razšli z remijem (2:2).
Gostitelji so dvoboj v Zagorju ob Savi pričeli bolje in preko Luke Klančišarja v 6. minuti povedli. Zaostanek ni zmedel Prlekov, saj so v
nadaljevanju dvoboja prikazali eno boljših predstav v sezoni in povsem zasluženo zmagali. Za izenačenje je v 12. minuti z izjemnim strelom pod prečko poskrbel Aljaž Goznik.
V drugem polčasu so na igrišču povsem zagospodarili Ljutomerča-ni. Priigrali so si številne priložnosti in s tremi goli prišli do pomembne zmage. Zmagovalec je bil odločen že po petih minutah nadaljevanja: najprej je v 24. minuti zadel Aljaž Ruis, minuto za tem pa je še drugi zadetek dosegel Aljaž Goznik in se z osmim zadetkom v sezoni povzpel na visoko peto mesto liste strelcev. Futsalerji domače ekipe, ki so zaradi grobosti prejeli štiri rumene kartone, so v 34. minuti izpolnili kvoto šestih prekrškov, kar je kaznoval Alen Ruis, saj je zadel s kazenskega strela (10 metrov).
Za Ljutomerčane je bila to druga zmaga v sezoni, doslej so ugnali le Oplast Kobarid (4. krog, 8:2). V petek bodo v 12. krogu gostili Dobrepolje.
Urban Goričan, Meteorplast:
»Težka tekma, kot smo jo tudi pričakovali. V Zagorju je vedno težko, saj je domača ekipa fizično zelo močna. V prvem polčasu smo imeli kar nekaj priložnosti, a jih nismo izkoristili, v nadaljevanju pa je stekla tudi realizacija.«
Jože Mohorič
torek • 30. novembra 2021
Šport
Štajerski	15
Rokomet • EHF pokal, 3. krog, prva tekma
Rokomet • 2. DRL (m), 8. krog
Vinarji v 2. polčasu neprepoznavni
Suhr Aarau - Jeruzalem 31:27 (13:15)
SUHR AARAU: Grazioli, Burica, Zehnder 8 (4), Attenhofer 5, Reich-muth 6, Mugli 3, Aufdenbaltten 3, Parhomenko 1, Strebel 1, Hofer 3, Kreuzer, da Silva, Pejkovič 1, Laube, Slaninka.
JERUZALEM ORMOŽ: Balent, Skledar (9 obramb); Mlač Černe, Bogadi 4, Voljč, Čudič 5 (3), Fergola,
Žuran 4, G. Hebar, T. Hebar 1, Šulek 2, Pandev, Kosi 7, Krabonja 3, Čirovic 1, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Suhr Aarau 4/4; Jeruzalem 3/3.
IZKLJUČITVE: Suhr Aarau 10; Jeruzalem 20 minut.
RDEČI KARTON: Fergola (33.)
IGRALEC TEKME: Manuel Zehn-der (Suhr Aarau).
Rokometaši Jeruzalema so na prvi
tekmi 3. kroga EHF pokala v Švici, natančneje v Aarauu, pred približno 800 gledalci doživeli hladen tuš v obliki poraza s štirimi zadetki zaostanka (31:27).
»Na koncu moramo biti zadovoljni, da bomo na povratni tekmi lovili le štiri gole zaostanka. Dobrih pet minut pred koncem smo zaostajali celo za sedem golov (29:22). Že v 1. polčasu nismo bili pravi in smo naredili ogromno število tehničnih
Foto: arhiv
Rokometaši ekipe Suhr Aarau so dobili prvo tekmo 3. kroga z Ormožani, povratna tekma bo v soboto v Ormožu.
napak. Na srečo je obramba delovala solidno in vratar Alen Skledar je zbral šest obramb. V 2. polčasu pa to nismo bili mi. Popolnoma smo se izgubili tako v napadu kot v obrambi. Nasprotnik nas je s fizično močjo popolnoma 'povozil'. Treba bo dobro analizirati tekmo in najti ustrezen način, kako na Hardeku pred polno dvorano pripraviti presenečenje,« je v dokaj žalostnem tonu tekmo poko-mentiral Jan Mlač Černe.
Ormožani so v 1. polčasu le v dveh odsekih odigrali kot znajo in sicer na samem začetku (1:3) in v zaključku 1. polčasa (13:15). »Ekipa je težko dosegla lahke zadetke in pri vseh doseženih zadetkih v prvem delu tekme smo pošteno trošili moči. To se nam je poznalo v 2. polčasu, ko smo nadaljevali z neprepričljivo predstavo. Bili smo že blizu izpada, a smo zadnjih pet minut odigrali solidno in se 'vrnili med žive'. Menim, da je na povratni tekmi vse mogoče. Je pa dejstvo, da bomo morali pokazati svojo najboljšo predstavo v tej sezoni, če želimo napredovati med šestnajst najboljših ekip v EHF pokalu,« je tekmo videl kapetan Bojan Čudič.
V taboru domačih so po tekmi sijali od sreče. »Tekmo smo odigrali brez svojega najboljšega igralca, desnega zunanjega Joaa Da Silve Ferraza, a vseeno dobili tekmo. In to več kot zasluženo. V 2. polčasu smo Slovence popolnoma nadigrali. Škoda, da prednost ni še višja, ker bi nam bilo v Ormožu lažje. Vse je še odprto, ampak menim, da smo zdaj mi bližje napredovanju. To je bila ena naših najboljših tekem v sezoni. Se že veselimo gostovanja v Sloveniji, v Ormožu, kjer pravijo, da je peklensko vzdušje. Bomo videli, kaj smo s soigralci sposobni doseči na povratni tekmi,« je vidno zadovoljen dejal Manuel Zehnder, reprezentant Švice, ki je Ormožanom nasul devet zadetkov.
Povratna tekma je na sporedu v soboto, 4. 12., ob 18.00 na Hardeku.
Uroš Krstič
Rokomet • 1. B SRL (m)
Odločile igra v obrambi in izkušnje
Moškanjci-Gorišnica -Dol TKI Hrastnik 27:24 (14:10)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Bratuša, Brodnjak; Krasnič 7 (2), Hru-pič 4, Tement 4, Šandor 4 (1), Maroh 3 (1), Lorenčič 2, Bedrač 1, Zupanič 1, N. Bedrač 1, Lovrenčič, Ozmec, Leben. Trener: Siniša Radujkovic.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci--Gorišnica 9/4; Dol TKI Hrastnik 4/3.
IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 12 minut; Dol TKI Hrastnik 12 minut.
Rokometaši Gorišnice so zadnjo prvenstveno tekmo odigrali pred
več kot mesecem dni, 16. oktobra, proti Izoli, naslednje tri tekme pa so imeli prestavljene (z Mokrcem, Krškim in Krko). Dolg premor je nedvomno pustil posledice.
Kljub temu so domačini dobro začeli srečanje, predvsem v obrambi so bili na visokem nivoju. V 9. minuto so povedli 4:1, v 15. minuti pa tudi že s +4 (7:3). Prednost so z dobro igro nadzorovali vse do odmora.
V drugem polčasu so se gostje takoj približali na le en gol zaostanka (15:14), veliko je k temu prispeval odličen vratar gostov Žiga Seme! Ob nekoliko manj učinkoviti igri najboljšega strelca domače vrste Nejca Šandorja so odgovornost prevzeli
soigralci, vsak v nekaterih delih tekme. V sredini polčasa sta tako pomembne zadetke zapored zadela Urban Tement s krila in Domen Lo-renčič s črte šestih metrov, svoje je z nekaj obrambami dodal tudi vratar Filip Ranfl. Največ preglavic mu je povzročal krilni igralec Žan Blagotin-šek (5 golov), še enega več je dodal Gašper Zupanc.
Pri rezultatu 24:20 je v 54. minuti gostujoči vratar Gorišničanom ubranil še peto 7-metrovko. Namesto potrditve zmage domačinov so gostje začutili svojo priložnost in se približali na 24:23 in kasneje še 25:24. Domen Krasnič in Nejc Šandor sta s sedmih metrov v kritičnih trenutkih
Pomembna zmaga Velike Nedelje
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Gorišnice so z dobro igro v obrambi velikokrat ustavili goste iz Hrastnika.
1. B SRL (m)
REZULTATI 11. KROGA: Moškanj-ci-Gorišnica - Dol TKI Hrastnik 27:24, Krka - Črnomelj 33:18, Frankstahl Radovljica - Krško 27:36, Rudar - Butan plin Izola 21:35, Mokrc-Kig - Škofljica Pekarna Pečjak 27:23. Tekma Alples Železniki - Sevnica je bila prestavljena.
1.	KRŠKO	8 8 0 0 16
2.	BUTAN PLIN IZOLA 9 8 0 1 16
3.	KRKA	8 6 0 2 12
4.	ŠKOFLJICA PEČJAK 9 5 2 2 12
5.	MOŠKANJCI-GORIŠNICA 6 4 119
6.	MOKRC - KIG	7 3 2 2 8
7.	SEVNICA	8 3 14 7
8.	FRANKSTAHL RADOVLJICA 9 3 15 7
9.	GROSUPLJE	8 2 1 5 5
10.	DOL TKI HRASTNIK 9 2 1 6 5
11.	RUDAR	8 2 0 6 4
12.	ALPLES ŽELEZNIKI 6 0 15 1
13.	ČRNOMELJ	7 0 0 7 0
našla prava odgovora in tekma se je za domačine srečno iztekla.
Naslednjo tekmo bodo Gorišniča-ni odigrali v Črnomlju.
Nejc Šandor, Gorišnica: »Po tako dolgem premoru nismo natančno vedeli, kaj lahko pričakujemo od tekme. Naš prvi cilj je bil strniti vrste v obrambi, v napadu pa smo želeli odigrati strpno. To nam je v prvem polčasu dobro uspevalo, v drugem pa se nam je poznal dolg tekmovalni premor. Čeprav smo mlada ekipa, smo na koncu z izkušnjami in igralsko kakovostjo uspeli zadržati pritisk gostov in iztržiti pomembno zmago.«
Siniša Radujkovič, trener Gorišni-
ce: »Prvi polčas je bil, kar se naše igre tiče, na zelo visokem nivoju. V drugem polčasu smo kljub pritiskom gostov ohranjali razliko, k čemur so nedvomno pripomogle izkušnje. Naši fantje že kar nekaj let igrajo na visokem nivoju, vedo, kdaj je treba hitro zbežati v napad in kdaj umiriti igro ter odigrati dolg napad.«
Jože Mohorič
Velika Nedelja - Kočevje 25:22 (14:11)
VELIKA NEDELJA: Mesarec 1 (14 obramb); Zorec, Kosi, Munda 3, Pungartnik 6, Kovačec 2, Kralj 1, Toplak 4, Torič, Sovič 1, Borko 3 (3), Savkovic, Niedorfer 4. Trenerja: Davorin Kovačec in Darjan Mesarec.
SEDEMMETROVKE: V. Nedelja 5/3; Kočevje 2/1.
IZKLJUČITVE: V. Nedelja 12; Kočevje 8 minut.
IGRALEC TEKME: Žan Toplak (Velika Nedelja).
Rokometaši Velike Nedelje so pred tednom dni ostali brez tekme proti ptujski Dravi, kar se je ekipi poznalo v igri proti Kočevju, saj se je vmes izgubil tisti pravi tekmovalni ritem. V obračunu doslej neporaže-nih ekip je šlo za pravi derbi kroga in tega dela sezone.
Preden so se gostitelji zavedali pomembnosti tekme, so gostje iz Kočevja že povedli za štiri zadetke (1:5). Da prednost gostov ni bila še višja, je s svojimi obrambami poskrbel mladi vratar Ian Mesarec, ki je do odmora zbral kar 11 obramb, v 27. minuti pa dosegel še zadetek. V 17. minuti so zeleni najprej ujeli tekmeca (6:6), do odmora pa si po delnem izidu 13:6 priigrali prednost treh zadetkov (14:11).
