'4
<3
Izhaja :
10. in 25. vsakega mesca.
Dopisi naj sefrankujejo. Kokopisi se ne vračajo. Razpošilja se v tiskarni.
Velja:
za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mir a“.
leto YI.
V Celovcu 10. junija 1887.
Št. 11.
Šuklje, Klun, Glioii, Hock, dr. Ferjančič In dr. Vftezié.
Že smo omenili, da so slovenski gospodje poslanci v državnem zboru izvrstno govorili in vesoljnemu svetu odkritosrčno kazali, kako se nam Slovencem v resnici godi. Govor gosp. dr. Gregorca, žalibog da le okrajšan, smo čč. gg. bralcem podali v poslednjej številki. Zanaprej prinašamo teh slavnih govorov žalibog le tiste odlomke, ki se tičejo naših šol in našega jezika na Koroškem.
Gosp. poslanec Šuklje je 9. maja govoril to-le : Gospoda moja ! Šolske postave z dne 14. maja 1869 ne morete dosti prehvaliti. V §. 1. te postave pravite jako določno : ljudska šola naj razvija duševno delavnost pri otroku. Prav je tako, gospoda moja, v ljudskej šoli naj se otrok že uči misliti, in te svoje misli jasno in pravilno na znanje dajati. Ali res mislite, da bi bilo to mogoče na podlagi druzega kakor materinega jezika? Ali se Vam ne zdi velika ovira, če se prezgodaj prične s podukom tujega jezika? Ali se Vam ne zdi to jako velevažna poskušnja, ktero je povsod, kjer se je lotijo, treba plačati s tim, da se mladina duševno zanemarja? (Prav res! na desni.)
Vendar stojte ! Tu se mi je zopet bati, da se mi oglasi dr. Weitlof in ž njim v zvezi morda tudi dr. Ausserer, rekoč:	„Novoslovenščina je popol-
noma različna od jezika, ki ga Slovenci poznajo, umejo in govoré!“ Prav tako trditi slišali smo nedavno tukaj in ta trditev je Vam tako grozna in čudna. Prepotoval sem vse kraje, koder Slovenci prebivajo, mnogo sem občeval s kmeti, velikokrat sem govoril javno pri slavnostih, skupščinah itd., toda nikdar nisem slišal, da bi bil kdo rekel, da me ni razumel, če tudi slovenski književni jezik prav tako dobro ali slabo govorim, kakor nemščino. Oe pa dr. Ausserer misli, da
čevskem dijalektu jezik, ko je jela predsedniku na vprašanja odgovarjati. Mi smo poslušali dobro in pazljivo, ter smo se jeli spogledavati, kajti nihče, kolikor nas je bilo, ni je niti besedice razumel. Predsednik je vprašanja ponovil — toda ni nič opravil. Gospoda moja, sam ne vem, kaj bi bil sodni dvor storil, če bi ne bilo med porotniki slučajno moža, ki je svoje dni po Kočevskem veliko s konji barantal. Ta je vstal in se je ponudil za tolmača, rekoč: Priča to in to pravi.
Recimo, da bi bil dr. Weitlof ali pa dr. Ausserer pri tej obravnavi pričujoč. Zdi se mi, da bi se mu bilo prav tako slabo godilo, kakor meni. Ali bi bilo tu opravičeno trditi, da je nova književna nemščina od ljudske g vorice tolikanj različna, da je narod niti ne raz me? Vidite, s tako logiko nas hočete vgnati! (Pr, v dobro ! na desni.) Sploh se pa čudim, da mož, _ikor je dr. Weitlof, ki že toliko let sedi v deželnem šolskem -sovetu dolenje avstrijskem, ne pozni glavnega nai.'rii elementarne podlage vsake pedagogike. (Veselost na desni.) Ali mu res ni znano , da ima ravno ljudska šola nalogo, narod s književnim jezikom so-znaniti? (Prav res! na desni.) Jako sloveč nemšk pedagog, kterega zdatno bolj cenim, kakor dr. Weitlofa (veselost na desni) — Karol Kehr je ta mož — ta elementarna načela v kratkih, kakor v kamen vsekanih besedah izraža rekoč: ^Pridobiti književni jezik je in mora biti glavno načelo, glavni cilj in konec jezikovnega uka. Književni jezik si mora toraj tudi mladina še le pridobiti". Bodite toraj, gospoda moja, tudi zadosti poštenjaki, ter dajte besedam tega nemškega veljavnega moža tudi pri nas in v naših razmerah veljavo!
Lahko bi še več govoril o ljudskej šoli. Lahko bi pokazal, da je vse šolstvo po pokrajinah, koder bivajo Slovenci, sedaj v velikem nasprotji z veljavno ljudsko šolsko postavo kakor tudi z ustavno pravico. Trebal bi samo prosto, neolepšano naslikati razmere na Štajerskem, v Trstu in Istri, "opisati bi vam moral samo ono barbarstvo —
Kakor nemščino. (Je pa dr. Ausserer misli, da^popisati bi vam moral samo ono barbarstvo — med Nemci ni razlike med dijalektom in knjigšv-^; flruzega izraza ne najdem — s kterim se ponem-
nim jezikom, ali če nas s to razliko dražiti,aR smešiti hoče, jako se moti. Razlika med dijalekfom in književnim jezikom je v nemščini še zdatno veča, kakor pri nas. Da se bote o tem prepričali, povedal bom dr. Weitlofu, ki se prav posebno za Kočevje in Kočevarje zanima, mično dogodbico, ktero sem ondi doživel. Bilo je leta 1875 in v Novem mestu smo imeli porotno obravnavo pri sodniji, pri kterej je bila za pričo tudi Koče-varica, ki ni umela ne slovenskega ne nemškega književnega jezika. Jako gladko jej je tekel v Ko-
čuje po Koroških ljudskih šolah, in mislim, da bi bil naš uspeh popolen. (Poslanec Ghon : To vendar ni res, da vlada barbarstvo!)
Gospod Ghon mi je segel v besedo, mene sicer tako poseganje v besedo tako malo moti, kakor gospoda poslanca Weitlofa, če bi se morda gospodu Ghonu ali kakemu drugemu koroškemu poslancu zljubilo klicati me na odgovor, ker se kot kranjski poslanec potegujem za uboge Vindišarje na Koroškem. Opomnil bi ga besede, ktere se niso spregovorile z naše strani, ktere so se pa pred
nekterimi tedni čule v tirolskem Meranu, besede, ki so vredne, da si jih vsakdo utisne v srce. Glasé se: „Kdor ima čut za svojo narodnost, morajo tudi imeti za one, ki so v nevarnosti, da bi sv oj e narodnosti ne zgubili." (Dobro! Dobro! na levici.)
Tega, gospoda moja, ni noben izmed nas izustil, ampak mož na onej (levej) strani, kterega vsi spoštujete in imenujete svojega vodjo. To je poslanec dr. Herbst.
