Po poill prejemali: za celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — «etrt , , 6 , 50 , mesec , 2 „ 20, Vupravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10»-, «etrt , , 6 „ - „ mesec , 1 „ 70, Za^posiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnin» in inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni. Kopitarjeve ulice M. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefraukuvana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-uiSkih ulicah St. 2.1., 17. Izhafa vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 73. V Ljubljani, v soboto BO. marca 1901. Letnik XXIX. Vabilo na naročbo. S I. aprilom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Oetrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron Pol leta 13 Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. UpravniMvo ,,Slovenca Ljubljanski občinski svet pred državnim zborom. Zmešnjava v ljubljanskem občinskem zastopu vedno narašča. Davkoplačevavci vedno plašneje gledajo to svoje zastopstvo. Zadnji čas se je razsodba Upravnega sodišča, k; jo razveljavila znane ljubljanske občinske volitve, tako čudno tolmačila, da so bili naši poslanci prisiljeni obrniti se do vlade z javno interpelacijo. Dr. Sustersič in tovariši so stavili včeraj na ministerskega predsednika kot voditelja ministerstva za notranje posle sledečo interpelacijo: „Proti dopolnilnim občinskim volitvam v Ljubljani 1. 1899 je več meščanov vložilo pritožbo zaradi raznih volitvenih zlorab gospodujoče stranko. To utemeljeno pritožbo pa je zavrnil občinski svet in vložila se je nova pritožba na upravno sodišče. Upravno sodišče pa je z razsodbo z dne 18. prosinca 1901, št. 466, razveljavilo sklep ljubljanskega občinskega sveta, v kolikor se tiče volitve v III. in II. volilnem razredu. Vsled tega je moral občinski svet dopolnilni volitvi II. in III. razreda razveljaviti, kar se je zgodilo v seji dne 27. susca t. 1. S tem sklepom je razveljavljenih devet mandatov, mej temi tudi župana g. Ivana Hribarja. Toda le dva občinska odbornika sta vsled tega sklepa izstopila iz občinskega odbora, ostali pa dalje izvršujejo svoje mandate, z županom na čelu, in to hočejo storiti do novih dopolnilnih volitev. To protizakonito postopanje pa je ravno sedaj posebne važnosti, ker so dopolnilne volitve pred durmi in ker hoče gosp. župan Hribar za vsako ceno voditi volitve ter svoji stranki zagotoviti gospostvo. Pomisliti je treba, da g. župan uporablja svojo oblast za zmago gcspodujoče stranke. To dokazujejo tudi zlorabe pri volitvah 1. 1899. Podpisani torej vprašajo g. ministra: Ali hoče Nj. vzvišenost storiti potrebne korake, da se v ljubljanskem občinskem zastopu in upravi ustanove zakonite razmere v smislu označene razsodbe upravnega sodišča ?" Dijaški nemiri na Ruskem. Rusija je kolos, ki je velikanski po obsegu, strahovit po svoji vojaški in birokra-tični sili in enoten v svojem absolutizmu. Med temv ko je moderni parlamentarizem razjedel na vse strani srednje in zapadno-evropske države, je stala Rusija pred očmi celega sveta vedno mirno in veličastno. Res, da so nihilisti sem ter tje motili železni mir, a jeklena roka ruske postave je zatrla vedno vse v kali. Zdelo se je sicer večkrat, da tudi v Rusiji bruhne na dan nekaj novega, a vendar je vselej absolutizem premagal vsako svobodno gibanje — in „svjatoja Rusj" je stala pred Evropo zopet v svojem veličastnem miru. A vendar se tudi v tem kolosu neprestano kuha in nove snovi vr<3 v starem telesu. Od poslednje poljske vstaje sem se pojavljajo pod mirno zunanjo površino vedno nove bolezni. Kakor nemirni, bolestni krči zadrhti večkrat v žilah ruskega cesarstva. Takrat se vzbudi birokracija iz svoje odre- venelosti, gleda in preiskuje na vse strani, zapre in pošlje v Sibirijo vsakoga, ki je sumljiv — in mir je zopet v „svjatoj Rusiji". Nemirneži se vtaknejo eventualno v vojaško suknjo, in ruski korporal že ve, kako se vkrote revolucijonarni prostaki. .. Zdaj so se pa zopet pojavili veliki nemiri. Tem bolj so vredni uvaževanja, ker so razširjeni, in ker se jih v tolikem številu, z nekako nervozno navdušenostjo udeležujejo mase vseučiliškega dijaštva. Odkod ti nemiri ? Odgovor na to nam daje vse novodobno rusko slovstvo, odgovor na to nam daje ruska zgodovina. Kdo še ni iz slovstvenih del Gogolja, Dostojevskega, Turgenjeva spoznal, da je velikanski razloček med mišljenjem teh slovstvenih korifej in med oficijelnim ruskim naziranjem? In zlasti Tolstoj — ali ne obsoja celo rusko oficijelno javnost na tako brezobziren, prav uničujoč način, da je ruska državno-cerkvena — shizmatična oblast preganjala najprej njegove spise, potem pa anatemizirala njegovo osebo samo? Vse vrste uradništva, pravoslavno du-hovstvo, zdravništvo, sodništvo itd. sta s svojimi realističnimi popisi Turgenjev in Tolstoj tako kompromitirala v očeh vsakega v i zapadno-kulturnih nazorih vzgojenega človeka, da morajo njih čitatelji čutiti le zaničevanje proti državi, ki to vzdržuje. Velik ideelni razkol je v celej Rusiji. Milijoni mužikov o tem seveda ne vedo, a inteligenca trpi velike duševne boje. Razkol je v Rusijo zanesel že Peter Veliki. Ta car je ustanovil „sveti sinod", to je vrhovna cerkveno-državna oblast, ki odločuje o vesti in o veri. Hkrati je pa hotel Rusijo modernizirati po vzgledu zapadne Evrope. A kake elemente je on zanesel v Rusijo iz zapada? Tu je našel ono „prosveto", s katero so se bahali odpadniki od katoli-čanstva, tu je našel razkošno oholost za-padnih dvorov, tu je našel svobodomiselnost površnih filozofov. Oba ta elementa sta prišla v Rusijo. Država in preprosto ljudstvo sta bila vklenjena v železne verige razkolne cerkve, inteligenca pa je iskala dušne paše pri bogotajnih filozofih. Kako čudna, prav neznačajna je podoba carice Katarine? Ona je rabila razkolno cerkev samo za sredstvo svojim absolutističnim političnim nakanam, sama je bila pa ateistinja — učenka Volterjeva, zaničcvalka pozitivne vere v teoriji in praksi. To seme državne razdvojenosti leži v ruski državi sedaj že poldrugo stoletje, in kdo se more še čuditi, da ta državna razdvojenost sili na dan v silovitih izbruhih? Ruska inteligenca je izšla iz ruskih šol, ki so osnovane po vzoru zapadnih držav, kate re so ustanovljene na čisto drugih temeljih, nego absolutistična ruska avtokracija. Iz teh univerz ne more dobiti inteligenca spoštovanja do absolutizma, ampak samo željo po konstituciji, republiki ali anarhiji. Oni skrajni pesimizem, ki odseva iz vse novejšo ruske literature, ni ostal brez upliva na sedanjo mladino. Veliki pisatelji, ki so videli ustavno podobo v Francoski, slikajo rusko narodno življenje kot gnilo, odrevenelo, sužniško. Vlada in pravoslavna ortodoksija se jima zdita železen jarem, in iz vseh njihovih del se čuje kot globok vzdih : Kdo bo stri te neznosne okove? Mladi zarod na univerzah, ki z vnemo čita t.e pisatelji, in je prepojen z idejami zapadnih slovstev, pa čuti v sebi moč okove razdirajočega sužnja. Pripravljeni so na vse žrtve, z mladostno silo hočejo zrušiti zastareli absolutizem. Leta 1863. so dali šolam nekaj malo svobode. Mladina je upala, da se ta svoboda raztegne i dalje ter da dobi Rusija absolutno večno svobodo. V najnovejšem času pa so začeli jim to svobodo krajšati. Gibanje med dijastvom se je zdelo vladi vedno bolj nevarno, in nastopala je strogo proti vsakemu svobodnemu gibanju. Zato pa je začelo vreti med dijaštvom. Atentat na učnega ministra je bil odgovor na absolutistične vladine nakane. Za glavnega zatiratelja svobode pa ima mladina velikega prokuratorja pravoslavnega svetega sinoda Pobedonosceva. Zato je dijak streljal LISTEK. Slovenska politika na Martu. Čujmo, kaj pripoveduje mož, kateri je imel priliko, opazovati z aparati, ki jih je izumil slavni Hrvat Tesla, prebivalce zvezde Mara: Ker se nam prikazuje Mars, kakor je v obče znano, samo po noči, zamoremo opazovati samo nočno življenje na njem. gledati njegove sinove samo takrat, ko se po mukah in trpljenju dneva razvedrujejo in krep-čajo. Sinoči sem opazoval malo družbo Mar-tovih sinov, kateri so v prijazni majhni gostilniški sobi sedeli, pušili, pili pivo, pristno martno, ter se razgovarjali. Kar je privlekel eden iz žepa nekaj časopisov ter dejal: »Evo najnovejših slov. liberalnih časnikov!