Takoj na začetku 2. polčasa je se-demmetrovko - že drugo na tekmi
-	zapravil Žiga Borko, in namesto da bi gostitelji večali svojo prednost, se je zgodilo obratno. Kočevje se je v več primerih približalo le na gol zaostanka (16:15), a tudi tokrat je obramba Velike Nedelje bila na solidnem nivoju in nasprotniku ni dovolila popolnega preobrata. Gostje so celoten 2. polčas »dihali domačinom za ovratnik«, vendar je na koncu zmaga - povsem zasluženo
-	pripadla Veliki Nedelji.
To je bila sedma zaporedna zmaga Velike Nedelje na sedmih tekmah in prvi prvenstveni poraz Kočevja v tej sezoni. V 9. krogu Veliko Nedeljo čaka še ena pomembna domača tekma: v goste prihaja hrpeljski Jadran, ki bo lovil pomembne točke, saj bi ga ohranile v boju za napredovanje v 1. B ligo.
Matej Niedorfer, Velika Nedelja: »Točno tako tekmo smo pričakovali: čvrsto in zanimivo do samega konca. Po prikazanem smo si zaslužili zmago, grajo si zaslužimo le za slab začetek tekme. Res smo igrali slabo in imeli srečo, da nas je pred še večjim zaostankom rešil vratar Ian Mesarec. Veseli smo zmage, saj nas je ohranila na prvem mestu in tu
2. SRL (m)
REZULTATI 9. KROGA: Velika Nedelja - Kočevje 25:22 (14:11), Kronos - Drava Ptuj 32:18 (14:8), Arcont Radgona - Pomurje 32:27 (15:15), Nova Gorica - Jadran Hrpelje-Kozina 30:30 (14:14). Prosta je bila ekipa Ajdovščine.
1.	VELIKA NEDELJA 7 7 0 0 14
2.	AJDOVŠČINA	7 5 1 1 11
3.	JADRAN HRPELJE - KOZINA 7 4 12 9
4.	KOČEVJE	6 4 1 1 9
5.	NOVA GORICA	7 3 1 3 7
6.	ARCONT RADGONA 6 2 0 4 4
7.	KRONOS	8 2 0 6 4
8.	POMURJE	8 10 7 2
9.	DRAVA PTUJ	6 1 0 5 2
želimo tudi prezimiti.«
Aleksander Markl, trener Kočevja: »Velika Nedelja je znova dokazala, da ima odlično ekipo. Niso blesteli, a so vseeno zmagali. Cel čas smo bili blizu presenečenja, ampak nam je zmanjkala natančnost pri zaključnih strelih. Videli smo, da se zmoremo kosati z vsemi ekipami z vrha 2. DRL, in že nestrpno pričakujemo nove tekme. Smo na pravi poti in mogoče nam celo že letos uspe napredovati ligo višje.«
Kronos - Drava Ptuj 32:18 (14:8)
DRAVA PTUJ: Rkman, Škorc; Čuš 6, Bezjak 4 (3), Vasič Krajnc 3 (2), Bukvič 2, Geč 2 (2), Letonja 1, Nikl, Pogelšek, Miha Žuran. Trener: Mitja Žuran.
SEDEMMETROVKE: Kronos 2/1; Drava Ptuj 11/7.
IZKLJUČITVE: Kronos 4 minute; Drava Ptuj 2 minuti.
V obračunu ekip iz spodnjega dela lestvice je bilo v Logatcu pričakovati izenačeno tekmo in enakovreden boj za točke. V dobršnem delu prvega polčasa je res kazalo na takšen scenarij, saj je bil izid v 21. izenačen na 7:7. V naslednjih minutah pa je začel voz gostujoče ekipe drseti v prepad ... Domači vratar Ivo Jan Marušič je nanizal nekaj zaporednih obramb, gostom se je v napadu povsem ustavilo in niti minuta odmora jim ni pomagala. Do polčasa so si domačini z delnim izidom 7:1 priigrali odločilno prednost.
Nalet Kronosa se je nadaljeval tudi v začetku drugega dela, v 36. minuti je bilo že 18:9. Odpora gostov je bilo s tem konec, razlika v prid domačinov pa je naraščala vse do končnih 14 golov razlike.
JM
Foto: Črtomir Goznik
lan Mesarec in Gašper Pungartnik (Velika Nedelja)
1G Štajerski
Šport, šolski šport, rekreacija
torek m 30. novembra 2021
Bodybuilding m Tekmovanje Grand Prix Pepa
Matjaž Cvetko tretji na Češkem
Ob koncu oktobra je na Češkem v mestu Opava (v bližini Ostrave) potekalo prestižno, že 43. Fitnes in bodybuilding tekmovanje Grand Prix Pepa. Na tekmovanju se je pomerilo veliko število tekmovalk in tekmovalcev iz številnih držav, ki so bili razporejeni v različne kategorije. Posamezniki so se med seboj v prikazovanju mišične estetske usklajenosti pomerili v skladu s pravili mednarodne zveze IFBB.
Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa Fit Renko Team iz Ptuja, ki jo vodi trener in eden izmed najboljših slovenskih bodybuilderjev Boštjan Renko. Med najuspešnejšimi na tekmovanju je bil tudi Matjaž Cvetko, ki je tekmoval v kategoriji bodybuilding do 80 kg in je v močni konkurenci osvojil odlično 3. mesto.
Samo tekmovanje je potekalo v dveh delih: v prvem delu so se na odru vsi tekmovalci pomerili v pozah, ki so določene po pravilih zveze IFBB, v drugem delu je sledil samostojni nastop, kjer se tekmovalec predstavi s svojo koreografijo na izbrano glasbeno podlago. Končni rezultat je prinesla povprečna ocena vseh devetih sodnikov, ki pod odrom pozorno spremljajo vsakega tekmovalca.
Štiri mesece priprav na tekmo na Češkem
Priprave na tekmovanje so bile za Matjaža Cvetka dolge približno štiri mesece. S trenerjem Boštjanom Renkom sta naredila natančen plan prehrane, kjer je bil vsak obrok točno določen in preračunan na gram natančno, in plan treningov. Priprave so potekale brez večjih težav do zadnjega tedna, ko je bilo treba vse prilagajati sproti glede na odzive telesa. Dan pred odhodom na Češko je bila edina težava odvajanje vode, saj je telo zadržalo vodo in je
tekmovalec imel še 8 kilogramov preveč za nastop v svoji kategoriji. Dan po prihodu v Opavo je bilo na tehtnici še vedno 5 kg preveč, zato sta z Renkom takoj stopila v akcijo in sta bodybuilderja oblekla v vse, kar je bilo možno, ter izvajala intervalni trening na stopnicah hotela od prvega do osmega nadstropja, da je telo odvajalo vodo. Zvečer je tehtnica pokazala 79,9 kg ... Tako je lahko Cvetko nastopil v svoji kategoriji, kjer je bila omejitev 80 kg.
Cvetko in Renko sodelujeta že nekaj let
Matjaž Cvetko je z Boštjanom Renkom začel sodelovati leta 2017, ko je tudi začel trenirati v Fitnes studiu Popaj, ki ga vodita Boštjan in Mateja Renko. Preden se je začel resno ukvarjati z bodybuildingom, je od zgodnjega otroštva igral nogomet v okoliških klubih. Ker je pozimi nogometni premor, je ta čas po navadi izkoristil za treninge v fitnesu, ki ga je sčasoma vedno bolj privlačil in zanimal. Pika na i pri odločitvi je bil
Šolski šport • Košarka, učenci
Ptujski ekipi korak pred drugimi
V	dvorani OŠ Olge Meglič je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi domače osnovne šole potekal finalni turnir medobčinskega tekmovanja v košarki za učence letnika 2007 in mlajše.
V	polfinalnih obračunih sta bili ekipi ptujskih osnovnih šol prepričljivi in sta tekmece iz OŠ Majšperk in OŠ Markovci ugnali z visoko razli-
ko. Finalni dvoboj je bil nekoliko bolj izenačen, kljub temu pa je bila ekipa OŠ Olge Meglič korak pred ekipo OŠ Ljudski vrt. Obe finalistki sta se uvrstili na območno tekmovanje. Rezultati, polfinale: Olge Meglič - Majšperk 68:24, Ljudski vrt - Markovci 51:21;
tekma za 3. mesto: Majšperk -Markovci 42:23;
Matjaž Cvetko: »Z rezultatom sem zadovoljen, čeprav bi lahko bil uvrščen tudi višje, saj je bilo veliko nejasnih odločitev sodnikov tudi v ostalih kategorijah. Osebno sem najbolj zadovoljen z doseženo formo, saj sem pridobil nekaj kilogramov mišične mase ter izboljšal samo strukturo oziroma kakovost mišic, kar pomeni, da je vidnih več detajlov, globje separacije in boljša trdota mišic. Za naslednje leto je plan nastop na najprestižnejših tekmovanjih v tujini, največja želja je nastop na Arnold Classicu v Španiji, kjer se zberejo res vsi najboljši tekmovalci v zelo velikem številu, tako da je že samo sodelovanje na takšnem tekmovanju nekaj posebnega.«
takrat ogled fitnes tekmovanja, ki je bilo organizirano v Ljubljani, in sicer Maxximum open, na katerem se je tako navdušil nad vsemi temi izklesanimi telesi, ki jih je prej opazoval samo v revijah in naslovnicah, da se je odločil preizkusiti v tem izjemno garaškem športu, kjer šteje prav vsaka malenkost pri hrani in treningu, saj na koncu šteje le popolnoma izklesano telo.
David Breznik
Foto: osebni arhiv
Matjaž Cvetko
tekma za 1. mesto: OŠ Olge Meglič - OŠ Ljudski vrt 56:40.
Vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič
2.	OŠ Ljudski vrt
3.	OŠ Majšperk
4.	OŠ Markovci
UR
Konjeniški šport • Kasaški klub Ljutomer
Janez Slavič tri desetletja na čelu
ljutomerskih kasačev
Zmagovalna ekip medobčinskega tekmovanja v košarki za učence letnika 2007 in mlajše: OŠ Olge Meglič
Ekipa OŠ Olge Meglič se je kot finalistka prav tako uvrstila na območno tekmovanje.
Janez Slavič je konje vzljubil že v otroštvu. V rojstni Vučji vasi je z njimi opravljal razna kmečka dela, njegov oče pa jih je uporabljal tudi v tekmovalne namene. Odpeljal je dirko ali dve, a Janez se v tovrstni šport kot tekmovalec ni podal nikoli, zato pa je zaslovel kot funkcionar KK Ljutomer. Najuspešnejšemu slovenskemu kasaškemu klubu je namreč predsedoval domala tri desetletja.
Prvi resnejši stik s kasaškimi dirkami je imel Janez Slavič v času delovanja v takratnem izvršnem svetu občine Gornja Radgona. Vključeval se je v tamkajšnji KK Mejaš, ki je na hipodromu Trate dvakrat letno prirejal dirke. »Prišlo je tudi do tesnega sodelovanja z ljutomerskimi kasači, ki so me leta 1992 izvolili za predsednika KK Ljutomer,« se spominja Slavič. Bilo je kmalu po osamosvojitvi Slovenije, v času gospodarskega preoblikovanja in lastninjenja, ko je nemalo podjetij propadlo, tudi številni takratni donatorji in podporniki ljutomerskega kluba. Nekateri konjeniški klubi pri nas teh sprememb niso zmogli obvladati zato so lastniki kasačev domala čez noč ostali brez dirk na hipodromih, ki so nekoč sloveli kot odlični prireditelji konjeniških dogodkov (Bled, Brdo, Maribor, Krško...).