Govoril je gosp. Šuklje o slovenskih razmerah na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem in svoj govor končal tako-le: Kot zastopnik slovenskega naroda imam do ekscelence ministra prav kratko besedico spregovoriti. Malo nas je, malo nas spoštujejo, pač pa dostikrat in pogosto zaničujejo. Vendar pa Slovenci izvršujemo jako imenitno nalogo v avstrijskej državi. Mi smo, ki stojimo na braniku južnih mej, mi smo, ki stražimo ob Adriji in ob Soči, in gospoda moja, jes mislim, da mora vsakega avstrijskega državnika, torej tudi tega, ki ima naučno miuisterstvo v rokah, voditi v prvej vrsti velika državniška misel. Vsak avstrijski državnik moral bi, pravim, Slovence na jugu države podpirati in braniti, kakor se goji gozd, ki ovira preteče plazove. S tem končam. (Živahna pohvala na desni. — Govorniku čestitajo.)
Kaj nam poročajo prijatelji nasip
Iz Celovca. (Zahvalnica; — hujskanje.) Nemško-liberaljni časniki so občinski odbor vBe-Ija ci'V zvezde povzdigovali in kovali. Zakaj da pa? Beljak popred maršira kardelju prenapetih Samonemcev in nemčurjev. Občinske odbore drugih mest, ki niso trobili v njih rog, so pa obirali in zasmehovali. Slava Beljaškega odbora menda občinskih očetov Celovškega mesta ni pustila mirno spati. Gg. Šmerling, dr. Unger, dr. Plener in knez Karlos Auersperg so v gosposkej zbornici pobijali dr. Pražakov ukaz, naj se pri višej sodniji v Pragi in Brnu piše razsodba češki, ako je bila sodba prve sodnije češka. Nekteri gospodje se menda bojijo, da bi tak ukaz ne prišel tudi za slovenske dežele. V seji 24. maja je gosp. odbornik dr. Traun v našem občinskem odboru stavil predlog, naj občinski odbor zgorej imenovanim gospodom pošlje zahvalnico. Občinski odbor je predlog potrdil in zahvalnico podpisal. — Z zgorej imenovanimi gospodi je proti ministerstvu v gosposkej zbornici tudi glasoval Meljski opat, P. Aleksander Karl, znan liberaljee. Tudi temu je naš občinski odbor sklenil iu odposlal zaupnico. Seveda sedaj nemško-liberaljni časniki našemu občinskemu odboru kadijo in ga hvalisajo. „Freie Stimmen" to sporočajo in pristavljajo : Naj iz tega djanja našega mestnega odbora naš gosp. knezoškof dr. Jožef Kahn spoznajo, da se je tudi naš mestni odbor odločno in enoglasno postavil na narodno stran našega (nemškega) ljudstva in da tudi knezoškof ne bojo odlašali, nekterim hujskačem (seveda slovenskim duhovnikom) nasproti stopiti. — Ali to niso predrzne, nesramne besede? Ali nemško-liberaljni časnikarji mar mislijo, da se bojo naši cerkveni dostojanstveniki dali v kozji rog vgnati ? Katoliški škofje niso občinski odborniki!
Iz Žabnice. (Novi zvonovi.) „Mir“ je v št. 8. poročal, da se bodo 22. maja v Žabnicah novi zvonovi blagoslavljali. Zdaj pa poročam, da se je to tudi dogodilo in sicer tako slovesno, da se bo te slovesnosti vsak, kdor se je je vdeleževal, spominjal svoje žive dni.
Imeli smo zvonove nad 100 let, ki se pa prav nič niso vjemali v lepo vbranem soglasji. Jeseni poči srednji zvon, ki je bil vlit 1766 v Beljaci in je s počenim glasom še bolj motil zvonenje ; pa po zimi ni zdravila za zvonove. Ko se je po ka-lendru jela bližati spomlad, naprosili smo najbolj zvedenega lekarja za bolno zvonovje, dvorskega zvonarja Alb. S a m a s s o, naj pride ogledat zvonove in zvonik in potem naj nasvetuje gotovo zdravilo. Prišel je in nasvetoval : stare zvonove preč ; treba je nove zvonove vliti v bolj primernih težnih razmerah. Nasvet smo potrdili pa zavoljo drobiža, ki ga je za nove zvonove kajsi treba, smo morali poprej poklukati pri farmanih. Ker so se ti precej pokazali darovoljne in nas je še patron zdatno podpiral, odločili smo se, napraviti novo zvonovje, to je tri nove zvonove, v skupnej teži 2357‘5 klg. v D-mol akordu vbrane. Vliti so v slovečej zvo-narni g. Alberta Samasse v Ljubljani in tako okusno napravljeni, tako milo vbrani, da v resnici pojejo čast Bogu in umetniku ; v glasovih pa še strokovnjak ni mogel zaslediti najmanjše napake. 19. aprila smo oddali stare zvonove železnici, da jih prepelje v Ljubljano; 19. maja smo dobili že nove nazaj. Sami mil. knezoškof so se potrudili priti k nam blagoslovit nove zvonove. Prišli so v saboto večer 21. majnika, ko je hudo vreme najhujše besnovalo in nam snega nakidalo do 20 cm. Še na večer so se podali v cerkev k večernicam in so farmane pozdravili s kratkim nagovorom. Rekli so, da bi jih slovenski pozdravili in se zategadel učijo slovenski, pa do sedaj se še niso toliko naučili, da bi mogli slovenski govoriti. Drugo jutro se je nebo sicer razvedrilo, pa snega je ležalo po dolini za pad debelo. Sneg pa kanal-čanov ni odstrašil, zbrali so se k tej slovesnosti iz cele doline. Ljudstvo po dolini je jezikovno mešano, Slovenci in Nemci; zatorej se je pri slovesnosti pridigalo slovenski in nemški, slovenski so govorili g. kaplan France Treiber pred blago-slovljenjem, premil, gosp. knezoškof pa nemški po dovršenem blagoslovu. Ljudstvo pa, ki ga je bilo vse polno na pokopališču, kjer so bili zvonovi pripravljeni, je vstrajno gledalo zanimive obrede, po kterih se blagoslavljajo zvonovi. Po petej zahvalnej pesmi so se zvonovi spravljali v zvonik. Vse je bilo radovedno, kako bodo peli. Ko se knezoškof odpeljejo ob ^4 iz Žabnic proti Naborjetu, kjer so 23. majnika sv. birmo delili, zapeli so prvič tako ljubo, milo in zbrano, da so vsem, ki so jih slišali, zalesketale svitle solze v očeh. Naj bi dolgo dolgo peli Bogu na čest in ljudi vnemali k lepej pobožnosti. Sloveča zvonarna gosp. Albert Samassa naj vlije še mnogo, mnogo enako vbranih zvonov.	(L. F.)
