v v Poštnina plačana v gotovini ^ Leto I3L, ste 20 <„jutro" xvm., st. 113 a) ipijatia, torcflc ft. maja pffl Upravrustvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, t 3125, 3126. -iseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. U — ' Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon šL 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja »življenje In svetf^ _Cena t Dir Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cib dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: StrossmayerJeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ZA POMIRJENJE EVROPE V mednarodnih diplomatskih krogih goje velike upe v angleško posredovanje za pomirjenje Evrope — Akcija za povratek Italije in Nemčije v DN London, 17. maja. d. Glede na londonske diplomatske razgovore v zadnjih dneh se more z gotovostjo reči, da bo tekoči teden prinesel celo vrsto novih političnih pobud. Glavna vprašanja o katerih bodo razpravljali so naslednja: 1. Srednja Evropa, 2. bodočnost Društva narodov in možnost regijonalmh dogovorov o varnosti z istočasnimi gospodarskimi olajšavami, 3. priznanje italijanske aneksije Abesinije, 4. vprašanje zapadne-ga pakta in omejitve oboroževanja, 5. španska državljanska vojna, 6. nevtralnost baltiških obrobnih držav ter tako zvanega železnega zidu (Poljske, Rumunije in drugih). Kakor se je zvedelo sta češkoslovaški min. predsednik dr. Hodža in avstrijski državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt s svojimi dosedanjimi razgovori zelo zadovoljna. Eden, Litvinov in Delbos se prizadevajo, da bi našli rešitev težavnega problema, ki je nastal zaradi dejanske one-sposobljenosti Društva narodov in potrebe, da se pritegnejo k zagotovitvi miru države izven ženevske ustanove. Menijo, da bi bilo to najlažje mogoče doseči pri Italiji, če bi se priznalo dejansko stanje v Abesiniji. To se bo skušalo pripraviti že na bližnjem zasedanju Društva narodov, ker je znano, da je imel generalni tajnik Društva narodov Avenol v Londonu o tej zadevi zelo izčrpne razgovore z zastopniki zunanjega ministrstva. Velik pomen pripisujejo tudi sestankom, ki jih je imel nemški vojni minister maršal Blomberg v Londonu. Pogajanja z Nemčijo Listi že trd dni obširno poročajo o teh sestankih ter skušajo na podlagi informacij iz vi>eh mogočih virov dognati njihov pomen. Predvsem se vsi strinjajo s tem, da se je zaradi teh sestankov mednarodni politični položaj v mnogem razbistril. Blomberg se z angleškimi državniki ni službeno razgovarjal in tudi niso bili sprejeti nika-ki izredni zaključki. Po mnenju posameznih listov so se razgovori nanašali na konferenco, ki naj bj se vršila v prav kratkem in ki naj bj dovedla do pakta štirih velesil ter morda tudi do povratka Nemčije v Društvo narodov. »J>aily Express« je sicer mnenja, da med Anglijo in Nemčijo ne bo še tako kmalu prišlo do kakega pomembnejšega sporazuma, vendar pa se pogajanja po diplomat ski poti nadaljujejo. Tudi svetovna gospodarska konferenca se pri teh razgovorih intenzivno pripravlja. Ta konferenca naj bi se vršila že ob koncu leta ali prihodnjo pomlad. »Daily Mail« poroča, da so se angleški državniki postavili na stališče, da bi morala vsaka vlada objaviti podroben proračun za svoje oboroževanje. Na ta način, bj se razjasnila tajnost sedanjega oboroževanja Evrope. Norman Daviš je v imenu predsednika Zedinjenih držav predlagal naj bi vse države zmanjšale svoj proračun za oboroževanje najmani za 10%. Velika Britanija na ta predlog ne bi rada pristala, dokler ne bo izveden ves njen sedanji oborožitveni program. Tudj »News Chronicle« napoveduje, da se evropske države nahajajo tik pred važnimi pogajanji, katerih prvi rezultat bi bil, da bo Nemčija pristala na sklenitev posebnega pakta s Francijo, ki bi bii v velikih potezah podoben lokarnskemu. Za njegovo izvedbo bi jamčili Velika Britanija im Italija. Poleg tega naj bi se Nemčija pridru žila francosko-ruskemu paktu. Velika Britanija smatra nadalje, da bi bilo za gotova jamstva mogoče Nemčijo spraviti nazaj v Ženevo. V glavnem bi se morali v to svrho premagati dve oviri: 1. zmano stališče, ki ga je Hitler zavzel splošno proti sleherni mednarodni organizaciji, v kateri sodelujejo tudi Rusi, 2. okoliščino, da hočejo Nemci natančno vedeti za svoje obveznosti, kj bi jirh morali prevzeti, če bi se ponovno vrnili v DN. Mala antanta in Madžarska London. 17. maja. d. 3>Sumday Times« je objavil naslednje poročilo svojega diplomatskega dopisnika: Londonski diplomatski razgovori eo znatno ojačili upanje v mirno rešitev težavnih evropskih problemov. Najbolj zanimivi izmed teh razgovorov so bil; brezdvomno češkoslovaškega min. predsednika dr. Hodže z Neuvfllom Chamberlainom jn Eedenom, ki 60 pokazali možnost ustvaritve boljših od-nošajev med Malo antanto in Madžarsko, kar b; bilo največjega pomena. Ze mesec dni je obstojala bojazen, da bi mogle madžarske manjšine v državah Male antante predstavljati kljco bodočih nemirov. Pojavili so se tudi znaki, da bo Nemčija izkoristila svoje pritožbe prj zasledovanju svojih posebnih načrtov v srednji Evropi. Za preprečenje takega razvoja so države Male antante sedaj pripravljene podvzeti korak« za spravo z Madžarsko. Madžarska je postavila dva pogoja za gospodarsko sodelovanje z Malo antanto i:n sicer; 1. politično enakopravnost, ki pomeni pravjco za zopetno oborožitev. 