Izhaja vsako sredo invsak petek. Velja za celo leto 4 krone, ffio un;ids„eii?,"lSuB 'M?: v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. pogovor od 10. do 11. ure Predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopi8) naj se samo po eni strani ra napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Ropisorn je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Celovec, 7. rožnika 1911. St. 28. Slovenci! Vsi na volišče! Vlada je razpustila državni zbor in zopet sili volilcem Sasovnice v reko. S sedanjim državnim zborom ni mogla Bajati, zato hoče poskusiti z drugim, predno izgine sama s Političnega obzorja. S sedanjim državnim zborom pa vlada sledtega ni mogla shajati, ker ni marala biti pralna vsem narodom v širni Avstriji. . Nemškoradikalni poslanec W o 1 f je javno pripoznal, da Je bila sedanja vlada „najbolj nemška izmed vseh, ~ ar smo jih kdaj imeli, in da jo morajo Nemci * vso silo podpirati.C( Drug Nemec (Lecher) pa je pozival svoje rojake, rekoč: »Aernci moramo zdaj glasovati za vse vladne Predloge, tudi za neugodne!” . Nam koroškim Slovencem teh prič ni treba: Nam so za-P'iaìi odlične može, ako so na celovškem kolodvoru zahte-vozni listek v materinem slovenskem jeziku, ki se na koroškem govori že tisočtristo let! Nam so za vrasli slovenske vloge, nam sodnije ne dajejo več slo-enskih rešitev na slovenske vloge, in kako dolgo še, pa odo proglasili morebiti tudi še celo Koroško za nemško de-e'o, kakor so proglasili za nemške druge planinske pokrajine! Tako vladanje nas sili v najostrejšo opozicijo proti vladi tisti stranki, ki se ji je sedanja vlada z dušo in telesom udinjala! Na volišče torej vsi — proti nemškim na-c'°«alcem! ■ Nemški nacionalci so se sicer potuhnili; ne terjajo več ,Vno in očito ločitve zakona, tudi prosta šola je nekoliko molknila; njeni zagovorniki so uvideli, da koroško Ijud-sn° za. načrte le še ni zrelo. Toda krivo bi bilo iz tega ePati, da je brezverski liberalizem popustil stare svoje na-en®- Kako so slavili po vseh svojih listih revolucionarja, j Ca in goljufa Fererja! Kako so ploskali, ko je v Portu-dnU stranka napadla svojega kralja, duhovnike, re- pre n . in redovnice! Čez noč se razmere tudi pri nas lahko last'rnej°’ če ljudstvo ne pazi in ne daje postavodajalne obrali? Sam° v popolnoma zanesljive roke! Ce nas tudi ta libe-Veroeni zdaj ne napada javno, vendar neprenehoma širi ne-na delavci, obrtniki, dijaki in žalibog prečestokrat tudi jUti med kmeti. jc dolžnost vsakega krščansko misle-v^s^°ža» €®a Pr’ volitvah nastopa zoper brez-rj nemški liberalizem in nacijonalizem. nega ®sPodarji ! Velevažna vprašanja čakajo novega držav-UvL]ia r°ra' Socijalno zavarovanje širnih ljudskih krogov, pJJjenje dveletne vojaške službe, ureditev ali bolje rečeno bodo San^e ,Uradniških plač: taka in druga vprašanja mož f°Slanci v državnem zboru obravnavali. In zato je treba je treh1 ne ^0d° govorili kakor nemški liberalec Lecher, da slahJ1-^asova^ za vse vladne predloge, tudi za Že i,n neu9°dne' lahkonT ^ Sem 80 vDdne stranke v državi gospodarile silno P°skrbel n°: ^enar se izdava ne da bi se za vsak izdatek Se posel? pokritja. Slabo državno gospodarstvo papirjev "t k-aŽe v Padajpči vrednosti državnih vrednostnih dpUga~.*.u.Je treba gospodarstvo temeljito pre-vična v*'* zato potrebujemo pametne vlade, ki bo pra-zapravlja]im’, k3 n.e ljubkovala s svojimi izvoljenci in ne bo a„sterni, kar so nabirali in donašali vsi! let pr?,.8** .nacionalci so tisti, ki so tekom 40 Prepada a«"li Awstr'j° na rob Qospodarskega .* s ^Oletnim vladanjem v državi so do-ne zr,aI°j Pa *utl' nočejo zavoženega 9a gospodarstva predrugačiti. Zato je treba, da vsak davkoplačevalec voli stranko, ki bo varčno in previdno gospodarila z ljudskim premoženjem! Ako je že vsakega pametnega državljana sveta dolžnost, udeležiti se volitev, je ta dolžnost še večja pri nas, ki smo od vseh strani ogroženi v svoji narodnosti, v svojem verskem mišljenju in v gospodarskem napredku! Koroški Slovenec je do skrajnosti zatiran, ker je Slovenec! To je njegov naj večji, podedovani greh, ki mu ga Nemec nikoli ne odpusti! Slovenskim otrokom Nemci ne puste izobrazbe, kakor jo zahteva zdrava pamet. V ljudskih šolah se p mčuje izključno le nemški. Najvišje sodišče je odločilo, da se ne sme nobenemu narodu delati sila, a naše oblasti se menda tudi za državno sodišče več ne brigajo. Vsledtega ne prihaja več dosti slovenskih otrok v srednje šole: na učiteljišče, na gimnazijo in realko. Ker pa ni slovenskih dijakov, ni slovenskih uradnike v : nimamo dosti slovenskih sodnikov, ne zdravnikov, častnikov, inženirjev. Tujec nas izsesava, nas zaničuje in zasmehuje ! Te razmere ne smejo ostati. Vrzimo raz sebe jarem nemškega nsssilstva, z volilnim listkom si priborimo zastopnikov, ki bodo zastopali naše svete ljudske pravice! Koroški Slovenec je žaljen v svojem verskem prepričanju! Kako napadajo vero in duhovnike nemškonacionalni listi! Številka za številko prinaša liberalnega strupa polne čaše v naše kmečke hiše. In kamor nemški brezverski list ni našel pota, je prišel nemško-slovenski nestvor: v slovenskem jeziku, a poln nemškonacionalno-lutrovskega sovraštva! Nauki teh brezverskih časnikov nam uničujejo domove. Kamor prihajajo ti časniki, izginila bo vera, otroci ne bodo spoštovali več župnika, a tudi ne več očeta in matere, pričenja se pijančevanje, ljudje se vdajajo razuzdanosti, konec pa bo popolen gospodarski propad. Proti tej kugi imamo privolitvah uspešno sredstvo! Zato je vsak katoličan in vsak ljudski prijatelj dolžan, na dan volitve nastopiti s svojo glasovnico. Koroški Slovenec je zaostal deloma tudi v svojem gospodarstvu. Kmetijsko družbo in vse državne in deželne podpore imajo v rokah le Nemci! Ne trdimo, da so morebiti pri tem Nemci bogve kako napredovali, a Slovenci bi bili na drugi stopinji, ko bi se jim bilo dalo primeroma enakih sredstev kakor nemškim sosedom. Napredovati hoče tudi Slovenec na Koroškem! A ne napredovati le pod pogojem, da se kakor manjvreden hlapec podvrže Nemcem in pusti po nemškoliberalnih gospodarskih društvih zanašati strup brezver-stva v svoje družine. Mi od Nemcev ne potrebujemo ne naukov, ne podpore, zato ne bomo beračili pri njih, pač pa hočemo vlado prisiliti, da nas podpira, kakor podpira Nemce! Vlado pa moremo prisiliti le s svojimi poslanci! Torej je dolžnost vsakega razumnega slovenskega velilca, priti na volišče in oddati glasovnico za našega kandidata. Poživljamo tudi slovenske delavce in one Slovence, ki sicer ne bi bili pristaši slovenske ljudske stranke! V tako važnem trenotku je treba pozabiti vsakatero nesporazumljenje, je treba zapostaviti vse postranske težnje. Hlapec in delavec imata pri volitvi enako pravico z vsakim dragim! Kakor v svetišču, v cerkvi, smo vsi enaki na volišču! Delavci! kar je Vas poštenih slovenskih mož, tudi Vas pričakuje slovenska domovina! Tudi Vam je volitev vclevažen pripomoček, da si priborite svoje pravice! Slovenski poslanec bo zastopal tudi hlapca, bo zastopal delavca, bo zastopal vse tiste, ki nimajo doma, ne premoženja, ter so vsledtega