Izpod Dobrača. (Papeževa zlata meša; slovenski oklici; — Nemci imajo nas radi.) Sv. Oče papež Leo XIII. obhajajo letos zlato mešo. Katoličani celega sveta jim bojo podarili vsak po svojej prostej volji — dobrovoljne darove. Sv. Oče bojo za te darove svojo zlato
mešo za vse darovalce darovali, denar pa bojo razdelili med misijonarje in uboge cerkve. Seveda to ni po volji judovskih časnikov. Zatorej grdo ropotajo in razsajajo. Naj bi ljudje rajši dajali nemškemu šulferajnu, kakemu nemško-liberaljnemu stradanemu časniku, nemškim pevcem in turnarjem ali nemškemu narodu, ki naše dni toliko trpi ! Slovenci ! kaj pravite k temu ? Koga boste poslušali ? Pokažite svojim zapeljivcem figo ! — V „Ce-lovčanki“ dne 21. maja sem bral slovenski razglas c. k. deželne sodnije v Celovcu. Ta razglas se tiče „posojilnice v Slovenjem Plajberzi“. In ta slovenski razglas stoji na prvem mestu pred nemškim. Jojmene! Ali le ne bode kakega prenapetega Nemca ali nemčurja od same jeze skorej konec? Pa žalosti in britkosti še ni konec: Sliši se celo to, da je menda od zgorej prišel ukaz, da se morajo zanaprej vsi razglasi, oklici, naznanila itd., ki zadevajo nemško-slovenske okraje, tiskati v obeh deželnih jezikih. Skorej bi človek iz kože skočil. — Zdaj pa še to menjka, da se bojo v nemškem Beljaci pele slovanske pesmi. Študenti gojzdnarske šole v Križevcih na Hrvaškem so prišli na Koroško, da si ogledajo gojzdnarske naprave in lesotržne zavode. Bili so 18. majnika tudi v Belaci v nekej gostilni zbrani. Krčmar jim je odkazal posebno sobo. Veseli mladenči so peli hrvaške pesmi, si napivljali in „živio“ klicali. To je neke nemške gospode hudo razkačilo in razburilo, tako da so vstali in mladenčem na znanje dali, naj ne pojó več slovanskih pesmi. Dijaki, ko so videli, kako nemškej gospčdi hrvaška pesem jetra dere, so utihnili. Ali se mar tako vabijo tuji gostje v našo deželo?
Iz Tinjske okolice. (Postajica pri Ka-menskem mostu.) V „Celovčanki“ smo brali, da se bode v Graduici pri Žrelcu med postajami Celovec in Grabštajn odprla nova postajica. Srčno nas bode veselilo, ako dobijo Slovenci tiste okolice to postajico (Haltestelle). Mi Slovenci tu-kajšne razdjane okolice pa nismo tako srečni. Ne vemo zakaj da ne! Med postajami od Celovca proti Beljaku in proti Pliberku je čudno velik razloček. Od Celovca do Beljaka je postaj devet, proti Pliberku pa so le tri, akoravno je od Celovca na obe strani 38 kilometrov dalječ. Občinam : Tinje, Galicija, Bikarjaves in Škocijan so postaje daleč od rok. Te občine štejejo 886 hiš in blizo 5000 prebivalcev. Tudi iz Rebrce, Železne Kaple, Bele , Jezerskega in Obirskega bi marsikomu postaja pri Kamenskem mostu bila veliko bolj pri roči, kakor pa Sinčjaves. Zatorej je c. k. kupčijsko ministerstvo dne 30. novembra 1873 št. 29.530 tirjalo od upravnega soveta južne železnice, naj postajico pri Kamenskem mostu napravi. Tudi naš deželni zbor se je v 7. seji leta 1875 pečal s to zadevo in priporočal to postajico, — pa vse je bilo zastonj in ostalo pri starem. Zdaj, ko gre za postajico v Graduici, bil bi ugodni čas, da dotične občine spet sprožijo to reč. Najbolje kaže, da dotične občine napravijo prošnjo, pa ne več na deželni zbor, ampak naravnost prošnjo na upravni sovet (Verwaltungsrath) južne železnice. Le trkajte, morebiti se vam vendar enkrat odpre !
Iz Beljaške okolice. (Blaški shod.) V Bla-čah imela je, kakor je bilo že objavljeno, na bin-koštni pondeljek naša podružnica ssv. Cirila in Me-
toda shod, ki se je kaj dobro obnesel. Velika čest za našo podružnico je, da so nas ta den počestili zastopniki iz Ljubljane, Zatične, Celovca in Velikovca. Prvokrat smo imeli čest imeti v svojej sredini zastopano vodstvo glavne družbe po gospodih dr. Jož. Vošnjaku in Iv. Hribarju; mili sestri za-tiška in celovška bili ste zastopani, prva po gosp. Piantami, c. kr. notarju s soprogo, druga po gospodih Gr. Einšpielerju, Hutterju, Legatu s soprogo in Kočevarju. Iz Ljubljane počestili so nas razun imenovanih dveh gospodov še slavnoznani gospodje pevci : Pribil, Nolli, Štamcar in Pelan. Dnevni red se je lepo vršil. Gospod načelnik Wutti pozdravi prisrčno zbrano občinstvo, posebno pa prej imenovane gospode in gospe, potem pa v jako jedrnatem govoru razloži namen družbe ssv. Cirila in Metoda in dokazuje nujno potrebo te družbe. V dokaz, kako nespametno so urejene sedanje šole, v kterih se le nemški podučuje, navedel je sledečo prigodbico : „Videl sem“, je rekel, „deklico, ki je že štiri leta v šolo hodila, ko je za kazen, ker je bila v šoli nemirna, morala pisati 40bart nemški stavek : „in der Schule muss ich zuhoren“. Vprašam deklico, kaj pa pomeni ta stavek; ona mi pa sramežljivo odgovori : „ne vem, ker ne za-stopim“. Bi li ne bilo pametnejše, nadaljeval je govornik, da bi bila deklica pisala omenjeni stavek 20 bart slovenski in20bart nemški ?“ Med drugim navaja Wutti, da je laž, ako se piše in govori, da koroški Slovenci ne marajo slovenskih šol; kajti ravno nasprotno dokazujejo prošnje in peticije, ki se že od 1. 1878 vedno in vedno ponavljajo. Omenil je, da koroški Slovenci in sploh Slovenci niso sovražniki nemškemu jeziku; oni le hočejo, da se, kar je edino pravo, otroci najprej v matrnem jeziku izurijo, in še le na podlagi materinščine se nemščina uči, kajti otroka v drugem jeziku podučevati, preden je v matrnem izurjen, je toliko, pravi Ko-mensky, kakor otroka jezditi učiti, prej ko hoditi zna. — Za gospodom Wuttijem govoril je gosp. dr. Jož. Vošnjak, da pozdravi člane naše podružnice v imenu glavne družbe, ki je na to svojo hčerko jako ponosna; v nadaljnem jako izvrstnem govoru pojasnuje gosp. doktor pravice in zgodovino slovenskih kmetov na Koroškem in omenja vmeš-čevanja koroških knezov na Gosposvetskem polju. Govor so vsi jako pazljivo poslušali in odobravanje in živioklici so bili dokaz, da je gosp. doktor koroškim Slovencem prav iz srca govoril. Tudi govor gospoda župnika Knafliča bil je jako poučljiv. Deklamacije dveh kmetskih deklet in dveh kmetskih fantov so se vsem jako dopadle in vsem štirim podaril je gosp. dr. Vošnjak po en iztis lepe knjige „Zvončeki“ v spomin in priznanje. — Mnogo smeha provzročil je jako šaljivi govor g. Wuhererja. Govorniku v posebno čest je; da so si celo gospodje iz Ljubljane mnogo njegovih šal zapisali. Pri zad-njej točki govoril je gospod Hutter iz Celovca in poklonil našej podružnici ves denar, ki so mu ga farmani v Škofičah, ker jim je služil sveto mešo, darovali, in končal, naj bi bil ta od kmetskih žuljev pridobljeni denar kakor molitev v blagor slavnej družbi ssv. Cirila in Metoda. — Mej posameznimi točkami pevali so slavni pevci iz Ljubljane prekrasne slovenske pesmi in nas z milodonečimi glasovi navduševali za dragi nam jezik matrni; pa tudi domači pevci so jako dobro peli. — Po do-

končanem dnevnem redu zaključil je gosp. načelnik shod in izvolil gosp. c. k. notarja Piantana, da vodi prosto zabavo, in gospod notar je to svojo nalogo izvrstno rešil. Vrstili so se izvrstni govori, napitnice in lepe pesmi, in v bratovske] ljubezni čutili smo, da karavanke sicer ločijo Koroško in Kranjsko, a ne istih rodnih bratov slovenskih. Pa tudi v gmotnem obziru imel je ta shod velik vspeh. Nabralo se je v prid družbe črez 30 goldinarjev in podružnica pridobila je precejšno število novih članov, med njimi čestitega gosp. Krašovca, c. k. okrajnega sodnika iz Spitala, ki je blagodušno za
1.	1887 poslal 5 gld. Ljubljanski gospodje darovali so nam 50 iztisov že prej omenjene krasne knjige, ki je pred kratkim časom v Ljubljani na svitlo prišla z naslovom : „Zvončeki“. Zbirka pesmi za slovensko mladino. Nabral Anton Brezovnik. Ako še omenim, da so se pismeno spominjali našega shoda: č. g. Krašovec v Špitalu; č. gv Julij pl. Kleinmayr, prof. v Gorici, in č. g. Jože Žičkar, vikar v Celji, opisal sem v kratkih potezah shod v Blačah, ki bode v zgodovini naše podružnice vedno jako imeniten ostal, v srcu koroških Slovencev pa negoval ljubezen do rodnih nam bratov onkraj karavank.