»Še zlasti boleča je bila ugasnitev KK Kamnica iz Maribora, ki je v obdobju skupne države prirejal več dirk kot Ljutomer. Tudi v sosednji Avstriji in Hrvaški, s katerima smo odlično sodelovali, je interes za ta šport povsem upadel, nekaj stikov je ostalo le še s Srbijo. Pri nas so ostali samo še štirje nekoliko močnejši kasaški centri - ob Ljutomeru še Ljubljana, Komenda in Šentjernej. Po letu 2000 se je žal občutno zmanjšalo število kasačev ljutomerske pasme - od 123 jih je danes ostalo le še kakšnih 40. S kmetijskim ministrstvom se dogovarjamo za ustrezno spodbudo rejcem, korak naprej moramo storiti tudi na področju stav, ki so drugod po evropskih hipodromih odlično razvite,« poudarja Janez Slavič.
Kot predsednik ljutomerskega kluba se je nenehno zavzemal, da se stoletna tradicija reje kasačev in prirejanja dirk v prleški prestolnici ohrani, tudi s povečanjem tekmovalnih dni na ljutomerskem hipodromu. V zadnjih nekaj sezonah je ljutomerski klub prireditelj tretjine vseh kasaških
Janez Slavič je bil na čelu KK Ljutomer kar 29 let.
dirk v Sloveniji. »Vseskozi zelo dobro sodelujemo s prleškimi občinami, tudi nekaj sponzorjev in donatorjev nam je ostalo zvestih. Veliko truda smo vložili v posodobitev tekmovalne steze, ki kasačem omogoča doseganje vrhunskih rezultatov. Zgradili smo dve tribuni, najprej posodobili sodniško, potem pa še objekt za obiskovalce dirk, ki sprejme do 1200 gledalcev. V sklopu dirkališča smo obnovili in dogradili hleve, nešteto prostovoljnih ur dela je bilo vloženih v gradnjo skednja za seno in slamo ... Med največje dosežke mojega predsedovanja pa zagotovo sodi obnova nekdanje upravne zgradbe hipodroma in v njej ureditev kasaškega muzeja Ljutomerski kasač.«
Ob tem so Janeza Slaviča, kot sam pravi, navdihovali tekmovalci, člani kluba, ki so s svojimi kasači dosegali izjemne rezultate, postavljali tudi rekordne kilometrske čase. »Že vrsto let veljamo za najuspešnejšo kasaško organizacijo v Sloveniji, naši tekmovalci se izkazujejo na doma-
čih in tujih hipodromih, v največje zadovoljstvo tako tekmovalcev kot funkcionarjev pa so zmage v rej-skih dirkah. Za vselej bodo ostali v spominu osvojeni najvišji naslovi v slovenskih kasaških derbijih - državnem prvenstvu 4-letnih kasačev. Kot predsednika v 29-letnem obdobju so me Ljutomerčani razveselili z več kot polovico osvojenih lovorik v vseh od-peljanih derbijih.«
Janez Slavič odhaja z dolgoletne predsedniške funkcije, ne pa tudi iz kluba. Na minulem občnem zboru KK Ljutomer je bil izvoljen v upravni odbor KK za novo mandatno obdobje in z optimizmom zre v prihodnost kasaškega športa pri nas, še zlasti v Ljutomeru. »Vsekakor moramo ohranjati tovrstno športno panogo in bogato kulturno dediščino prenašati na mlajše rodove. S svojimi izkušnjami bom po svojih močeh deloval v upravnem odboru in pomagal novemu predsedniku Branku Kristlu pri uresničitvi klubskih načrtov.«
Niko Šoštarič
Foto: NS
torek • 30. novembra 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Foto: osebni arhiv
Ob prejemu zlate plakete občine Žetale
Žetale • Zlata plaketa občine v roke družini Pulko
Največja radost je delati dobro za ljudi
V domu družine Pulko iz Žetal je na častnem mestu, nad domačo kuhinjsko mizo, postavljena zlata plaketa občine. Zakonca Stanko in Darinka sta namreč ena izmed tistih občanov, ki sta aktivna v številnih društvih, hkrati pa si prizadevata delati dobro za ljudi. Njuna želja je, da bi predvsem mladi ostajali v teh krajih. Prav zato sta svojo predanost in odgovornost do domačega kraja prenesla tudi na svoja sinova Ota in Danila. Vsi štirje so aktivni člani PDG Žetale
in ostalih društev v občini. V vseh teh letih so za društvo namenili ogromno svojega prostega časa in materialnih dobrin, s čimer so prispevali k povečanju požarne varnosti in razvoju kraja.
»To priznanje je za našo hišo velikega pomena in ga res nismo pričakovali. Poštarju sem celo dejal, da se je prav gotovo moral zmotiti, ko je k nam prinesel pismo o imenovanju,« je povedal Stanko in se pri tem od srca nasmejal.
Skupaj smo se spominjali časov, ko se je kot 16-letni fant pridružil gasilcem. Takrat je bilo gasilstvo v Žetalah zelo slabo razvito - gasilske in zaščitne opreme ni bilo ali je bila v zelo slabem stanju, gasilcem pa je bila na razpolago samo ena manjša soba. »V gasilstvo smo vložili res veliko truda in tudi največ prostovoljnih delovnih ur. Med letoma 1980 in 1990 se je zgodil res velik napredek na tem področju. S skupnimi močmi in veliko podpore občine nam je uspelo, da imajo žetalski gasilci danes lepo urejen gasilski dom, sodobno opremo in vozila.« Stanko se še dobro spominja prve gasilske cisterne, ki sta ji bila skupaj z Darinko botra. »Ko je Žetale v devetdesetih letih zajela suša in je povsod zmanjkalo vode, je ta cisterna vozila noč in dan vodo do naših občanov.«
Eno nedeljo so spekli 340 kilogramov kostanjev
Gasilci po njegovem mnenju niso pomembni samo zaradi požarne varnosti, ampak tudi povezovanja krajanov in druženja. V preteklih letih so namreč organizirali številne prireditve, tudi občinske. Na tradicionalnem kostanjevem pikniku je bil Stanko vedno tisti, ki je poskrbel za peko kostanjev, žena Darinka pa je pomagala pri strežbi in drugih aktivnostih. »Takrat smo bili res zelo povezani, sosedje smo si med seboj še pomagali, naš kostanjev piknik pa je trajal tri dni. Kot zanimivost lahko povem, da nam je uspelo eno nedeljo speči neverjetnih 340 kilogramov kostanjev, kar je bil vsekakor rekord,« je povedal Stanko, ki ni sodeloval samo na družabnih dogodkih, ampak tudi na mnogih delovnih akcijah, ki so potekale v
Foto: osebni arhiv
Pulkovi so prava gasilska družina
Stanko Pulkoje v gasilske vrste vključen od leta 1980, torej že več kot 40 let. Ves ta čas je aktiven na operativnem, preventivnem in organizacijskem področju. Od leta 1994je član upravnega odbora, od leta 1998 do 2013je bil podpredsednik društva.
V gasilskih vrstah se mu je leta 1985 pridružila žena Darinka, ki se je kot članica aktivno vključila na organizacijsko področje delovanja društva. Aktivno sodelu je na delovnih akcijah društva, vrsto let je bila vodja članic PGD Žetale. V letih 2002-2013je bila članica upravnega odbora.
Oba sinova skrbita za stalno izobraževanje in usposabljanje gasilcev. Oto je gasilski častnik, ima specialno znanje s področja dihalnih naprav in specialnost strojnik. Danilo je višji gasilec I. stopnje s specialnostjo uporabnika radijskih postaj in delo z motorno žago.
Foto: osebni arhiv
Vsi štirje Člani družine Pulko skrbijo za manjšo kmetijo in 15 glau pašne žimne, v lasti pa imajo še žago za razrez lesa. »Haloze so Haloze in nikoli ne bodo ,rauno pole'. Zato smo nekoliko razočarani z odnosom držaue, ki večinoma pomaga samo večjim kmetom. Mi v vseh teh letih nismo prejeli še enega evra subvencije.«
gasilskem društvu. Če bi danes sešteli vse prostovoljne ure, ki jih je v okviru društva namenil krajanom, bi jih bilo zagotovo več kot 7.000.
Gasilec, nogometaš, pevec, gozdar, kmetovalec...
Po pripovedovanjih Stanka so imeli v Žetalah pred štiridesetimi leti zelo dobro nogometno ekipo, katere član je bil. »Takrat sem navdušeno igral nogomet in bili smo res uigrana ekipa, tudi naš župan je igral z nami.«
Ob gasilstvu in športu je Stanko že vse od leta 1982 član Moškega pevskega zbora KD Žetale. Veselje do petja gojita oba z ženo Darinko, ki prepeva v Ženskem pevskem zboru. Tudi doma si radi skupaj zapojejo ob harmoniki, ki jo igra sin Danilo. Njihova domača hiša je vedno odprta za sosede in krajane, saj so družabni in veseli ljudje.
Med drugim je bil Stanko, ki je danes upokojeni gozdar, tudi ustanovni član Strojnega krožka in Kmetijske zadruge v Žetalah ter pobudnik gozdarskih tekmovanj v kraju. Oto in Danilo sta prav tako kot njun oče in pred tem že dedek oba gozdarja.
Vsi štirje člani družine Pulko skrbijo za manjšo kmetijo in 15 glav pašne živine, v lasti pa imajo še žago za razrez lesa. »Haloze so Haloze in nikoli ne bodo ,ravno pole'. Zato smo nekoliko razočarani z odnosom države, ki večinoma pomaga samo večjim kmetom. Mi v vseh teh letih nismo prejeli še enega evra subvencije.«
Kljub temu si oba z ženo želita, da bi sinova ostala na domači kmetiji in nadaljevala družinsko tradicijo. Če jima bo zdravje služilo, jima bosta pri tem stala ob strani in pomagala po svojih najboljših močeh. Zakonca Pulko sta ponosna tudi na razvoj kraja v teh letih, saj je napredek opazen na vsakem koraku. »V Žetalah pa imamo sedaj res vse, kar imajo veliki, in to nam je uspelo s skupnimi moči ob pomoči župana in občinske uprave. Res se je v našem kraju zgodil en velik <čudež'. No, tako vsaj pravijo vsi tisti, ki nas obiščejo.«
Estera Korošec
Slov. gorice • 15-milijonska investicija
Dve leti za 83 kilometrov poti
Župani desetih slovenjegoriških občin so pred dnevi v Centru Slovenskih goric v Lenartu z infrastrukturnim ministrom Jernejem Vrtovcem podpisali pogodbe za izgradnjo kolesarskih poti.
V	prihodnjih dveh letih bodo osrednje Slovenske gorice povezane z več kot 80 kilometri kolesarskih poti.
Gre za štiri dele kolesarskih povezav na območju Območnega razvojnega partnerstva (ORP) Slovenske gorice, ki obsega občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj, ter v pridruženih občinah Sveti Andraž in Trnovska vas. V sklopu projekta, ki bo končan v letu 2023, torej čez dve leti, bo zgrajenih 83 kilometrov kolesarskih poti, skupna vrednost projekta pa znaša nekaj čez 15 milijonov evrov.
Gradnja slovenjegoriške »kolesarke« se prekriva z državno kolesarsko mrežo (DKM), zato je tudi financiranje celotne trase razdeljeno med slovenski, evropski in delno občinski proračun; evropska sredstva bodo črpana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. 60 kilometrov kolesarskih poti bo tako občinskih oziroma regionalnih, 22 pa državnih.
V	prvem sklopu bo zgrajena kolesarska povezava na relaciji Lenart-Sve-ta Ana-Trate, ki bo skupaj stala skoraj 1,75 milijona evrov, od katerih bosta država in EU prispevali dobrih 1,3 milijona evrov, direkcija za infrastrukturo pa bo poleg tega zgradila še nekaj manj kot 12 kilometrov državne kolesarske mreže.
V	načrtu že širitev
Drugi sklop zajema izgradnjo kolesarske povezave med obstoječimi kolesarskimi površinami v Lenartu in Benediktu. Investicija bo stala skoraj 1,78 milijona evrov, delež sofinanciranja pa znaša dobrih 1,35 milijona evrov.