pomoči in varstva najbolj potrebni. « Kakor en mož naj nastopijo vsi! Naš nastop naj bo glasen ugovor soper krivično razdelite^ volilnih okrajev, naj bo glasen klic našega l.udstva, ki ne bo mirovalo^ dokler mu ne* strpni nemški sosed ne prizna in pusti nje* govih svetih ljudskih pravic! V tem znamenju na celi črti v boj po zmago' Osrednji volilni odbor za Koroško. Papež so izpregovorili. Nemškim liberalcem se cedijo sline po portugalskih razmerah; na Portugalskem sedaj namreč vladajo ireisinovci hujše kakor Turki. Nemški liberalni listi so s slastjo opisovali, kako so na Portugalskem brezverci pregnali kralja in pustošili cerkve in morili duhovnike. Dr. Angerer je celo v deželnem zboru klical, da bodo na Koroškem morali začeti tudi po »portugalski govoriti«. Sedaj v volilnem boju pa vse te svoje namene nemškonacionalni kandidati tajijo. Schumy pipavi celo ljudem, da na ločitev svetega zakona in na svobodno šolo nihče več ne misli pri nas. V resnici pa so še lani verski nasprotniki stavili v državnem zboru predlog za razporoko, in Schumy sam je bil odbornik podružnice »Freie Schule« v Velikovcu. Tako so verski nasprotniki delali in še delajo povsod: Ljudem vse tajijo, v resnici pa zbirajo vse svoje moči, in ko so dovolj močni, udarijo po katoliški cerkvi. Papež sami so na vse škofe celega sveta 21. majnika poslali pismo, v katerem opozarjajo na nasprotnike svete vere in kažejo za žalosten vzgled portugalske razmere ta-ko-le: Kakor hitro se je na Portugalskem proglasila republičanska vlada, je ista izdala odredbe najostrejšega protikatoliškega duha. Vlada je konfiscirala samostane, izgnala redove, dala izgnane redovnike kakor zločince zaznamovati, odpravila je praznike in prisego, prepovedala krščanski nauk v šolah, uzakonila razporoko ali ločitev svetega zakona in svojevoljno odstavila škofa v Porto i n B ej a. Papež je kljub temu potrpel in se vsega vzdržal, kar bi se moglo tolmačiti za sovražnost zoper portugiško vlado. Zdaj pa, ko je dekretirala sama od sebe ločitev cerkve od države, ne more papež več molčati in je primoran krivičnost te postave celemu svetu razodeti. Ne glede na to, da proglaša ta postava odpad tiste države od katoliške vere, ki se ima tej veri zahvaliti za najslavnejšo dobo v svoji zgodovini, ne določuje postava pravzaprav ločitve cerkve od države, marveč popolnb oroipanje cerkve tako v gmotnem kakor v duhovnem oziru. V gmotnem oziru: portugiška postava ne konfiscira samo vsega premičnega in nepremičnega premoženja cerkve, tako da se onemogočuje dostojna služba božja, vzdrževanje duhovništva in vršenje karitativnih dejanj (delo za bližnjega), ampak preprečuje celo, da bi kdo cerkvi v prihodnje sploh mogel kaj zapustiti. Pač višek nasilja, da niti za dobre namene ljudje ne smejo dati iz svojega! V duhovnem oziru: postava prepoveduje n. pr., da bi se smela bogoslužna opravila brez dovoljenja vlade po časnikih objavljati, tudi ni dovoljeno na pročelje privatnih hiš postaviti verskih znamenj. Duhovnikom, ki jih je cerkvena oblast disciplinirala in so se deloma poženili, njihovim ženam in otrokom se priznavajo posebni privilegiji in končno se škofom jemlje možnost svobodno občevati z Rimom. Papež vsled tega obsojajo portugiško ločitveno postavo in izjavljajo, da ta krivična postava nima nobene veljave, to je, da katoličanov ne veže in vezati ne more! Katoličani! Ravnotako so delali brezverci na Francoskem, tako skušajo na Španskem in pri nas. Vsak, kdor odda svoj glas freisinovskim kandidatom nemškona-cionalne stranke, pomaga freisinovcem v naši državi do portugiških in francoskih razmer ! Za volilni dan. Izkaznica in glasovnica se mora vsakemu volilen dostaviti na njegov dom. 1. Kaj mora vsaka izkaznica obsegati? a) Številko, pod katero je dotični volilec v volilnem imeniku vpisan; b) kraj, dan in uro začetka volitve; c) uro, ob kateri se konča oddaja glasov; d) ime in bivališče volilca. 2. Kaj je storiti, če kak volilec še 24 ur pred volitvijo ni dobil izkaznice? Isti mora iti sam po njo. Kraj, kjer se jo dobi, se mora že poprej na običajen način razglasiti. 3. Kdo pa dostavlja izkaznice? Navadno c. kr. okrajno glavarstvo, ki pa sme ta posel izročiti tudi županu. 4. Kaj je storiti, če je kdo dostavljeno izkaznico izgubil? Terjati sme od c. kr. okr. glavarstva novo. 5. Kako se voli? Z glasovnicami, ki sc morajo volilcem dostaviti hkrati z izkaznicami. Glasovnice, ki nimajo uradnega pečata c. kr. okrajnega glavarstva, so neveljavne. 6. Kaj je storiti, če se je glasovnica izgubila ali pokvarila? Terjati sme drugo in sicer ali že pred volitvijo naravnost od c. kr. okrajnega glavarstva, ali pa na dan volitve od volilnega komisarja. 7. Kdo vodi volitev? Volilna komisija, ki obstoji iz 5 članov, če ima občina manj kakor 1000 prebivalcev; če pa ima občina več kakor 1000 prebivalcev, pa je volili13 komisija sestavljena iz 7 članov. 8. Kdo sestavi volilno komisijo? Dva> oziroma tri člane, imenuje občinski o d bob ravno toliko pa volilni komisar iz srede vo* lilcev. Ti štirje, oziroma šesti člani, izvoli]0 petega, oziroma sedmega člana in vsi skU' paj pa izmed sebe predsednika vol. konii' sije. 9. Kakšne pravice ima volilna komisija -Volilna komisija odločuje: a) če se pri oddaji glasov pokažejo pomisleki, če je oseba-ki hoče glas oddati, res opravičeni volile<; sam, ali pa se le kdo drug izdaja za njega’ b) o veljavnosti oddanih glasov; c) če se zoper volilno pravico kake v volilni imenik vpisane osebe ugovarja, razsodi takoj voli'-' na komisija, če sme dotični oddati svoj glas ali ne. 10. Kdaj in kdo sme »ugovarjati«? Prod oddaji kakega glasu se sme samo tolik0 časa ugovarjati, dokler glas še ni oddan, i’1 vrhu tega samo tedaj, če se kdo drugi za pravega volilca izdaja, ali pa če je volil01' šele po ugotovitvi volilnega imenika svoj0 pravico izgubil. Ne more se pa ugovarjal' zoper glasovanje takih oseb, ki so vkljub temu, da nimajo volilne pravice, vendar pB' šle v volilni imenik in se jih ni pravočasn0 »ven« reklamiralo- 11. Kdo sme biti na volišču navzoč? N3 volišče (volilni prostor) se smejo pustih samo volilci, ki imajo izkaznice. Ko volil°c odda svoj glas, mora volilni prostor tak°! zapustiti. C. kr. okrajno glavarstvo, pa tud) volilni komisar, sme odrediti, da se volil01 le posamezno v volilni prostor spuste, če : to potrebno, da se volitev nemoteno vrši. N3 željo vseh strank, ki se poganjajo za kand1' date, pa mora c. kr. okrajno glavarstvo d°' v-oiiti, da je pri celem volilnem dejanju 0t začetka do konca (tedaj tudi pri štetju gl3' sov) v volilnem prostoru navzočih nekaj u do 5) strakinih zaupnikov. Te zaupnike ib0' rajo stranke pravočasno pred volitvijo c. k'-okrajnemu glavarstvu naznaniti, ki izib°0 njih izbere za vsako stranko primerno št°' vilo. 12. Kake pravice imajo zaupniki? 