Vsem, ki so pripomogli, da je bil letošnji bin-koštni pondeljek tako znamenit, posebno pa gospodom pevcem iz Ljubljane in vsem gospodom zastopnikom glavne družbe in podružnic, ki so tako daleč k nam prišli, bodi izražena prisrčna zahvala !
Iz Dvora. (Vinko Sevšak f.) Ravno smo bili v Lipi na god Jezusovega vnebohoda, o prvem žegnanju našem, prav veseli, kar se nam naznani tužna novica, da so duhovni sosed, blagi Vinko Sevšak umrli. Ni davno, kar so rajni Sevšak v imenu tudi prezgodaj umrlega učitelja Dvorskega Matevža Sobe-ja prav milo slovo jemali, od otrok, prijateljev, tovaršev in farmanov. Kdo bi bil mislil, da bodo morali tako hitro sami slovo vzeti od Dvorske fare, ktero so, še le 32 let stari, komej 8 mescev pastirčevali, kakor priden, pošten učenik in zvest dušen pastir! Mislili smo mi duhovni sosedje in tudi vsi dvorski farmani so tako mislili in želeli, da bodo Sevšak prav dolgo med nami ostali, ker smo jih vsi prav radi imeli. Kdo bi ne bil rad imel to pohlevno dušo! — pohlevnega učenika na pridižnici in v spovednici itd. Skrivno bolni so že iz črne prišli. V tej silno težavnej fari so 6 let pastirčevali, večidel skorej vse sami opravljali, in hudo na pljučah zboleli. Niso se popolno ozdravili. Pljučna bolezen je naprej tlela, dokler jih je zamorila. Na sv. Valentina god smo mi sosedi še-le zapazili njih nevarni stan in opominjali jih, skrbno se varovati. Pa varuj se pri toliko opravilih in pri silno velikem pomanjkanju duhovnih pomočnikov !* Že silno bolni, si niso prizanašali. O velikej noči so težavna opravila volno sami vse opravili do slednjega. Tudi bolnikov niso zapustili, timveč zvesto oskrbovali, mrliče v Dvoru kakor v Vrbi, od mraza drhtajoči, pokopavali. Akoravno so zavoljo slabosti altarja se loviti in držati morali, vendar so tudi še dar sv. meše opravljali, pa tudi sami sebe, slednje moči svoje, za svojo faro darovali, šolo obiskavali, posebno pa veliko jih spovedovali, tudi ptujih, ki se niso odgnati dali. Torej
* V 32 farah, 52 kuracijah, 111 kaplanijah in 16 drugih krajih vkup v 221 stacijonah ni nobenega duhovnika!!
so jih farmani po pravici radi imeli in tudi mi duhovni sosedje smo jih spoštovali in ljubili. Od takih ljudi slovo jemati je težko — le za kratek čas, koliko težej pa slovo vzeti za vselej ! Pa ne za vselej. Saj Sevšak še živi. Le truplo je mrtvo — ali njih duša še živi in skrbi in prosi za Dvorsko faro (kakor so oskrbnik dekanije na grobu govorili), da bi se kmalo spet, zapuščena čreda oskrbela z lastnim dušnim pastirjem! V treh letih so trije duhovniki to faro oskrbovali. Tako naglo se je spreminjalo! Sevšak počivajo pri britofnem velikem križu zraven učitelja Sobeja, kteri ima lep spomenik iz vrezanega kamena. Lepo bi bilo, ako bi se postavil tudi gosp. Sevšaku enak spomenik. Naj lepši in boljši spomenik pa je živ spomin v molitvah. Tega spomina hvaležni farmani gotovo ne bodo pozabili, timveč goreče bodo prosili, naj bi pri Sevšaku se dopolnila Jezusova obljuba: „Jes hočem, da tam, kjer sem jes, tudi moj služabnik naj bo!“ (Jan. 17, 24.) Na zemlji v trpljenju, tam v večnem veselju! Naj se zgodi.
Š Plešivca v Kotmarej vesi. (Slovencem nekaj.) Knjižica „Slovenci v zlati Pragi in slavnem Yelegradu“, ki jo je „Mir“ priporočal, našla je pot tudi v naše kraje. Zasluženo pohvalo so jej pisale že spretnejša peresa kot je moje, samo toliko rečem : Kdor si jo omisli, ne bo mu tega žal. V tej knjižici gosp. pisatelj prav mično opisuje povod tega potovanja Slovencev v omenjene kraje, mesta, ki so jih potoma videli, n. pr. Dunaj, Brno, potem navdušeni sprejem od Čehov, bivanje v Pragi in na Velegradu pri grobu sv. Metoda. Koncem tudi govori, kako imajo Slovenci tudi zanaprej Cestiti sv. brata. Med drugim svetuje, naj se zanetijo na predvečer godu ssv. Cirila in Metoda po gorah kresovi na čest apostolom slovanskim. Pri nas jih bomo 4. julija na predvečer njunega godd napravili, naj p o sku s ij o t u d i drugod! Delajmo tudi mi Koroški Slovenci, da opominjanje budečega rodoljuba ne bo „glas vpijočega v puščavi“. Posebno marljivo pa podpirajmo „šolsko družbo ssv. Cirila in Metoda“. Vsak, kdor le hoče in količkanj premore, naj bo družnik ali vsaj podpornik. Deset krajcarjev na leto še vsakdo premore! Nikdar ne zanemarjajmo te družbe, ki je najtrdnejša jez, da se ubranimo nasilji brezvernega nemškega „šulferajna“, in si ohranimo milo našo Slovenščino !