Tretji sklop Jarenina-Lenart-Zg. Senarska bo dolg približno 30 kilometrov, poti pa bodo vodile skozi občine Lenart, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Pesnica in Sveta Trojica. Stroški gradnje skupaj znašajo 7,3 milijona evrov, od tega bosta EU in država prispevali nekaj čez 5,5 milijona evrov. Skoraj deset kilometrov državne kolesarske povezave bo dodala direkcija za infrastrukturo. Četrti sklop Lenart-Cerkvenjak-Trnovska vas bo z Lenartom smiselno povezal občine Trnovska vas, Sveti Andraž, Cerkve-njak in Sveta Trojica. Vrednost investicije je nekaj manj kot 4,35 milijona evrov, višina sofinanciranja pa dobre tri milijone.
S tem, ko bodo zgrajene omenjene trase, pa se projekt kolesarskih povezav ne bo zaključil, saj je v naslednji finančni perspektivi do leta 2027 že predvidena njihova širitev, in sicer tako dodatnih občinskih kot državnih kolesarskih poti. Slednje so že dorečene in bodo potekale na treh lokacijah: Šentilj-Maribor-Ljubljana-Koper, Maribor-Lenart-Sveti Jurij ob Ščavnici in Trate-Lenart-Ptuj.
Slovenija • Vlada zamenjala vodstvo Sklada
Irena Majcen razrešena
Vlada je na seji minuli teden izdala odločbo o razrešitvi Irene Majcen s položaja direktorice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. V petek jo je na tem položaju začasno za leto dni kot vršilec dolžnosti direktorja zamenjal Aleš Tolar.
Foto: Sta/M24
Irena Majcen
Irena Majcen je rojena v Slovenski Bistrici, ki jo je nekaj časa vodial tudi kot županja, leta 2014 je bila tudi okoljska ministrica v takratni vladi.
Vlada Majcnovi, ki bi se ji štiriletni mandat iztekel novembra 2022, očita nezakonita ravnanja, postopanja, kršitve obveznosti dobrega poslovanja in v nekaterih primerih premalo aktivno vlogo direktorice sklada.
Prejšnji teden ji je generalni sekretariat vlade poslal obvestilo o razlogih za razrešitev ter s pozivom, naj se o teh razlogih pisno izjasni. To je storila v petek, vlada pa je danes njeno obrazložitev in pojasnila proučila in ugotovila, da ji ni uspelo dokazati, da so očitki neutemeljeni, so po seji vlade sporočili s kmetijskega ministrstva.
sta
hoto: SU
18 Štajerski
Na sceni
torek • 30. novembra 2021
SkriNja domačih viž - ANsambeL Petan
Avtorska glasba in štiriglasno fantovsko petje
Ansambel Petan sta leta 2009 ustanovila brata Petan, Primož in Denis. Pred tem sta kot duo nastopala na različnih koncertih in prireditvah. Imela sta srečo, da sta že od otroštva spremljala očeta, kako igra in razveseljuje ljudi. Zato sta si tudi sama želela igrati, ko bosta odrasla. Ansambel Petan trenutno sestavljajo brata Denis in Primož Petan, oče Ivan Petan in prijatelj Bor Petkovic. Primož ima v rokah ritem kitaro, Bor bas, za harmoniko v največji meri skrbi Denis, pa tudi Ivan je nikoli ne pusti doma tako, da večkrat skupaj zaigrata. Za odlično energijo vedno poskrbi Ivan, tudi voditeljstvo prireditev in porok je njegovo. Ob tem pa jih krasi tudi štiriglasno petje. Sedež imajo v rodni vasici na Gorenjem Mraševem, kjer tudi potekajo vaje ansambla. Skupaj jih drži veselje do igranja in veliko prijateljstvo. So polni energije in velike želje po ustvarjanju.
Igrajo narodno-zabavno, zabavno in dalmatinsko glasbo. Izdali so že več 20 lastnih skladb, katerih avtorji so sami. V zadnjih letih nove pesmi nastajajo v tan-
demu Primož-Denis. Sodelujejo pa tudi z drugimi avtorji, tudi z
Matejem Kocjančičem. „Skupaj z njim smo ustvarili tudi pesem z naslovom Stari hrast, za katero lahko rečemo, da je eden naših uspešnejših projektov. S to skladbo smo se predstavili tudi v finalu festivala Slovenska polka in valček, leta 2019. Zelo znana je tudi naša skladba Vzornik, ki je bila namenjena in zaigrana očetu prav za njegov 50. rojstni dan, ki ga je praznoval lani decembra. S to pesmijo sva želela očetu povedati, kako zelo hvaležna sva mu za vse, kar nama je z glasbo dal in kar nama bo še dal. Naš zadnji in najbolj vroč projekt pa je pesem z naslovom Ko si mi pomežiknila. Ob njeni izdaji smo dobili veliko spodbudnih besed. Na mnogih lestvicah slovenskih radiev zaseda prvo mesto. Posneli smo tudi videospot, v katerem igra tudi Petra Potrebuješ, hči Jožeta Potrebuješa. Kot navihano dekle kodravih las je uspešno pome-žiknila pravemu fantu, katerega srce na koncu osvoji. Lahko rečemo, da smo zvesti ustvarjalci
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Petan
lastne avtorske glasbe. Poleg tega, da nas od drugih ločuje nek svojstven način ustvarjanja lastne glasbe, drugačne nas prav gotovo dela tudi naš zven štiri-glasnega fantovskega petja," sta povedala Denis in Primož Petan. Ansambel igra povsod, kamor ga povabijo. Ob igranju organizira-
jo tudi vodenje prireditev. Najbolj pa so se jim doslej vtisnili v spomin nastopi na festivalih. To so trenutki, ko svoje lastno delo poneseš v svet, mu daš krila in zaželiš najboljše. So tudi trenutki, polni pričakovanj in veselja, saj smo na koncu vsi zmagovalci, poudarjajo. Festivali so danes še
potrebni. Izkušnje s teh nastopov so neprecenljive. Prinesejo veliko odrskih izkušenj in dragocenih stikov z občinstvom oz. javnostjo. Na festivalih se gradi kakovost narodno-zabavne glasbe, saj ansambli pred vsakim festivalskim nastopom zelo veliko vadijo, ker se želijo predstaviti
v najboljši luči. Člani ansambla Petan si nekoč želijo nastopi tudi na ptujskem festivalu narodno--zabavne glasbe.
Glasba je umetnost, v kateri ni meja, zato se po njihovem prepričanju vedno razvija v pravi smeri. Zavedajo pa se, da z današnjim načinom ustvarjanja glasbe ansambli in avtorji spreminjajo trend in hkrati premikajo meje v narodno-zabavni glasbi. Malo pa jih morda skrbi dejstvo, da se glasba, tudi zaradi povečanega števila ansamblov in sploh glasbenikov, »proizvaja« precej množično. Trg glasbe se tako zasiti z vsem mogočim, v poplavi pesmi pa kakovost več nima tiste prave vloge, kot jo je imela nekoč. Po drugi strani pa velika konkurenca ustvarja tudi prostor za izboljšave in veliko novih hitov, ki bodo zagotovo zaznamovali naša življenja.
V prihodnosti želijo ustvariti še več kakovostne avtorske glasbe. Ne glede na korona čas in omejitve, ki so povezane z njim, se Petanovci ne dajo, delajo naprej, saj nas glasba povezuje in osrečuje.
MG
Ptuj • Razstava Fragile Mareka Schovaneka
Pecivo politične realnosti in šovbiznisa
V Galeriji mesta Ptuj so odprli razstavo češko-kanadskega umetnika Mareka Schovaneka z naslovom Fragile /Krhko. V njenih sobanah je na ogled celotna zgodba Anarhične pekarne piškotov. Letos poteka 10-letnica ideje tega projekta. Začel se je decembra leta 2011 sredi italijanskih Alp.
„Marek Schovanek mi je takrat podaril škatlo, domačih, malce drugačnih piškotov. Ker je bil smučarski vikend namenjen tudi pripravi nove edicije festivala Art Stays, ki je bil naslednje leto osrednji likovni dogodek Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, je ideja o povezavi novih slaščičarskih spretnosti Schovaneka in izvirne pekarne piškotov padla na plodna tla. Rodila se je Anarhistična pekarna
piškotov (Anarchist Cookie Shop, izpeljanka iz naslova kontroverzne knjige Anarchist Cook Book). Po zelo uspešni premieri na Ptuju polet 2012, je projekt dobil krila in se v razširjenem konceptu predstavil v Pragi, Berlinu, Ostravi, Sofiji in drugod. Sedaj, ko bo ideja v času ptujske razstave praznovala svojo 10. obletnico, nam Marek Schovanek v sobanah Galerije mesta Ptuj ponuja na ogled celotno zgodbo.
Marek Schovanekje multidisciplinarni umetnik, ki se ukvarja s slikarstvom, kiparstvom, prostorskimi instalacijami in javnimi projekti. Rodil seje leta 1965 v takratni Socialistični republiki Češkoslovaški. Kot otrok je emigriral v Kanado, kjer je študiral umetnost na Univerzi Alberta v Edmontonu. Danes živi in dela med Berlinom in Prago, leta 1993 seje namreč preselil v Berlin, sčasoma pa sije uredil rezidenco tudi v Pragi. Z vsakim svojim novim projektom, naj gre za kompleksne slikarske podvige, magalomanske kiparske izzive ali pa kulinariko, kije v ospredju tokratne ptujske razstave, dokazuje, da gre za ekstremnega športnika v umetnosti, kot so ga opisali v enem od intervjujev. Ironija in provokacija pa sta njegovo glavno „orožje" za kritiziranje množične potrošnje in destruktivnosti zahodnih družb.
Tisoč kosov peciva, od portretov, mrtvih ptic, reprodukcij starih mojstrov, orožja, injekcij, okostnjakov, lobanj in seveda tisoče črk, sestavljenih v izjave, ki so tako ali drugače premaknile kolesje družbe in sveta. Krhka razstava, izjemnega umetnika, močnih mislih," je zgodbo Anarhistične pekarne piškotov predstavil Jernej Forbici, umetniški direktor Festivala Art Stays.
Anarhistična pekarna piškotov
Čeprav ime publikacije The Anarchist Cookie Book by Marek Schovanek, ki spremlja razstavo Anarhistične pekarne piškotov, sugerira, da ima opravka tako z anarhizmom kot tudi s kuhanjem, nima s slednjima prav nič skupnega. Skozi ta projekt Marek Schovanek z zelo slikovitim izrazoslovjem preko sarkazma in ironije izraža svoj pogled na svet, na politično realnost, na „šovbiznis"... Avtor v svojem delu uporablja zelo staro tehniko ste-ganografije, torej neke vrste „zak-
n
riIM J, ■ ' «i
f i j', 9 Ji ' i
« i M
V Galeriji mesta Ptuj razstavlja Marek Schovanek
ritega pisanja", s pomočjo katere uspešno prenaša skrita sporočila. Treba pa je istočasno poudariti, da je Schovanek umetnik z izredno eksplicitnimi in jasnimi pogledi na svet.
Keksi njegove pekarne kot pogleda na svet in dogajanje v njem nastajajo po skritem receptu. „Ne izdam skrivnosti," je povedal, čeprav ni nobene skrivnosti, da za
to uporablja tri sestavine: moko, vodo in veliko soli, tudi zato, da jih ne napade plesen. Vsak kos pa nato speče, za ptujsko razstavo je manjkalo kar 400 kosov, ki so jih pekli na treh lokacijah.
Svojevrstna razstava bo zagotovo pritegnila mnoge, saj je umetnik Schovanekovega kova eden in edinstven., kot je svojevrsten njegov pogled na svet. Na Ptuj ga
Foto: Črtomir Goznik
je v povezavi s festivalom sodobne umetnosti Art Stays pripeljal Jernej Forbici. V desetih letih se je zelo povezal z mestom, njegovimi umetniki in ljudmi. Po njegovi zaslugi sta v Berlinu že tudi razstavljala akademska likovna umetnika Jernej Forbici in Dušan Fišer.
Razstava bo na ogled do 22. februarja leta 2022.