1' zaupniki so samo priče volilnega dejanj3' kakor drugi volilci, imajo pa tudi oni pr3' vico ugovarjati, drugih posebnih pravic P3 nimajo. Seveda pa smejo, kakor vsak dru?1 volilec, volilno komisijo in volilnega koibj' sarja opozarjati na morebitne nepravilnost)' in zahtevati, da se volitev po postavi vvs'-Ako bi se njihovim pritožbam ne ugodil0, smejo terjati, da se te pritožbe v volilne13 zapisniku zabeležijo. Podlistek. Oj morje ... Refleksija. — Spisal Vek. Vrt. Devin, 17. aprila. Lahno se ziblje čoln na morski gladini. Trepečejo valčki v zlatih poljubih mladih solnčnih žarkov in si šepečejo pravljice pomladnih sanj. Naša srca kipijo, drhtijo v nemem razkošju tega neodoljivega hrepenenja pomladi, sanj morja, in človek bi zavriskal, zavriskal s polnim grlom, kot še nikdar, — da bi vzvalovil ves ta čisti morski vzduh, razburkal to brezmejno morje. Oh, morje, ljubim te, ti veliko morje, ti veliki sen davnih dni, vso dušo bi potopil v tvojo neizmerno skrivnost! V dalji so se zablestela bela jadra in oglasila se je pesem, izvabilo jo je hrepenenje morja, pesem mehka, otožna in sanjava, kot morje v tišini, plakajoča in burna kot pesem razburkanih valov. In zapeli smo i mi pesem, z dna duše nam je prikipela in morje je pljuskalo oh čeri . . . Šumijo valovi, šumijo, šumijo v zvezdnato noč--------- Lahno se ziblje čoln, kot da se igrajo ž njim srebrni valčki. V nebo štrli zidovje devinskega gradu, ■zidano na skalo sivo, polrazdrto in razpalo, a blesteč se nekdaj v moči in slavi, gospodujoč morju in krševiti kraški obali. Žalosten spomenik tlake, bolesti, gorja, spomenik solz in sramote naših ljudi, Kot da jih vidim še sedaj one dni, oškropljene z gorko krvjo naših -očetov, ki so poskušali zaman ■svoje orjaške sile ob orlovskem gnezdu, katero so si sami zgradili. A sedaj si polrazdrto, razpalo, čas te je razdejal, razpel okove in lepša bodočnost nam sije. »Dantejeva skala.« Glej tam na tem skalnatem otoku si stal veliki Dante in si dahnil svojim verzom nesmrtnost. Da, da, poznamo jo tisto staro pesem. Prišli ste in še prihajate tujci v naše kraje in nam trgate in pijete krasoto naše domovine in vstvar-jate ž njo svojo umetnost. In svet se čudi, vsklikajoč: »6 Italia, o bella!« — O ironija! Lahno ploskajo valovi ob čoln. Solnce potaplja v morje in vsa morska plan je^ z3' žarela, zakrvavela v zahajajočih solnČib3 pramenih. Razposajeni galebi se kopajo morju, krožijo mimo nas in bleste se v z3( bajajočem solncu njihova bela krila. Njih0^ polet je poln nemira, kot polno hrepenenj* naše življenje. Tone solnce, tone, še hip in izginil0 pod morjem. Tam na skalnati obali stoji zamišij61^ vitko deklè in zrè sanjavo na morje. Z-3, dete, rojeno in vzgojeno na teh skalna'1^ čereh ob šumenju morskih valov, g morju svojo bolest, izlivaš vanj vso blaŽ° : skrivnost sreče, prvih sanj ljubezni? Za1'*-, si zadrhtelo srce v nemiru, zaplakalo P13, grenak, česa si se spomnilo, po čem zah1 penelo? .. :e Mrak je legel na morje. Tam v dali1 1 zagorelo tisoč lučic. Kot da gori Trst v 00 samem velikem plamenu! Tiše šumljaj0 '* , svojo pesem, melodijo sanjavo in mehk° • Na nebu so zatrepetale prve zvezdice i11 drhtele v tiho noč . . . vi,]: ^ ^ se sme na volišču agitirati? Med j 7 80 prepovedani nagovori na volilce stn'Sa va c^ruSač^a agitacija v volilnem pro-v samern, kakor tudi v poslopju kjer se lite v vrši in v bližnji okolici tega poslopja, .10 c, kr. okrajno glavarstvo določi. Tudi m ,Uora za to skrbeti, da morejo volilci ne-oteno hoditi v volilni prostor in nazaj. „t . ■ Kako se volitev vrši? Najprej se se-ge V1 v°lilna komisija, ki se mora, predno glasovanje prične, prepričati, da je za vla-p ?Je glasovnic določena posoda prazna. s l?m oddajo najprej člani volilne komisije ^lo^ glasovnice, za njimi pa drugi volilci p , Vrsll> kakor pridejo. Vsak volilec mora ori iaza^ najprej svojo izkaznico in potem Zvita Predsedniku komisije svojo skupaj zv- 0 glasovnico, ki jo predsednik skupaj Sod °’ ^a\or se mu ie izročila, v volilno polile0 Komisija mora ime vsakega vo- Plsnik^ Ze vo1^’ zipisati v poseben za- oI Kdaj se volitev konča? Oddajanje s(> s°Vlllc se konča ob določeni uri. Vendar lil e sr^e izključiti od glasovanja tistih vo-ki so prišli na volišče, še predno je poda določena končna ura in se takrat še v volilnem prostoru ali v ča- Slajaj°aii Pn aicl’ ki jo je določila komisija, ali pa ne-Ta° P.red voliščem. čan ./ Kaì se sycdi, ko je glasovanje kon-s0v°,' Predsednik izjavi, da je oddaja gla-čpc "0lu"ana, volilni prostor se zapre in pri-1r0_SG štetje glasov v navzočnosti volilnega ^/sarj., volilne komisije, zapisnikarja in ipo1;ni^ov- Preden se prične šteti glasove, pre a Predsednik glasovnice v volilni posodi štet j epa^Vnat° jH1 vzeti iz posode in pre-raz ' Prl štet ju glasov ki se nato prične, poSgi.ne en član komisije vsako glasovnico izr0f.-el’ i° najprej sam pregleda, potem pa Pato1 Predsedniku, ki jo na glas prebere, PreK]ka drugim članom komisije poda, da jo kiisij aj,°’ Pri tem pa pišeta dva člana ko-vSake VSak na svojem listu število glasov (Stirnfa kandidata. Oba ta glasovna lista tirati j Plisten) se morata med seboj uje-člapi p1 ih morajo na koncu podpisati vsi 17 J^ije- sti, j{| kateri glasovi so neveljvani? a) Tihe pr kadejo na osebo, ki sama nima volil-kiipi n 1CeJ k) glasovi, ki se oddajo pod ka-Čila za f°ii’ ali ki so jim pristavljena naro-razi0v kandidata; c) glasovi, iz katerih ni Ptazpp0 Povzeti, kateri osebi veljajo; d) SoVajen glasovnice. Vsi taki glasovi in gla- azpg"" Povzeti, kateri C^se ne štejejo, kakor bi ne bili od .e jo na eni glasovnici zapisanih več glasovnica veljavna, toda šteje se Ž5JS - ''—^V;Vo zapisano ime. Cev Poslano. v vrn jeni gospod urednik! Ne spadam .ie, av P®tih ljudi, kateri skočijo iz posteceli n 111 kolha pikne; tudi se v navadnih •ho j ju 6 omenim za noben napad od strani Pa^’tnu rečeno naših političnih dčrio cIpi °V na mojo osebo in moje poli-Vepci . °vanje; saj vemo vsi koroški Slo-* h s t’p ja S^a laž in natolcevanje c i o n a 11 a in p o.k lic n e m š k o n a -iege. ^ ® in nemšku tarske za-resnih dneh nes’ g0SP°d urednik, živimo v in pgk’ torej ne smem molčati na ^konaCi0n esnične napade te lažnjive nem-p svojega qI6 sodrge, katera ima hudiča ■Cf Janez. Lpta’ kakor pravi sveti evange-dtih vsenern re^e Stimmen«, glasilo koro-X? v svoji in nemškutarjev, objavlja- ahek z in, .ini številki od 27. maja 1911 ’ v?jetnu i ., )ls.°ni: »Slovenska stranka hoče 1|l'ipoma„a(.ri(1datu z lažjo in sumničenjem Podobi zmage.« Ta članek je prist- l'hiiìe stpJa ,Zvitih pristašev nemškonacio-ke in original njihove prirojene laž s|»v"Su to io ' i!Mx0 zvijače. Napada najprej vso čir keP°Šte)Ua-llco lla Koroškem, ji očita, da .°stoin„7!+.na in zavratna in da ne pozna _a nadalje, str ^m ^^v o zatiranju Slovencev na Ko- v( ’ker trd;/11 odkritosti. Omenja nadalje, p. ht n Uev a zatiranju Slovence ,ahi z i^v^loče več, se agitira od naše ^.kpJlostivf-1?? sumničenjem, zavijanjem in je! J° »kr ' u°kaza za te svoje trditve ni-n-d ^Kako’ . •« Prav nobenega! Resnica pa I p Ae lUrnP sam, tako misli o drudi x i 1 s ^ > ki je s p i salome- ‘Ao čeh cir ZeJo Čl a n e k v » Fr. St.«, je 11 »Fr. ^ ( ^umP! To mojo trditev doka- same, kajti: i. Resnica je, da je hotel kandidirati Šumi za državni zbor v velikovškem okraju, a so ga nem-škonacionalni zaupniki na svojem shodu odklonili, sicer z lepimi besedami, a glavni povod bil je vendarle ta: »Ker ga kot nemčurja ne marajo.