Iz Skočidola. (Zahvala.) Že je več časa minulo, kar se je v našej fari duhovniška sprememba pripetila. O tem pa našim prijateljem še nobeden ni naznanil. Zatorej se predrznem jes, pri-prost kmet, od tega „Miru“ par vrstic izročiti. Naš obče spoštovani, čast. gosp. Janez Sumper so že 26 let oskrbovali našo faro. V teh dolgih letih so neštevilno veliko dobrot za naše dušne potrebe delili ; nam pomagali hišo božjo in nov zvonik sezidati in dva nova zvonova oskrbeli, kar je stalo sila veliko denarja. K vsemu temu ni bilo treba najmenjše sile, ampak gospod so vedno prosili, srca farmanov mečili in dobrovoljno vse to poravnali. — Delj časa so pa bolehali, moči in udje so jih tako zapustili, da so nas le z velikim trudom z božjo službo oskrbovali. Slednjič jim pa ni več mogoče bilo pastirstva opravljati, ter so se v stalni pokoj podali. Zato je dolžnost, našemu častitljivemu dušnemu pastirju stoterno hvalo in za-
hvalo izreči za vse nam izkazane dobrote. Želimo, da bi ge potrebno zdravje jim Bog podelil in da hi v sredi nas še veliko, veliko let živeli. Še to moram naznaniti, da imamo že novega, zelo skrb-Jjivega in prijaznega dušnega pastirja. Silno smo jih veseli, in upamo in želimo, da bi pri nas naj-višo stopinjo starosti dosegli.
Iz Hodiš. (Ogenj.) Na Plešišču v Hodiškej fari je 30. maja ob 722 popoldne zgorel muten mlin. Posestnik je bil zavarovan, najemnik pa je zgubil vse svoje imetje, tudi 300 gld. denarjev, ktere je ravno hotel v hranilnico nesti. Bavno prav je še prišel domu, da je svojo kravico rešil, vse drugo je plamen požrl. Y Hodišah so pa dobri ljudje in mu bojo po svojej moči radi pomagali. Vžigalnice so v otroških rokah dokaj nevarne ; starši bodite previdni!
Iz Novake na Primorskem. Pri tukajšnej cerkvi sv. Tomaža lotili smo se prav potrebnega in tudi težavnega dela. Napravili bomo namreč novo ostrešje, kar bo farmanom mnogo trudapolnega dela, kakor tudi novcev stalo, ker se bo vse gradivo, razun lesa, ckì drugod dovažalo. Naš častiti gospod vikar Pr. Ceru so pa vendar vrli možak, kajti komaj eno leto pri nas, so hitro pregledali vse tukajšne cerkvene potrebe in tudi glede njih pastirovanja se jako dobro odlikujejo. Vpeljali so nam za letošnji maj ^mamice1', česar smo že vsi željno pričakovali. Našemu pobožnemu ljudstvu ta vpeljava zelo ugaja, kar se je videlo iz tega, ker so „šmarnice“ vsak dan mnogobrojno se obiskovale. Ohrani nam Bog še mnogo let našega vrlega gospoda vikarja!
Kaj dela politika.
30 dni in 35 sej je bilo treba, da je državni zbor končal obravnavo proračuna za 1. 1887. Stroškov je 537,221.892 gld., dohodkov pa 509,436.594 gld., torej pomenjkuje 27,675.208 gld. — Nekteri prenapeti nemško-liberaljni poslanci so napravili nemško narodno zavezo ; med njimi sta dva iz Koroškega dr. Steinwender in Hock. — Češki klub se je tudi preosnoval, tako imenovanih mladočehov so štiri izključili. — Bizmark v Alzaciji in Loreni od dne do dne bolj napenja svoje nemške strune. Po novoskovanej postavi bojo občinski župani od vlade plačani in odvisni. — Novo ministerstvo v Parizu ni krop ni voda, je sestavljeno iz možakov strank. — V Švici so vpeljali postavo, da sme raznih vsakovrstne žgane pijače prodajati le edina vlada. — V Belgiji so delavci hudo rogovilili ; nad 15.000 jih je vstavilo delo. Škoda, da sedanja katoliška vlada ne prenareja dozdanjih postav, ki dovoljujejo tovarnarjem ali fabrikantom, tlačiti uboge delavce. —Bolgarsko vprašanje stoji na starem mestu. Nihče ne ve, kako se bo ta klopčič raz-motal. — Eusij a je izdala novo postavo, po kterej tujci ne smejo kupiti nepremakljivih posestev zunaj mest in pristanišč. To je nemške časnike strašno razkačilo, zlasti pa jude.
Za poduk in kratek čas.
Dne 25. maja je podružnica ssv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico v dvorani katol. roko-
delskega društva obhajala svoj občni zbor za leto 1886. Sešlo se nas je 68 iz vseh slovenskih dolin. Gosp. predsednik prof. And. Einšpieler je pričujoče prav srčno pozdravil in govoril, kakor spodej berete. Gosp. tajnik Šim. Janežič poročeval je, kako je podružnica delala in gospodarila v minulem letu. Udov je štela 8 ustanovnikov in 31 letnikov; dohodkov je imela 111 gld., stroškov pa 17 gld. 25 kr. Od ostanka se je glavnej družbi v Ljubljani poslalo 80 gld., v blagajnico pa djalo 13 gld. 75 kr. — „Per acclamationem“ se je odbor volil : And. Einšpieler za predsednika; Jan. Ure, posestnik iz Šmartna pri Celovcu, za podpredsednika ; Šim. Janežič za tajnika in B. C. Bosbacher za blagajnika. Za zastopnika pri letošnjej glavnej skupščini se je volil Greg. Einšpieler. Bavno ta gospod je priporočal v krepkih besedah, da bi se kmalu na Koroškem in tudi po drugih slovenskih pokrajinah ustanovile podružnice in da ne bi ostajali osamljeni le te dve sedaj že delujoči. Bekel je, da je koroškim Slovencem potreba v prvej vrsti pokazati dejanja, in ker bode ravno slovenska Koroška najbolj potrebovala podpore od družbe sv. Cirila in Metoda, da reši slovenske pokrajine povodnji nemškega „Schulvereinau, torej je dolžnost jasna, da moramo tudi mi sami skrbeti, da jo dostojno podpiramo in da se je pri vsakej priliki spominjamo, bodi si pri veselicah, v skupščinah, pri izletih, shodih in naposled tudi na smrtnej postelji. — Pri tej priči dalo je več zastopnikov iz slovenskih krajev koroških besedo, da hočejo po moči skrbeti in delati na to, da se podružnice v kratkem tudi v njihovih krajih ustanové. — Govor ta bil je vsestranskim navdušenjem pozdravljen.