MG
torek • 30. novembra 2021
Nasveti
Štajerski	19
Zeleni nasveti
Kako se adventni čas sklada z vrtičkarijami
Advent pomeni potrpežljivost, saj čakamo 4 tedne, 4 nedelje, 4 svečke, ki jih počasi prižigamo. Tako potrpežljivi bi morali biti tudi vsi, ki delajo z vrtninami. Spomladi je nesmiselno preveč hiteti, posebej na vrtu, kjer v bistvu nismo odvisno od tega, kako zgodaj pridelamo vrtnino.
Naj naštejem samo dva primera, ki sta manj poznana, ko se hitenje ne izide vedno dobro. Sajenje plo-dovk in težave vsi poznate, manj znano pa je, da ima tudi krompir, ki ga sadite prezgodaj v prehladno zemljo veliko več težav. Nekateri, le redki kmetje, sadijo krompir v strnišče po ječmenu, to je torej konec junija. Vsi prisegajo, da je pridelek veliko hitrejši (logično, saj je takrat dovolj toplo že od vznika naprej), predvsem pa, da je pridelek bolj enakomeren. Torej na vrtu ne hitite s sajenjem v premrzlo zemlje: potrpežljivost je potrebna, saj na njivah vidite kmete, ki že sadijo v marcu.
Drugi primer pa je jesenski, gre za prezgodnje sajenje česna. Česen, sajen v toplo zemljo (prezgodaj) prične zelo hitro gnati liste, pri tem pa čez zimo ne zrastejo dovolj korenine. Zaradi tega spomladi porabi veliko energije, da se korenine še dodatno razvijajo, pri tem pa nastajajo velike težave z okužbami z glivicami, ki povzročajo gnitja. Druga težava pa je napad česnove muhe. Zanimajo jo samo rastline, ki imajo več kakor tri liste. Če torej česna ne sadimo prezgodaj, ne bo imel 3 listov, saj bo v hladni zemlji naredil večji koreninski sistem. Tako bodo tudi poškodbe zaradi česnove muhe manjše.
Božična zvezda
Božični čas bogatijo tudi nekatere lončnice. Le redko katere cvetijo v tem času, saj je to čas zimskega počitka. Najbolj tradicionalna, še iz časov naših babic, je seveda setev božičnega žita. O tem naslednjič, saj je zdaj še veliko prezgodaj. Božični kaktus je tudi starejša cvetoča lončnica. Najnovejša, čeprav še zdaleč ne nova, pa je seveda božična zvezda. Ker je prelepe rdeče barve, je kljub temu, da gre za ameriško navado, verjetno že na prvem mestu in si jo vsi želimo imeti za popestritev božičnih in novoletnih praznikov.
Ker se tudi ponudnikom te, na mraz zelo občutljive rastline, zelo mudi, prehitro jo imajo v vrtnarijah in cvetličarnah, po drugi strani pa je potem, ko bi jo bilo smiselno kupiti, na razpolago samo še ostanek teh rastlin, vedno pride prav nekaj nasvetov.
FOTO: MP
Božično zvezdo lahko uniči samo kratek hladen piš vetra, zato jo v hladnem dnevu pri prenosu do avtomobila dobro zavarujte pred mrazom. Zavijte jo v debel papir tako, da ne bo del rastline gledal iz tega zavitka. Avto naj bo ogret, nakup zvezde pa zadnji opravek pred odhodom domov.
V naravi božična zvezda cveti ob koncu poletne sezone, saj s svojimi neuglednimi cvetovi ne more konkurirati bogatemu cvetenju tropskih cvetlic. Zato se najlepše obarva v kratkem dnevu. Po cvetenju pa liste odvrže. Zato je potrebno preveriti, kako je kaj s cvetovi ob nakupu. Mnogi ne vedo, da obarvan del te rastline ni cvet. Gre samo za obarvane ovršne liste, cvet so majhne bunkice na sredini med njimi. Gre za genialnost narave, tako so se rastline prilagodile na konkurenco, saj v naravi seveda potrebujejo opraše-valce za razmnoževanje. Če so te bunkice že odprte, potem je velika verjetnost, da bodo listi kmalu pričeli odpadati. Če ne gre za res posebno barvo ali obliko listov, jaz takih rastlin ne bi kupila.
Prav tako ne bi kupila rastlin, ki so na policah še vedno zavite v celofan. Ne marajo utesnjenosti in tako zavijanje lahko povzroči predčasno odpadanje listov. Prehladijo se lahko že v vrtnem centru, če po njih piha veter. Zato pojdite raje kam drugam po njih. Najbolje jih je kupiti kar v rastlinjaku, kjer so jih dovzgojili vrtnarji. Žal jih v naši bližini ni veliko.
Tudi doma jo postavimo tja, kjer ob zračenju stanovanja ne bo pihalo neposredno po njej. Prostor naj bo zelo svetel, ne mara pa direktnega pripekanja sončnih žarkov čez okno, na primer.
Samo zračenje stanovanja, če bo zvezdi ne bo neposredno pihalo, pa ni nevarno.
Zalivanje naj bo zelo zmerno, saj več zvezd prehitro konča svoje življenje zaradi preveč zalivanja, ne zaradi premalo. A zemlja se ne sme izsušiti. To pomeni, da v stanovanjih, kjer je temperatura običajno nad 25 oC, zalivamo pogosto, dvakrat tedensko, a z majhnimi količinami vode. Voda naj bo temperirana, ne sme biti hladna. Na ploh vam bo dalje ostala res lepa in razkošna, če ji ne bo prevroče.
Božična zvezda bo tudi v bližini elektronike hitro odvrgla liste.
Božična zvezda je prekrasna rastlina. Res lepo popestri mrzle in sive dneve okoli praznikov. A ker jo kupimo zgodaj, pogosto okoli praznikov ni več tako lepa, kot bi si želeli. Če pa malo popazimo na njo, zanjo tudi dobro skrbimo, jo lahko ohranimo lepo tudi do takrat.
Želim vam zdravo, lepo, mirno prvo adventno nedeljo.
Mša PUŠENJAK
Kaj bomo danes jedli
TOREK	SREDA	ČETRTEK
porova kremna juha,	pasulj s kranjsko	dušena kisla repa,
polpeti iz kuhane	klobaso, buhteljni	kašnate klobase,
govedine, čebulna		skutni zavitek
omaka, kuskus,		
jabolčna pita		
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
PETEK	SOBOTA
fižolova kremna juha,	piščančja obara,
svaljki z drobtinami,	ajdovi žganci, lena
endivija, jabolčna	gospodinja čežana
NEDELJA
goveja juha, štefani pečenka, pire krompir, motovilec, kakavove rezine
PONEDELJEK
krompirjeva juha, pečene perutničke, široki rezanci, solata, sadje
Polpeti iz kuhane govedine s sirom
Sestavine: 150 g mesa iz goveje juhe, 1 jajce, 40 g kruha, 3 žlice kisle smetane, 4 žlice mleka, 3 žličke sveže naribanega sira (parmezana), vejica peteršilja, 1 strok česna, 1 čebula, sol po okusu, po potrebi še drobtine.
Čebulo drobno sesekljamo in jo popražimo na maščobi. V skledico nadrobimo kruh, dodamo mleko in smetano, premešamo in pustimo stati. Medtem sesekljamo ali čim bolj drobno narežemo goveje meso, ga stresemo v skledo ter dodamo prepraženo čebulo, strt česen, jajce, sesekljan peteršilj, namočen kruh in sol po okusu. Vse dobro premešamo in dodamo še sveže nariban sir. Če se med oblikovanjem polpetov masa drobi, dodamo še malo kisle smetane, če pa je premehka, vsujemo vanjo nekaj drobtin, dobro pregnetemo in poskusimo znova. (Karkoli bomo dodajali, to delajmo postopoma, saj lahko hitro dodamo preveč.) Polpete na zmerno vroči maščobi pečemo približno 5 minut na vsaki strani, da postanejo zlato zapečeni.
Štefani pečenka
Sestavine: 1 kg mletega mesa (mešanega ali govejega), 1 manjša čebula, 2 stroka česna, 1/2 čajne žličke peteršilja in majarona, 1 čajna žlička sladke paprike v prahu, 6 kuhanih jajc in 1 jajce za mesno zmes, 100 gramov starega kruha, 150 ml mleka, 1 čajna žlička soli, ščep črnega popra, nekaj žlic olja.
Narezano čebulo popražimo na nekaj žlicah olja in jo ohladimo. Kruh nadrobimo, polijemo s toplim mlekom in počakamo, da se dobro napije. Meso pregnetemo in mu dodamo sveže jajce, ožet kruh, sladko papriko, sol, poper, peteršilj, majaron, namočen zrnasti česen in ohlajeno popraženo čebulo. Temeljito pregnetemo in oblikujemo v pravokotnik. Na sredino položimo kuhana jajca in z mesno zmesjo jajca pokrijemo. Oblikujemo štruco. (Če želimo pisano pečenko, lahko na vsako stran jajc položimo kuhan, po dolgem prerezan korenček, hrenovko in/ali po dolgem prerezano kumaro.) Štruco položimo v pekač in na dno vlijemo 1-2 dl vode ali juhe, lahko pa jo položimo v folijo za peko brez dodane tekočine ali ovijemo v svinjsko mrežico. Pečemo jo na 180 stopinjah Celzija 1 uro. Zadnjih 5-10 minut jo premažemo z nekaj žlicami olja in vklopimo žar pečico, da se lepše zapeče na vrhu. Pečeno pokrijemo z aluminijasto folijo za 5 do 10 minut, da se meso uleže, nato pa postrežemo. (Iz pečenkinega soka lahko naredimo omako.)
20 Štajerski
Križem kražem
torek • 30. novembra 2021
Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice
Kako diši Kitajska (48)
Ena izmed slovenskih pisateljic me je nedavno presenetila z vprašanjem o vonjih, ki sem jih spoznala po poteh sveta, nato pa mi začela slikati vonjave Afrike. Dotikala se je predmetov, ki jih je prinesla iz črne celine in vsakega umestila v čisto svojo zgodbo. Ko je končala, da sem že pozabila, da sem jaz tista, ki bi ji morala odgovoriti, se mi je zazrla v oči in ponovila vprašanje:"Kako diši Kitajska? Povej mi, nisem še bila tam."
Hotela sem že reči, da nimam pojma in da o tem nisem še nikoli razmišljala, vendar, ker se s pisatelji ne srečam ravno vsak dan, sem globoko vdihnila in pokimala. "Zapri oči," je nežno dejala, da bi me spodbudila.
V misli se mi je prikradla rdeča barva, zagledala sem nekaj znanih obrazov, skodelico zelenega čaja in papirnato lanterno, ki visi z ulične svetilke. V gneči sem zaslišala hitre korake nekoga, ki se mu mudi na podzemno. Spet sem globoko
vdihnila, tokrat skozi nos.
Spomnila sem se na vonj po mastnih prigrizkih, ki se vleče med kitajskimi ulicami, pomešan z vonjem cigaret, ki se najbrž sprimejo v smog, da te potem vse skupaj nekako potiska navzdol. Na srečo de-
Foto: Mateja Toplak
Sodoben obraz Kitajske je bleščeč, a pozoren obiskovalec hitro spozna, da pod masko zaudarja po bedi.
Foto: Mateja Toplak
Ulična hrana je pomemben del kitajske prehranjevalne kulture. Malce čudna, a okusna ponudba hrane je skrita v ozkih ulicah in je včasih videti nečista, a je vsekakor vredna pokušine.
ževni dnevi sperejo vso to turobo in takrat iz ovinka pridiši vonj po medenih oreščkih in sladko-pekoči čilijevi omaki.
Sodoben obraz Kitajske je bleščeč, a pozoren obiskovalec hitro spozna, da pod masko zaudarja po bedi. Za steklenimi stopnicami, ki dišijo po milu in limoninem čis-tilu, so nametani bloki z majhnimi okni. Vlažna oblačila z vonjem po mehčalcu se sušijo pod temi okenci in se trudijo izogniti smrdljivemu vonju ceste. Reke, ki tečejo iz sijočih mest v vasi, ki jih je pozabil čas, nosijo s sabo gnusobo velemest in jo mešajo v življenja siromakov.