« 2. Resnica je, da je izposlovalo »Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« pri c. kr. poljedelskem ministrstvu leta 1892 za slovenskega potovalnega učitelja - in ta je vendar g. Šumi — stalno letno podporo v znesku 1400 K. Da se zaganja članek »Fr. St.« tudi v prednika Šumijeve-ga, gospoda Kramerja, je naravnost pobalinska surovost in neresnična je trditev o njegovem neuspešnem delovanju kot potovalni učitelj. Gospod Kramer je nam Slovencem še danes v blagem spominu in njegova zmožnost je nadkrilila daleč in visoko zmožnost Šumijevo. Dvoje pač je bilo pri g. Kramerju resnica: On je sprejemal za poučevanje 600 kron in ni bil izdajalec naroda; medtem ko sprejema Šumi vsako leto kot potovalni učitelj za Slovence 2000 K, katero svoto tudi deželni proračun izkazuje in za katero se je podpisanemu gosp. Šumi sam zahvalil. Če hoče vedeti, kdaj in kje, naj se kar oglasi in ustreči mu hočem bolj k a k o r m u bo 1 j u b o. Šum i je pristen n e m č u r. Ta Šumijeva »vrlina« je v očeh nemškonarodne stranke gotovo največja njegovk zasluga. Avnaših očeh je to Judeževa lastnosti V zadevi nemške gospodarske zadruge v Velikovcu pripoznajo »Fr. St.« v omenjenem članku same, da je prejela ta zadruga od dežele 4000 K podpore in mogoče še podporo dobiva — saj tudi Šumijeva letna plača ni v deželnem proračunu izkazana in vendar jo sprejema. Koliko podpore pa je dobila naša slovenska gospodarska zadruga v Sinčivasi od dežele? Niti beliča! Je-li to tudi šumijeva zasluga? Lahko mogoče; saj edina srčna želja in vse stremljenje nemškonarodne stranke, h kateri spada in kateri služi njen kandidat Šumi, obstoji v teh-le kratkih besedah: »Na gavge s Slovenci!« Naravnost ostudna laž je nadaljna trditev v »Fr. St.«, da gospodarska zadruga v Sinčivasi ne polaga letnih računov, ker se boji javne blamaže. Resnica pa je, da se polaga vsako leto natančen račun gospodarske zadruge v Sinčivasi, brez katerega se od strani države tudi nobena podpora doseči ne more. Č e naša zadruga dobiva državno podporo, je to dokaz, da jo tudi zasluži, ker je njeno vodstvo v redu in pošteno. Znano pa je podpisanemu od merodajne strani, »da bi se mogla napraviti čez račune nemških zadrug mnogokrat prav debela črta.« Zakaj pa nemška zadruga v Velikovcu ne dobiva nobene državne podpore?? Naj pove to lažnjivi dopisnik v »Fr. St.«, kateri je g. Šumiju samemu zelo podoben! Naj to pove, če se upa z resnico na dan! Nadalje hvali dopis v »Fr. St.« kmetijski zimski tečaj v Velikovcu — kateri je pud slavnim vodstvom slavnega nemčurja Šumija — slavno v miru zaspal. Ni li to res, g. Šumi? Nadalje trdi dopis v »Fr. St.«, da se je tam, kjer so postali Šumijev! učenci »tuchtige Bauern« (zmožni kmeti) kmetijstvo »naravnost vzorno« razvilo. Izkušnje potrdijo ravno nasprotno; g. dopisnik: razim v slučajih, kjer se Šumijevi učenci niso dali prekuhati v nemčurje. Ali more učitelj nemčur vzgojiti slovenske mladeniče v dobre gospodarje in narodne kmete? Plesišče nemčurjev pa je boben! Ko je dopisnik v »Fr. St.« zaklal in odrl slovensko stranko in »Mir«, se spravi na mojo osebo, katero imenuje »črni kandidat«. Kar trdi lažnjivec o mojem zborovanju v Prevaljah, je naravnost satanska zvijača. Jaz sem na vseh svojih zborovanjih poročal na podlagi proračuna deželnega zbora za leto 1910 in 1911 in na podlagi tistih številk dokazal, koliko podpore daje kmetom nemškonarodna večina, li kateri spada tudi g. Šumi, za izboljšanje hlevov in svinjakov. V teh proračunih je izkazan znesek po 1000 kron za vsako teh dveh naprav; kar je naravnost sramota za nemške nacionalce. »Fr. St.« pa trdijo in lažejo, da sem poročal na podlagi poročil c. kr. kmetijske družbe in da iznaša podpora za zboljšanje hlevov in svinjakov ce-! i h 7000 kron. Cenjeni gospod premirani lažnik! Slavni gospod subvencionirani za- vijač resnice! Vzemi v roko proračune deželnega zbora za leto 1910 in 1911 in preberi v rubriki 2 na strani 886. pod. št. 7 in 8 navedene številke; poglej na stran 888 tega proračuna in na stran 426 proračuna za leto 1911, in če te tedaj ne oblije rdečica sramote za svoje laži, potem se moraš še^ za 50 odstotkov poboljšati, da postaneš šele vreden, da te vrag vzame. Ne zavijaj resnice! To vendar veš, da deželni zbor in kmetijska družba nista eno in isto; to tudi moraš vedeti, da bi stala kmetijska družba, oziroma »Landeskulturrat« brez d r ž a v n e podpore, kakor konj na eni nogi. Zakaj potem lažeš? Zakaj zavijaš? Zakaj hočeš slepiti ljudstvo? Zato, ker usi-Ijuje nemškonarodna stranka svojega nemčurja in uradnika in učitelja Šumija kmetom in poštenim delavcem za poslanca v državni zbor. Meni očitaš, da nisem v štirih letih nič dosegel. Povem ti: Nisem farizej, kakor ti. Vprašam pa: K a j je dosegla vsa nemškonarodna stranka v teh štirih letih na Dunaju? Manj kot jaz sam*. Gospod zavijač! O katerih komisijah sem govoril — in bom še govoril — na svojih zborovanjih? O komisijah pri licenciranju bikov sem govoril; ti pa trdiš in poročaš v »Fr. St.«, da sem govoril o komisijah za stavbo hlevov, katerih komisij sploh ni v deželi. Mogoče želi nemškonarodna stranka ustanoviti na deželne stroške tudi to »kompanijo za protek-cijo, hujskanje in agitacijo; kajti za take stvari je nemškonarodna stranka popolnoma sposobna. Teh komisij, h v a l a Rog ip do danes ni, in o teh torej tudi nikjer nisem mogel na s v o -jih zborovanjih govoriti. Resnica pa je, da sem govoril o komisijah pri licenciranju bikov. In v tem leži tvoja zvijača, gospod lažnjivec! Ti hočeš zamolčati številke, katere izkazujeta navedena dva proračuna deželnega zbora za te komisije, katere stanejo za leto 1910 nad 12.000 kron, za leto 1911 pa ravno 12.000 K. In te številke mojim volilcem pojasniti in povedati je moja sveta dolžnost kot njihov poslanec. Ali si upaš trditi, da teh komisij tudi ni in da te komisije nič ne stanejo, kakor poročajo »Fr. St.« v omenjenem članku? Ako si te laži tudi zmožen, potem si zrel za »gavge« (vislice) ravno tako, kakor je bil zrel za »gavge« hinavski Aman. To, gospod urednik, sem bil dolžan povedati hinavščini naših nasprotnikov v obraz in resnici na ljubo, njej v čast in zmago. Fr. Grafenauer, dež. poslanec. Molilno gibanje. Celovški Slovenci! Pustite Nemce voliti Nemca! Mi Slovenci volimo Slovenca: to naj bo nase geslo! Zapišite torej dne 13. junija 1911 na volilni listek vsi ime slovenskega kandidata: Hloizij Terček, knjigovez v Celovcu. Celovška okolica: Slovenski kandidat: monsignor Valentin Podgorc, tajnik »Mohorjeve družbe«. Pozor, volilci! V celovški okolici nago-arjajo nasprotniki naše ljudi, da jim [ne 13. junija ni treba hoditi volit, da bodo e šli, ko bo ožja volitev! Lisjaki! Ako n a- i ne gredo takoj k prvi volitvi v poln em tevilu, potem sploh do ožje volitve ne pule Na ta zvit način si misli L u co v n i k lomagati. Pa ne bo šlo. To past spregleda sak pastirček. Ej, Lučovnik, tvoja glavica nora biti presneto prazna, da si ne znaš :aj boljšega izmisliti! Lučovniku že voda v grlo teče. Zato si zmi.šljuje vse sorte zvijače. Zdaj Lučovni-ovi agitatorji raznašajo novico, da so škof lovenskemu kandidatu monsignoru Pod-;orcu prepovedali kandidirati! Ta je seve-la bosa' in iz trte izvita. S takimi 1 a ž m i ii Lučovnik rad prišel v državni zbor. Da :a prav nič sram ni! Slovenski kmetje, vsi lo zadnjega na noge za našega kandidata nonsignora Val. P o d g o r c a in proč od tranke hinavcev in lažnikov! »Luč-ou-ni-g«, kandidat celovških nemških škricev, slovenske kmete sladko nagovarja za glasove. Lovi jih s tem, da pravi: Če ne hojo volili njega, bo zopet izvoljen Lukas! In vendar je Lučounig kandidat ravno iste stranke, ki je leta 1907. pri ožjih volitvah pustila na cedilu Kirschnerja in izvolila Lukasa. Tedaj je bil pri Kirschnerju gosp. dež. poslanec Grafenauer in je Kirschnerja prosil, da naj naprej kandidira in da bomo pri ožjih volitvah Slovenci glasovali za njega. Kirschner se je pa odrezal: Raje odložim kandidaturo, kakor da bi od Vas »ta črnih« dobil le en glas. Kirschner je star liberalec, toda vsaj bolj odkritosrčen kakor Lučovnik. Proč s kandidatom hinavske stranke! Slovenski volilni okraj Borovlje, Dofor-lavas, Železna Kapla in Pliberk. Slovenski kandidat: Franse SraSessaiser, deželni poslanec na Brdu. V znamenju poboja in strahovanja! Zavedno slovensko pliberško okolico nasprotniki naskakujejo z vsemi silami. Ker so slovenski kmetje značajni in ker nasprotniki z lažmi ne morejo mnogo opraviti, zato Schumyjevi hlapci, nekateri Pliberški purgarji, poskušajo s silo in strahovanjem. Pretepli so že nekaj Slovencev! Sila rodi protisilo! Naj si nemškonaci-onalni podkupljenci v Pliberku nikar ne mislijo, da bodo z okoličani počenjali, kar hočejo. Kar jih je treznejših, jih opozarjamo, da pravočasno pokažejo, da ne soglašajo z nemškonacionalnimi pretepači. Kdor pa meni. da ima od Metnitza več kakor od nas slovenskih kmetov, naj gre za njim! Mi vemo, kaj bo naša dolžnost! Zagotavljamo pa, da če hočete silo, hote želi od slovenskih kmetov vojsko ! Kandidatu pobija-čev niti enega glasu od slovenskih kmetov! Naš kandidat je naš mož Franc Grafenauer! — Slovenski kmet iz okolice. Železna Kapla. (Šumijev s h o d.) »Če konja lovijo, mu ovsa molijo, če ga pa imajo, mu gajžlo d a j o,« tako se je izrazil priprost mož o tu-kajšnem gumijevem shodu dne 22. maja, ko se nam je ponujal s sladkimi besedami za poslanca. Hotel je opraviti to natihoma — saj je njegova navada, da se skriva kakor zajec — a pri nas mu je spodletelo. Njegovi zaupniki, nekateri »fortšritlih purgarji«, trški občinski sluga, ki je pri nas »eden naj-tavišjih«, ter par grajskih foršnarjev zvabilo je nekaj ljudi skupaj v gostilno k Dom-niku, da bi poslušali, kako znajo »po slovenje marnjati« g. Šumi. Ker pa smo se bali, da se gosp. kandidateku ne bo zdelo vredno »govoriti« tem par kimovcem, prišli smo na shod tudi taki, katerih si sladki in pobožni gosp. Šumi ni želel, in sicer v tolikem številu, da nas je bilo dobri dve tretjini. Čim več je prihajalo naših, tem bolj so se tresle hlačice »nevstrašenemu« agraren Šumiju, in ko je zapazil, da prihajata tudi obirski gosp. provizor in domači g. kaplan, je brž zajahal svojega »agrarnega konjička«. Povedal je, zakaj bi se on vse potegoval, če bi bil izvoljen, in se hvalil, koliko dobrega je on že storil za kmeta. Omenil je proti koncu tudi, da on ni »proti veri«, in da obsoja narodni prepir, potem pa je zlezel v kot. Pričakoval je pohvale in ploskanja, a zastonj, ti trdosrčni poslušalci se niso hoteli oglasiti. Še predsednik shoda, slavnoznani baron Buillon, mu je pozabil »gratulirati«, ali pa se mu ni zdelo vredno. Mesto vsega tega pa mu je korenito izprašal njegovo kosmato vest domači gosp. kaplan ter ga naslikal v njegovi pravi barvi, katero je skušal prikriti. Ni čuda tedaj, da se je zvijal kakor kača, če ji stopiš na glavo. Kar mu je bilo najbolj zoprno, to je skušal utajiti, ali pa zvrniti na druge. Najbolj se nam je dopadel takrat, ko je trdil, da še ne ve, h kateri stranki da bo pristopil. Ko je poldne zvonilo, je še celo molil z nami, a križal se je precej okorno. O gosp. Grafenauerju je rekel, da noče (!) kaj več govoriti, ker ni navzoč. Povabili smo ga prav lepo, naj pride takrat, ko bo imel g. Grafenauer pri nas shod, a je rekel, da najbrž ne bo imel časa! Kaj pa, če je premalo korajže?! K sklepu mu je še povedal g. Vinko P e č n i k v obraz, da bomo mi volili gosp. Grafenauerja, ki je naš mož, ki kandidira na katoliški, slovenski in g o s p o d a r sk i p r o g r a m , ter je zaključil: Na vas bo prišlo 13. junija toliko glasov, kolikor je pri vašem listu slovenske priloge, gosp. Grafenauer pa bo dobil toliko glasov, kolikor znaša nemški del vašega lista. Nato je bil shod zaključen. Šu-mijeve kandidature si še na glasovanje niso upali dati! Potrt je prišel »sladki in pobožni« Šumi k naih, še bolj potrt je odhajal. Dobil je že na tem shodu dovolj »šnofeca«, še bolj krepek odgovor bomo mu dali na shodu gosp. Grafenauerja, h kateremu ga še prav lepo povabimo', dne 13. junija pa bo dobil od nas in vseh zavednih slovenskih volilcev tako brco, da bo ležal na tleh, kakor je dolg in širok. Zato pa vsi na delo za našega vrlega in neustrašenega Grafenauerja, da bo njegova zmaga tem s i j a j n e j š a ! Iz pliherške doline. Zadnji čas kar mrgoli v pliberški okolici volilnih shodov. Mi-noli teden je bil enkrat v Nončivasi, v nedeljo dne 28. t. m. sta pa bila v gostilni g. I Karbeuza pri Sorgendorfu kar dva volilna shoda, dopoldne ob 10. uri ga je imel soci] Lahaunig z Les, ki pa se mu je deloma ponesrečil. Zvečer ob 8. uri pa je šumel nemško-nacionalni kandidat Schumy. Za ta shod našinci niti vedeli .niso. Pravijo, da je bil ta »agrarni« shod dobro obiskan od Pliberških purgarjev (ki hodijo povsod ž njim), železničarjev, prajarjev in delavcev iz pivovarne; kmetov je bilo toliko, da jih na prstih ene roke lahko sešteješ. »Agrarnemu« shodu je predsedoval dr. H e r b s t. Schumy je lajnal svoje stare laži in zavijanja, hvalil vlado in opravičeval njeno slabo gospodarstvo, napadal slovanske poslance, v nebo je povzdigoval sramotno nemškutarijo in trdil, da Nemci več plačujejo davkov kakor Slovani itd. Med Slovence hodi morda zato glasov beračit, ker menda plačujemo še premalo davkov. In tak človek se ponuja tudi nam slovenskim kmetom! Črna, (Kaj je pokazal Šumijev volilni shod?) Prvič to, da znajo ob času volitev vsi naši Nemci in nemškutarji slovensko govoriti, drugače se pa našega jezika sramujejo in ga pri vsaki priložnosti zatajijo. Celo tisti Nemci, ki trdijo, da ne razumejo nič slovenščine, so na tem shodu pokazali s svojim divjim tulenjem, da se lažejo, če to trdijo. Drugič so se pri tem volilnem shodu pokazali naši socialni demo-kratje v vsej svoji nagoti. Parkrat je že »Mir« poročal, da so naši rdečkarji ljudje aprilovega vremena, danes strogo socialno-demokraški, jutri že pravi naceljni (rdečega na njih je sama kravata). To je tudi potrdilo obnašanje rdečkarjev na tem shodu. Pritrjevali in ploskali so Šumiju bolj kot svojemu kandidatu. Ako bi bil Sitar navzoč pri tej komediji, bi se bil razjokal nad svojimi pristaši. Zato je pa tudi sedaj vse zbegano v rdečem taboru. Več socialnih demokratov je reklo: »Sedaj res ne vemo kam! Ali naj volimo Šumija ali Sitarja?