Po razgovoru še nekterih podružnice zadevajočih stvari, pričel se je „ofer“ in omenjati nam je v prvej vrsti onih dobrotnikov, ki so največ položili na narodni oltar, in sicer preč. gosp. Matej Šervicelj, komendator naBebrci, 20 gld., in dr. Matej Lutman, Spiritual semenišča v Celovcu, 5 gld. Gosp. prof. Hutar nabral pa je pri drugih pričujočih 22 gld. 10 kr., tako da se je samo ta večer nabralo v korist družbi skoro 50 gld.
H koncu je trikrat živahno „Živio“ zadonelo sv. Očetu papežu Leonu XIII. in našemu presvit-lemu cesarju Franc-Jožefu. — Zdravice so se na-pivljale slovenskim poslancem v državnem zboru, ki tako možato postopajo in nas tako krepko zagovarjajo. Dalje tudi družbi ssv. Cirila in Metoda v Ljubljani, vrlim Cehom, ubogim Hrvatom in Slovakom! — Predsednik podružnice za Beljak in okolico, g. Wutti, je poročal v obširnem govoru, kako veselo in srečno dela imenovana podružnica in napil je, da složno delamo za blagor in srečo našega slovenskega naroda. Da tudi petja ni menj-kalo, razumi se samo ob sebi. Vrli slovenski mla-denči so peli tako, da je le vse cinglalo : „Živio in slava“ jim !
Vsi navdušeni smo se ločili s trdnim zaupanjem, da bojo tudi koroškim Slovencem nastopili boljši časi!
Govor gosp. predsednika:
Srčno me veseli, da vas je toliko došlo iz raznih krajev, prav lepo vas vse pozdravljam in pravim: Imenitna je reč, zavoljo ktere smo se danes zbrali. 16. febr. 1886 smo ustanovili podružnico ssv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico,
danes pri občnem zboru bomo povedali, kaj je ta podružnica v minulem letu storila in kako se obnašala. Gosp. začasni tajnik Janežič bode sporo-čeval o delovanju naše podružnice v minulem letu. Jes pa že sedaj popred morem povedati, da žalibog nimamo sporočati veliko veselih in imenitnih reči. Pa saj je začetek povsod težaven in iz malega raste veliko. Pričakovali smo, da bo navstalo več podružnic, vsaj v vsakej dekaniji ena, — pa minulo je leto in imamo še le dve podružnici: Našo v Celovcu in ono na Brnci. Pa še te dve ste našim nasprotnikom hud trn v peti! Le vzemite njih časnike v roke, berite govore naših državnih poslancev in brali bote grozne reči, ktere nam Slovencem očitajo.
Teh reči, ktere nam očitajo, hočemo nektere bolj na drobno ogledati in na rešeto djati.
Nemško-liberaljni časniki in tudi govorniki v deželnem in državnem zboru pravijo:
1.	da mir kalimo v deželi. Nemci in Slovenci smo sosedi na Koroškem in živimo že sto in sto let v lepem miru med seboj. Soseda svojega žali in mir kali pa le tisti, ki mu dela kako krivico. Mi Slovenci ne segamo po enej pedi nemške zemlje, mi Slovenci ne vsiljujemo svoje slovenske besede nobenej nemškej šoli, nobenemu Nemcu, mi Slovenci ne maramo, kako uradniki govorijo in pišejo po nemških kancelijah, — naj imajo Nemci na svojej zemlji po šolah in kancelijah, kakor se jim zljubi. Kako, vprašam, more po tem takem kdo po resnici in pravici trditi, da mi Slovenci mir kalimo in nemir napravljamo? Mi Slovenci hočemo in tirjamo, da morajo šole in kancelije na slovenskej zemlji biti take, kakoršne mi Slovenci hočemo in kakoršne nam postave dovoljujejo. Vse drugače pa dela nemški „šulferajn“. Ta šteje na Koroškem blizo 50 podružnic. Teh je veči del po slovenskih krajeh, te vsiljujejo nemški jezik v slovenske šole, ponemčujejo slovenske otroke. Tako dela nemški „šulferajn“. Mi Slovenci pa nikomur krivice ne delamo, nikomur žal besedice ne dajemo, kako se nam more očitati, da mir kalimo? Menda se tu ponavlja stara znana basen: o volku in jagnjetu.
Očitajo nam:
2.	da slovensko ljudstvo sleparimo in zapeljujemo. Kaj pa namerava podružnica naša? §. 2. naših pravil se glasi: „Družbe namen je, vsestranski podpirati slovensko šolstvo na kato-liško-narodnej podlagi". Mi smo katoličani in hočemo po tej sv. veri živeti in umreti. Otroci naši naj se podučujejo v tistem duhu in po tistej veri, kakor jih učijo stariši doma in kakor jih učijo dušni pastirji v cerkvi, zatorej hočemo katoliško šolo. — Mi smo pa tudi Slovenci in imamo svojo slovensko besedo od starodavnih časov. To besedo govorijo tudi naši otroci in jo prinese tudi v šolo. Zatorej hočemo tudi slovensko šolo! Zdrava pamet nas uči, da se otroci kaj prida naučijo le v takih šolah, kjer se podučuje v takem jeziku, kterega zastopijo. Le v takih šolah se učijo misliti, svoje misli lepo povedati in tudi pravilno napisati. Y takih šolah si nabirajo znanosti, ki jih bojo potrebovali v prihodnjem življenju. V takih šolah si tudi pridobijo veselja do branja, da ne bojo po dokončanej Ijud-
skej šoli svojih bukev vrgli v kak kotič in nikoli več ne pogledali v nje. Kadi bojo slovenske bukve, ki jih zastopijo, tudi po dokončanej šoli še v roke jemali, in jih prebirali in tako lepo napredovali. Katoliško-slovenske šole hočemo, za te hočemo se potegovati in jih podpirati. Prepričani smo, da iz tacih šol dobimo verne katoličane, ki bojo zvesto služili Bogu in cesarju, ki bojo tudi v posvetnih vednostih in rečeh z drugimi narodi vred lepo napredovali in tako postali srečni časno in večno. Tudi mi se strinjamo z besedami slavnega nadškofa Antona Martina Slomšeka: „Pustite Slovencem dve reči, ki ste jim dragi kakor svetle oči: sveto katoliško vero in pa besedo materno"! Ali se torej to pravi: Slovensko ljudstvo slepariti in zapeljevati? Menda le tisti, ki nasprotno dela, katoliško vero in slovensko narodnost spodkupuje in slabi, le tisti slepari slovensko ljudstvo in ga pripravlja ob časno in večno srečo!