AVTOR: SIVO-RJAVA JANEZ MESTNA PRESEfNIK ptica
s
RJAVA 2U2ELKA S KLEŠČAMI NA KONCU ZADKA
KOT DEVETDESETIH STOPINJ
DVORNI KIPAR ALEKSA VELIKEGA
HERCE-GOVEC
MOJZESOV PENTATEVH
KILOGRAM
RIMSKI VOJSKOVODJA
E3
NAŠA JUDOISTKA (ANDREJA) TROSNI MEŠIČEK
POGAN (STAR.)
VDIH MAMILA SKOZI NOS
TISOČ METROV
rf
KRAJCI
TRIGLAVU (LJURKOV.)
STANJE NA ROKAH
PRIPADNIK AMIŠEV
MUCKA
PRECEJALO
IGRALEC VTEATRU MERSKA ENOTA ZA GLASNOST
ČASTITLJIV STAREC
MADŽARSKO MESTO
ORGANSKO VEČANJE
MILLA JOVOVICH
ANTON KARINGER
SLOVENSKI ZARAVLJAČ (LADO)
MET, LUČAJ
ČRNA PTICA PEVKA
RIBJA JAJČECA
POKOJNI GLASBENIK TURNER
BEN AFFLECK
FR. FILM. KOMIK (JACQUES)
ZASILNA STAVBA HRVAŠKI PEVEC (IVAN)
OKRASEK FRANCOSKI NA FILOZOF VERIŽICI (JEAN-PAUL)
PRODAJNO RIMSKA BLAGO LJUBLJANA
IZDELOV GOSLI IZ CREMONE
FINSKA LUKA
PRIPOVEDNIK
ALEŠVALIČ
MOČVIRSKA
SLOVANSKI
-ffl-l ZLI DUH
SAMUEL M1I„, NU JOMA PEÏKA- KOČIZOV SOPLE-MENJAK
CETINIČ
NAUK NOVINAR O ZVOKU ČASOPISA
Gobi o ob tuši ros tri s
Zraste od 10 do 15 cm, največ do 20 cm. Ima vretenasto, na spodnji strani sploščeno telo ribe, ki živi stalno na dnu vodotokov. Telo je pokrito z velikimi luskami. Hrbet je usločen. Glava je velika, z velikimi očmi, usta so pod-stojna, grlo med bazama prsnih plavuti je brez lusk, z brkoma v ustnih kotih, ki segata do zadnjega roba očesa. Barva telesa je odvisna od okolja, hrbet je vedno temnejši, sivo rjave do sivo zelene barve, boki so svetlejši, trebuh je rumen do bel. Po bokih je vrsta večjih ali manjših, nepravilno oblikovanih lis. Tudi po hrbtni in po repni plavuti so posute pege. V času drsti ima samec na glavi in po telesu drstne bradavice. Drsti se od maja do junija v plitvi tekoči vodi med vodnim rastlinjem in kamenjem. Samica odloži na kamenje ali rastlinje od 1000 do 3000 iker. Zarod se običajno skriva pod kamenjem.
Življenjski prostor: Se ne seli, naseljuje reke in potoke s peščenim dnom in močnejšim pretokom, najpogostejši je v srednjih tokovih rek. Najdemo ga tudi v ribnikih, saj prenese poletne temperature do 25 °C, če je dovolj kisika.
AECIJ - zahodnorimski cesarski vojskovodja, ki je leta 451 premagal Atilo, AMATI - v 16. in 17. stoletju slovita italijanska družina izdelovalcev violin iz Cremone, LIZIP - grški kipar iz Sikiona (4. stoletje pred našim štetjem)
Veliki zid smrdi po švicu nekvalificiranih kmetov, ki so dolga leta vanj vlagali svoj trud in podrte dele zidu zadelali z lepljivim rižem. Taoistični templji dehtijo v aromi dišečih paličic z vonjem jasmina, vzvišene budistične jame pa imajo vonj po večni trohnobi.
Na srečo je najmočnejši in najznačilnejši vonj Kitajske, ki prekrije vso to meglo, hrana. V ogromni deželi z 1,4 milijarde prebivalcev, kjer obstajajo velike razlike v kulinariki, bodo vaše brbončice tako vznemirjenje, da bo nos taval od stojnice do stojnice. Tam je vse od kuhanih rezancev in pekinške race do pekočih prigrizkov in dim-suma (polnjeno testo, ki se kuha na pari v posebnih košarah iz bambusa). Prodajalci se smehljajo in te kličejo k sebi, ti pa več ne veš, od katere stojnice tako omamno diši. Se je vonj pomešal in iz vsake pobral najboljše sestavine? Po nekaj urah čudenja nad včasih
precej nenavadnimi dobrotami boš tako sit, da bodo stojnice začele nesramno smrdeti, kakor da bi želele, da se čimprej spokaš in daš mesto komu drugemu.
Kitajska je očarljiva mešanica divje različnih narečij ter podnebnih in topografskih ekstremov -kot da bi bilo več različnih držav združenih v eno. Zagotovo nekaj, kar je vredno izkusiti, pogledati in tudi ... od blizu povonjati. Ja, Kitajska je daleč, a za tistega, ki želi iti, ni nič predaleč. In kot je rekel kitajski filozof Lao Ce: "Tisoč milj dolgo potovanje se začne z enim samim korakom," Tako po več kot šestih mesecih moji čevlji že razpadajo, a še zmeraj dišijo po čisti sreči.
Odprla sem oči in videla, da so bile tudi njene oči zaprte, glava pa je počivala na blazini. Smehljala se je in potegnila dim iz njene dolge pipe, ki jo kadi kot kak Turk in mi rahlo pokimala.
Foto: Mateja Toplak
Vlažna oblačila z vonjem po mehčalcu se sušijo na zraku in se trudijo izogniti smrdljivemu vonju ceste.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
torek • 30. novembra 2021
Za kratek čas
Štajerski	21
Za šankom
Živel dan republike
Poleg sporazumevalne vloge ima jezik tudi,nalogo', da nas zabava. Tako ali drugače. Na to sem se spomnil, ker je v teh dneh bil veliki praznik nekdanje skupne države, ki je živel od leta 1945 do 1990, potem pa skupaj s skupno državo izumrl (vsaj v Sloveniji; nisem preverjal, ali v drugih delih nekdanje skupne države še živi). Zato, prosim, vsi, ki ste zaskrbljeni za usodo moje domoljubne slovenske duše (in domoljubnosti Štajerskega tednika): naslov današnjega ,šanka' morate brati v pomenu, da je nekoč živel dan republike, ne pa kot da vzklikam: Naj živi! Ker je živel - in se izživel. (Čeprav ob tem pomislim: jaz sem se za dan republike poročil. Ampak če dneva republike ni več - ali sem sploh poročen? Da nisem Jedig pa fraj'?)
Ampak takih dvoumnosti se v vseh jezikih pojavi kar veliko, še posebej,če kdo skuša biti duhovit in se hudomušno poigrava z njim. Zlasti
časopisni naslovi so marsikdaj (namerno!) dvoumni. Najbrž se marsikdo še spomni časopisnega naslova: Fukal v novem dresu (novico o tem najdete na spletu https://www.sta.si/834516/ fukal-v-novem-dresu). Pa se ni dogajalo nič nespodobnega, pač pa je neki nogometaš, ki se piše Fukal, zamenjal nogometni klub in je od takrat naprej igral v novem dresu. (Če je v novem dresu počel tudi to, o čemer govori njegov priimek, pa za njegovo nogometno kariero najbrž ni tako pomembno.) No, saj podobne ,nerodnosti' se najbrž dogajajo tudi našemu biatloncu z
nekoliko,posebnim' priimkom (ki se ga da duhovito ,zlo rabiti'). Tako so se na primer pošalili, kako bi zvenelo, če bi se ameriška smučarska zvezda Lindsey Vonn poročila z Jakobom in obdržala oba priimka. Bila bi namreč: ,Lindsey Vonn Fak.. (Če
se spoznate na angleščino, vam bo to zvenelo smešno, če pa se ne spoznate, vprašajte svoje ta mlade za prevod ... )
Zabavno je bilo brati tudi naslov članka: Kaka na operaciji (https://old.slovenskenovice. si/time-out/kaka-na-operacijo-zaradi-poskodbe-kolena). Za manj razgledane:Kaka je nogometaš, ne nekdo, ki kaka.
Baje je nekoč ob obisku nekdanje prvega moža naše skupne države v slovenski prestolnici pisalo: Tito davi v Ljubljani. (Pa ni nikogar zadavil, ampak je ,davi' iz tiste pesmi, da je ,davi slan'ca padla' ...)
Čeprav najbrž tistim s ,smešnim' priimkom ni smešno, ko se smejemo na njihov račun, ljudje pač smo taki. Pa ne mislite, da se smejemo vam ali na vaš račun, ampak se pač smejemo zato, ker je življenje tako komplicirano, da ga ne smemo čisto vedno jemati preresno. Pa če smo Kaka, Fak, Kurz ali Pofuk. Lahko tudi Mesec, Noč, Sonce ali Groza ...
Vaš Pepek (Predikaka - Zadilula)
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
					9		2	
9		6				4		
			1			8		
2							7	3
	7							
	3				8			1
	4	2		8				
			7	3	1			
		5		2				
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©©	€€	O
Bik	¥¥¥	©©	€	OO
Dvojcka	¥¥	©©©	€€	OOO
Rak	¥¥		€€€	O
Lev	¥	©©	€€	OOO
Devica	¥¥¥		€€€	OO
Tehtnica	¥¥	©©©	€	OOO
Škorpijon	¥¥¥		€€	OO
Strelec	¥	©©	€€€	O
Kozorog	¥¥	©©©	€	OO
Vodnar	¥	©©	€€€	O
Ribi	¥¥¥		€€	OO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
(velja za teden od 30. novembra do 6. decembra 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Zagreb • Virus v živalskem vrtu
Leva okužena s koronavirusom
Okužbo z novim koronavirusom so minuli teden potrdili pri dveh levih v zagrebškem živalskem vrtu.
Foto: arhiv Svet24
Leva Ayano in Lea je okužil njun skrbnik, za katerega so kasneje zgo-tovili, da je okužen, so dejali v živalskem vrtu. Leva sta prvi živali, ki sta se okužili z novim koronavirusom v živalskem vrtu v Zagrebu. Pri levih so pred nekaj dnevi ugotovili simptome okužbe, predvsem pri dihanju. Po testiranju so v sredo potrdili, da sta živali okuženi z novim koronavirusom ter da že okrevata, je za hrvaške medije potrdil direktor živalskega vrta Damir Skok. Kot je dodal, so poskrbeli, da leva ne bosta okužila drugih živali ali skrbnikov.
Zdaj so dodatno poostrili protokole pri oskrbi drugih živali. »Upamo, da bosta leva ostala edini živali v živalskem vrtu, okuženi z novim koronavirusom,« je poudaril Skok. Direktor je še spomnil, da je bilo po svetu v živalskih vrtovih že več primerov, da so ljudje okužili velike mačke.
V. Britanija • Po 20 letih obujajo spomine
Ponovno snemanje Harryja Potterja
Zvezde filmov o Harryju Potterju, Emma Watson, Daniel Radcliffe in Rupert Grint, so ob 20. obletnici znova združili moči in s preostalimi igralci iz te uspešne franšize posneli posebno televizijsko retrospektivo.
Foto: Profimedia/M24
Glavne zvezde Daniel Radcliffe (32), Emma Watson (31) in Rupert Grint (33) se bodo pojavile v posebni televizijski oddaji Harry Potter 20th Anniversary: Return to Hogwarts, ki bo na ogled 1. januarja na programu HBO Max. Zdi se, da se jim ob pomembni obletnici ne bo pridružila ustvarjalka čarovniškega sveta J. K. Rowling, ki je lani postala tarča kritik transspolnih aktivistov in drugih uporabnikov družbenih omrežij, bodo pa zato ob njih tudi drugi igralci. »Ta oddaja bo nekaj zelo posebnega, veselimo se srečanja in obujanja spominov na vse čudovite stvari, ki smo jih skupaj doživeli tako pred kot za kamero,« je povedal glavni zvezdnik, igralec Daniel Radcliffe.
N.Š.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. 0. 0., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 6. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki
jo podarja Media impeks, d.0.0. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Knjigarnica in papirnica Bukvica.
Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Morana Moravec, 2274 Velika Nedelja Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 30. novembra 2021
Lepi spomini ne bledijo
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
		VU ISSIM 0040-1978
	1 IJvj	GLASILO
ZVEZE		
LETO XXXII , ŠT. 21	Ptuj, 7. junija 1979	DELOVNEGA CENA 4 DINARJE LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Človek si srečo ustvari sam [stran 3) Kakšne mesnice imamo v Ptuju (stran 4} Urejanje območja Polskave (stran 7)
Kulturni dnevi (stran 9) Osemdesetletnik za volanom (stran 11)
PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah
odprli republiško ' ■ akcijo Slov
79. r
razen brigadirjev Prisade Milke Sober — Nataše iz Črnomlja in MDB Tone Tomšič iz Ljubljane — Moste Polje, bili prisotni tudi Jože Poglajen in Geza Farkaš, oba člana sekretariata predsedstva republiške konlerencc ZSMS, Viktor Leveč sekretar centra za mladinske delovne akcije pri KK ZSMS, _ predstavniki družbenopolitičnih organizacij in SO Ptuj, domačini ter predstavniki vseh 11 občinskih konferenc mladih iz katerih bodo sodelovali brigadirji na leioSnji MDA SCi 79.
Slavnostni govornik je bil Franc
prostovoljnega dela nek, danes ter zaželel dobrodc
čim več delovnih uspehov._______
je v kulturnem programu nastopila skupina pionirjev iz OS Dornava, brigadirjem pa sta izrekla dobrodošlico in željo po lesnejSem sodelovanju tudi Anton Veli konja, predstavnik KS Dornava in Miran Cuš, predsednik tamkajšnje mladine.
' ' sinje
Takoj po otvoritveni slovesnosti je bila V novi OŠ Dornava druga seja skupäCine MDA SG 79, pod predsedstvom I ranja Gnilška.
MDA SG 79 je opravil Jože	program dela na delonšču In pro-
Poglajen; Marko PotoCnik,	gram interesnih dejavnosti. '
komandant letošnje akcije pa je v	V štirih izmenah bo na letošnji
imenu vseh brigadirjev obljubil,	MDA SG sodelovalo prek 500
— O, zdravo,
KOTO: M. Ozmei
tola, Nova Gorica, lirežica, jubljana — Bežigrad, Kočevje, cntjiir, ^Radovljica, Radlje in
asi zajema izgradnjo vodovodna omrežja v dolžini 8.-4(JO m, za
rek 35.000 delovnih 'ur!* ''
brigadirji obeli brigad najprej
SVIflan Knez evio kandidat za sekretarja medobčinskega swetaZKS Harier
Hidroelektrarno si/ H^v linu, zvečer pa so se podrob-spo^nali še ob tabornem i. v ponedeljek zjutraj so zasadili kramp in lopato v tali pri Borlu, ter nadaljevali slom svojih lanskoletnih
Jaj že izkopan dobršen del
S SEJE KOMTEJA OK ZKS PTUJ
Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!
... .^zadnji razširjen se» občinskega komiteja — sodelovati so tudi 3JÜ,; «i ."'""f. . s°0tmi tom'"Sa ocenjevali delovanji IT.! fi """"V d<*gaukega sislema in v svojih kritičnih ocenah BSjTI" S*<" "» področju. Uvodoma j« sekretar komiteja Milan Krna« oeend dosedanjo aktivnost ter izpostavit ne-i, vt .r I™ I5 r H- r "iV'e'|1"'	Ostali razpravljali
T/ !" «» lul11 konkretne predloge za delo v prihodnje ' " <"lv ~nMll)<inh delovanju delegacij za skupščino l iv samoupravnih interesnih skupnosti — za zbore uporabnikov. Pejstvoje.dadruzbcnopoht. Cne organizacije nosiioodoovornnsi za delo delegatov. vaj so neločljiv del delegatskega slslema, ienrav v tel Shnorf "i nBm° "S"?"1'' p'"-'<l=»ati pa si je za akcijsko enolnosi
Izvajalci in strokovne službe in neresnih skupnosti se namreč Se vedno
SÄÄ ÄÄ- PI" "
1 '	S"UJ.C «hipne interese in izražajo na seiah
SaiS.Tf	m"C"J°' i" » delegacije » zbore izvajalce, ne
poglobijo dovol, V pripravo grad,v - obiiajno pa so delegacije za zbor
am ™ vir5'1 «r™* d-"°vne StUp"°Sli «'«Si
samoupravnih interesnih skupnosti se morajo zavedali da so v islužbi. delegata in delegacij uporabnikov, da delajo predvsem zanie zato bi
ra«™,"Ti"" ' b°'J S°J,cK,Vi"i ""J"1" s'°" «m. t» ™>W>
O8 nT Pr ,P	najaktivnejši äele ob sprejemanju prispevnih
Kprelii ' " S* "»""»W- da s svojim delom dosežejo
..^t''" , i'" lazpr.iva o informiranju in komuniciranju motrai ve« komunistov v sklopu delegatskih odnosov ler s lern pivezano o sistemu informiranja so razpravljalei menili da smo na lem
pouiovju vse premalo naredili. Informacije ju delegate so ntnogoktai Se
Ker temelji priko^nosti ležijo vpretek
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za n
S
N
Naročite
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored), revija ZVEZDE
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
STOP

RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
torek • 30. novembra 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
KMETIJSTVO
TOREK 30. november
7:30 Glasbena osmica (tuja)
8:00 Kuhinjica
8:20 Obzornik TV Dravograd
9:05 Znanstvena monografija 10:00 Naša Drava 10:55 Glasba za vse 11:25 Gospodje ptujski 12:00 ptujska kronika 12:20 Cista umetnost - november 12:50 Pogled nazaj 13:20 Tramp 14:05 Young EU Voices 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica (slo.) 18:50 pomurski tednik 19:25 Cista umetnost - november 20:00 Ptujska kronika 20:20 Zaključek bralne značke za odrasle 21:20 Pogled nazaj 21:50 Arbitri um 22:00 Ptujska kronika 22:20 Na vse ali nič 00:10 Videostrani ČETRTEK 2. december
7:30 Glasbena osmica (tuja)
8:00 Kuhinjica
8:20 Rudniki kralja Solomona 11:20 Pogled nazaj 11:50 Kdo? 12:00 Ptujska kronika 12:25 Young EU Voices 11 12:45 Glasba za vse 13:15 Cista umetnost - november 13:45 Znanstvena monografija 14:45 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Mortal
18:35 Cista umetnost - december
19:05 Tramp
19:50 Mali Prim
20:00 Ptujska kronika
20:25 Glasbena osmica (slo.)
20:55 Zaključek bralne značke za odrasle
22:00 Ptujska kronika
22:25 Futsal magazin
22:50 pogled nazaj
23:20 Športni klubi in društva
01:10 Videostrani
SREDA 1. december
7:30 Glasbena osmica (slo.)
8:00 Kuhinjica
8:20 Tram p
9:05 Znanstvena monografija 10:00 Zaključek bralne značke za odrasle 11:00 Young EUVoices 11:20 Pogled nazaj 11:50 Kdo? 12:00 Ptujska kronika 12:20 Glasba za vse 12:50 Cista umetnost - november 13:20 En teden
13:45 70 let dr. Ljudevita Pivka
14:40 Videostrani
17:35 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika
18:25 Glasbena osmica (tuja)
18:55 Pomurski tednik
19:30 Cista umetnost - november
20:00 Ptujska kronika
20:25 Na vse ali nič
22:00 Ptujska kronika
22:25 Pogled nazaj
22:55 Navijačice
00:40 Videostrani
Ptujska televizija PeTV, T: 031 684 808, info@petv.tv, v,
i/v. pet v. tv	telemach ri:<[«li.h,i| T3 «
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev: hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM prašiče od 30 do 130 kg domače reje. Tel. 041 986 390.
NESNICE, rjave, v začetku nesnosti prodajamo. Možnost dostave. Kmetija Re-šek, Starše 23, tel. 040 531 246.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici: www.dlll3.si
Umrli so
Feliks Gojkovič, Ptujska Gora 110a, roj. 1941 - umrl 17. novembra 2021; Maks Pukšič, Barislovci 14, roj. 1939 - umrl 17. novembra 2021; Angela Brezinšek, roj. Kolar, Zakl 25a, roj. 1940 - umrla 17. novembra 2021; Marija Tušek, roj. Lesjak, Zg. Hajdina 109, roj. 1932 - umrla 18. novembra 2021; Jera Brusar, roj. Bigec, Repišče 2, roj. 1934 - umrla 19. novembra 2021; Zvonko Frčec, Doklece 25a, roj. 1946 - umrl 20. novembra 2021; Nenad Šoškič, Ptuj, Trstenjakova ul. 9, roj. 1959 - umrl 20. novembra 2021; Alojzija Vesenjak, roj. Pintarič, Spuhlja 94a , roj. 1940 - umrla 20. novembra 2021; Vladimir Zavernik, Spodnji Gas-teraj 40, roj. 1947 - umrl 20. novembra 2021; Anton Peršuh, Mihovce 40, roj. 1950 - umrl 20. novembra 2021; Alojz Avguštin, Slape 14a, roj. 1945 - umrl 20. novembra 2021; Boris Čuš, Bratislavci 45, roj. 1974 - umrl 21. novembra 2021; Jože Osojnik, Slatina 41a, roj. 1944 - umrl 23. novembra 2021.
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
			
			
PROPAGANDE

t*
31 > f
M H^V"iskem '"P*"!» SOS je ž
M! Veak°t40 strankarskih trobi
*'°n>rane vsebine z blatenji f' "kotnikov Janeza Janše
faYtT°Vnj*ki: Ta ni novinarstvo, a 3'Tprop u komunističnih časov
financiranje volilne ' največje vladne stranke?
<ww.reporter.si
TOVARNA LAŽI IN PROPAGANDE —
V medijskem imperiju SDS je že več kot 40 strankarskih trobil
DAVOR MUCIC
70 odstotkov pacientov z napotnico nikoli ne pride na psihiatrični pregled
POLONA KAMBIČ
S teorijami zarote obsedena županja razklala Semič
POGREŠANI
Izginitve Slovencev, ki še po mnogo letih ostajajo nepojasnjene
Tiho, tiho mi srce zaspi, tam pod rušo, tam so tihi sni, tam je mir, ki tu ga človek išče. (K. H. Mocha)
V	SLOVO
V	82. letu smo se poslovili od našega dragega brata, svaka in strica
Ivana Kodriča
IZ ZABOVCEV
pilot - polkovnik vojnega letalstva
K zadnjemu počitku smo ga pospremili v ponedeljek, 29. novembra, na pokopališču na Dobravi v Mariboru.
Počivaj v miru!
Žalujoči: brat Branko z ženo ter nečakinji in nečak z družinami
Kje si, mama, žena naša, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas?
OSMRTNICA
Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je v 86. letu za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica
Tekla Lenart
rojena Zorec
Z DESTRNIKA
Na njeni zadnji poti jo bomo pospremili v petek, 3. decembra 2021, ob 15. uri na pokopališču na Destrniku.
Žara bo položena v poslovilno vežico na dan pogreba ob 13. uri.
Žalujoči: mož Štefan, hčerki Danica in Jožica z možema, vnuki Roman, Simon, Petra in Elvis z družinami
Skrb, delo in trpljenje -to tvoje je bilo življenje. A zdaj tebe več med nami ni, to pa zelo, zelo boli.