2. zadovoljivo postopanje z madžarskimi manjšinami. Dopisnik omenjenega angleškega lista je mnenja da bi bila Mala antanta pripravljena priznati Madžarski pravico do zopetne oborožitve, če bj sklenila pakte o nenapada-nju s svojim; sosedi. Dejstvo da je madžarska voiska že itak znatno močnejša, kakor pa. dovoljuje trianonska pogodba, seveda močno vpliva na države Male antante, da na to ne pristanejo po kratkem potu. 'Težavnejši problem predstavljajo vseka-HT" Dočim se od Madžarske ne more pričakovati, da bj opustila svoje zahteve po reviziji mej. obstojajo vendar znaki, da jih ne bo forsjrala. Največja madžarska manjšina živj v Češkoslovaški, toda v Pragi odklanjajo, da bi se to vprašanje obravnavalo kot mednarodno, razen v okviru določb ženevske mirovne pogodbe o zaščiti manjšin. Mussolini o sodelovanju z Berlin, 17. maja. AA. »Berliner Lokalan-zeiger« je danes objavil daljši razgovor, ki ga je imel njegov rimski poročevalec z Mussolinijem. Mussolini je med drugim dejal, da italijansiki in nemški narod v mnogočem sodelujeta, ker imata slične vrline in ju veže mnogo skupnih idej ter interesov. Mussolini je zlasti govoril o potrebi, da se ojači gospodarsko sodelovanje med obema državama. Nazadnje je izrazil svoje priznanje nemški delovni sili in disci- plini, ki se manifestira na vseh področjih narodnega gospodarstva. Pred obiskom italijanskega kralja v Budimpešti Budjmpešta. 17. maja. d. Budimpešta je že vsa pripravljena za sprejem italijanskega kraljevega para. Vse ceste so že okrašene z italijanskim; in madžarskimi zastavami. Italijanski kralj in kraljica bosta prispela v Budimpešto v sredo. Z njima bodo došli tudj zunanji ministeT Oiano. madžarski poslanik pr, Kvirjnalu Vjllanv vodja oddelka za inozemski tisk Gvido Roooo ter več vodilnih osebnosti italijanskega zunanjega in propagandnega ministrstva. Gotovo js. da bo imel ob tej priliki grof Cjano z min, predsednikom Da ran vi jem in zunanjim ministrom Kan v jo važne ra7govore o vprašanjih srednje in južne Evrope. Italijanski kraljevski par bo odpotoval iz Budimpešte v soboto zvečer. Preko jugoslovenskega ozemlja bo potoval incognito. Uporniki so se pod vodstvom bivšega ministra Tota Argirokastra, vendar pa jih je vladno vojaštvo popolnoma porazilo Tirana, 17. maja. d. Albanska agencija je objavila; da je v soboto ponoči skupina revolucionarjev pod vodstvom bivšega ministra Etema Tota, nekega orožniškega oficirja in nekega bivšega kapetaaa zavzela mesto Argirokastro ter prekinila telefonske zveze. Revolucionarji so ubili nekega orožmiškega oficirja. Vlada je takoj podvzela vse potrebne ukrepe, da zaduši vstajo. Vrhovno vojaško poveljstvo vojske je poslalo več oddelkov vojakov proti Argirokasfcru, ki so ga uporniki včeraj nenadoma zavzeli. Vojaštvo je Obkolilo mesto, ne da bi naletelo kje na kak odpor. Proti večeru se je mesto brez boja predalo, j V vseh krajih južne Albanije je red in i mir. Od povsod prihajajo brzojavne izjave o zvestobi. Po najnovejših podatkih sodijo, da so odpor v Argirokastru organizirali komunisti. Tirana, 17. maja. AA. Predmje straže albanskih vojaških oddelkov, ki so bili odposlani iz Valone proti upornikom, so naletele na večji oddelek upornikov v bližini prelaza Priči na cesti med Va_ lono im Tepelinijem. Po kratkem boju so se uporniki razbežali, vendar pa jih. vojaštvo še vedino zasleduje. y borbi je padel tudi brat vodje uporniškega gibanja Izmet Toto. Razen njega sta bila ubita še dva upornika. - Tirana, 17. maja. A A. Oddelki vojaštva so zavze/j Tepelini in Argirokastro. Upornik] so se naglo umaknili. Prebivalstvo je albansko, vojaštvo sprejelo z navdušenjem. valencijske vlade Po €aba£leru je dobil mandat za sestavo vlade bivši finančni minister in socialistični prvak Negrisn Valencija, 17. maja. a. Kakor znano, je bil dosedanjemu min. predsedniku Largu Caballeru po skupni ostavki vlade ponovno poverjen mandat za sestavo novega kabineta, včeraj pa ga je vrnil prezidentu Azani, ki je po daljših posvetovanjih z vodilnimi politiki poveril mandat za sestavo vlade bivšemu finančnemu ministru in socialističnemu prvaku Negrimu. Pariz, 17. maja.. AA. V pariških, političnih krogih je ostavka Caballerove vlade izzvala veliko pozornost. »Petit Parisien« pravi, da se je tudi pri tej ostavki opazil vpliv iz Moskve, ki se je hotela po tem ovinku približati Londonu. Poslednji neredi anarhistov v Barceloni postavljajo razvoj v Španiji v posebno luč. Pokazati se bo moralo, ali bodo v Moskvi po pristanku na nevmešava-nje v španske notranje zadeve in umik prostovoljcev iz republikanske Španije pripravljeni ostati nevtralni tudi glede na vse pobude španskih voditeljev Azane, Prieta in Desteira. Med zmernimi in eks-tremnimi elementi v republikanski Španiji se kažejo čim dalje večje razlike. Zmerno usmerjeni španski republikanci bi radi pristali na premirje in mir, po katerem bi se ohranilo sedanje stanje. Ti njihovi načrti po njihovih zagotovilih še ne pomenijo kapitulacije republikanske strani, ker postavljajo v ta namen določene pogoje. »Journal« presoja dcgodke v republikanski Španiji takole: čeprav bi kmalu prišlo do kakega kompromisnega sporazuma med marksisti in anarhisti v Španiji, bo ostalo še nadalje neurejeno vprašanje bodočega sistema. Eni ali drugi morajo prej ali slej izginiti iz politične arene. Socialistično glasilo »Populaire« pravi med drugim, da se stališči Larga Cabal-lera in komunistov znatno razlikujeta, čeprav je še vedno mogoč kompromis med njimi. Glavno težavo predstavljajo raz-vnete strankarske strasti. Posamezne stranke se z vedno večjim zanosom bore za prestižni vpliv v Valenciji. List upa, da bo še danes španska republikanska vladna, kriza rešena in da bo svobodomiselna Španija dobila režim, kakršnega si želi, vlado, ki bo zmagala. Drugi skrajni levičarski list pravi da zahtevajo španski bojevniki, naj se iz vladnega vrhovnega poveljstva odstranijo vsi elementi, ki jim ne zaupajo. Ta zahteva je eden najznačilnejših elementov sedanje krize valencijske vlade. Njo Vel. kraljica Marija v Skoplju Skopi je, 17. maja. p. Davi je prispela v Skoplje z dvomim vlakom Nj. Vel. kraljica Marija. Po 10-minutnem postanku je vlak nadaljeval vožnjo v Demir Kapijo. kjeT bo Nj. Vel. kraljica obiskala svoje posestvo. Na povratku bo v Skoplju priredila v Oficirskem domu čajanko, na katero je povabljenih mnojro uglednih meščanov Skoplja, zlasti pa zastopnic ženskih društev, s katerimi želi kraljica 6topit; v stike. V Skoplju pripravljajo Nj. Vel. kraljici velike manifestacije. Ostavka dvorne dame ge. švrljuge Beograd. 