Očitajo nam:
3.	da hočemo nemški jezik iz naših šol čisto in popolnoma odpraviti in tako našim ljudem škodovati. To ni resnica! Berite vse naše prošnje in vse naše časnike, vsi vam povejo vse kaj drugega. Poslali smo na Dunaj državnemu zboru več ko sto prošenj. V teh prosimo 1. naj so naše ljudske šole katoliško-verne, 2. šestletne z dodano dve- ali triletno nedeljsko šolo in 3. slovenske, pa tako, da se v višem razredu podučuje kot učni predmet tudi nemščina. Tudi pri tem se držimo in ravnamo po besedah knezoškofa A. M. Slomšeka, ki pišejo: „Dobra je nemška beseda, dobra, in kdor se je lotiti vtegne, naj ne zamudi, pa edina pot k pravej sreči ni, kakor nekteri mislijo. Lepo Bogu služiti, očeta in mater lepo imeti, cesarju in od Boga danej gosposki pokoren biti, svoje delo dobro znati, svoje dolžnosti zvesto spolnovati, križe in težave voljno nositi, veselo živeti in srečno umreti, — ovi zlati nauki so človeku potrebnejši kot nemščina". Teh reči se pa človek nauči v takih šolah, kakoršne mi hočemo. Mi hočemo in tirjamo, da se slovenski otroci teh potrebnih reči najprej učijo, kar se pa le v znanem matrnem jeziku zamore doseči, in potem še le naj se pridene tuji, nemški jezik. Tudi mi dobro vemo stari pregovor: „Kolikor jezikov znaš, toliko človekov veljaš." Zatorej ne nasprotujemo, naj se nemščina v naših šolah uči ob pravem času in v pravej meri, tako da potrebni šolski nauk škode ne trpi. Kdor o nas kaj druzega med svet trosi in razširja, ta se laže in nas opravlja !
Očitajo nam:
4.	da se slovenski poslanci ptujih dežel v državnem zboru vtikajo v koroške zadeve. Kesnica je, da se slovenski poslanci ptujih dežel potegujejo za nas koroške Slovence. To nas srčno veseli in mi smo jim hvaležni iz celega srca. Pa mi koroški Slovenci za to nič ne moremo, da nimamo mi — tretjina prebivalcev v našej deželi ! — nobenega slovenskega koroškega poslanca in zagovornika v državnem zboru. Te naše nesreče nimamo mi Slovenci, temuč vse drugi ljudje na vesti. Tudi pravice, da smejo državni poslanci ptujih dežel v državnem zboru govoriti o naših potrebah in zadevah, nismo jim dali mi, ampak svitli cesar in državna postava. Deželni poslanci imajo
pravico, govoriti in nasovete staviti za vse kraje iu doline svoje dežele. Ravno tako imajo državni poslanci tudi pravico, govoriti in nasovete staviti za vse dežele cele naše države. Te pravice se Nemci že od nekdaj prav radi in pogostoma poslužujejo. Nemški poslanci iz Češkega, Moravskega, iz Dunaja se potegujejo za Nemce na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Tiroljskem, pa za Italijane v Dalmaciji in na Primorskem. Nobena živa duša jim tega ne jemlje za zlo. Yse jih le hvali in nemško - liberaijni časniki v enomer, v vsakej številki povdarjajo in trdijo, naj se vsi Nemci cele Avstrije imajo, čutijo in smatrajo za eno celoto in naj delajo vsi bratovsko in složno : Eden za vse iu vsi za enega. Kedar pa kak slovensk poslanec pregovori kako besedo za nas koroške Slovence huj ! to je strašen ogenj v strehi in gromoviten krik in vik po vseh časnikih, in vsi koroški poslanci so po koncu. Ali je to postavno, pravično in pošteno ? Kar je Vam prav, je tudi nam ljubo, — kar imate Vi, dajte tudi nam : Enaka bremena, enake pravice!
Omenjal sem nekaj reči, ktere nam naši nasprotniki očitajo in za zlo jemljejo. Dokazal sem pa, da delamo mi vselej in povsod po postavi, da ne delamo nikomur krivice in da delamo po najboljšej vesti za srečo in blagor ubogih Slovencev na Koroškem. Ti zapuščeni Slovenci so v narodnih zadevah prave reve in sirote, ter krepke pomoči in podpore sila potrebni. Zatorej delajmo, kolikor premoremo, pa delajmo vselej in povsod zmerno, mirno in postavno ; naše geslo in naš klic naj bode : Vse za Boga, cesarja in domovino" !
Smešničai».
Baharija. Nek doslužen vojak je v krčmi svojim prijatlom pravil vse sorte reči iz Francoske vojske. Med drugimi rečmi je pripovedoval, da so nekega dne on in še dva tovarša 150 Francozov na to pripravili, da so leteli. Poslušalci so debelo gledali, z glavami majali in trdili, da to ni vrjeti. Ljubi moji! Zapridušim se, da je to resnica. Lejte! hilo je tako-le: Mi tri smo začeli bežati in leteti, Francozi pa za nami.
Kaj je novega križem sveta?
Na Koroškem. Na Dunaju je umrl Anton grof G o è s, eden največih posestnikov na Koroškem. Bil je nekdaj Koroški deželni poglavar. Pripeljali so ga v Žrelec, kjer je bil pokopan. — «Šmarnice", ki so se letos prvokrat obhajale v stolnej cerkvi, bile so vsaki den prav dobro obiskane. Ob nedeljah, praznikih in poslednji večer je bila prostorna cerkev natlačena. 0. We n ing er pn je tudi izvrsten govornik, da jih je malo tacih. Ljudje so polni hvale in zahvale ! — 2. junija je bil pogreb mestnega župana. Gosp. Gabrijel vitez Jezernik je .bil veliko let mestni župan in si mnogo prizadeval in trudil za povzdigo, olepšanje in blagostanje mesta Celovca. Nekdaj je bil tudi državni poslanec in v deželnem zboru je bil več let namestnik deželnega glavarja. Naj v miru počiva! Pogreb njegov je bil tako veličasten, da je
Celovec le malo videl takih pogrebov. — Binkoštne praznike smo v Celovcu imeli pevce iz Nemškega Gradca in Knittelfelda. Mesto jih je sprejelo in poslavljalo kot svitlega cesarja. Binkoštno nedeljo zvečer je bila ,,Liedertafel“, kije, kakor Celovčanka piše, dobila „mit dem deutschen Diede einen wurdigen Abschluss". Pondeljek zjutraj so se pevci odpeljali po jezeru v P orač e in imeli nFriih-schoppen". Vpili, peli in juckali so, da se je vse treslo. Kaj so si verni in pobožni slovenski kmečki prebivalci neki mislili, ako gospoda svete božje praznike tako čudno praznuje in posvečuje ? — Celovški „nemški šulferajn" je imel svoj občni zbor. JPrišlo je le 41 ljudi. V odbor so zvoljeni skorej sami Nekorošci in ravno tako skorej sami Nekorošci pojdejo na Dunaj k občnemu zboru nemškega šulferajna. — Naše kmetiško društvo je ministerstvu odposlalo prošnjo, naj se prekliče prepoved, izvoževati konje. — Časnika „Fr. Stimmen" v št. 42 in „Deutsche Allg. Zeitung" v št. 43 na prvej strani hvalita in v nebesa povzdigujeta, da so o binkoštih nemški pevci iz Gradca in Knittelfelda prišli v Celovec. Na tretjej strani pa surovo udrihata po Slovencih, ki mislijo priti k shodu podružnice ssv. Cirila in Metoda v BI a če. „Fr. St." imenujejo ta shod „Slovenisches Pfings-Haberfeld-treiben", „D. Allg. Ztg." pa pravi to je „ein Stell-dichein unserer krainischen Wiihler mit ihrem auf-gehetzten theils deukunfahigen theils denkfaulen Anhange". Kdo žali in hujska? — 20. maja se je v Belaci mlad poštni uradnik A. F. ustrelil. Zapustil je vdovo in dva otročiča. — V obrtniškej dvorani v Celovcu je ravnokar razstavljenih osem olepšav za gotiške oltarje. Nekaj teh oprav pride v cerkev sv. Janeza v Višprijah, nekaj pa v Šmartin na Zilskej Bistrici. Izdelal iu razstavil jih je znani sloveči in zanesljivi mojster gosp. Tomaž Wald-ner v Vratnej vesi, pošta J e ni k v Zilskej dolini. Kdor ima priložnost, naj te res čedne in lične oprave ogleda in če kaj cerkvenih oprav potrebuje, naj si jih naroči pri imenovanem gospodu! — 31. maja — torek proti večeru — je strašno hudourje razsajalo po Podjunskej dolini. Najbolj zadete so vesi Rikarjaves, Proboj, Goriče, Jeriže in Žitaraves. Po njivah in travnikih je vse pobilo, tudi drevje je močno oškodovano, toča, debela ko golobja jajca, je padala več ko četrt ure. Pomagajte !