V SPOMIN
30. novembra mineva leto, odkar si za vedno izdihnil, naš dragi
Janez Meznarič
IZ ZABOVCEV
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in postojite ob njegovem grobu.
Ohranjamo te v lepem spominu.
Vsi tvoji najdražji
TOREK. 30. november
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:00 Utrip Ormoža
11:10 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
12:00 Starpoint prodajno okno
13:00 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Mednarodni otroški pevski festival Brežice
19:00 27. kmečki praznik v Stopercah
20:00 Tamburaši in mandolinisti Slovenije
21:30 Koncert AFS KUD Študent Maribor
23:00 Video strani
SREDA. fit. december
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Starpoint prodajno okno
09:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino
09:40 23. Praznik Občine Hajdina
10:30 Polje, kdo bo tebe ljubil
13:30 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
17:30 Seja sveta občine Markovci - v živo
18:30 Tamburaški koncert prijateljem
20:00 Martinova maša na Hajdini
21:00 Adventni koncerti na Hajdini
22:00 Mednarodni otroški pevski festival Brežice
23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si
CFTRTF.K. 02. december
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:10 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 11:00 7. društvene igre na Polenšaku 12:00 Starpoint prodajno okno 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Akustični koncert na prostem 20:00 Publikacija, Slovenija zelena dežela 21:20 Koncert godbe Ptuj 23:10 Video strani
Vsak zadnji ponedeljek v mesecu
Ze v prodaji!
O tnica.si

24 Štajerski
Kronika
torek • 30. novembra 2021
Ptuj • Vozila preblizu desnemu robu
Na cesti trčila štirikrat zapored
Voznica osebnega avtomobila je v četrtek popoldne na poti iz Žabjaka proti Ptuju kar trikrat zapored trčila v objekte ob cesti, na koncu pa seje zaletela še v drugi avtomobil.
Pri tem k sreči ni bil nihče telesno poškodovan, preizkus alkoholi-ziranosti 38-Ietnice pa tudi ni pokazal preseganja dovoljene stopnje alkohola v krvi.
Na Policijski upravi Maribor pojasnjujejo, da je omenjena voznica najprej v Žabjaku pri Ptuju zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča trčila v ograjo stanovanjske hiše. Po trčenju je odpeljala naprej in (še vedno v Žabjaku) trčila v podstavek začasno postavljenega prometnega znaka za zoženje ceste.
Tudi zatem je odpeljala naprej in trčila še v kapelo ob cesti. Nazadnje je v Svržnjakovi ulici na Ptuju zaradi nepravilne strani vožnje zadela v osebni avto z lahkim priklopnikom, ki ga je vozil 33-letni moški.
Policisti so voznici odredili preizkus alkoholiziranosti, ta pa je pokazal, da je imela v organizmu 0,14 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zakonsko je za običajne voznike kategorije B dovoljena stopnja alkohola do 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka oziroma 0,5 promila alkohola.
Ko bodo policisti zbrali vsa potrebna obvestila, bodo voznici po napovedi mariborske policijske uprave izdali plačilni nalog.
sta
Podravje • Milijonski izplen finančne uprave
Zasegli 11 ton tobaka
Delavci finančne uprave so v torek v tovornem vozilu slovenskih registrskih oznak na poti proti Mariboru pri pregledu tovora odkrili 75 v folijo ovitih kartonskih škatel, v katerih je bilo skupino 11 ton drobno rezanega tobaka, ki sta ga voznika prevažala nezakonito.
Kot so zapisali na finančni upravi, sta tovornjak upravljala tuja državljana brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi oz. brez prijave v ustrezna zavarovanja. Skupno pa so v nadzoru ugotovili kar deset kršitev različnih zakonskih določb, zaradi česar bodo uvedli ustrezne prekrškov-ne postopke.
Gre za največji zaseg oz. odkritje doslej, ob prodaji takšne količine tobaka na črnem trgu, kamor je bil tovor namenjen, pa bi bil državni proračun oškodovan za najmanj 1,8 milijona evrov, so pojasnili na finančni upravi.
Pri tem pa so se na Twitterju pošalili, da se je nekomu ponesrečilo »nakupovanje« na Blackfriday (črni petek). Za vse tiste, ki sprašujejo za prijatelje, pa so dodali, da dražbe ne bo. V sporočilu pojasnjujejo, da bo šlo zaseženo blago v uničenje.
sta
Spodnje Podravje • Kam z odpadno silažno folijo
Vse pogosteje obleži v naravi
Odpadna silažna folija sodi med odpadke iz kmetijske dejavnosti in ne med komunalne odpadke.
To pomeni, da ne zbiranje ne odvoz ne sodita v obvezno občinsko gospodarsko javno službo, torej odlaganje v zabojnike za komunalne odpadke ni dovoljeno. Stroški ravnanja z odpadno folijo bremenijo uporabnika oziroma povzročitelja - kmeta, proizvajalci folij pa teh stroškov ne vključujejo v svoje prodajne cene, torej ni podaljšane odgovornosti in tudi ni vzpostavljene mreže zbiranja na ravni države.
K reševanju tega problema v različnih občinah pristopajo različno. Nekatere so uporabnikom stopile naproti in odpadno silažno folijo sprejemajo proti plačilu. Tak način je v svojih zbirnih centrih na Ptuju, v Kidričevem, Trnovski vasi, Duple-ku, Žetalah, Vidmu in Majšperku uvedlo Čisto mesto Ptuj. Na tržišču je na voljo že tudi silažna folija, ki
jo je mogoče reciklirati, pri gorenju pa tvori plin ogljikov dioksid (CO2) in vodo, vendar kmetje v veliki večini še vedno uporabljajo klasično folijo.
Ker vse več umazane folije leži po njivah, travnikih ter v obcestnih jarkih in gozdovih, podobno kot se to dogaja z ostanki od kolin, je beseda o tem, kako rešiti odvoz tega »kmetijskega« odpadka, tekla na zadnji seji sveta ptujske enote KGZS.
»Dokler so lahko kmetje folije od bal vozili na deponije brezplačno, ni bilo težav, odkar je treba za prevzem plačati, pa se je povečala obremenitev v naravi,« ugotavlja član sveta Milan Unuk. »Najbolje bi bilo, da bi na nivoju občin določili en center, ki bi prevzemal to odpadno embalažo. Na Gorenj-
l V . }■'•■ ■ 1
Ker je treba za prevzem odpadne silažne folije plačati, jo kmetje pogosto odvržejo v naravo.
skem smo našli zasebnika, ki se ukvarja z odvozom silažne folije in bi bil pripravljen prevzeti tudi našo v Spodnjem Podravju, a njega zanima samo čista folija, ne pa tudi umazana, kar nam torej ne koristi,
zato moramo poiskati neko drugo rešitev. A glede na to, kako počasi potekajo stvari pri nas, se bojim, da bo še trajalo, preden jo bomo našli.«
SD
Podravje • Kazalniki zdravja v Podravju slabši tudi zaradi zasvojenosti
Med Štajerci največ kadilcev in alkoholikov
Mariborska enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje je ob 25-letnici socialnovarstvenega programa Centra za preprečevanje odvisnosti pripravila regijsko strokovno srečanje na temo preprečevanja in obvladovanja zasvojenosti v podravski regiji. Kazalniki zdravja potrjujejo, daje to slabše kot na zahodu države.
Kot je povedal vodja oddelka za nenalezljive bolezni Christos Oiko-nomidis, je delež kadilcev najvišji prav v podravski regiji in znaša več kot 25 odstotkov, bolj obremenjena je ta regija tudi pri uživalcih alkoholnih pijač, saj ti običajno presegajo meje manj tveganega pitja.
Po njegovem je zaskrbljujoče dejstvo, da se Slovenija po deležu mladostnikov, starejših od 15 let, ki so bili v življenju že vsaj dvakrat opiti, s skoraj 27 odstotki uvršča nad mednarodno povprečje.
Oikonomidis ni pozabil niti na problematiko uporabe sodobnih digitalnih tehnologij, ki bi prav tako potrebovale nove strokovne smernice, saj je vse pogostejša tudi zasvojenost na tem področju. »Tudi tukaj so najranljivejši otroci in mladostniki,« je dejal.
Na poslabšanje razmer so tako, kar se tiče uporabe in ponudbe psihoaktivnih snovi kot slabše ponudbe zdravstvenih ter socialno-varstvenih storitev, po njegovih besedah v zadnjih dveh letih vplivale tudi epidemiološke razmere. Mladostniki in mladi odrasli so bili
Foto: Arhiv Svet24
še bolj potisnjeni v primež informa-cijsko-komunikacijskih tehnologij, s tem pa postali še bolj izpostavljeni rizičnim dejavnikom za razvoj digitalne zasvojenosti.
Porast duševnih motenj pri mladih - tudi zaradi marihuane
»Zelo verjetno bo pandemija ob kratkoročnih zdravstvenih posledicah tudi dolgoročno vplivala na gospodarsko in družbeno raven in bo imela daljnosežne posledice tudi na
področju kemičnih in nekemičnih zasvojenosti, ki se že zdaj kažejo v velikem porastu duševnih stisk in motenj,« je še dodal Oikonomidis.
Da je čas epidemije covida-19 na poseben in nepričakovan način zelo prizadel otroke in mladostnike, je dejala tudi otroška in mladostniška psihiatrija Hojka Gregorič Kumperščak. Opažajo namreč povečanje števila različnih duševnih motenj, zlasti depresije, anksioznih motenj in motenj hranjenja.
Statistika zadnjih dveh desetletij po njenih podatkih kaže, da so
se duševne motnje pri otrocih in mladostnikih povečale za 65 odstotkov. V času epidemije opažajo več psihotičnih motenj, ki nastanejo zaradi uživanja psihoaktivnih substanc, predvsem marihuane. Kot je dejala, v zadnjem obdobju skoraj ne vidijo več tovrstnih motenj, ki ne bi bile povezane z uživanjem tovrstnih snovi.
Med mladimi več kadilcev
Zdravnik specialist za javno zdravje Milan Stojanovič pa je govoril o vse večji razširjenosti in posledicah uporabe novih tobačnih izdelkov med mladimi. Medtem ko med odraslimi v Sloveniji upada delež kadilcev, ni tako med mlajšo populacijo. Najvišji odstotek kadilcev med mladimi je tako od 17. leta, pri čemer kar 99 odstotkov kadilcev začne kaditi pred 25. letom.
Opozoril pa je tudi na trend opuščanja kajenja tradicionalnih tobačnih izdelkov na račun naraščanja porabe elektronskih cigaret, vodnih pip in podobno.
Ur

o
O'
o
o

O*

Rodile so: Matejka Hemetek, K jezeru 17, Ptuj - deklica Zala; Blan-ka Leben, Osluševci 12a, Podgorci - deček Val; Anja Mohorko, Trnovec 11a, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Lara; Sandra Cimerman, Mali Brebrovnik 45, Ivanjkovci - deklica Vita; Petra Gradišnik - deček Tias; Vanesa Sever - deček Mak.
Poroke - Ptuj: Marjan Jus in Suzana Šmigoc, Slape 7.
Cp*

O
o


O?
C

.0


Cb i
Za svetega Andreja (30.) je sneg železen.
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Jutro bo mrzlo in po nižinah megleno, popoldne pa bo ponekod že zapihal jugozahodni veter. Jutranje temperature bodo od -10 do -3, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od -1 do 4, na Goriškem in ob morju okoli 8 °C. OBETI: V sredo bo na vzhodu še delno jasno, drugod se bo postopno pooblačilo.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Četrtek	Petek
30.11.2021	01.12.2021	02.12.2021	03.12.2021
*	m*		
-7	0	6	0
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
5	10	8	4
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
V	/>	A	A
Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 7.5 m/s	■ ¡mre™*™	Hitrost vetra 3 m/s
Foto: SD
Vir: ARSO