17. maja. AA. Dvorna dama ga. Eleonora Švrljuga je podala ostavko, k,j je bila sprejeta. Ob tej priliki je bila odlikovana z redom sv. Save 2. stopnje. Iz kmetijske službe Beograd, 17. maja. A A. Inšpektor kmetijskega ministrstva Josip Zidanšek je imenovan za načelnika kmetijskega oddelka pri banski upravi vrbaske banovine v oolo-žaju HI/2. Jubilej čsl. narodnih socialistov Praga, 17. maja. d. 40-letni jubilej češkoslovaške narodne socialistične stranke je bil proslavljen izredno slovesno. Višek proslave je bilo včerajšnje slavnostno zborovanje na Masarykovem stadionu. Kakor znano, je iz češkoslovaške narodne socialistične stranke izšel tudi prezi-dent dr Beneš. Proslave se je udeležila tudi mcčna jugoslovenska delegacija, ki je že v soboto položila na grob Neznanega vojaka lep venec. V Londonu bodo stavkali tudi tramvajski uslužbenci London, 16. maja. AA. V nasprotju z vsem pričakovanjem so tramvajski nameščenci v Totenhamu na svojem poslednjem zborovanju sprejeli resolucijo, po kateri bodo v znamenju solidarnosti z osebjem londonskih avtobusnih podjetij tudi oni opustili delo. K napovedi te starke so jih dovedli tudi drugi razlogi, predvsem potreba, da še sami zaščitijo svoj socialni položaj. Kupujte domače blago S Ruždi Aras v Bukarešti Važna posvetovanja turškega zunanjega ministra z romunskim min, predsednikom in zunanjim ministrom sporazum kakšno stališče je treba zavzeti Po trditvah diplomatskih krogov sta oba zunanja ministra tudi izmenjala svoje informacije o poslednjih diplomatskih dogodkih tako v srednji in vzhodni Evropi. Balkanski pakt, ki veže nerazdvojno Rumunijo in Tut-čijo. ter vprašanja Črnega morja, ki so bila proučena v duhu vzajemnega sporazuma tako v Ankarj kakor v Bukarešti, so glavni činitelji v diplomatskem sodelovanju An-tonesca in Ruždija Arasa. Turška vlada je v sedanjem času zelo zaposlena s celo vrsto pogajanj o zadevah, ki «e tičejo Sredozemskega morja in napram katerim ne more biti Rumunija v nobenem primeru ravnodušna, ako hoče ostati dosledna v svoji politiki postopnega zboljševania odno.šajev z vsemi svojim- sosedi, ker je mednarodno sodelovanje danes bolj potrebno kakor kdaj prej. Isti diplomatski krogi poudarjajo v zvezi s tem. da je, Jugoslavija razčistila svoje odnošaje z Bolgarijo in da je vzpostavila tud: prijateljske zveze z Italijo, ki mnog-o obljubujejo. Turčiji se je po daljši dobi napetosti z Bolgarijo posrečilo vzpostaviti prijateljstvo s svojo neposredno zapadno sosedo. Razen tega so današnji odnošaji med Ankaro in Rimom prav dobri. Rumunsk; politični krosr; naglašajo nadalje da je v tur-šk; oblasti prehod s Črnega na Egejsko morie, kar predstavlja zelo važno vlogo v politiki Rumunije. ki ima v svoji oblasti ustje Dunava. Iz vsejra te?a je razvidno da so biflj razgovori med obema zavezniškima zunanjima ministroma zelo zanimiivi. Turškj zunanji minister Ruždi Aras je popoldne odpotoval iz Bukarešte v Ženevo. Zeniunska: Pretežno vedro, ponekod krat ke nevihte. Bukarešta, 17. maja. d. Včeraj ob 10. dopoldne je prispel v Bukarešto turški zunanji minister Ruždi Aras. kj 60 ga sprejeli na postaji zunanjj minister Antonescu z večjim številom vjšjih uradnikov rumunske-ga zunanjega ministrstva, turškj poslanik, kakor tud, ostali poslanik; Balkanske zveze in Male antante. Opoldne je Antonescu priredil svojemu gostu na čast obed. kj so se ga udeležili tudi predsednik vlade Tatare-scu in poslaniki držav Male antante in Balkanske zveze. Tudi na večerji v turškem poslaništvu je bilo le omejeno števjlo povabljencev. Turški zunanji minister se je vpisal v dvorno knjigo. Včerajšnji popoldan je bil posvečen izključno njegovim posvetovanjem s predsednikom vlade Tatarescom in zunanjim ministrom Antonescom. Tem razgovorom pripisujejo rumunsk; politični jn diplomatski krogj največji pomen glede na današnje mednarodne okoliščine in bližnji sestanek skupščine Društva narodov. Poleg posebnih turških problemov v zvezi z uporabo določb konvencije, sklenjene s Francijo glede režima v aleksandretskem sandžaku. obstoja še cela vrsta pomembnih vprašanj, ki zanimajo vse države Male antante in Balkanske zveze in glede katerih je bila potrebna izmenjava naziranj turškega ln rumunskega zunanjega ministra. Razen tega se pripravljajo v srednji Evropi dogodki, ki bi mosrli povzročiti tehtanje raz-njih s;l v Podunavju. Zato je bila vsekakor potrebna i?.menjava naziranj o teh vprašanjih. da se spravijo v sklad v interesu Balkanske zveze in Male antante. ki morata v tem poPutnika< odpeljalo v Postojno, kjer so si ogledali znamenito Postonjsko jamo. Tudi naval k letošnji birmi, kj je trajala včeraj v nedeljo in danes, je bil izredno velik in je presedel v številu birmancev vse dosedanje. Tako se