Duhovniške spremembe v Krški škofiji.
C. g. Lubej Jan. je dobil župnijo Šent-Tomaž pri Cilenbergu. C. g. Atzlhuber Herman je postavljen za provizorja v Milstatu. — Farni izpit sta napravila čč. gg. K i n d e 1 m a n Franc in Krajner Jernej. — Umrli so čč. gg. Sevšak Vinko, provizor ; D o r e r Mat., nadžupnik, in H u t a r Jan. sen., župnik. R. I. P.!
Družba sv. lohora.
Z radostjo zamoremo našim častitim bralcem naznaniti, da je družba sv. Mohora tudi letos storila močen korak naprej. Zopet je število njenih udov lepo poskočilo. Po današnjem sklepu po škofijah šteje:
Goriška		4.841	udov
Krška		3.129	
Lavantinska		10.549	
Ljubljanska		13.438	»
Tržaška		1.870	
Sekovska 		243	
Zagrebška 		260	??
Senjska		121	V)
Poreška		58	
Somboteljska na Ogerskem	203	11
Videmska na Laškem .	.	132	
Po raznih krajih. .	.	.	54	11
Amerika		63	11
vkup 34.961 udov
letnih in dosmrtnih.
Lani je družba štela 31.687 udov; po tem takem se je število tekoče leto pomnožilo za 3254 družnikov. Ker pa vsako leto od starih družnikov okoli 3000 pomrje in izstopi, oglasilo se je letos še čez 6000 novih udov. Novih dosmrtnih udov je pristopilo 24, ki so 353 gld. v „Matico“ vplačali. Neki neimenovan ud v Trstu je „Matici“ daroval 2 gld., ktero darilo se ponavlja že več let.
V založbi družbine tiskarne ste nedavno izšle dve knjigi, na novo natisneni, namreč:
Anton Lesar: „Zgodbe katoliške cerkve“, III. popravljen natis, velja 40 kr., potem
And. Komel pl. Sočebran: Kurzgefasste praktische Grammatik der slovenischen Sprache, mit slovenisch-deutschem und deutsch-slovenischem Worterverzeichnis. II. verbesserte und vermehrte Aufiage. Ta knjiga, ki velja 1 gld. 30 kr., je posebno namenjena za vojake in vojaške šole, v kterih se podučuje slovenski jezik. Vojaško c. k. mini-sterstvo jo je odobrilo z odlokom 27. maja 1887, oddelek 6, št. 1359, do č. g. pisatelja. — Pri tej priložnosti moramo omeniti, da knjige, ki jih založi tiskarna, se Mohorjevim družnikom ne morejo prodati za polovico cene, kakor se to zgodi z družbi ni mi knjigami, ampak po navadnej ceni, kakor po knjigarnah.
Loterijsko srečke od 4. junija.
Line	65	84	50	33	61
Trst	75	6	72	90	38
Dva šivalska stroja SP TpSj'
Eden se goni z roko, drugi pa z nogo. Več pove Mohor Fale v Brezi; pošta Kriva Vrba (Krumpendorf.)
Pnc’achm v Belovčah p. d. pri „Podu“, ki ruocMVU ima; 5 oralov in 270Q0 travnikov, 35 oralov in 1064Q0 gozda, 2 orala in 115 Q0 paše, 24 oralov in 24Q0 njiv, 784Q0 vrta in 297n° stavbenega prostora. Vsega vkup 67 oral in 955Q° zemlje, kakor posestni list priča, se prostovoljno proda za 6000 gld. Pohištvo je zidano in obokano ter stoji blizo ceste pri Dobrlivesi. Zemljišče je dobro obdelano in leži, kakor gozd, blizo pohištva, okoli kterega veliko in vsakterega sadja stoji. Več pove posestnik Jože Robat v Be-lovčah, pošta Dobrlaves (Eberndorf).
Franc Sadnikar,
trgovec z železjem v Celovcu
(Burggasse 6) nasproti Hotel Moserja
priporoča po najnižjih cenah grobne križe, trpežno pozlačene v raznih velikostih. Raznovrstno železo, sinje, kovane za kola, podvozi, pnše za kola, žlajfe, cokle, sploh železo razne debelosti in širo-kosti za vsako potrebo. Lopate, krampe, motike, sekire, capine. Žage z najboljega jekla. Pile za žage, razna orodja za hišo in rokodelce. Kovanja za okna in vrata. Kovane in čevežnaste žeblje. Raznovrstna kuhinjska posoda z vlitega in kovanega železa. Strelovode (Blitzableiter) v ognju pozlačene. K seči (košnji) in žetvi opozarjam posebno na sloveče bistriške kose, srpe in prave Bergamaške kamene.
Srčno pozdravljajo moje čestite prijatelje po deželi, se njim najtoplejše zahvaljujem za meni do sedaj izkazano zaupanje ter se ob enem priporočam, da me tudi nadalje z svojim cenjenim obiskom počastiti izvolijo.
S posebnim spoštovanjem
Franc Sadnikar.
Prava avstrijska, tiroljska in ogerska naravna vina iz grajščinskih hramov v sodih po najmanj 56 litrov, kakor tudi bogata zaloga raznovrstnega sladkorja, sirove in parnožgane kave, riža, cikorije, olja, moke, masti, slanine in vsega druzega špecerijskega blaga priporoča po najnižjej ceni
.A^. JProsen,
špecerijska trgovina, Kaserngasse štev. 24.
HtflAfilD ^ ima precej njiv, travnikov, sadja IXIllCllJd} in gojzda, vodo pred hišo in dobro popravljeno pohištvo, se proda prostovoljno pod ugodnimi pogoji. Več pove posestnik Žmavčar na Rutah pri Medgorjah, pošta Grabštajn.
kateri potrebujejo hrano za svojo žival, ponudim resnično zanesljivega medii (pitanca) kilo po 50 kr. ali star funt po 29 kr. Za poskušnjo zamorem poslati v kositarski posodi najmanj 6 kil. Cele škafe zamorem po 22 kr. stari funt — proti poštnemu povzetju — poslati.
Pavlin,
posestnik v Ljubljani, pred Konjišnico št. 7.
Bil®	Il B h*,	gg P

Stoji celo leto gld.4,60, pol leta 2.30, četrt leta 1.55.
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Einšpieler. — Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu.