Stran 403.
Obrtnija.
 Sol v Rusiji.
Solna produkcija Rusije je znašala in sicer leta 1896: 82,188.000 pudov, 1. 1897: 95,354 000 pudov, 1. 1898: 91,917.000 pudov in L 1899: 101,347.000 pudov. Mej državami, pridelujočimi sol, je Rusija na tretjem mestu, kajti bila je leta 1899 prekošena le po Zjedi-njenih državah Severne Amerike in Velike Britanije za okroglo 131 in 161 milijonov pudov. Na četrtem mestu je Nemčija z 92 milijonov in Francija s 60 milijonov pudov solnega pridelka.
Blizu polovica solnega pridelka Rusije pripade na južni del iste, kjer se je razvila uprav živahno solna industrija.
Nahaja se sol (seveda rudniška ali mineralna sol) v ogromnih in bogatih rudnikih v Bahmutu, v okraju, ležečem v jekaterinoslavski guberniji.
Te ogromne zaklade soli posedujejo in izkoriščajo štiri velike družbe in sicer:
1.   Jedna francoska družba, katera se bavi z izkoriščanjem solnih in premogovih zakladov v južni Rusiji. Ta družba pridela na leto 13 do 14 milijonov pudov soli. Poseduje ta družba dvoje solnokopov. Jednega v Brijančevsku in drugega v Kartainovsku. Prvi producira 6—7 milijonov pudov na leto, njegove jame so globoke 100—200 metrov, razpolaga v sedmero parnih strojev do 300 konjskih moči j in ima 406 delavnih močij.
Drugi pridela tudi toliko soli, ima pa le 200 do 300 delavcev, 4 parne stroje s skupno močjo 440 konj.
2.  Jedna nizozemska družba, ki poseduje več manjših solnokopov v južni Rusiji in ki pridela 4 do 5 milijonov soli na leto. Ista ima 170 delavcev in 3 parne stroje s skupno 240 konjskimi močmi.
3.  Jedna »Južnoruska rudokopna družba Seme-novsko-Ivanovsku za pridobivanje soli in alabastra. Ista ima svoja zemljišča. Soli pridela 1—2 milijona pudov na leto in ima 100—120 delavcev ter 5 parnih strojev.
4.  Jedna južnoruska družba, ki pridela 2—3 milijone pudov soli na leto, ima 100 delavcev s skupno 165 konj moči.
Morska sol pridelava se v Donskem ozemlju nahajajočih se gubernijah Besarabije, Kerzona in Tav-rija iz tamošnjih slanih jezer. Zlasti poslednje imenovana gubernija pridela ogromno soli in sicer do 31,581.000 pudov na leto. Gubernija kerzoneška pridela povprečno 4 milijone pudov na leto.
Mej drugimi, sol pridelujočimi deželami Rusije je še imenovati Astrahan (vzhodna Rusija). Ondi se pridela povprečno 16—18 milijonov  pudov  soli na leto.
Umetno se prideluje sol v okraju Slavijansk (karkovska gubernija) in v Bahmutu (gubernija Jeka-terinoslav). V Slavijanskem pridelavajo na ta način sol v 18 solarnah in znaša pridelek 3,454 750 pudov. Tukaj dela 268 delavcev s 6 parnimi stroji po 58 konj močij, 43 pečij, v katerih se pokuri 1,631.877 pudov premoga na leto in 1103 kubičnih metrov drv. Solni odstotek je 22—23. Cena soli v solarnah je 9 do 10 kopejk za pud.
V Jekaterinoslavski guberniji sta dve solarni, ki pridelata 1,291.850 pudov soli.
Največje solarne (t. j. podjetja za pridelovanje soli iz slane vode) se pač ne nahajajo v južni Rusiji, marveč v vshodni in sicer v permski guberniji; tu pridelajo na dan 18—20 pudov soli.
Razvoj solne industrije v južni Rusiji, katera se najbolj pojavlja v donežkem ozemlju, je najbolj razviden iz sledečih številk:
Pridelalo se je pudov soli:
Leta            Morske soli               Rudne soli
1896               23,146.087                 17,557.887
1897              22,887.168                 18,886.150
1898               19,918.994                 21,366 665
1899               21,269 088                 23,313 110
1900               36,160.834                 22,610.065 Kuhane soli                                      Skupaj
4,465.666                 45,169 640
4,833 210                 46,546 528
5,145 655                 46,431.324
4,482 540                 49,064.728
4,746 600                 63,517 001
Iz tega poročila je torej razvidno, koliko bogastva se nahaja v ruskih zemljah tudi v tej mineralni panogi.
Ali žal, da je tudi tega bogastva le mali del v ruskih narodnih rokah. Dejstvo se kaže tudi v tem, da je ruski finančni minister Witte, pač izboren pospeševalec narodnega bogastva, ali še večji podpiratelj — tujega kapitala, ki pa donaša ruskemu narodu le malo koristi.