je zgodilo, da se je bjrma vršila tudi pred stolno cerkvijo, ker je bila cerkev premajhna da bi sprejela vse biimance pod svojo streho. Po mestnh ulicah je vladalo zlasti v dopoldanskih urah živahno vrvenje in je bil promet nenavadno razgiban. Otvoritev Mariborskega otoka Izredno ugodno vremenske prilike so omogočile. da ee je kopališče na Mariborskem otoku odprlo že v soboto. Ob otvoritvi in preko praznikov je obiskalo Mariborska otok več tisoč kopalcev jn kopalk, med katerimi je bilo tudi mno°ro tujcev, kj se kar niso mogli naužiti lepote in krasote Mariborskega otoka, ki .je letos dobil povsem drugo lice s popolnoma novo preureieno restavracijo. ki bo nedvomno privabila poleg dosedanjih gostov še mnoge drujre obiskovalce. Razstava slikarja Sirka je bila otvorjena v nedeljo dot>oldno na slovesen način v veliki dvorani Kazjne. kjer je akademski slikar profesor Srk ra7stavil 40 krasnih oljnatih in akvarelnjh slik. Uvodne besede je izpresrovoril v imenu Jadranske straže, ki je prevzela pokrov'teljstvo nad razstavo g. Janko Pire nato pa je v ;inenu Umetniškega kluba orisal kulturni razvoj našega slikarja morja g. Radivoj Rehar. Pri otvoritvi se je zbralo lepo število mariborskih odličnikov, ki so si z velikim zanimanjem ogledali razstavljene sliko. Razstava, tki bo odprta do 27. t, m. in ki pomen; za Maribor velik kulturni dogodek, je zbudila že ob otvoritvi vsestransko zanimanje mi riborske javnosti. V smrt zaradi bede Na binkoštno nedeljo dopoldne 60 našli v Stolni ulioj 1 obešeno jn mrtvo 721etno vdovo po natakarju, Karoljno Resnjkovo, kj je stanovala v omenjeni hiši kot podnajemnica. Reernjkova, ki je pred mogccem izgubila svojega moža, se je že večkrat izrazila, da ji ni več do življenja. 0 samomoru jo bjla obveščena tudi policija, ki se je pod vodstvom policijskega zdravnika g. dr. Zor-jana napotila na kraj samomora. Tmplo pokojne Resnikove so prepeljali v mrtvašnico na pobrežkem pokopališču. Reenikovo jc pognala v tako žalostno smrt beda. Pretep, tatvina in nesreča V soboto zvečer sta se spoprijela v neki gostilni na Glavnem trp-u dva mlajša moška. Beseda je dala besedo in je v tem me-težit neki Josip H. udaril 251etnega Franca Kokala s palico s tako silo po glavi, da je obležal nezavesten in v mlaki krvi na tleh. Poklicali so mariborske reševalce, ki so Kokala nemudoma odprav-lj v bolnišnico. med tem ko je napadalca aretirala policija. V nekj gostilni na Tržaški cesti je nekj hlapec Vinko Ž. ukradel posestniku Jožefu Pros nku iz Ribnice na Pohorju nahrbtnik z razn mi jestvinamj. Tudi hlapca je policija aretirala. Na Meljskem hribu je pobesnela krava nekega tamošnjega posestnika, navalila na 231etnega hlaoca Ferdinanda Košaka ter ga z rogovi ranila na glavi. Ranjenega hlapca so prepeljali v bolnišnico. Požar na deželi V Dolgi vasi je nastal v občinski hiši požar, ki so ga pa požrtvovalni gasiH « združenimi močmij še pravočasno omejil; jn poo-asili. Zgorelo je le podstrešje. Domnevajo. da je nastal ogenj zaradi pokvarjenega dimnika. Učiteljice za izenačenje pravic z učitelji Murska Sobota, 17. maja. Učiteljska društva iz Ljutomera, Ormoža, Murske Sobote in Lendave so zborovala 9. t m. v Murski Soboti v Sokcl-skem domu. Za zbor je vladalo "eliko zanimanje med učiteljicami, ki so dale tudi pobudo za to skupno zborovanje, da. na njem manifestirajo svoje pravice. Zbora se je udeležilo okoli 400 učiteljev in učiteljic. 3'oorc vanje je otvoril predsednik mursk-soboškega društva g. Stubelj in se spomnil premiinilih vzgojiteljev mladine dr. Pivka, Bratuža in Lapajneta. V kratkem pregledu je omenil razvoj Prekmurja do današnjih dni in važnost učiteljskega dela v Prekmurju. Nato je vodil zborovanje najstarejši predsednik teh društev, g. Mavriič. Sledilo je predavanje učiteljice ge. Di-trihove o učiteljici ženi in o narodni pro-sveti. Zanimivo predavanje je pokazalo, kolike krivice se gode učiteljicam. Zakaj se ne bi dobra učiteljica lahko poročila s komerkoli in ostala zaradi tega še zmerom dobra učiteljica? Zakaj se učiteljici zabranjuje ustvariti lasten dom z ne-učiteljem? Zakaj se ji za branju je jo naravne človeške pravice? Delo uč'teljice je enakopravno z delam učitelja in naj bo plačano kakor učiteljevo, številčno je dokazano, da z odpustom učiteljic lz službe ne bo rešeno vprašanje brezposelnosti. Brezposelnost bo zmanjšana z upokojitvijo tistih, ki so dopolnili službeno dobo in z upokojitvijo učitelje, ki imajo nad štJri otroke. Službena doba naj se zniža, odpro naj se paralelke. kjer so prenapolnjeni razredi. K zanimivemu ženskemu vprašanju sta dodali še svoji mnenji ge. Prešernova in Kosova. Obe sta enako odklanjali podrejenost žensk in kratenje njih socialnih pravic, ftena mora pomagati s službo vzdrževati družino, ker je mož sam pri sedanji plači ne more. Situacijsko poročilo je podal tajnik sekcije JUU za dravsko banovino g. Kumelj in sporočil pozdrave predsednika JUU g. Dimnika. Omenil je, da se učiteljska organizacija drži strogo svoje deklaracije, prav tako kakor leta 1933., kar je zbor vzel z od<*bravanjem na znanje. Organizacija je kcnsolidirana. Težnje učiteljstva je tolmačilo vodstvo g. mnnistru prosvete, tako med drugim o učnih načrtih, brezposelnem naraščaju, stalnosti, zahtevi po razpisu vseh prostih mest. Sledila je debata o premestitvah po službeni potrebi, o prošnjah za premestitve, ki so jih. morali .nekateri vložiti po pozivu, in o drugih aktualnih zadevah učiteljskega stanu. Važno je tudi vprašanje dnevničarjev kon-traktualcev, ki so že mnoga leta v naši državi, a so še dnevničarji. Hud je primer odpusta nekega kontraktualca, ki ima dva otroka. Sledilo je zanimivo predavanje našega marljivega g. V ranča o strnjenem šolskem delu. Le žal, da je bilo zaradi pomanjkanja časa nekoliko skrajšano. Predavatelj je žel za svoje zanimivo predavanje veliko odobravanje. Zadnji predava-' telj je Ml g. Hribar, ki je obravnaval Šol- ski zakon in njegove predloge za izpre-membo. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki zahteva ukinjenjc delnega celibata, stalnost v službi in na mestu, razpis vseh prostih mest, tudi boljših, zvišanje plač zaradi 20 odstotnega zvišanja cen življenjskih potrebščin in izenačenje plač učiteljic s plačami učiteljev. V plitvem potoku se je utopila Šmartno pri Litiji. 17. maja. V soboto so Rojškovi iz šmarina pri Litiji pogrešili sorodnico Leskovškovo Ivanko, ki je ni bilo k zajtrku. Cez čas so potrkali na vrata njenega stanovanja, pa se ni nihče oglasil. Ko so Rojškovi stopili v sobo. so našli posteljo prazno. Domači in sosedje so pričeli klicati za pogrešan-ko, pa vse zaman, šele dopoldne so našli siroto mrtvo. Ležala je v potoku Kostrevnici, kt teče iz Kostrevniške doline, pa se pod Knafličevo usnjamo izliva v Reko. čeprav potok ni pol metra globok, je utonila, ker je ležala z glavo vodi, truplo pa je bilo še na bregu. Ženica je že več let bolehala na živcih in je tožila o bolečinah v glavi. Cestokrat ni mogla zaspati, ali pa se je zbudila sredi noči in odšla na sprehod okrog hiše. Tudi tokrat je tožila o slabosti. Sredi noči je vstala in šla na sveži zrak. Bržkone si je hotela v potoku ohladiti vroče čelo, pokleknila je, pa ji je spodrsnilo. m 'to _7 f 'n2ir?era7Z2& reva Srce, ledvice, živce, (nervozo, razburjenost, prenapete in slabe živce), ženske, kataralne in nervozne motnje (beli cvet, neobčutljivost i. si.) prehodna doba žen in moških (klimakterij, jetra, želodec, kamne, spolne slabosti ln motnje (splošne kakor tudi nervozne), sklerozo, notranje žleze (sladkorno bolezen, giht i. t. d.) zdravi z dobrim uspehom RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE (pri Mariboru). Zahtevajte prospekte! Direkten vagon iz Ljubljane do samega kopališča. Pokojnica je bila doma s Kresnic, kjer se je rodila 1. 1853., ter se je priženila v Šmartno. Zdaj je bila vdova. V soboto dopoldne si je ogledala nesrečni-co in kraj nesreče žandarmerijska patrulja z g. Štefanom Posavc.em. Ker gre zgolj za nesrečo so položili truplo na mrtvaški oder doma. Tragični dogodek je vzbudil sočutje v šmartnem, kjer so pokejnico vsi cenili. Za pobijanje nemorale Primorski škofje pozivajo v posebni poslanici oblastva in katoliško akcijo na pomoč Split, 17. maja. Primorski škofje, šibeniški, splitski, krški, hvarski, dubrovniški, senjsko-modru-ški in generalni vikar kotorski so izdali pred začetkom kopališke sezone poslanico, v kateri govore o raznih pojavih javne nemorale za časa sezone. Med drugim pravijo: Ponovno zahtevamo od vseh pristojnih oblastev ,naj dogovorno z ostalimi činitelji store potrebne ukrepe, da se preprečijo po- javi nemoralnega obnašanja, kar smo že podrobno navedli v lanski poslanici. To je naša dolžnost, ki jo imamc nasproti Bogu in nasproti narodu. Hkratu pozivamo po-edince in organizacije, ki pripadajo katoliški akciji, da v skladu s svojimi smotri in v smislu svojih pravil odločno začno organizirano delo za pobijanje nemoralnih pojavov v času kopališke sezene tako na kopnem, na plažah, na morju ali na par-nikih. Slikarska razstava Frana Goloba in Lojza šusmelja v Celju Celje, 17. maja Dne 18. t. m. zaključita Golob iu šuš-melj. slušatelja zagrebške umetniške akademije, svojo razstavo, ki je bila njun prvi nastop v javnosti. Lahko rečemo, da sta se kar na mah prikupila naši publiki in da sta navezala z njo stike prav na taki podlagi, Ki jima bo pozitiven kažipot za nadaljnje ustvarjanje. Nista presenetljiva v pomenu senzacionalnih odkritij, ki bi laskala estetu snobu, pač pa poštena in resna, odkrita in zato prepričevalna oblikovalca poeta, zajemajoča iz prav posebnega slikarskega lirizma. Na razstavi je našel ljubitelj naše pokrajine predvsem tipičen inventar slovenske zemlje: hišice, znamenja, cerkvice, kakršne so v našem alpskem svetu doma. Oba slikarja se z največjo pozornostjo posvečata študiji pokrajinarstva in zato čisto naravno navezujeta na tovrstne pridobitve impresionistične tradicije. Edi-nole v barvi se njuno pojmovanje loči od doslej znanih smeri. Je nekaj akvarelov, ki stopijo zato vse bolj v ospredje in so neposredne je dani. Kjerkoli je čutiti kompozicijsko prednost barve, tam je stvar močna in smiselna. Golobova grafika je prvovrstna, je intenzivno poosebljanje umetnikove socialne filozofije, le pravega mesta nimajo med ostalimi. Iz vsega podanega je -te težavno reči, v čem se bosta razlikovala in kaj ju bo vodilo po študiju. Naj bo to pričetek še globlje zareze v ledino. Razstava, posvečena slovenski vasi, je pri občinstvu vzbudila mnogo odmeva in pozornosti ter je v celoti dobro uspela. F. š. Petelinu Andreju v spomin Dragi Andrej, še v nedeljo popoldne si snoval v družbi prijateljev načrte za bodoče delo. V ponedeljek sem ti pa že nemo položil roko na srce, ki je pravkar prenehalo utripati. Potrt sem šel v sobo, kjer si posedal ob prostem času pod sliko Prešerna. Rezko so mi udarjali njegovi verzi v dušo: »Odprta noč in dan so groba vrata, a dneva ne pove nobena prafcka .. V sredo kar nismo mogli verjeti, da smo te spremljali na zadnji poti, ko smo te vsi še tako živo videli pred seboj polnega načrtov in dela. pa tudi polnega dobrote. Petelin Andrej je bil markantna osebnost. Za navidezno trdo skorjo je gorelo blago srce. Skoro 50 let je vzorno vodil svoje posestvo v Kamniku pri Preserju. Z' veliko pridnostjo in energijo je v teku let svojo lepo domačijo še znatno izboljšal in povečal. Pokojnik je slovel kot odličen gospodar. K njemu so se zatekali vsi občani po nasvete. Zato se je tudi zelo uspešno udejstvoval v javnem življtniu. Bil je dolgo let občinski odbornik in več let tudi župan preserske občine. S pokojnim Likozarjem. takratnim nadučiteljem v Preserju, sta skupno zelo uspešno vodila občino in delovala za blagor občanov. Mnogo aktualnih zadev jc bilo ugodno rešenih za časa njegovega županovanja. Naj omenim le železniško postajo v Preserju in poštni urad. Uspešno je bilo njegovo delovanje tudi v krajevnem šolskem odboru. Pod ceno je prodal del svojega zemljišča šoli za šolski vrt. Sodeloval je v raznih gospodarskih in kulturnih organizacijah v občini in vrhniškem okolišu sploh ter jih podpiral. Bil je dolgo let član nadzornega odbora Kmetske posojilnice na Vrhniki, podporni član gasilnega društva v Kamniku in soustanovitelj Sokola v Preserju. ki mu ie ostal zvest do smrti. Po vojni je bil med ustanovitelji lesne družbe »Krim«, ki je zgradila parno žago pri pootaji y Eos- serju. Bil je zmerom kremenit značaj, zato so ga vsi brez razlike spoštovalni. Splošno je bila znana njegova solidnost v go-stilnioarski stroki. Njegovo veliko priljubljenost je izpričala tudi njegova zadnja pot. Dragi Andrej, za vse. kar si storil dobrega, ti ostanemo za zmerom hvaležni. Počivaj mirno v preranem grobu! Žrtve katastrof e „Hindenburga" se vračajo V Lakehurstu se je začela uradna preiskava o vzrokih straš-ne nesreče, ki je doletela zrakoplov »Hindenburg«. Med tem ko se je preiskovalna komisija sestala k prvi obravnavi, je zapustilo kraj 24 krst s trupli nemških ponesrečencev. Na avtomobilih so jih prepeljali v New York, kjer so jih spravili na krov parnika »Hamburga«*, da jih odpelje v domovino. Naše gledališče Hrama Torek, IS. Zaprto. Sreda, 19.: Peter jn Alekset. Red Sreda. Četrtek, 20.: Dr. Red B. Drama. Za red Sreda bodo igrali 19. t. m. tragedijo >Peter jn Ajekseji kj jo je spisal sloviti ruski pisatelj Merežkovskjj. Delo predočuje trenje med čarom Petrom Veli" kini, k; ea je ljudstvo nazvalo radi njegovih reform Antikrista, jn njegovim sinom car jevjčem Aleksejem, ki je nasprotoval očetu. — NuŠieevo komedijo >Dr.< ki 6pada med posebno zabavne predstave letošnjega repertoarja, bodo ponovili v četrtek. Predstava bo za red B. Glavno moško vlogo bo igral Cesar. Režija je Kreftova. — V novo naštudirani Rostandovi klasični igri. ki «e šteje med bisere francoske literature jfi ?e odlikuje, z lepoto in duhovitostjo verzov in dejanja, bo igral glavno moško vlogo Cvra-na Levar, ki' bo ob tej priliki proslavil ju-bilej 25-letnega umetniškega dela, glavm žensko vlogo Roksane pa bo igrala Mira Danilova. Opera Torek; 18.: Zaprto. Sreda, 19.: Car Kalojan. Red A. Četrtek, 20.: Veseli študenček. Red Četrtek. Opera. 19. t. m. bo repriza Vladi«erow opere >Car Kalojan« za red A. Libreto n bolgarske zgodovine in svojstvena glasba ustvarjata zanimivo delo. Najefektnejša pevska partija v operi je vloga carice Marije, katere ljubezen do ujetega latinskega cestarja Balduina je glavna vsebina opere. Dirigent dr. Švara. — Jankovčeva revialn« opereta ^Veseli studenčeki se ho pela v četrtek za red Četrtek. Najle[>ša_ točka je originalna podoknica, ki je deležna vselej zelo živahnega uspeha. PosrečeC5arjevi svečniki«. V glavnih vlogah Schmiteova in DKhl. rfUTRO« ponedefJsEa izdaj« 4 Torek. 18. V. 1937 Teden dni filma Pes - filmski zvezdnik Žival v filmu. Gotovo ni med gledalci filma človeka, ki bi ne gledal rad živali na platnu. Toda zgodi se navadno tako: komaj se prikaže, recimo pameten psiček, ki bi ga človek rad dalje časa gledal, že izgine. Kadar rečemo, da radi gledamo živali v filmu, ne mislimo s tem že kulturnih filmov o živalih. Skromnejši smo in bi hoteli samo zdaj pa zdaj gledati živali poleg človeka, kakor so to često dogaja v življenju. Kolikokrat se zgodi, da kakšen slaven komik s svojimi šalami ne more navdušiti občinstva, med tem ko je včasih dovolj, da se na platnu pokaže kakšen pes ali mačka, ki morda samo s>koči na mizo, pa se že občinstvo od srca nasmeje. Harry Piel mora pač dobro poznati občinstvo, ki obiskuje kinematograte, ker se je odločil, da svoje štirinožne prijatelje napravi za filmske zvezdnike. Prav igra med človekom in živalmi nudi občinstvu potrebno napetost. V odličnem filmu Harryja flela »Njegov najboljši prijatelj« igra naslovno vlogo znameniti pes Greif. Ni dvoma, da bo ta film užgal tudi v Ljubljani, kakor je povsod drugod, kjer se je doslej predvajal. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! »Vihar« V režiji Marcela Lherbierja je bila filma-na znamenita gledališka igra Henryja Bera steina »Vihar«. Glavni vlogi imasta Charles Boyer in Gaby Morla^jeva, oba odlična igrailca. Snov je zelo napeta. Dejanje je vzeto jz sodobnega življenja. V glavnih obrisih je snov nastopna: »Philyppe prisostvuje na postaji v Parizu sprejemu slavne filmske zvezdnice Klare Stuartove. V navdušenem sprejemu zvezdnice vidi Philyppe le ljudsko neumnost. Ogrom mi uspehi Stuartove na odrskih deskah še bolj žaljiv mladeniča. Po neki njeni predstavi strelja Philyppe z revolverjem proti njej in jo rani. Pred poroto prosj Klara porotnike, naj ga oproste, a Philyppe zahteva, naj izvrše svojo dolžnost. Klara zdaj spozma, da se v srcu Philyjspovem nekaj poraja, pa ponovno zak'pnja porotnike, naj mladeniča ne obsodijo. Tako je b;4 obsojen le na nekaj mesecev. Ko pride iz ječe, se sestane s Klaro. Oba se ljubita. Streljal je nanjo le, ker nd mogel premesti misli, da pripada drugemu. Zato se bo ločila od moža jn dala dosedanjemu življenju slovo. A v nekem trenutku slabosti pristane Klara na to, da bo igrala v svojem poslednjem filmu in tudii sceno, kj kaže njen 6prejem na postaji. Phi lippe je razočaran in ogorčen. Torej on in Klara nista ustvarjena drug za drugega. Vsa obupana ga Klara prosi na kolenih, naj ji oprosti« Ta Sil m se bo predvajal tudi v Ljubljani. Kratki obrisi njegove vsebine kažejo, da bo to delo privlačno za kino občinstvo. FOTOAMATER Kdaj se izrabi ustavljevalna kopel Vprašanje ni majhne važnosti za amatersko prakso, kajitj od tega, da-li ©mo negativ ali pozitiv dobro ustalil; (izfiksarali) ali ne, zavisi čistost im trajnost našega dela. Izrabljen ustaljevalec učinkuje v nekem pogledu slabše, nego če bi bali uporabili navadno studenčnico. Toda kdaj smo ga izrabili? Običajno beremo takšna navodila: V 1 litru ustaljevalca ustalimo lahko 50 plošč 9 X 12 cm ali 15 navitiih filmov 6 X 9 cm ali 200 do 250 kopij 9 X 12 cm. To je vse prav, radi bi pa videli amaterja, ki si zapisuje, koliko negativov aili kopij je že ustalil v določeni količini kopeli in kj se mu ljubi računati, za koliko drugih negativov in po-zitivov različne velikosti jo še lahko uporabi. Bolj praktično je vsekako vedeti za preizkušnje, ki nam povedo brez računov in v nekoliko trenutkih, ali smemo v določeni kopelj še obravnavati svoje tvorivo. Prva preizkušnja, preizkušnja, ali je v kopeli še kaj učinkovite ustaljevailme snovi: Majhno množino kopeli damo v steklano posodo, dodamo nekoliko kapljic 10-odstotne razstopine kalijvega jodida, sitresemo in počakamo kakšno minuto, da vidimo, da li 6e bo tekočina sčistila ali pa ostala mllečno motna. Če ostane motna, nastavimo novo kopel. Druga preizkušnja, preizkušnja kisline v ustaljevalcu, kj daje temu večjo trajnost, ustavlja takoj učinek razvijalca, daje čistejše negative in pozitive ter odpravlja barvane plasti zoper obstret: V ustaljeval.no kopel pomočimo košček modrega lakmusovega papirja. Če lakmusov .papir pordeči in ostane rdeč se potem., ko se posuši, tedaj je v kopeli še dovoli kisline. Če ne izgubi modre barve al;i pa znova pomodri, tedaj moramo kopeli dodati natrijevega bisnlffta ali kalijevega m-etabisuLfita. Da ni dobro uporabljati ustaljevalno kopel iz iste steklenice za papirje in za negative, to bi moral vedeti vsak amater. Iz amaterskega gibanja Fotoklub LjuMjana: V torek običajni članski sestanek, v četrtek zaključna seja žirije za 3. društveno razstavo, v petek seja celotnega odbora, obenem določitev naslednjega izleta. O temi »Po slovenskih dobravah hi višavah« predava v petek 21. t. m. ob 20 v meščanski šoli v Ribnici na Dolenjskem Karlo Kocjančič. Predavanje, ki ga bo ilustriralo nad sto diapozitivnih. slik, se bo vršilo ped okriljem podružnice Slovenskega planinskega dnuštva in vabimo nanj vse ljubitelje lepih, slik ter amaterje, ki si žele poldrugo uro nazornega in prijetnega fotografskega potika. Z istim predavanjem je g. Kocjančič nastopil zadnji teden že v Ljubljani in Celju ter je imel prodoren uspeh. Predvajal je tudi nekoliko posnetkov na novi emulziji za snemanje v naravnih barvah. Naslednje in zaključno predavanje v tej sezoni bo imel prihodnji teden na Jesenicah. Amaterske in druge organizacije, ki si žele, da bi se prenotirale za skioptična predavanja K. Kocjančiča v jesenski sezoni, naj se obrnejo v tej stvari čim preje na: Fotokluib Ljubljana,, poštni predal 278. Uspeh mariborskega amaterja. Na veliki mednarodni fotografski razstavi v San Franciscu je bila deležna druge nagrade slika g. Romana Valesa, predsednika mariborskega fotokluba, »železna cesta«. To je v velikem svetu prvi uspeh organiziranega dela, ki ga vrši Fotoklub Maribor in ki zasluži najbolj laskavo pohvalo. Mariborske amaterje opozarjamo, da prireja domači fotoklub stalne debatne in kritične večere ter izlete, na katere vabi tudi nečlane. V Šoštanju se je osnoval pred kratkim v okviru pedružnice Slovenskega planinskega društva fotoamaterski odsek, ki zasluži vso pozornost že kot dokaz, da je začela ideja organiziranega gibanja prodirati polagoma tudi med amaterje v podeželskih krajih. Za amaterjevo knjižnico »Fotograficky obzor«, glasilo mogočne Zveze češkoslovaških klubov fotografov amaterjev, vabi v svoji 5. številki na sub-skripcijo za osmi letnik slovitega zbornika češkoslovaških amaterjev »českoslo-venska fotografie 1938«, na katerega opozarjamo tudi naše ljubitelje. Med članki daje ing. Chleboun podrobna navodila za sestavo praktičnih hranilnikov za negative, urednik Fr. Oupicky končuje svojo znanstveno razpravo o lastnostih fotografskih leč. Zelo begat je kakor vedno petitni pregled, kinoaonaterska rubrika pa razpravlja med drugim o obrače-valnem razvijanju filmov. Nad vse lepe slikovne priloge, ki dajejo najboljši vpogled v delo češkoslovaških amaterjev, dopolnjujejo to številko, med njimi bi omenili odlično portretno študijo Karla Ha_ jeka »Ga. Hana Beneševa, soproga predsednika republike«, »Vlaško godbo« An-tonina Machka in posnetek z infrardečimi žarki Miloša Dohnanyja »Skupina Dumfbierov«. Obzornik velja za Jugoslavijo 40 Kč in se naroča na naslov: Praha IL, Opatovicka 3. Iz akvaristove torbe O rastlinah in sestavi morske vode Lepi dnevi meseca maja so nam končno vendar Ogreli mrzlovodne akvarije, s toploto vred je pa svetloba zbudila sleherno rastlino v veselje ribic, kj rajajo urno in a^ibko okolj stebel naših podvodnih gozdičkov. Rastline eo hvaležna skromna bitja; malo svetlobe in toplote, malo zemlje in mir potrebujejo in kjer imajo te življenjske pogoje, tam se izkažejo nadvse hvaležne. Tu in tam se pa še slišijo pritožbe, da rastline ne rasejo. da se ne razvijajo dovolj bohotno in razkošno. Take pritožbe nam razodevajo, da je vsaj eden izmed gori imenovanih pogojev zanemarjen. Začetniki grešijo s čestim preurejevanjem in presajanjem rastlin. Vedet-i morajo, da traja po preureditvi često mesec dni. da se rastline prila-gode novim prilikam. Prj ureditvi akvarija nasujejo mnogj namesto najdrobnejše mivke droben pesek na plast zemlje, tako da 6e na pr. svedrovke in etreluše s svojimi koreninicami le težavno prerijejo skozi pesek. da dosežejo zemljo. Vsakomur bo razumljivo, da je pod takimi okolnost-mtj bujna rast nemogoča. V barski zemlji, pokritj z mivko, pa nimajo rastline nobenih težkoč. Mivka, drobna kakor moka. je naj-idealnejae dno in onjm. ki dvomijo, je treba le pogledati v prjrodo. V pesku rasejo le redko in le redke rastline, v mehkem dnu pa vse vrste. V akvarijih, kjer gojimo pezdlike. ki se plodijo s pomočjo živih školjk, nam je mivka neobhodna, kajt; školjka zahteva mehko dno in zemljo. Komur je neprijetno, da mu raabrazdajo školjke dno akvarija, ta naj ogradi s steklom mesto, kjer naj se giblje- jo. V akvarij s školjkamj je spustiti proti večeru vodne bolhe in druge račjče; podnevi jih sicer pojedo ribe. Toplota in svetloba nam porajata v akvarijih mnogo mikroskopskih rastlin in žjvalc. Od zelenih plavajočih alg nam voda često kar ozeleni. V take akvarije spustimo v mraku večje količine vodnih bolh, kj hitro pospravijo alge. Suha hrana skali zlasti v poletju vodo. ki postane mlečna. Tudj tu nam pomagajo bolhe, sicer se pa pobriga akvarist v toplejših' mesecih vedno za živo brano v obljikj bolh. samookov, nitkarjev in ličink komarjev, kajti pozimi se mora tako zatečj k suhi hrani, kj ribam ne prjja nikdar tako kakor živa. Organizem rib potrebuje razno hrano in če jo dobi, se tudi razvija. Dvomesečni mladiči rib, hranjeni s suho hrano, so za polovico matiri vrednote s sliko kralja in kraljice, pogledam na Viktoiijine slapove ter mostom. Napis na njih se glasi »Posta-ge and Revenue«. Tiskane so v polah po 60 kosov, po tisku in izvedbi pa so podobne znamkam iste kolonije, ki so izšle za srebrni jubilej Jurija V. Vrednote so: po 1 d. v karminu in olivni barvi, po 2 d. rjava in vinsko rdeča, po 3 d. višnjeva in lilasta ter po 6 d. škrlatna in siva. Novi Fundl%id: Za kronanje Jurija VI. je izšla daljša serija spominskih znamk. Na znamki po l c. je slika kralja, slika ribe in napis »Codfish«, na znamki po 3 c. poleg kraljevega medaljona zemljevid Novega Fundlanda, na znamki po 7 c. ra- zen kraljevega medaljona jelen pod drevjem, na znamki po 8 c., kjer je medaljon izjemama na levi, še pokrajina, na znamki po 10 c. riba nad slapom, po 14 c. spet kraljev portret in novofundlandska doga, po 15 c. poleg medaljona morski pes, po 20 c. portret kralja in kos obale, po 24 c. spet portret in drug kos obale, po 25 c. portret kralja in pristanišče, po 48 c. kraljeva slika in skupina jadrnic. Znamke za Malo antanto Znamke za Malo antanto bodo prišle v promet 1. junija t 1. Kakor smo že pisali bosta dve vrednosti, in sicer po 3 in 4 dinarje. Naklada bo znašala pri nižji vrednoti 500.000 kosov, pri višji pa 1,000.000. Znamke so že tiskane in pravijo tisti, redki, ki se jim jih je posrečilo videti, da so dokaj okusno izdelane. Videli bomo! * Pri znamkah v korist otroške zaščite, ki so izšle v začetku tega meseca obstoji baje več barvnih odtenkov, zlasti pri nižjih dveh vrednotah, ki sta tiskani v ofse-tu. Na to opozarjamo vse zbiralce. MALI OGLASI Kupim Kupimo takoj traino žago 600 — 800 mm in naravnalni stroj (Ab-richter 400 — 500 mm širine skobljeno na transmi-sijo ali električni pogon, trofaznega toka 380 voltov 50 Per. in mostno tehtnico cca 7 ton nosilnosti. — Ponudbe poslati: »Jelšin-grad« društvo, Bania Luka. 12137-7 ragocenosti iS Vsakovrstno zlato fcnpul* o» oajviijib oeoab CERNE - juvelii Ljubljana VVolfova ulica i 12-SC Hranilne vloge raznih denarnili izvodov, lelnice m vr» 'Dist.ne oapirju nakup in prodajo m posluje najboljše prati go tovini takoj koncesijoniraoa tvr.lka AL PL>NINSEK Ljubljani. Beethovnova al. 14/L Telefon 35-10. 39-16 Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova al A Vam It vrti prodajo ali oaJtnp hranilnih knjižic rseft tooarailb «a vodov aajbolj&e to aajvestoejfce. Samo pišite oa »t naslov trn Vam podtjemo po to vino po po£tr naprej. Za oderorot prilotlti Din 8 (Damk. 181-16 Posojila dobe državni in samouprav-oi uslužbenci v Ljubljani ▼ gotovini in blagovnih bonih. — »HERMES«. Informacij« TavSarjeva 2. 87-16 B^oeda l Dta larpk 8 D>n t* Šifra tU lajanj« oaalova 3 Din. Najmanji' totiek 17 Din Večje število parcel kompleksov po-veste v got dov. trgovskci in sta no vanjskih hiS tef vtf ima naprodaj gradbeni strokov oi Izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 20. oktobri 6 Teleto* 87-33. Pooblaščeni fviiton n sodni conHelJ v nasvete brezplačno oa razpolago. 6£>-2t TUL_ Va&ka beseda i Dia; davek S Dir. ca dajanje naslova S Dair najmanjši meeek *V Din. Skupno gospodinjstvo žeJi (radi vojufiii posledic) ločen, bolje situiran, samostojen obrtnik s starejšo neodvisno in vestno žensko, ljubiteljico domač« kuhinje julijskih krajin in voljno prispevati č-etrtr n