« Zavedni socialni demokratje pa se sramujejo postopanja svojih neznačajnih sodrugov. Našinci in trezni nasprotniki se pa zgražajo nad takim početjem in obsojajo bele in rdeče divjake! Ponikva pri Pliberku. Zelo živahen volilni shod se je vršil pri nas na binkoštni ponedeljek popoldne. Shod je priredila slovenska stranka. Nekateri fajerberovci, napojeni s pliberškim denarjem . . ., so nameravali narediti pretep in so že prej v Pliberk poslali pošto, kaj da menijo. Gospod Smodej je pa že na shodu v Pliberku povedal, da se nasprotnikov Slovenci prav nič ne bojimo. Na zborovališče sta prišla tudi dva orožnika, ki sta skrbela za vzoren red! Fajerberovci, povdarjamo izrecno, da niso bili vsi, so se ga — na tuje stroške pošteno na-žajfali, eden je obležal ob cesti, prava slika nemškutarske kulture. Shod so skušali zunaj motiti. Gospod Grafenauer je govoril krasno, kakor pač zna in pokazal, kako je vladna večina v državnem zboru gospodarila in je opisal boj opozicije proti krivični vladni večini. Gospod Smodej je razkril vso zavitost, lažnjivost in hinavščino nasprotne stranke, ki bi z vsemi mogočimi sredstvi rada iztrgala Slovencem slovenski mandat. Oba govornika so zborovalci z navdušenim pritrjevanjem in ploskanjem opetbvano prekinili. Divjanje pijanih zgPe' Ijancev je pa vse obsojalo. K besedi se Je oglasil tudi g. Lahovnik iz Leš, vodja socialdemokraške stranke, ki je moral Prl' znati, da sta govornika govorila prav. Lda-ril je pa čez nemške nacionalce, čez njihov0 gospodarstvo, čez njihovo neznačajnost i11 obžaloval tiste socialne demokrate, ki s° šli v Črni m Možici za Schumyja. Na neka' tere njegove opazke z ozirom na slovensk0 stranko sta mu točno in jasno odgovorih imenovana govornika. Shod je prav spi’etj no vodil gospod Š t a n g 1 iz Šmihela, ki je pozval volilce, da gredo vsi 13 junija volit slovenskega kandidata Grafenauerja. * živahnimi živio-klici na kandidata Grafenauerja je bil shod zaključen. Št. Lipš pri Dobrlivasi. Tukaj se je vrša na binkoštno nedeljo popoldne dobro obiskan shod gospoda Grafenauerja. G' Grafenauer je pojasnil prave vzroke obstrukcije, opisal, za kaj so se potegovali slovenski poslanci, kaj so delale v državnem zboru vladne stranke; med bučnim smehom, šaljivo in osoljno je odgovarjal na Šumijeve šlagerje in laži. Tudi gosp. Smodej je že vnaprej povedal, kaj bo v StaD' vesi prihodnjo nedeljo govoril Šumi, ki IM na eno in isto pesem in prodaja program,' k1 se ga je naučil od gospoda Grafenauerju-Zborovalci so govornikoma živahno pritrjevali. Pri raznih volitvah pritiska tukaj M slovenske volilce za nemškutarsko strank0 oskrbnik kneza Rosenberga. Na tega moP bomo vsled tega natanko pazili in njegovC poti in pritiskovanje zasledovali. Grajščii1' ski valpeti ne bodo več mučili slovenski11 kmetov. Če Iley tega ne ve, ga bomo P°' učili ! Pliberk. Na binkoštni ponedeljek )e imel javen volilni shod v mestu Pliberk11 v Narodnem domu gospod kandidat Gr0' f e n a u e r. Dvorana je bila natlačeno p°: na in še zunaj so morali ljudje stati. Z zanimanjem so poslušali volilci izvajanja slovenskega kandidata in mu glasno pritrje' vali. Ganljivo je nagovoril kandidata pr00.' sednik shoda, vrl slovenski kmet. Gosp0' S m odej je pokazal nasprotno stranko v pravi luči, njen program in je med veliki111 odobravanjem volilcev ožigosal surovo sii° nasprotnikov, ki bi naše značajne volile® ; pretepom radi preplašili, kjer laži in zavl' janja nič ne izdajo. Kandidata Grafenau®1) ja je toplo priporočal gospod Kr a sov M iz Vogrč. Živio naš vrli kandidat Fra10 Grafenauer! Borovlje, (šumi jeva hinavše1.' na v Spodnjem Rož u.) Šumi je P1’1' redil v našem kraju celo vrsto shodov, a vse čisto na tihem; zvedeli smo Še! za nje, ko so že minuli, ali po listih »Fr01 Stimmen« in »Bauernzeitung«. Povsod M teh shodih je reševal kmeta, le v Boi’0)' Ijah je obetal skrbeti za industrijo J! srednji stan. Seve, jopa se mora vetru zasukati! Treba je, da si malo nataj1 neje ogledamo tega »kmetskega prijatelj0" in njegove zveste priganjače ali narok0' Zborovalci v boroveljski okolici so vedi’1 eni in tisti, v prvi vrsti učitelji, o b e 1 foršnar R e i n e r, Košič, K o v a ’ Z a j e r 1 e, Zec, P a v k a r, Š a j n i k k tiste uboge duše, ki so ali zaslepljeni 0 odvisni od nemškutarskih mogočnežev, k v Borovljah sodijo, da je bilo-kakih 200 P°. slušalcev. Star pregovor pravi: .«'Povej n11:,( kom občuješ in povedal Ti bom, kdo da^sl.) Ravno tako je tukaj, Šumi govori v Bože iavzi za stare pravice kmetov in proti 0.^ sposki. Potem pa vstane gosposki goriški nadlogar Reiner, ki ima še ^ tožbo s kmeti zaradi paše v Dobravi, i*1 priporoča. Ravno tako v Borovljah, ^L ga je priporočal prijatelj šentanskih ,j tov, ali boljše kmetij R i eg e r Šime ^ jih je pokupil za barona Borna. V Selah -nafopali kmete, da imajo priti ta in ta (l‘ ^ k cerkvi, da pride iz Borovelj neki Š t a 11 hjj ki je pri Gregcu kupil, da se bodo zgov01 g, zaradi paše, da bo on nastopil proti R e i n e r j u in h u m b e r š k i g o s p 0 č,) ubogi ljudje so prišli po dve uri dale*1, našli so učitelja, f o r š n e r j a, b je m i j a in K i r š n e r j a iz Žihpolj, ki ?ej,.r spomnil, da Selani še zdaj nimajo p°tf’ k terega.jim obljubuje pri vsakih voli1' 1j-Šumi pa obljubuje pašo. Taki so torej ^ jevi shodi. Za kmeta obeta delati, dr3 g» z gospodo! Za kmeta govori, priporo00 è- Vih «Potnik kmeta in njego-krnetcì8 1 a 1 ^ ki p; r a v i c !| Kdor takega fi p al0 se je ua njegovem shodu nad li v asincev, ki so Šumija strahovito ugna-Vebi °?P r°g- Kmetje, ki so bili na Šumije-°a .sb°du v Pliberku tako grdo žaljeni da rii6g?vih pristašev, so Šumiju pokazali, Slovp, ^ n . ^re k Pliberškemu Metnitzu, pri riika], Saik Poštenih kmetih pa naj le 116 s]epari za glasove! Shod so mu bap1.’efa 0®teli in potem mu pokazali pot Ves pl ^ Libeliče, kamor jo je Šumi odkuril Slove Beljaška okolica. renski kandidat: tiMifa liošpernili, jj župan občine Vernberg. ke. pQr^n9erer piska že iz zadnje piščal- P°stal vu,kalski govornik dr. Angerer je Več pij^^olilnem času prav ponižen. Nič Padal v . tiste korajže, s katero je na-0 c.er]ieezelnem zboru Slovence in katoli-7°v, aibr)Vl^oz prireja malo javnih sho-, aj bi fa,k se je začel zapirati v sobe. , bi iy,,, bi Slovenci in katoličani dobri, Protes+Q , V ’ '-'J "" v c. I^CIJ 1C gic lajc V(?bski km -kim pastorjem! Zavedni slo-v°lib'i rn te tj e takega huiskača že ne bomo blU rial- Kcituiman svoje glasove. Naj le gre raje golili! o- takega hujskača že ne bomo ° .Prepustimo radi županu G a i- Panjon j Mariji na Žili, ki je vreden kom- ^0l’ CberK, 1?ererja- Angerer je Geilerja ka , ^civeda vlačil vlačil seboj po shodih, da ga -o-tvn t 1?1 Priporočal volilcem. To pri-Abgerer lala že iz deželnega zbora, ko je 1(! hotel še P° portugalsko. Gailer labi branil SH,e?ati svojega učitelja in je v,tjudem zahajati k sv. misijonu. Aini nalovifm8116 naPenja, da bi v svoji ob-i bgererja ®n°go glasov za »fortšritsfeksa« , Prno volili lvai’ nas je pametnih kmetov, candidata- ivrVi°Ìega stanovskega tovariša, ternberg. la‘lia Vospernik, župan občine Pa binkogt® na v°lilni shod se je vršil repen. G0vm--i< e'1° ob 10- uri dopoldne pri tt je g. dr. Rožič iz Celovca ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in'namizna kisla voda. Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško, g Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi. o političnem položaju. Zborovalci so soglasno pritrdili izvajanjem govornika ter sklenili, da zavzamejo nasproti nemški stranki lastno svojo taktiko. Shod je bil dobro obiskan. Predsedoval je gosp. Kriegl. Zavedni Zilja ni, le naprej v boj za naše pravice ter ostanite verni, nevstrašeni Slovenci, kakor ste bili doslej ! Prof, Waìdner na Bistrici. V soboto, 3, t. m. (zvečer je nacionalec Waldner snubil pri Achatzu naše kmete. S povzdignjenimi rokami jih je prosil, da naj mu dajo s-glasove. — Toda Waldner, ne bo nič, pojdite raj še v penzij on ali pa nazaj v šolo učit, kamor spadate! Se še spominjate, kako ste govorili pred par leti zoper Slovence? In zdaj povzdignjene roke! Joj! — Shod v Čajni se je vršil na binkoštno nedeljo popoldne ob 3. uri pri Selasniku. Shod je bil dobro obiskan. Na shodu je govoril dr. Rožič ter zbranim razložil velik pomen volitev za kmeta. Shod se je vršil mirno, dasi so bile na shodu vse tri stranke zastopane. V bližini nekje se je pa skrival profesor Waldner ter se ni upal na shod, dasi so naši zborovalci razglasili shod za javen. — Waldner ima slabo vest, zato si pa ne upa blizu. Upamo, de. bodo zilski Slovenci zavzeli pravo stališče nasproti brezverskemu hujskaču Waldner ju! Iz Zilske in Kanalske doline se poroča, da nacije strašno skrbi, kaj bodo slovenski volilci napravili. Dr. Waldner je začel Lučovnika posnemati in se strašnega prijatelja »ta črnih« kazati. Duhovnikom se kar od daleč odkriva in jim roko v pozdrav ponuja. Zdaj bi bili pa »farji« dobri! To so značaji, ti nemško-nacionalni pajace! j ni ! Slovenski zaupniki! Na delo! Da dosežemo Slovenci uspeh, držimo se strogo dane parole ! Volilna tajnost! Volitve so tajne! Zato se naj nihče ne boji, da bodo tudi ostale tajne in da se bo vsaka manipulacija nasprotnikov, da bi to tajnost prekršili, izjalovila, za to bodo skrbeli naši zaupniki in člani volilne komisije. Zato vse, kar z nami čuti, na volišče za naše kandidate! Zaupniki! Pazite na pošte, če bi pisma slovenskim volilcem zadrževale! 'Če treba, javite pritožbe brzojavno na voditelje v Celovcu, ki bodo z vso odločnostjo na višjem mestu poskrbeli, da se take pošte spomnijo, kaj je njihova dolžnost! Dnevne novice in dopisi. Nemški purši v Celovcu. V soboto pred binkoštnimi prazniki so prišli v Celovec nemški purši. Metnitz je komandiral mestu, da morajo povsod razobesiti o tej priložnosti zastave. Na bink. ponedeljek so kulturni nemški purši po mestu v pravem pomenu besede tulili, ko so pošteni kristjani šli v cerkev. Delali so take komedije po mestu, da so pametni ljudje, seveda tudi Nemci kar z glavami zmajevali in se povpraševali če so ti študentje še pri pameti. In Met-nitzovi policaji, ki so slovenskega župana zaradi slovenske govorice aretirali, so mirro gledali kravale nemških puršev. Tudi otroci so imeli pri prihodu puršev svoj delež Tako so n. pr. purši po mestu vozili v neke vrste šajtergi gospodične nemških imenitnejših družin. Na enem vozu se je peljal neki purš z nogami na kvišku in z glavo navzdol, kamor spadajo noge. Zares nemško-nacionalna pamet se je postavila na glavo. In od teh ljudi naj bi se Slovenci učili kulture?! Nikdar! Več olike kakor ti ljudje pozna vsak zagorski slovenski kmet, ki še mesta od znotraj videl ni. Heil nemško-nacionalni kul turi ! Koprivna pri Črni, (P o r o k a.) V ponedeljek 29. maja sta storila pred oltarjem zakonsko zvezo Maks Osojnik, predsednik del. društva v Črni, in Franca Potočnik, Zdovčeva iz Koprivne. Bila je poroka, ka-koršnih ne pomni Koprivna: mlada, vzgled-na poročenca, slovesno opravljanje zakonske zveze v cerkvi, ugledni svatje in ubrano petje moškega zbora iz Žel. Kaple. Pri veselici se je nazdravilo poročencema povdar-jajoč, da ista zaslužita slovesnost in veselje svatovskega dneva; kdor ju pozna, ju rad ima in spoštuje. Njima na čast je gromel koprivski kanon. Vse se ju je veselilo in jima obilne sreče voščilo. Bistrica na Žili. Franc Janah, posestnik, trgovec in gostilničar, je v nedeljo dne 4. t. m. ob 6. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pokojni je bil veren, dober Slovenec ter odkritosrčen in značajen. Vsi, ki so ga poznali, mu bodo ohranili blag spomin. Bil je priljubljen in poznan vseokrog. Žalujoča hiša naj bo še naprej zbirališče dobrih Slovencev. Župnik Scherzer v Šmarjeti v Rožu so umrli po daljši bolezni. Zvestemu sinu majke Slave in vestnemu duhovniku blag spomin! N. p. v m.! Možica. Pri nas imamo za občinskega tajnika nekega vpokojenega orožniškega načelnika, ki pa razun tajniških , poslov upravlja tudi še možiške fužine in ki sliši na brezdvomno čisto »nemško« ime — Naj-berš. — Ne bi se pečali s tem gospodom, če bi nas ne bil s svojim nastopom na Šumije-vem volilnem shodu k temu prisilil. Mislimo torej, da ne bo škodovalo, če izve tudi širša javnost o njegovi nesebičnosti in ljubezni do občanov in davkoplačevalcev ? ! Svojo veliko ljubezen do žepov davkoplačevalcev je pač najbolj jasno pokazal tedaj, ko je poleg svojih visokih dohodkov, ki znašajo okoli 260 K n*a mesec, imel predrznost prositi, naj mu občina plačuje osebno dohodninski davek, češ, da sam nima toliko, da bi mogel istega plačati. Na to njegovo prošnjo mu je celo eden njegovih somišljenikov, občinski odbornik rekel, da, če ne more plačati dohodninskega davka, naj opusti eno ali drugo službo, da si s tem zniža svoje dohodke in obenem tudi osebno dohodninski davek. Razun zgoraj omenjenih 260 K ima pa ta gospod tudi še prosto stanovanje, kurjavo in polje, katero lahko ali sam obdeluje ali pa da v najem. Ker pa g. Najberš menda nima nikoli zadosti, je vzel nekemu vpokojenemu delavcu, kateri je vse svoje moči pustil v mežiških fužinah, polje, katero je imel za prosto uporabo — proč, — seveda le, da si on svoj »slab« položaj zboljša. Dotični delavec pa je sedaj res po zaslugi g. Najberša vsega pomilovanja vreden. Gospod Najberš pa ni samo velik prijatelj žepov davkoplačevalcev, ampak brezdvomno tudi velik prijatelj Slovencev sploh. To svojo veliko ljubezen do občanov Slovencev, kateri mu dajemo njegovo mastno plačo kot občinskemu tajniku, pa je pokazal najbolje na volilnem shodu kandidata, renegata in svobo-domiselca Schumyja, kjer se je tako surovo in neolikano obnašal nasproti slovenskim volilcem in proti g. Smodeju, katerega niso pustili govoriti, pač iz strahu, da bi on vse šlagerje in fraze Schumyja temeljito pobil. G. Najberšu pa povemo slovesno, da nikakor nismo voljni njegove surovosti vtakniti mirno v žep, ampak da bodemo vodili neizprosen boj proti njemu, dokler ne bode šel v »zaslužni« pokoj. Od sedaj naprej pa bodemo gledali temu gospodu natančno na ‘ prste in to posebno sedaj v volilnem boju, ter bodemo vsako stvar, ki nam ne ugaja, neizprosno spravili v javnost. To naj za danes zadostuje, gospod občinski tajnik pa naj iz tega razvidi, da ne pustimo s seboj igrati. Društveno gibanje. Št. Tomaž. (Zborovanje i n i g r a.) Na praznik Kristusovega vnebohoda popoldan je društvo »Edinost« priredilo zborovanje, na katerem jo č. g. dr. Ehrlich govoril o kmečkem stanu. Hvala mu za izvrsten govor! Prosimo, da nas še večkrat obišče. Nato se je uprizorila prelepa igra »Roza JclodvoFska«. Mladenič Miha Novak je pozdravil udeležence in obrazložil vsebino igre. Igralo se je lepo. Dekletom in fantom vsa čast in hvala! Med odmori je pel društveni pevski izbor. Ob koncu se je predstavil še gosp. Kocian kot kandidat za županski sto-lec. Njegov komičen nastop je povzročil veliko smeha. Hvala mu! Morebiti, da ga prihodnjič volimo. Udeležba je bila velika. Blagajnik ,je bil jako zadovoljen. Obiskali so nas posebej iz Grabštanja, Medgorij, Gospasvete, da celo iz Celovca in Železne Kaple. Iz Pokrč pridejo' menda šele v jeseni, ker sedaj je še prevroče. Pa gotovo! Igra se je ponavljala le na križno nedeljo. Obakrat je bilo občinstvo jako zadovoljno in navdušeno, in to zadostuje «Edinosti«. Le tako naprej ! Dobrlavas. (Javna manifestaci-j a v e rs k e misi i.) Da je res, da je verska zavest v našem ljudstvu globoko uko- reninjena, se pokaže tudi v naši župniji, zlasti ob različnih procesijah. Velika noč popoldne s svojo mogočno procesijo k Devici Mariji na Goro, kako veličastna si! Tudi procesije na dan sv. Marka, sv. Florijana in v križevem tednu zberejo v sebi k molitvi veliko vernega ljudstva. Vse prekosi pa gotovo procesija na popoldan Kristusovega Vnebohoda. Velika je kakor mogočna reka. Tako je bilo tudi letos. Do 400 moških in do 600 ženskih se je je udeležilo in pokazalo svoje notranje versko mišljenj01, prepričanje. Da bi bilo in ostalo vselej tal'1 Čast zlasti neustrašenemu moštvu! Izobraževalno društvo, ki morebiti G merava uvesti tamburaš ki odsek, , pravkar lahko poceni nabavi šele malo J11 Ijena tamburaška godala. Več pove hišo v »Mohorjevem domu«, Celovec, Vetrini8*1 obm. št. 26. Zahtevale in hipjte pri vseh Ulivi slovenshe Metodove vžigalice hi so priznano lihol]; Glavna zaloga pri tvrdki IVAN PERDAN v LJUBLJANI družin*s^oMat! ÌZ WMftì s tkalnimi izdelki yti I Poilfljafeu is! poskninjo po po» uzetln: 23 metrov zihenkanafasa »Rekordia«, rdeče ali modro prižastega, K 10’60. 23 metrov belega platna za srajce »Iris« samo K 1L—. Vzorce brokata, riamasia, oksforda in apartnega modnega blaga razpošilja radevolje zastonj Starek & Hachanè Spy št. 59, Češko. Razpis šolske stavbe. Radi oddaje zgradbe štirirazredne ljudske šole v Šmihelu nad Pliberkom razp ofertna obravnava in zmanjševalna dražba na dan 22. jimlfa Ì911 oh 8. uri dopoldne isui1’ v občinski pisarni v Šmihelu nad Pliberkom. Skupni stroški so proračunjeni na 47.058 K 15 vin. Pismenim z 1 K kolekovanim ponudbam naj se priloži 10% varščina se ima ponudilo zapisati s črkami in z besedami, kakor tudi naj iste obsegajo ±^-opombo, da so dotičnemu oferentu vsi pogoji, troškovnik in načrti dobro znani in se istim podvrže. ..j Stavba se bo oddala le enemu podjetniku, ki jo bode moral tekom leta 1911. spra'1’ pod streho, do 1. septembra 1912 pa popolnoma izvršiti. Načrti, troškovnik, pogoji in drugi pripomočki so na vpogled v občinski Šmihelu nad Pliberkom. j Krajnemu šolskemu svetu pristoja pravica oddati stavbo s pridržkom potrdila c. kr. okrajnega šolskega sveta v Velikovcu kakor mu je volja ne glede na visok0 ponudbe. stroškov \ izreč»0 pisar»1 ' Krajni šolski svet Šmihel nad Pliberkom dne 1. junija 1911. jil=U^BWaia=aa-------- Spominjajte se obmejnih bratoot Najbolje renomirana podpisana tvrdka je že začela s poletno priložnostno razprodajo in slede zares senzacionelno vredne ponudbe. Krasne 100 cm široke čipkaste zavese prej 95 h, sedaj 58, zelo fine prej K 1-50, sedaj 85 h. Lepa poletna flanelna odeja prej K 3-10, sedaj K 4-50. Ena partija kimonobluz, mikavna novost, prej K 5-50, sedaj K 3-30. Priljubljeni Roseggerjevi jopiči, rdeči ali zeleni, za dečke K 2-30, za gospode K 3-20. Trpežni narejeni čevlji z močnimi podplati, celi iz usnja, prej K 3-50, sedaj K 1-90, še boljši K 3-—. Priljubljene fantazija-srajce z vezanim sedlom za ženske, prej K 2-90, sedaj K 1-65. Poletne Herkuies-nogavice, črne ali rjave, prej 70 b, sedaj 50 h. Lepi pralni spodnji jopiči volantom, pristnobarvni prej K 4-50, sedaj K 2-20. Priljubljeni svilnati modrotiski, samo srčkani vzorci prej 80 h, sedaj 50 h. Lepi žepni robci, barvani ali beli z atlasovim robom, prej pol tucata K 1-90, sedaj K 1-15. Priljubljeni ženski pas „Edith“, črn ali barvan, prej K 1-90, sedaj 70 h, enak iz svile K P30. Najboljši čevlji za gospode in gospe prej K 17-—, sedaj K 10-50. Pol tucata najboljših poletnih nogavic v vsaki poljubni barvi, namesto K 4-— sedaj K 2-50. Svileni robci za na glavo, mične barve, prej K 7-50, sedaj K 4-20, v poisvili K 2-20. Krasne buretne garniture, sestoječe iz dveh posteljnih in enega namiznega prta, prej K 16-50, sedaj K 10-80. Lepe kupovalne torbe, trde, z okroglim držajem, 14 palcev K 1-—, 15 palcev K 1-20, 16 palcev K 1-40, neuničljive. Krasni robci za na glavo prej 90 h, sedaj 55 h. Kaulhaus zur Sfldbahn Gradec, AimenstraBešt.68. Neugajajoče se sprejme nazaj, na željo se povrne tudi denar. Tudi najmanjše naročilo se vestno postreže. Naročila nad 20 K se odpošiljajo franko po celi državi. Ilustrovani ceniki brezplačno. J. B. HHFIIEk trgovec z železnino .Sit • • „Pri zlati kosi" v Celovca I Meisergasse iv. I zraven gostilne Jiger" jj priporoča veliko zalogo vsakovrstne železnine, hišno in kuhinjsko orodje, sloveče Bistriške kose, srpe, osla (kamena), motike, žage, pile« trpežno pozlačene nagrobne križe itd. Vse pe :: najnižjih cenah. Hotel Trabesinger u Celovcu VelikDoška cesta št. 5 Na kolodvoru pričakuje omnibus. gostov domači se priporoča potnikom, ki prenečuieio v CelovcU; Tukaj najdejo lepe, snažne in pozii»1 zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusR6 jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlev* za konje. z‘2aS kegljišče, Ska senčnatem vrtu- V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slove» sko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike divorane za shode in oeselic*' Lastnik: IVAN MILLON^' -V- Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000. oli dne vie do dne vzdi. Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženiininske kavcije. Eskompt in incasso menic Borzna naročila. Centrala v Ljuhijani. Mulce v Salielu. Trslu, Sarajevu \10 Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dob*1^' 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K S'-' .-j komad. Tiske srečke s 4 °/0 obrestmi. Dve žreb-. na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno VP čevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev prati gotovini po dnevnem Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubija11*'