« Meni se je seveda sila čudno zdelo, od kodi dobivajo in kako na to nekoliko oddaljeno zvezdo naše liberalne časnike. Ali je morda slava teh časnikov reB tako velika, da so celo prebivalci Marta postali radovedni nanje in v' naročili? Ni se mi torej čudna 7/ smo§t, katero priobčuje zadnji »Rodoljub«, da ima »Narodna Tiskarna« velikansko izgubo, kajti če mora poleg nebroja prostih eksemplarov, s katerimi nekateri osrečujejo slovensko ljudstvo, trpeti še vsekako nemali porto na Marta, potem mora biti izguba. Sicer pa sem si takoj domislil, da bi vsak naših liberalnih listov, da ima naročnike na Martu, brez dvoma širnemu svetu naznanjal: »Mi smo edino glasilo inteligence ve-soljstva. Tudi na Martu je inteligenca za nami, dokaz temu, da imamo tam pet naročnikov. Naš list pridobiva dan na dan več tal. Kaj poreko k temu dejstvu klerikalci?« Torej jasno mi je bilo, da naročnikov naši liberalni listi na Martu ne morejo imeti. Vender pa sem bil zelo radoveden, kako pridejo listi na Marta, in sklenil sem, o prvi priliki natančno preiskati način pošiljanja. Skoro sem že mislil, da so naši liberalci prebrisani, katerega mnenja doslej o njih nisem imel, ker sem jih sodil po njihovih delih. Toda kmalu sem bil razočaran. Dotični Martovec namreč, ki je prinesel liste, rekel je: »Včasih človek najde take liste na našem Martu, ker jih slovenski liberalci kujejo v zvezde in ta posel kovanja v zvezde opravljajo tudi slovenski liberalni listi sami kaj radi.« Sedaj sem torej vedel, kako prihajajo naši liberalni listi na to zvezdo, ker jih namreč liberalci kujejo v zvezde. Ni jih torej spravila na Marta prebrisanost, kakor sem prvotno mislil, marveč baharija. Velikanske izgube »Narodne Tiskarne« torej ni kriv porto na Marta. V gostilni sedeči Martovci vzeli so torej v roke dotične liste. Prvi je prišel na vrsto »Rodoljub« Radoveden sem bil, kaj poreko možje, ki iz te daljne perspektivo razmotrivajo razmere na naši zemlji. Ali kmalu sem se uveril, da jim dela list velikansko zabavo. »Nedeljska premišljevanja«, ki jih v »Rodoljubu« piše mož, kateri imenuje samega sebe »katoliški duhovnik«, čital je eden iz družbe med viharno veselostjo ostalih na glas. Ko je mož nehal, vzel je najstarejši iz družbe smodko iz ust ter rekel: »Liberalci se v teh premišljevanjih vseskozi primerjajo s Kristusom. Meni se zdi to sicer blasfe-mično, ali primerjajo se. Ljudstvu kličejo, naj hodi za njimi, farizeje, ki so Kristusa obrekovali, naj pusti, kakor jih je judovsko ljudstvo zapustilo. Sedaj pride Velika noč in če so liberalci dosledni in se hočejo do konca primerjati s Kristusom in ljudstvo pozivati, naj dela z njimi, kot judje s Kristusom, morali bodejo sedaj ljudstvo pozvati, naj jih križa « Možje so so veselo zasmijali. Mož jo nadaljeval čitanje. Prišel je do mesta, kjer neki liberalci iz dežele jadiku- jejo, da niso mogli pozdraviti s streljanjem novoizvoljenega liberalnega župana. »Spodobilo bi se, ... da bi .. . novega vrlega župana ... s streljanjem počastili. Toda oprostite, vzrok je bil ta-le : Da mi ravno pri rokah nismo imeli drugega smodnika, nego, kar ga je bilo, je bil lo tisti, ki je pripravljen za streljanje proti toči « Najstarejši izmed družbe rekel je: »Torej Bmodnik je liberalcem na Kranjskem pošel, to je čudno, saj se vedno delajo, kot bi ga bili iznašli. Tedaj ga vendar le niso, ker drugače bi jim poiti ne mogel.« Citali so daljo in prišli do tega le res klasičnega mesta: »Liberalec se huduje nad župnikom in pravi: „Da so njegovo ovčice no izgubijo, zvezal jih je z vrvjo tretjega reda, ter jih pridno pokriva s svojim jezuitskim klobukom, kakor mačka svoje mlado pred mačkom."« Neugasljiv smeh nastal je po teh besedah. Možje so vsi vprek zatrjevali, da tako dobro, kot nocoj, so žo dolgo niso zabavali. Mačka, ki pridno pokriva s svojim jezuitskim klobukom svoje mlade pred mačkom ! To jc tako izvirno in inteligentno, da ros dela vso čast slovenski »inteligenci«. Naravoslovje je s tem novim, doslej popolnoma neznanim dejstvom na ne-čuven način obogateno. »Rodoljub« povzdignil se je s tem dopisom o naravi mačke nanj. Pobedonoscev je pravoslavni fanatik. S kruto silo zatira katoličane, in dosledno tudi svobodnjaške nazore ruskih dijakov. Zadnji povod pa je dala ekskomunikacija grofa Leva Tolstega. To gibanje pa je tem pomenljivejše, ker ni le gibanje vročekrvnega dijaštva, ampak, se razteza tudi na delavske kroge Z razvojem industrije je nastalo tudi v Rusiji ogromno število tovarniških delavcev, kateri stoje pod vplivom internacijonalnega delavskega gibanja. I najostrejša cenzura ne more braniti, da ne bi v Rusijo zahajali so-cijalistični nazori. Tako se sedaj Rusija bori sama s seboj. Na stotine dijakov vtikajo v vojaško suknjo in jih izganjajo v Sibirijo, kjer je grob premnogih nedolžnih katoličanov. Kako se bo to izšlo ? Ali bo zmagala ta duševna revolucionarna sila ? Ali bo zmagala sila birokracije in vojaštva ? Tega sedaj še ni moči povedati. A to moremo reči za gotovo, da se to gibanje v Rusiji ne bo dalo zatreti , ampak bo rastlo v ljudski duši, dokler se ne zgode radikalne izpremembe Trst in Slovanstvo. Na naš članek »Kdo more rešiti Trst italijanskega nasilstva» se je zdelo »Edinosti« potrebno, odgovoriti nam — celo dvakrat. Prvi odgovor je zlasti poln zanimivosti. »Edinost« si je postavila theso, da je našemu »dopisniku poznati takoj na prvi pogled, da ni — Tržačan in da premalo pozna žilavost tržaških Slovencev«, in ta stavek je skušala dokazati, kar pa se ji po našem skromnem mnenju ni posrečilo. Glavne misli »Edinosti« so sledeče: »Le-gina« šola pri Sv. Ivanu ne bode zahtevala žrtev. Slovenci, ki se poitali-jančujejo v Trstu in okolici, niso avtohtonno prebivalstvo. Okolica se drži krčevito materinega jezika. Renegatov slovenskega jezika ni. Občevalni jezik renegatov je slovenski. Italijani niso mogli poitalijančiti Križa z legino in kamnoseško šolo. Popolnoma izključeno je torej, da bi se poitalijančila tržaška okolica. Borba tržaških Slovencev ni obupna. Nasvet našega dopisnika, naj bi se slovenski in slovanski trgovci zavedli, da greše proti svojemu narodu, ako dobivajo blago od zagrizenih tržaških Židov, »Edinosti« posebno ne ugaja, kajti s tem ne dosežemo ničesar, ako bi stoletja nagovarjali slovanske trgovce; na ta način bi se ne ganili niti za korak naprej. Vsi apeli na narodnost, bratstvo in na vse drugo ne pomagajo, ampak pomoč, najkrajša, najhitrejša in najvspešnejša, bi bila v tem, da se slovanski kapital v potrebni meri investira v Trstu s tem, da se tu naseli dovoljno kapitalno močnih in zmožnih slovanskih veletržcev. Vse naše delovanje mora biti obrnjeno na to, da privabimo slovanske trgovce v Trst. Na ta izvajanja »Edinosti« bi se dalo marsikaj odgovoriti. Toda omejimo se na najvažnejše. Vsakega Slovenca in Slovana mora le veseliti, ako stanje tržaškega slovenstva ni obupno, ako mu »legine« šole in naseljevanje italijanskih družin v slovenski okolici ne more škodovati. Usojamo si pa opozoriti »Edinost« na dejstvo, da je baš ona neštetokrat še v mnogo živejših bojah slikala položaj tržaških Slovencev kakor uprav obupen. Opozarjamo nadalje na to, da kar ni, se lahko še zgodi, da, če do-sedaj legina in kamnoseška šola v Križu še, hvala Bogu, ni škodovala avtohtonnemu prebivalstvu, je še to, žalibog, vedno lahko tekom let mogoče. Saj še generacije, ki izide iz teh šol, ne poznamo. Kar se tiče zlasti kamnoseške šole, treba pomisliti tudi to, da ista sedaj ne more pogubnejše delovati, zaradi tega, ker je baš sedaj vsa kamnoseška obrt tako »na tleh«, kakor že dolgo ni bila. Toliko o prvem delu prvega odgovora v cenjeni 'Edinosti«, ki je bil pač predolg z ozirom na očividno dejstvo, da je ta odgovor naperjen le na našega dopisnika uvod, v katerem je hotel opozoriti na prodiranje italijanstva v okolici, katerega prodiranja pač nihče ne more tajiti, ako ni slučajno tak optimist, kakor so gospodje pri »Edinosti«. Konstatiramo naj se, kar je »Edinost« menda prezrla, da je naš dopisnik opetovano na-glasal, da tega napredovanja italijanstva ni smeti pisati na rovaš tržaškim rodoljubom, nego da moramo občudovati pogum tržaških voditeljev in vrli n o p r i p r o s t e g a naroda, kiju-naški odbija vse ljute napade italijanstva. V drugem delu se bavi »Edinost« s slovenskimi trgovci. Naš nasvet ji ne ugaja. In vendar je ista »Edinost« opetovano opozarjala slovenske in slovanske trgovce, naj se zavedajo, da so Slovani, naj n. pr. dopisu jejo tržaškim tvrdkam izključno slovenski, ter je celo pozivala druge slovenske liste, naj širijo to misel med svojimi čitatelji. Zdaj pa je naenkrat postala drugega mnenja. Slovanski kapital se naj torej investira v Trstu; naseli se naj v njem zmožnih slovanskih veletržcev-kapitalistov; privabiti treba slovanske trgovce v Trst! Naloga novinarstva bodi, da v slovanskih trgovcih in kapitalistih budi zanimanje za Trst. Prav. Toda, ali ni imel tudi naš dopisnik istega namena ? Da pa kratek dopis ne more obsegati vse, kar bi se dalo na tem polju storiti, to je menda jasno. Da je v tem slučaju Netržačan in Ne-škedenjc, kakor tiste slepe kure v pregovoru, našel zrnce, to dokazuje drugi odgovor »Edinosti«, ki nima toliko protislovij kakor prvi, ki pravi, da nikdar ne taji, da bi v Trstu ne bilo nevarnosti za naš živelj in da je pomoč skrajno potrebna (Torej ?) ter da zabeležuje tolažljivo dejstvo (sic!), da se je baš v najnovejši čas široka javnostN jela zavedati, kolike važnosti je Trst za vse Slovanstvo; prinaša celo prevod replike v praški »Politik« na naš članek. Kolikor toliko je vsekako tudi naš članek pripomogel do gornjega »tolažljivega« dejstva, saj se »Politik« strinja z nami v vsem, samo da ne more opustiti priložnosti, da bi krivde na »nevarnem« prodiranju italijanstva ne naprtila domnevani nespravlji-vosti katoliško-narodne stranke na Kranjskem. — Kdo naj poprime inioijativo, da ne bodo Slovani več podpirali najodločnejših nasprotnikov Slovanstva? — tako vpraša »Politik« ter odgovarja: Prava adresa v tem pogledu je — Ljubljana. Dobro. Saj tudi naš članek ni pozival izključno le Čehov, da spoznajo svoj narodni greh, nego v prvi vrsti trgovce v slovenskih deželah. Tudi v tem smo torej edini! Naš dopisnik, ki je zakrivil navedeni članek ter izzval ogorčenost »Edinosti«, se je pogovarjal o predmetu z nekim zelo uplivnim in obče spoštovanim voditeljem tržaških Slovencev, in glejte Čuda, ta gospod je popolnoma istega mnenja, samo da gre še nekoliko daljo v tem oziru ter misli, da bi bilo treba ustanoviti nekak informacijski zavod, ki bi poučeval zunanje trgovce Slovane o naših tuk. prijateljih — in ustanoviti posebno trgovsko glasi 1 o, ki bi služilo isti svrhi. Dotičnik je prepričan, da bi tem potem kmalu štrli objestnost tržaških italijanašev ter pomogli slovanski trgovini v Trstu do razvitka. Tudi nove kapitaliste naj bi se vabilo v Trst, kajpada — a že obstoječim tvrdkam bi se isto tako s tem pomagalo do proevita, in iz mar sikaterega slovenskega ali slovanskega trgovca v Trstu bi s časoma postal vele-tržeč. Naj se le bistrijo pojmi! A prosimo: »mirno in stvarno«, kakor konstatira »Edinost« o našem članku — ne pa zopet podtikati, da ne rabimo hujšega izraza! »Edinost« piše: »Lepo pa ni od dopisnika, da Skedenjce nekako stavlja na sramotni oder«. Kdaj? Kako? Ker trdi, da se naseljujejo tam italijanski delavci? To vendar ni krivda Ske-denjcev. Saj se je s tem dejstvom s v ojed obno o pra v ičev a l o poraz našega kandidata za dež. zbor! Ako je danes res vse oblilo s tako rožnatimi "barvami, toliko bolje za nas! Mimogrede še naj vprašamo: Zakaj pa »Edinost«, ki je tako dobro poučena o vsem, kar se tiče Skednja, ni povedala tudi, koliko razredov imajo tamošnje slovenske in koliko italijanske šole? Tudi to bi bilo poučno. Ne, ne! Gospoda, ki je pisal prvi odgovor v »Edinosti«, je zavel lokalni patrijo-tizem malo predaleč. S takim odrekanjem pravice govoriti o tržaških razmerah vsakomur, ki ni tako srečen, da bi se rodil pod slavnim »melonom«, se koristi stvari še manj nego s članki, kakor je bil stvarni in mirni članek našega dopisnika. Državni zbor. Dunaj, 29. sušca. Kvotna deputacija. Včeraj sta tukaj zborovali avstrijska in ogerska kvotna delegacija. V ogerski depu-taciji je poročevalec dr. Falk dokazoval, da 1. 1898 določena kvota 65-6:34-4 odgovarja gospodarskim razmeram obeh državnih polovic. Grof Zichy je pobijal ta predlog, češ, da je ogerska kvota previsoka. Ob 2, uri popoludne sta se sošla pod-odseka avstrijske in ogerske deputacije ter hitro sporazumela za 1.1899. določeno kvoto do 1. 1909. Ta sklep se je popoludne ob 4. uri naznanil avstrijski deputaciji, ki je po dveurni razpravi vsprejela ogersko zahtevo. Večina je zavrgla tudi g. Povšeta predlog, naj se ogerska kvota zviša vsaj na 38 %. Ogri bi po tem predlogu plačevali nad 10 milijonov kron več na leto za skupne državne potrebe. Toda večina je iznova odklonila to povsem opravičeno zahtevo. Tako kimavci zastopajo avstrijske koristi. Eden član kvotne deputacije je glasoval za ogerski predlog, dasi je njegova stranka prejšnji dan soglasno sklenila, da se mora ogerska kvota primerno zvišati. Avstrija bode torej zopet devet let plačevala premijo Ogrom za njihove privilegije. Saj imamo. Ako pa reveži trkajo na vrata, tedaj se finančna uprava izgovarja na prazne blagajne. Ves umetni aparat našega dualizma kaže, da so ga skovali v kratkih tednih možje, ki so hoteli zagotoviti nemško-mažarsko hegemonijo v državi. Gotovo pa je, da zbornica ne odobri tega dogovora, za katerega bodo glasovali le Poljaki, veleposestniki, nemška napredna stranka in morda nekateri člani nemškega središča. Vsi ti klubi pa ne štejejo polovice v zbornici. Današnja seja je jako slabo obiskana, ker se večina poslancev že odpravlja na pot. Skoraj do 2. ure so razni poslanci kratili čas s praznimi vprašanji in ministri odgovarjali na razne interpelacije. Nato dr. Skedl v imenu justičnega odseka poroča o sklepu gosposke zbornice glede državne pogodbe z dne 30. grudna 1899. med avstrijskim in nemškim cesarjem o varstvu slovstvenih del, umetnosti in fotografije. Ta državna pogodba ima namen varovati gmotne in osebne koristi pisateljev in umetnikov. Po državnih zakonih si morejo pisatelji in umetniki varovati pravice do svojih duševnih proizvodov. A to velja le za državo, ne pa izven državnih mej. Duševni proizvodi, slovstvo in znanost, so sicer mejnarodni, vendar pa morajo pisatelji in umetniki imeti pravice do svojih del. Tako n. pr. prevajajo dela slavnih pisateljev v razne tuje jezike brez vsake odškodnine in okoriščajo se navadno le založniki. V varstvo teh del ima Avstrija pogodbe že z raznimi državami, le z Nemčijo še ne. Sedanja pogodba natančno določa mejsebojne pravice pisateljev. Zbornica je po kratki debati vsprejela pogodbo. Istotako je zbornica odobrila poročilo narodno-gospodarskega odseka oziroma sklep gospodarskega odseka glede svetovne poštne pogodbe z dne 15. junija 1. 1897. Učitelj Seitz. Okoli 3. ure je posl. S k e n e v imenu ustavnega odseka začel poročati o predlogu posl. dr. O f n e r j a, ki sklicujoč se na § 16. drž. tem. zakona o državnem zastopstvu zahteva, naj predsednik zbornice stori med prve naravoslovske liste sveta. Odslej ga bode moral čitati vsak, kdor bode hotel v resnici zaslužiti ime naravoslovca. Kranjske mačke postale bodo slavne po širnem svetu. »Oj zlati vek zdaj mačkam kranjskim pride!« Končali so veselo berilo »Rodoljuba«. Nekdo začel je na to brati pritožbo muzi-kanta v »Slov. Narodu«. Ta muzikant se javno pritožuje, da pri spovedi ni dobil odveze. Soglasna sodba družbe je bila, da mora »Slovenski Narod« imeti strašno veljavo v cerkvenih rečeh, ker sodi papeža, škofe in izpovednike. Ko so možje odhajali, sklenili so, pregledati natančno še enkrat sv. pismo, kje bi bilo morda tam zapisano, da je Kristus dal muzikantom oblast, soditi nad duhovni in jim predpisavati, kaj naj odvežejo in kaj ne. Kolikor so možje vedeli, pravi sveto pismo, da je Kristus samo apostolom in njih naslednikom školom in duhovnom dal to oblast. Eden pa je rekel: »„Rodoljub" sam pravi: „Samo to, kar je Jezus učil, je resnica, samo to je božje." Naj bi torej uredništvo „Rodoljuba" podučilo ured- ništvo „Slovenskega Naroda", saj nista daleč narazen !« Vsi so se smijali ter odšli. Nemška sodba o najnovejšem nemškem slovstm (Konec.) Sliko nemškega slovstva dopolnjuje rodbinski roman, ki ga je pisal in čital ženski spol (Frauenzimmer). Tu le je vrsta iz Gar-tenlaube: Marlitt • Werner- Heim-b u r g, tu so plemenitaške pisateljice iz »Ueber Land und Meer« in potem veljakinje iz Schorerjevega : »Familienblatta«. Da proti tem večinoma avstrijskim močem niso mogli obveljati talenti kakor naprimer Lujiza pl. François in druge, se razume. »Višek« tega razvitka nam predstavlja Natalija pl. Esohstruth, po kateri je nedoraslo dekle (Backfisch) nazadnje obleklo hlače, pa ostalo pri tem dostojno in dobilo svojega lajtnanta. O pesnikih v slovstvu v sedemdesetih letih ni ostalo niti sluha več, celo krepko delujoči Monakovčani so stopili v ozadje, izvzemši Pavla Heysteja; njegove novele čitati je bilo moda. Šele po 1880. letu so na splošno obveljali veliki stari in mladi talenti Gottfried Keller, Ferdinand Meyer in Marija pl. Ebner-Eschenbach.« V oddelku »Rihard Wagner in višek dekadence« navaja Bartels pisatelje Wil-brandta, Jensena, Fitgerja, knezeviča Emila pl. Schônaicha in pravi o Rihardu Vossu, da v vsem svetovnem slovstvu ne pozna človeka, ki bi napravil tako neugodnega vtisa, kakor ta ; oddelek »Vlada inozemstva« razlaga, da nobeno evropsko slovstvo okolo 1880. 1. ni bilo tako močno zaostalo, kakor nemško, da so vplivali Zola, Ibsen, Bjornson, Tolstoj in Dostojevski; ; samostalni nemški pisatelji so Wildenbruch, Kretzer in brata Hart. Da je nemško slov«tvo zaostalo, tega je bil kriv industrializem. Dosledni naturalizem so razširjali Suderman, Fulda in Hauptman; naturalizmu je sledil simbolizem, simbolizmu pa tantasterija, kateri je telo vse, duh pa nič, ki bo je zgubil v prepade mistike in posledica je — »Biodsinn«. Te struje so se pojavile v »Moderne Musen-almanachih«, »Neuland« in »Moderne Dichter-charaktere" (1893.)Zdaj je nastopila doba, da so se zopet povrnili k pameti, ker tipljejo okolo sebe, spoznali so, da ni treba vsega začeti ab ovo, da so tudi poprejšnji pisatelji kaj prida. Bartels sodi, da se zopet naj naslonijo nemški pisatelji na svoje prednike iz petdesetih let in naj nadaljujejo tam, kjer je podirala dekadenca. Viljem Weigand pravi v Bvojem delu »Beda kritike« (Elend der Kritik): »Prepričanje, da je naturalizem vkljub nekaterim dobrim spisom posameznih pisateljev nevaren individuvalističnemu nemškemu duhu, je vedno živo ostalo v pičlem številu občinstva, ki se resno zanima za usodo nemškega slovstva.« Doba od 1830 do 1860 je doba vzdiga-jočega se, čas od 1860 do 1890 padajočega liberalizma, (kapitalizem v zvezi z dekadenco) in potem pa nastopa doba socijalizma, kateremu pripada prihodnost. Novi Goethe še bržkone ne stoji pred durmi in stari še živi; če se mu mlajši dostojno poklonijo, potem mu bodo vže smeli pošteno pogh jaii v obraz ** V V nV v\ \ potrebne korake, da se disciplinarna preiskava proti Seitzu ustavi in tako varuje poslanska pravica. Kakor sem že poročal, je v odseku dr. M a r c h e t trdil, da je v smislu § 16. zakona z dne 21. decembra 1867. tudi disciplinarna preiskava „sodno zasledovanje", torej disciplinarna preiskava proti učitelju Seitzu kot poslancu nasprotuje označenemu zakonu. Dr. P 1 a č e k je zahteval, naj se konstatuje, ali je Seitz dal povod preiskavi pred ali po izvolitvi v državni zbor. Dr. Bareuther je nasvetoval, naj se dotična določba v zakonu predrugači in naj se glasi mesto „sodno zasledovan" — „v preiskavi". Dr. Kramaf je nasvetoval za Bareu-therjev predlog poseben pododsek. Marchetov predlog je bil odklonjen v odseku s 17 proti 9 glasovom, istotako Pla-čekov; Bareutherjev je obveljal. Marchetov predlog je odsek odklonil, ker dr. Ofner v svojem predlogu ne dokaže, ali je Seitz rabil svoje besede kot poslanec ali no. Dotični zakon jasno govori, da je le sodno zasledovanje prepovedano, ako zbornica poslanca ne izroči. Niti policijsko zasledovanje se ne tolmači kot sodno, tem manj še disciplinarna preiskava. Državno sodišče je v raznih slučajih v tem smislu tolmačilo državni zakon. Ko pa je odsek odklonil Marchetov predlog, bil je odklonjen tudi Ofnerjev, katerega ▼ odseku sploh nobeden ni zagovarjal. Oiner je namreč naravnost zahteval, naj se disciplinarna preiskava proti Seitzu ustavi. Pač pa se je odsek bavil z Bareutherjevim predlogom, naj se imenovani zakon predrugači. V ta namen pa je treba proučevati razne druge zakone, razsodbo in dotično slovstvo. S tem se hoče pečati poseben ustavni pododsek. Sedaj odsek samo predlaga, naj se poročilo vsprejme v vednost in o Ofnerje-vem predlogu preide na dnevni red. Stvar je torej ob kratkem ta: Velika večina ustavnega odseka je prepričana, da se poslanec Seitz in njegovi zagovorniki nikakor ne morejo sklicevati na označeni zakon, ki je povsem jasen. Vsa današnja dolga razprava se bržčas konča s tem, da zbornica pritrdi nasvetu, naj ustavni odsek sostavi primerno premembo dotičnega zakona, posl. Seitz pa naj se sam zagovarja kot učitelj pred šolskimi oblastvi. Prvi današnji govornik, dr. M a r c h e t, je v obširnem svojem govoru skušal dokazati, da je tudi disciplinarna preiskava »sodno zasledovanje«. Istina je, da je okr. šol. svet ali dež. šol. svet glede učiteljev disciplinarno sodišče, toda zakonodajavec je glede poslan ske imunitete imel pred očmi gotovo le civilno in kazensko sodišče. Vsa dotična razprava 1. 1861 priča o tem. V tem smislu je govoril tudi drugi govornik, dr. pl. G r a farna y e r, katerega so nemški nacijonalci in soc. demokratje mej govorom in po govoru strastno napadali. Sedaj govori za svojega tovariša soc. demokrat Schuhmaier, ki strastno napada antisemite. Doslej je bila razprava še precej mirna. Vse pa kaže, da bodo nocoj v zbornici še veliki nemiri in da bodo galerije, ki so natlačene radovednega občinstva, imele dovolj zabave. Govornikov je vpisanih nad 100. Govorili pa bodo le še dr. Vogler in glavna govornika. V smislu odsekovega poročila je določen dr. Pa t ta i. Posl. Seitza pa bode skoraj gotovo zagovarjal kot glavni govornik eden izmed soc. demokratov ali pa iz vsenemške zveze. Potem pridejo še stvarni popravki. Ako Be bode vsak poslanec pritoževal v enakih in podobnih slučajih ter apeloval na zbornico, potem komedij ne bode ne konca ne kraja. Državni zbor ima pač nuj-nejšega dela. Politični pregled. V Ljubljani, 30. marca. Poslanska zbornica je včeraj završila svoje delo, kolikor ga ji je vlada odmerila za predvelikonočno dobo. V sinočnji zadnji seji je reševala znano Seitz-evo afero in jo rešila na ta način, da še je naročilo ustavnemu odseku, naj sostavi načrt, po katerem se bodo raztezale določbe imunitete tudi na disciplinarne preiskave. Vlada je dobila novince, delegacije in kvotno deputacijo, vse drugo, v prvi vrsti potrebni drobiž, pa upa dobiti vlada po praznikih, ako se ne poslabša parlamentarni položaj. Dosedaj je imela zbornica 32 sej, lepo število za primeroma kratko dobo. Za davkoplačevalce oziroma njih interese zbornica sicer dosedaj ni sklenila kdove koliko, a posamni poslanci, posebno člani našega centra, so pa vložili toliko in tako važnih predlogov, da bi se avstrijskim davkoplačevalcem neizmerno olajšalo bedno stanje, ko bi kaj kmalu postali zakon. Le žal, da vlada sili v ospredje s svojimi državnimi potrebami in zbornica ne more priti do koristnega dela. Proti volitvi delegatov oziroma za predlog poslanca Bareutherja so glasovali v prvi vrsti vsi »velenemci«, potem 80cijalni demokratje, Italijani, češki narodni delavci, češki agrarei, poljski opozicijonalci, večinoma vsa nemška ljudska stranka in več nemških liberalcev. Iz zaznamka poslancev, ki so glasovali za in proti, je tudi razvidno, da so hrvatsko-slovenski klub ni udeležil glasovanja, ki je torej sledil večini mladočeškega kluba. Schönerer jevci in volitve v delegacijo. V avstrijsko delegacijo sta letos izvoljena Schünererjevca Wolf in Iro, akoravno je vodja te stranke „slovesno" protestiral proti volitvi delegacije sploh. Vendar pa je bil Wolf toliko previden, da je vložil protest šele potem, ko je stranka že nominirala svoja kandidata. Pri tej priliki je zanimivo izvedeti, kako je Wolf sodil o delegaciji 1. 1898. Izjavil je tedaj v ime svoje stranke: Naša stranka se ne udeleži volitve prvič radi tega, ker smatra to za popolno nesmisel, dokler ni rešena nagodba z Ogersko, drugič pa radi tega, ker mandati mej stranke niso pravično razdeljeni. — In sedaj je Wolf sam delegat. Poljaki opozicijonalci in volitve v delegacijo. Listi poročajo, da so nameravali poljski opozicijonalni poslanci kar najodločneje nasprotovati volitvam v delegacijo, ker jim poljski klub ni hotel prepustiti niti jednega mandata. Sklenili so vložiti pred volitvijo nujni predlog glede premembe volivnega načina, ki bi moral priti takoj v razpravo. Celo akcijo je vodil poslanec Breiter. Predlog so obljubili podpirati tudi češki socijalci in agrarei, socijalni demokratje in »vsenemška« skupina. Načrt je bil torej prav dobro zasnovan in bi bil gotovo onemogočil volitev. Vsled tega je ministerski predsednik pozval k sebi poljske opozicijonalce in tudi poslanca Wa8silko ter se dal natančno poučiti o njih številnih in mnogostranskih pritožbah glede uprave, zborovalne in društvene svobode ter izseljevanja. Ministerski predsednik je obljubil storiti karkoli mu bo mogoče, vsled česar je umaknil poslanec Breiter svojo zahtevo in se zadovoljil s tem, da se izroči njegov predlog ustavnemu odseku. S tem je bila odstranjena preteča nevarnost. Proti deveturnemu delavniku. V poslanski zbornici, ozir. v dotičnem odseku je sedaj na dnevnem redu vladna predloga o uvedbi 9urnega delavnika v gotovih rudnikih in o gotovem času. V odseku je izvoljen poročevalcem kršč. soc. Schoiswohl, ki zahteva uvedbo 8urnega delavnika po triletni dobi 9urnega delavnika. Proti temu so se pa uprli vsi premogarski baroni, večinoma seveda židje, ki pravijo, da bi izvedba vladne predloge pomenila pogin mnogih podjetij. In žal se že sedaj kaže, da Schoi6\vohlov predlog v odseku ne dobi niti 12 glasov, v zbornici bo pa še celo trda šla vladni predlogi. Zmagala bo torej bržkone tudi v tem slučaju moč »zlate inter nacijonale.« . Adria" — pogodba v ogerski zbornici. Lepo perilo pero te dni v ogerskem parlamentu. Čim bolj napreduje razprava, tem lepše stvari prihajajo na dan. Vlado in njeno stranko brani trgovinski minister Hegedüs, ki jo izjavil napram posl. Rakowskemu, ki vodi opozicijo, da je prejel informacije v za- devi pogodbe od kake »bande«, katere člarri zaslužijo, da se jih dene na pranger in izroči javnemu zasmehovanju. — Vodja opozicije pa nato izjavi, da je prejel informacije od članov — vladne stranke. V zbornici splošen šum Nekateri pozivajo govornika, naj imenuje dotičnike, drugi vpijejo, naj se zglase izdajice sami. Sedaj se je v to svrho določil termin treh dnij. Nemški cesar je po atentatu v Bremnu postal silno nervozen. Znano je, da cesar Viljem v blaznost Weilandovo nič posebno ni hotel verovati in je na zdravniško mnenje o VVeilan-dovi blaznosti odgovoril: »Morda, a gotovo je, da so ga drugi izrabili.« Komaj je cesar Viljem ozdravljen, pričel je zopet Nemce razveseljevati z dolgimi svojimi govori ter je zadnje dni posebno krepko založil Bero-lincem. Cesar Viljem je predvčeranjim imel v Berolinu govor na konjenike polka »Aleksander«, ki so je preselil v novo vojašnico. Najbolj znamenit je odstavek njegovega govora, v katerem pravi vojakom: »Ko bi se Berolin še jedenkrat kot v letu 1848 uprl zlobno proti svojemu kralju, tedaj ste pozvani, da z ostjo svojih bajonetov razpršite te zlobneže«. — Z začudenjem se poprašu-jejo berolinski liberalci, kaj neki se je zgodilo v letu 1848, da je cesarja tako razlju-tilo. — Pozneje je cesar Viljem še dvakrat govoril v kazini pruskih častnikov. V taki razburjenosti mej berolinskim prebivalstvom in pri taki recimo nervoznosti cesarjevi, je umevno, da so je jelo še bolj skrbeti za njegovo varstvo. Cesarjev voz bodo v bodoče spremljevali v mestu in okolici štirje teli sni žandarmi na bicikljih, voznike in Bluge bodo pa oborožili s samokresi. Zvišanje žitne carine v Nemčiji, ki je namerava čim prej izvesti nemška vlada, je sedaj na dnevnem redu pri razpravah v vseh javnih zastopih in v časopisju. Vedno številneji krogi se oglašajo proti povišanju in to gibanje jo že napravilo na odločilne kroge zelo velik vtis. Agrarska »Deutsche Tages Ztg.« že naznanja, da so v vladnih krogih vsled mogočnega gibanja nasprotnikov jeli preminjati svoje nazore, in govori o razpustu sedanjega parlamenta. Imeuovani list seveda silno protestuje preti taki premembi v vladnih krogih, in poživlja državnega kanclerja, naj izpolni dano obljubo, ker sicer je v nevarnosti avtoriteta vlade in bodočnost države. Kdo bo zmagovalec v tem boju, se seveda še ne ve. Proti francoskim kongregacijam. Včeraj smo podali jeden dokaz, da se je že jela umikati irancoska vlada s svojim načrtom proti kongregacijam, namreč premembo določbe o porabi zaplenjenega premoženja. Vlada je pa premenila še drugo določbo v svojem načrtu. Sprva je namreč vlada zahtevala, da morajo kongregacije tekom šestih mesecev po razglašenju tega zakona dobiti državno priznanje, Sedaj se pa glasi ta določba, da morajo kongregacije v teku šestih mesecev prositi za državno priznanje, a ne določa se pa prav ničesar, kdaj naj dobe dovoljenje. Akoravno torej vladni načrt postane zakon, bo še vedno do konca leta zagotovljen obstoj kongregacij, in potem pride nova vlada in tudi nova zbornica. Ker bo pa senat še le jeseni sklepal o tej predlogi, je s tem pridobljenega še več časa. Vse torej kaže, da sta se vlada in komisija ustrašili pred herostratskim svojim podjetjem, na jeden mah uničiti stotine redovnih ustanov in tako ustvariti praznino, ki bi je nihče ne mogel izpolniti. Amerikani na Filipinih. Iz Manile je te dni došla vest, da je ujet prvi vstaški vodja na Filipinih, strah in groza ameriške armado, Aguinaldo. Toda tega dejstva, ako se je sploh uresničilo in ni vse skupaj navadna ameriška raca, Amerikani ne morejo slaviti kot zmage, ker kakor porofa ameriški polkovnik Funston, so ga po zvijači izdali nekateri ogleduhi vbtaške armade, ki pripadajo Aguinaldovi stranki ne posebno prijaznemu rodu Maccabelov. Sicer pa to ni kdove kaka sreča za amer. stvar. Filipinec Lopez je izjavil napram nekemu poročevalcu, da ujetje Aguinalda nikakor ne pomeni konca vojske, ki jo bodo lahko vodili mnogi drugi voditelji. Avstralske zvezne države. Počenši z novim letom je dobila avstralska državna zveza svojo jednotno vlado in svojega glavnega guvernerja lorda I lope-towna, ki je 2e nastopil vlado in imenoval zvezno ministerstvo. V prvem kabinetu so sledeči možje: Barton predsedstvo in zunanje zadeve, Deakin pravosodni minister in generalni prokurator, William Lyne notranje zadeve, G. Turner finance, Kingston trgovino, Dickton vojno in Forrest poštno zadeve. Prvi avstralski parlament se otvori v aprilu. Otvoril ga bo angleški prestolonaslednik. — Katoliška duhovščina je po kardinalu Moran v Sidneyu izrazila novemu generalnemu guvernerju svojo udanost, na kar se je guverner zahvalil v zelo laskavem pismu. Z južno-a/riškega bojišča. V zadnjem času so nekako potihnula poročila z angleško burskega bojišča v Južni Afriki in brzojav nam je le sporočil o dveh angleških »zmagah«, ki sta si jih priborila Bibington in po svojem »junaštvu« dobro znani French, poleg tega so pa iz Durbana poslali vest, da je burski vodja Dewet prekoračil transvalsko mejo. O vsem drugem se molči in ko bi Evropi ne bili doBtopni prav nobeni drugi viri, nego angleški, bi ne imela nikake jasnosti o zadnjih mirovnih pogajanjih in neresničnih angleških poročilih, katerim sedaj nihče ne veruje. Angleži so vedno trdili, da je Botha v največji stiski prosil pogojev, pod katerimi naj bi se izvedla kapitulacija, sedaj se je pa jasno pokazalo, da mirovnih pogajanj ni pričel Botha, ampak lord Kitchenor. Ko bi bili Buri res v toliki stiski, kakor so jo slikali Angleži, bi se bili gotovo udali, ker ponujani pogoji z angleške strani so bili za tak slučaj dokaj vsprejemljivi. Vsa pogajanja so se glasom zanesljivih poročil razbila pri prvi točki predlaganih pogojev, ki slove : Ko se udajo vse burske čete, dovoli angleška vlada oddelkom v Transvalu in Oranje popolno amnestijo. Proti Angležem ki so došli iz Natala ali kapske kolonije, bo pa vlada vporabljala mej vojsko v teh kolonijah vporabljane izjemne zakone. — Ta pogoj je obsojalo z vsemi treznimi državniki celo Roseberyjevo glasilo, kajti naravnost smešno je, ponujati milost in odpuščanje možem, ki jih niti premagali niso. Naravnost žaljiv je pa dostavek glede Burom prijaznih Angležev Tolike nehva-ležnosti razun Kitchenerja pač nihče ni äe pripisoval hrabrim Burom, da bi privolili v označeni pogoj. Ta točka je pa tudi dala povod, da se Botha sploh ni hotel pogajati. Sedaj se je zopet pričela vojska na obeh straneh na največjo jezo in začudenje Angležev, ki so komaj pričakovali miru. Boje se nadaljne vojske, ker zahteva tolike žrtve in ker z ozirom na položaj na skrajnem vzhodu komaj čakajo, da bi mogli iz Afrike. Dobro namreč vedo, da v Južni Afriki ne morejo kdove kaj pridobiti, v Kini pa lahko vse izgube. TedeiiNkl koledar. Nedelja, 31. marca : 6. postna (cvetna) ; evang. : Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. Modest šk. — Ponedeljek, 1. aprila: Hugon šk. — Torek, 2. aprila: Frančišek Pavijan. — Sreda, 3. aprila : Abundij šk. — Četrtek, 4. aprila : Veliki četrtek, Izidor V. — Petek, 5. aprila : Vel. petek, Vincencij Fer. — Sobota, G. aprila : Vel. sobota. — S o 1 n c e izido 1. aprila ob 5. uri 43. min., zaide pa ob 6. uri 25. minut. — Lunin spremin: Ščip 4. aprila ob 2. uri 18. min. — Musica sacra v nedeljo, 31. marca: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri : Koralno mašo, graduale in traetus zl. Ant. Foerster, olertorij zl. dr. Fran Witt, po povzdigovanju »Ave verum Corpus« zl. V. A. Mozart. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri : Blago-Blovljenje oljk »Antiphone«, koralno mašo sv. Cecilije v G dur zl. Ad. Kaim, ofertorij »Improperium« zl. dr. Fr. Witt. Dnevne novice. V Ljubljani, 29. marca. Ljubljansko potresno posojilo. Kaj takega, kar uganjata dr. Tavčar in njegov »Narod« v zadevi ljubljanskega potresnega posojila, je nečuveno. Dr. Susteršič in Ven-cajz sta s svojim predlogom, naj se odpiše potresno posojilo, pokazala edino pravo pot katero je hoditi v tej zadevi. Dr. Susteršič je v odseku najodločnejše zagovarjal to stališče in je v zbornici v krepkem govoru priporočil. Pri tem je tudi govoril odločno na adreso onih, ki imajo pri tej stvari največjo moč: Kritikoval je vladno delovanje ter zahteval dobrohotnosti proti ubogemu prebivalstvu. Naši katoliškonarodni poslanci so tu res storili vse, kar je bilo v njih moči, in njih trud je dosegel doslej zaželeni uspeh s tem, da je zbornica pozvala vlado, naj odpisuje posojilo v najvišji meri in naj zajedno predloži zbornici načrt zakona o splošnem odpisu posojila Dr Tavčar pa pri tem niti ust ni odprl, nobenega koraka ni storil za svoje volivce, ampak nasprotno: direktno je nasprotoval dr. Šuster-Sičevemu predlogu Ne le sam je na Dunaju vse storil, da izpodkoplje ugled Šusteršiče-vemu predlogu, ampak tudi njegov »Narod« je lažnjivo poročal o vsej akciji z očitnim namenom, da diskreditira ta preko-ristni predlog. Tako še n>kdar noben poslanec ni zastopal svoj:h voldcev. Dr. Tavčarja nameravajo iz hrvaško - slovenskega kluba izbacniti. Tako poroča »Preša« z dne 29. t. m. To je pa le časnikarska raca, kojo je spustil znani časnikarski lažnjivi klukeč med svet, da bo mogoče »slovenskemu Narodu« to vest popravljati in svetu natvezovati da jo je dr. Šusteriič iznašel. Taka taktika se je večkrat ponavljala. Če bi slovensko-hrvatski klub to storil, bi mu bilo sicer čestitati, a ne verjamemo, da ima dovolj energije za tak sklep Nadvojvoda Evgen pride te dni v Ljubljano. Osebne vesti. Nj. Veličanstvo cesar je okrajnemu glavarju v Logatcu g. Gustavu Del Cottu, povodom njegovega umirovljenja, podelil vitežki križ Franc Jožefovega reda. — Poveljnik 56. infanterijske brigade v Ljubljani, generalni major Ferdinand pl. D e S o m m a i n je na lastno prošnjo umirovljen. Njegovim poveljnikom je imenovan polkovnik Bernard pl. Baldass, ki je bil doslej poveljnik pešpolka štev. 64. — Rescrvnega asistenčnega zdravnika namestnik dr. Avgust S c h a 1 1 e r v tukajšnji garni-zijski bolnici in Ivan Lenarčič v gar-nizijski bolnici v Mostaru sta imenovana asistenčnima zdravnikoma v rezervi. — Imenovan je davčni oficijal na Štajerskem Mihael Lešnik davkarjem. Liberalne nakane. Liberalci premi šljajo, kako bi svojo agitacijo vspešneje zanesli med kmete. »Novice« priporočajo ustanovitev »kmetijskih bralnih in mlekarnih družb«. Mlekarstvo je tu le pretveza, zakaj mlekarske družbo se ne morejo drugače osnovati, nego na zadružnem načelu. O kmetijskem zadružništvu pa pravi „Rodoljub", da je »sleparija in ščuvanje«. V takih društvih bi liberalci mesto mleka prodajali liberalizem. Za koga se Narodovci' ogrevajo. »Narodu« zadnji čas nič kaj ne ugaja pravoslavna cerkev, ker je izključila Tolstega. Ves v ognju je »Narod« za Tolstega in v svojem »ognju« gre že tako daleč, da mu kot vir služijo slovanstvu nasprotni listi. »Narodova« inteligenca se navdušuje za Tolstega, ki je pisal: » J e d n o najbolj v s e n a š e m e t a f i z i č n e pojme begajoče praznoverstvo jeprazno-verstvo, da je bil svet ustvarjen, da je iz nič nastal in da imamo Boga stvaritelja.« Takega človeka, ki to piše, mora pač tudi pravoslavna cerkev izključiti, »Narodovci« pa mislijo, da se glavne verske resnice sme tajiti. Vsaka cerkev, ki tega ne stori, je »Narodovcem« »nazadnjaška«. In s takimi ljudmi sta zvezana R o b i č in Ploj in s Tavčarjem v skupnem klubu sede hrvatski duhovniki! Penižek v škripcih. Poročali smo včeraj, da se je češki poslanec F r e s s 1 jedenkrat zavzel za pametno stvar. Vzel je na piko Hilsnerjevo obsodbo ter je zahteval pojasnila z ozirom na hitro izvršenje smrtne obsodbe na vojaku Bal z ar ju, zakaj se dvakrat soglasno izrečena obsodba Hilsnerjeva ne iz vrši. Židovski Penižek, „Narodov" poročevalec in informator, je bil radi tega na PresBla silno hud ter je Bvoji židovski naravi dal duška s klicem: „Tega poba nam je vrag poslal v parlament!" Češki radikalci in agrarci so bili na Penižka silno razburjeni in Fressl je takoj poslal k Penižku poslanca Ivubr in Černyja, ki sta Penižka po zvala na dvoboj. V tem trenotku je Penižek, kakor pred leti jeden glavnih „Narodovcev" v Ljubljani, postal „klerikalen" in dvoboja ni vsprejel. Zadeva se je z lepa poravnala. Poročil so je danes v Ljubljani real. profesor g. K. P i r c z gdč. Berto H e n g -t h a I e r. Skrb za Ptuj. Mariborsko državno pravdništvo se skrbnim očesom ozira na Ptuj. Zato pazi silno vestno na sloven*ko misleče časopisje, da bi kak nemškutarski trgovec radi slovenskega časopisja preveč ne trpel. Zadnja »Sudsteierische Presse« ie bila kon-fisciraria radi dopisa iz Ptuja. Ker je bilo že veliko stavka razmetanega, ko se je iz- ■ vršila konfiskacija, ni se mogla prirediti druga izdaja. Nove zvonove je posvetil danes presvetli g. knezoškof v Samassovi livarni in sicer jednega (459 kg.) za župno cerkev v Šturiji, jednega za podružnico v Spodnjem Mozelju, jednega za kapelo Srca Jezusovega v župniji Koč. Reka, dva (295 in 92*5 kg.) za podružnico Sv. Jurija v koroški župniji Marija na Žili, ter jednega za cerkev v Koči na Češkem. Prešernov sonetni vecec v nemškem prevodu. G. prof Anton Funtek |e izdal v posebnih odtisih svoj lepi nemški prevod Prešernovega sonetnega venca, katerega je priobčil v -Laibacher Ztitung«. Opozarjamo na to zanimivo izdanje svoje čita-telje. Cena 50 v. po pošti 3 v. več. Čisti dohodek je namenjen Prešernovemu spomeniku. Preuredba bralnih društev. »Slovenski Gospodar« poroča, da so pripravljajo koraki, da bodo na Sp. Štajerskem prihodnjo zimo delovala bralna društva za izobrazbo kmečkega ljudstva v narodnogospodarskih rečeh po določenem načrtu. „Russkij kružok". Odbor tega društva nam poroča: »Russkij kružok« priredi v sredo, dne 3. aprila v mali dvorani »Narodnega doma« predavanje. Predaval bode dr. V e r g u n o ruskem pisatelju F. D< stc-jevakem. Ker je Dostojevskij eden izmed najsimpatičnejših ru-kih pisateljev realistov, g. dr. Vergun pa znan kot izvrsten predavatelj, nadejati se je izrednega duševnega užitka. Pristop k predavanju ima vsakdo. Začetek ob 8. uri zvečer. „Večerna gospodinjska šola". Pretekli teden se mi je nudila vsled dobrotnega dovoljenja predstojništva omenjene šole prijetna prilika, ogledati si njene lepo vre-jene prostore in pa nje koristno delovanje. Tu se uče dekleta brezplačno vsega, kar potrebuje slovenska gospodinja in sicer: kuhati, snažiti, prati, likati, šivati, krpati, kvačkati, vezati i. dr. Ker je pouk v priznano spretnih rokah, so učni vspehi iz-borni. — Slovenskim materam se najnuj-neje priporoča, naj porabijo to ugodno priliko svojim hčeram v korist. Sedaj je prostora še za štiri gojenke. Kdor se želi okoristiti, naj se zglasi pri vodstvu „Večerne gospodinske šole" na Rimski cesti št. 9. ob delavnikih od 6 do 8 ure zvečer. Proseč čč. dame, naj vstrajajo pri tem prekoristnem delovanju, priporoča ta zavod slovenskemu domoljubju v še krepkejo podporo — opazovalec. Iz celovca, dne 29. sušca. Sinoči sta imeli ¡tukajšnji podružnici „S ti d m a r k e" skupno svoj letni občni zbor. Uradna „Ce-lovčanka", ki z vso vnemo dela propagando za nemškonacijonalna podjetja, poroča, da imata podružnici vkup 11.000 udov (!) in da je „Sudmarkina" knjižnica minulo leto izposodila 33 000 zvezkov! Podružnici podpirata tudi revne dijake, da jih tako prav zgodaj pridobijo za nemško nacijonalno „delo." Slavnoznani „Schriftleiter" Lakner lista „Freie Stimmen" je imel nek slavnosten govor, druge nesreče ni bilo! —Nocoj bo govoril tukaj, kakor je razvideti iz lepakov, sodrug Etbin Kristan na shodu železničarjev, in sicer o vladni železničarski politiki. — Vreme imamo dokaj neugodno. Včeraj in danes je padlo zopet precej snega, po več krajih je voda delala precejšnjo škodo, ker ni mogla prav odtekati. Kmetom ni mogoče začeti z nujnim pomladanskim delom. „Nemško" Celje. „Deutsche Wacht" upijc, da je občevali» jezik celjskih «Nemcev« samo nemški. Tako hoče menda opravičevati »poprave« ljudskega štetja, ki se skoro od-odkrije. Pa »Deutsche Wacht« nima prav ! Ko bi se šlo za »občevalni jezik«, bi celo najzagr.zenejsi celjski numški prvaki morali oglasiti slovenščino za svoj občevalni jezik. Kajti resnica je neovrgljivo dejstvo, da se v Celju velika večina ustnih poslov v trgovskem in obrtniškem prometu vrši v slovenskem jeziku in da c. kr. uradi v Celju z odvetniki vred v ustnem občevanju v večini opravkov s strankami govorijo slovensko. Celo pismenih uradnih spisov jo v Celju več slovenskih kot nemških. Radgona — univerzalni dedič Na Dunaju nagloma umrii posebnež umirovljeni sodni svetnik Vizjak, o katerega smrti smo včeraj poročali, je v svoji oporoki svoj rojstni kraj Iiidgono določil z=i univ. dediča svojega premoženja. Premoženje Vizjakovo znaša 350.000 K Matica Hrvatska bo pričela svojim članom pošiljati svoj književni dar za 1. 1900 (osem knjig) v soboto, 6. aprila — od-nosno 9. aprila: Člani bodo dobili naslednje knjige: 1. Hoič: Slike iz opčega zemljo-pisa. Knjiga V. Dio drugi. S 130 slikami i jedno karto 462 str.; — 2. Valla: Po-viest novoga vieka. Dio II. 503 str.; — 3. Spomen-cvieče iz hrvatskih i slovenskih dubrava. S 30 slikami in 18 umjet-niškimi prilogami i 658 str. Knjiga je izdana v proslavo Strossmajerja; — 4. Šenoa: Sabrane pripovesti. Svezak šesti. 320 str.; — 5. Orzeszko: Izabrane pripovesti. Svezak prvi. Preveo Iso V e 1 i k a n o v i č; 296 str.; — 6 Car Emin: Pusto ognjište. Pripovijest. 262 str.; — 7. M u 1 a b d i č; Na obali Bosne. Črtice. 211 str.; — Osma knjiga bode 8. M u s i č: Povjest grčke književnosti. Dio drugi. 355 str. Ta knjiga bode veljala člane „Matice" 2 K. — Člani „Matice" na knjige 1. 1900. se sprejemljejo tako dolgo, dokler je knjig v zalogi. Te Deum na ljudski napev „Hvala bod'!" zložil A. Foerster, se dobiva zopet v drugem natisu po 50 h. Pevci pojo najložje iz partiture. Nemški „turnarji" slovenskih dežel bodo imeli 29. in 30. junija v Mariboru svoj „Gauturntag". Tri fante trojčke jo povila v Radečah na Dolenjskem žena kmeta Pavlina. Sneg je na Gorenjskem 60 cm visok, na Notranjskem pa 50 cm. Rus na Slovenskem. Dr. Vergun pride prve dni meseca aprila v Celje in v Ljubljano. V Celju in v Ljubljani priredi preda van)e. Ljubljanske novice. Izpred sodišča. Ljubljanski magistrat je pri sodišču ovadil tukajšnjega dimnikarskega mojstra g. Spitzerja radi ognja v Gosposki ulici štev. 10. Pri obravnavi se je pokazalo, da je gospod Spitzer pravilno ometel dimnik in da je sploh vesten dimnikar G. Spitzer je bil oproščen. Pričakujemo, da bo sedaj magistrat poprašal tudi, kako so bili od druge strani ometeni dimniki v deželnem g le dali š č u. — Pri včerajšnjem naboru iz Ljubljane je bilo od 133 mladeničev potrjenih vsega skupaj 22. — Pogreša se krojač Matevž Anžič stanujoč v Korunovih ulicah štev. 4. _ Radi beračenja so včeraj prijeli 83Ietnega starčka Cankarja p. d. Muho. Prebivalstvo Ljubljane po župnijah. Prebivalstvo Ljubljane se po najnovejšem ljudskem štetju brez vojaštva razdeli tako-le: Stolna župnija: 3597 duš, župnija sv. Jakoba 5403 duše, trnovska župnija 5507 duš, frančiškanska župnija 8177 duš (brez okolice), župnija sv. Petra 11.271 duš. Nazadovali ste stolna župnija in župnija svetega Jakoba. Mož, ki ni bil nikdar bolan, je umrl pri sv. Joštu pri Kozjaku na Stajarskem v starosti 88 let. Ta redki mož, ki ni nikdar potreboval ne zdravnika ne zdravil, jo bil prevžitkar Marko Feldin, po d. Brdelak. Skupno čevljarsko delavnico so ustanovili čevljarski mojstri v Gradcu. Ako čevljarski mojster no more izvršiti doma dela, da izvršiti delo tej delavnici. Bolniška blagajna „Zveze kranjskih bolniških blagajn", bode pričela poslovati s 1. aprilom. Bolani aktivni člani bodo na dan dobivali 80 vin. Doslej šteje zveza 41 društev s 1172 člani. Štiri viničarije pogorele. V Mur-ščaku, župnije sv. Jurija ob Ščavnici so po-gorele4 viničirij-5 in sic»r dr. Neubauer-jeva, admontskih benedikticev, Slavičeva in Lucije Murkovičeve. Vzrok je neznan. V Gorico je došel za več tednov don Alfonz Bourbonski s soprogo. Prodaja v šolah prepovedana. V Gradcu so potegujejo trgovci za to, da se vsaka prodaja od strani šopkih slug in nekaterih učiteljev prepove. Hrvatsko društvo sv. Cirila in Metoda Be je osnovalo v Zagrebu. Boj z bikom. Iz Muljave pri Višnji geri poročajo, da je 23. t. m. ondotnega župana Kutnarja podrl na tla bik, katerega je gnal napajat. Bik je pri tem tako divjal, da je raztrgal vrv, za katero je bil privezan. Ko pa mu jo je Kutnar skušal zopet vreči okolu vratu, ga je bik vnovič podrl na tla in Kutnar si je pri padcu zlomil več reber. Težko ranjenega so sosedje oprostili iz nevarnega položaja in ga prenesli v stanovanje. Internacijonalizma ne marajo mnogi nemški štajerski učitelji. Lahi so proti zvezi s slovenskimi jungovci. Kakor znano, hočejo nekateri slovenski učitelji štajerski ustanoviti svojo slovensko učiteljsko zvezo na Štajerskem. „Vaterland" nemških učiteljev in učiteljic pozdravlja sedaj to namero z veseljem, ker na ta način so oproščeni nemški učitelji družbe „narodnega nasprotnika". Ker se delajo poskusi, da bi slovensko učiteljstvo ne ustanovilo svoje zveze, so „Verbandovci" obsodili take poskuse. Nemški učitelji hočejo torej biti odločni brani- telji svoje narodnosti. * * * Proizvajalci cementa so imeli na Dunaju dogovore, da se dogovorijo o ustanovitvi kartela, kar v bistvu ni druzega, kakor nekaka zadruga, ki določuje cementne ceno. Vse se druži, da določuje lahko svojim izdelkom cene, zato se mora tudi kmet, da bo lahko narekoval cene tudi svojim pridelkom. Dijete poslancev na Nemškem se menda vender-le upeljejo. Državni kancelar je za upeljavo dijet, poslanci tudi, upira se samo še cesar Viljem. Proti vlečkam. V Monakovem je 200 dam na svoje sovrstnice izdalo oklic, naj opuste pri svojih oblekah vlečke, ki vzdigu-jejo zdravju škodljiv prah. Tudi princezinja Ludovika bavarska je na oklicu podpisana. Psica ga raztrgala. Na Bavarskem je v Rosenheimu napadla psica agenta bavarske hipotečne banke Kellerja. Ko so agenta oprostili razljučene psice, dobil je Keller že take poškodbe, da jo umrl. Obsojeni Bolgari. Včeraj se je v Solunu izvršila Obravnava proti 19 Bulgarom, ki so bili obtoženi, da eo se udeležili revolucionarnega gibanja. Trije obtoženci so bili obsojeni na smrt, sedem na dosmrtno ječo, pet na petletno ječo in jeden na jednoletno ječo. V Belemgradu bede se v kratkem ustanovil slovansko srbski klub ; namen društva bode, seznanjati širše kroge belgrad-skih prebivalcev z jezikom, slovstvom in kulturnim stremljenjem vseh slovanskih narodov. Celo stvar imajo v rokah marljivi srbski rodoljubi, tako da novo podjetje ne bo brez vspeha. Vsa vas porušena. Iz Modene se javlja, da se je pod vasjo Vaglio usedla zemlja. Vsa vas je porušena. Zemlja se je navalila v reko Scoltenna, katero je zajezila. Ondi, kjer je stala prej vas Vaglio, je sedaj jezero. Jubilej razglednice. Razglednica praznuje letos 251etni svoj jubilej. Prve razglednice je poslal v svet nemški tiskar Schwarz leta 1876, a že leta 1870 je za čete v francoski vojni izdeloval humoristiške karte. Nemške pošte imajo sedaj na dan opraviti približno z 1,466.838 razglednicami, katerih poštnina znaša 69.010 mark. Pijani vrabci. List „Nerthuo" javlja, da so vrabci v Severni Ameriki velika nadloga poljedelcem. Ko dozori žito, oblegajo polja tisoči vrabcev. Sedaj se je nek poljedelec spomnil na originelno sredstvo, da odpravi vrabce. Namočil je mnogo klasovja v žganju ter ga raztresel po raznih krajih. Vrabci so prileteli in zobali v žganju namočeno zrnje. Učinek je bil imeniten ! Skoro so bili vrabci popolnoma pijani, na stotine se jih je valjalo po tleh. Kmetje so tako brez posebnega truda lahko pobijali vrabce. Varuhi gasilcev. Vsak otrok ve, da je sv. Florijan zaščitnik gasilcev. Vsak pa tudi ve, da se nihče celo leto ne zmeni za sv. Florijana, izvzemši ako kje bukne požar: takrat pa ljudje kličejo k svetniku: „Pomagaj nam, sv. Florijan, pomagaj!" — V drugih deželah, kakor na Francoskem, v Belgiji, Luksemburgu imajo gasilci drugega zaščitnika. Na Francoskem n. pr. se časti kot zaščitnica gasilstva sv. Barbara. Dan svete Barbare, 4. decembra, praznujejo ne samo gasilci, marveč tudi uradi in vse ljudstvo. Ob 6. uri zjutraj je budnica, dopoludne sv. maša, katere se vse udeleži, popoludne je običajna gasilska vaja, a na večer se gasilci pogoste in se prirejajo vsakovrstne veselice, katerih se vse udeleži. Žveplenke v žepu Razvada, žve-plenke v žepu, toda ne v škatljicah, pri sebi nositi, je silno razširjena osobito v delavskih slojih. Pripeti se dostikrat, da se vsled medsebojnega drgnenja vnamejo, če se le na tisto stran naslanjamo; pri najmanjšem pritisku se to lahko zgodi. Neki delavec legel je, oblečen v volneni jopič k počitku, v stranskem žepu pa je imel žvepljenke. Ker se je v postelji obračal z jedne strani na drugo, so se iste po noči vnele, in kmalu je bila njegova obleka in postelja v plamenu. Prihiteli so sicer ljudje in ogenj s težavo udušili, a delavca so strašne opekline še dolgo spominjale na njegovo neprevidnost. Solna voda na opekline. Za opekline se uporabljajo razna sredstva, da se, bolečine olajšujejo. Izvrstno sredstvo je kakor skušnja uči, solna voda. Bolečine v kratkem času ponehajo, ogorjena koža ostane le malo hrapava. Priporočati je to sredstvo tembolj, ker je ceno in se povsod dobi. Burski ujetniki. OJ sv. Helene, Cey-lona in Južne Afrike prihajajo poročila o položaju ujetih Burov. Važno je, da angležka cenzura ne pripusti nobenega poročila o zdravstvenem stanju ujetnikov. Zanimalo bo vsakega prijatelja Burov, ako povemo, da IJuri v ujetništvu pridno skrbe za vzgojo svojih otrok. Dasi nimajo mnogih učnih pripomočkov, vendar so si napravili nekake šole za silo. V Deaduoodcamp so napravili burski ujetniki velike šotore, v katerih jed-najst burskih učiteljev poučuje 400 mladih Burčkov. V Broadbottomcamp poučuje pet učiteljev 250 dečkov. V D..ia\voodcampu je veliko pomanjkanje vode. Tako na sv. Heleni, kjur je sedaj v teh dveh taboriščih okolu 4600 Burov. Uprav grozna so poročila o ujetih burskih ženah in otrokih v Južni Afriki Materam Angleži ne dajo zadostno hrane in dojenčki umirajo lakote. Za te reveže so Nemci do 22. marca nabrali 38 000 mark, mala Švica je v štirih mesecih nabrala 140 000 frankov. Spominske svetinje na konec južno afriške vojne Angleška vlada je, kakor znano, toliko verjela lord Robertsu, da je dala kovati spominske svetinje na ko nec južno afriške vojne in na spomin junaških in slavnih angleških zmag. Določeno je bilo, da se te svetinje razdele mej moštvo koncem leta 1900 in res se leto 1900 ozna čuje na spominskih svetinjah kot leto, v katerem se je slavno končala vojska v Južni Afriki. Toda lahkovernost angleške vlade se je maščevala. Vojna v Južni Afriki traja preko leta 1900 in sedaj ae poroča, da je angleška vlada vse spominske svetinje na konec južno-afriške vojne poslala — nazaj v ovarno. Kaj pa pravi „inteligenca-? „Mo tnita secreta" jezuitov ne dado miru poštenjaku Malovrhu. Pojasnili smo zadnjič, ka-kov humbug je vse to. Zdaj pa pravi „Narod", da on citira „po rokopisu patra Bro-thierja". Švindel! To je vse izmišljotina! Pfuj „inteligenciI" — „Rodoljub" piše, da je kmečko zadružništvo „sleparija in šu-šmarija" „najhujši jarem je farovški jarem". Duhovniki „cerkev oskrunjajo". „Slov. Gospodar" je „hinavski in hujskalni list", „Domoljub" je pa „svetohlinski". Župnik v Št. Vidu pri Ponikvi je „svojeglaven in nagajiv ter tako kunšten, da ne pozna druzega tiča, kakor drevesno žabo*. Strašno je na Polzeli! „Neki gost, črn oblak se vleče nad Polzelo, zato je dušna tmina zelo zelo opravičena. Sedaj pa tudi vsak človek lahko ume, zakaj se poleti preti toči ne strelja. C g. župnik se namreč boji, da bi se s streljanjem proti toči tisti črni oblak razgnal... Da se njegove ovčice ne izgubijo, zvezal jih je z vrvjo III. reda, ter jih pridno pokriva s svojim jezuitskim (!) klobukom, kakor mačka (!) svojo mlade pred mačkom". To je duhovito ! Značilno je, da je največ tako duhovitih dnpi sov v „Rodoljubu" s Štajerskega, koder kakor znano, vlada še „sloga". Kaj ne, gospod dr. Ploj : Lepa je ta „inteligenca", za katero ima glavne zasluge kolega dr. Tavčar ! Sejmi po Slovenskem od 1 do 6. aprila : Na Kranjskem: 1. v Novem mestu, Kostanjevici, na Dobrovi, v Moravčah, Slapu pri Vipavi, Višnji gori, Rovišah in Loškem potoku ; 2 v Crnomliu in na Ra keku ; 3. v Idriji in Zgor. Tuhinju ; 4. v Zatičini ; 5. pri Sv .G»thardu. — Na slov. Štajerskem: 1. Ščavnici ; 2. v Celju, pri sv. Barbari v Vildonu, Podčetrtkom, Šoštanju, Luči, na Muti, pri Novi St.fti in pri Sv. Duhu v Ločah ; 3. v Ptuju ; 4. pri Sv. Primožu, pri Sv. Mariji v Jarenini, v Konjicah, na Laškem in v Rajhenburgu. — Na Koroškem: 1. v Gradišah in Run vigi. — Na Primorskem: 2. v Hr-peljah in Rifenbergu ; 4. v Gorici ; 5. v Glemoni in Nabrežini. S >i"ii&t va. (Hranilnica in posojilnica v Z i 1 s k i Bistrici) je irnela 1900 I. 200 910 kron 57 vinarjev denarnega pro meta. Pristopilo j* 21 zadružnikov z 21 deleži, izstopilo je 5 zadružnikov s 5 deleži, ostalo je 191 zadružnikov z 205 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 84. uničilo pa 55; obstoji še 309 knji?ic za 185 739 K. 47 vinarjev, in iznaša povprečna vloga 601 kron 9 vinarjev, Posodilo se jo na novo 22 zadružnikom ; 17 zadružnikov je pa posojila popolnoma vrnilo; dolžnikov je 163, ki dol gujejo skupaj 142.001 kron 42 vinarjev ali povprek 871 kron 17 vinarjev. Čistega dobička je bilo 730 kron 13 vinarjev, ki se razdeli po sklepu občnega zbora, kateri se je vršil ciné 24. f,-bruvarija 1901 popoludne pri Nežmanu na Bistric-', lako-le : Pogorelcu Janezu Švener-ju, posestniku na Broci, se dovoli 20 kron. Če se ustanovi v teku tega leta v našem kraju bralno društvo, se mu dovoli 30 kron 13 vinarjev Ostnnek 680 kron se pridene rezervni zakladi, ki iznaša 3518 kron in bode torej narastla na 4198 kron. Da se bo moglo zgoraj imenovano društvo ustanoviti in sad obroditi, je potrebno, da mu pridejo tudi oddaljeni rojaki na pomoč. Telefonska m brzojavna poročili Kozje, 30. marca. Okrajni zastop je soglasno volil načelnikom g. Marka Tomaži ča. župnika na Pilštajnu, namestnikom dr. Fr. Jankoviča, okr. zdravnika v Kozjem. Dunaj, 80. marca. Sinočnja seja poslanske zbornice je trajala do 9. ure. V zadevi učitelja Seitza je bil vsprejet predlog posl. Marcheta. Prihodnja seja se naznani poslancem pismenim potom. Dunaj, 30. marca. V poslanski zbornici je bil včeraj v prvem branju sprejet vladni načrt o preosnovi plač bogoslovskih profesorjev. Dotičneinu odseku se je naročilo, naj poroča o njem v jed ni prvih sej po praznikih. Dunaj, 30. marca. Gospodska zbornica je včeraj volila člane v delegacijo. Dunaj, 30. marca. Vesti nekaterih listov, da bude nadvojvoda Oton postal poveljnik v Pragi, so neresnične. Gradec, 30. inarca. Nemški liberalni listi srdito napadajo „Katolischer Schulverein", ker je to društvo prekoračilo število podružnic židovskega „Schulverein*" ter je v preteklem letu pridobilo si 6000 novih udov, tako, da šteje sedaj 40.000 članov. Berolin, 30. marca. Širijo se zopet vesti, da nemški cesar v Bremenu ni bil ranjen s kosom železa, ampak da ga je oprasnil strel iz nekega okna. Vsled vrvenja po ulicah se strel ni slišal. Profesor Bergmann to vest taji. Pariz, 30. marca. Poslanska zbornica je vsprejela včeraj celotno vladno predlogo proti kongregacijam s 303 proti 224 glasovom. Premembe. ki jih je nasve-toval ministerski predsednik, so obveljale. Pariz, 30. marca. Matin ve poročati iz nekega vira, da je Kina defini-tivno odklonila podpis mandžurske pogodbe. Monza, 30. marca. 3000 klobu-čarskih pomočnikov je pričelo stavkati. Lizbona. 30. marca. Parnik „Ben-guella" je s 700 Buri dospel sem. 400 Burov pojde v Citadelle Peniche, 300 pa v Alcobaca. London, 30. marca. „Standard" javlja iz Šangaja, da je doslej šest podkraljev in sedem guvernerjev na patri-jotični odbor v Singaju poslalo svoje odobrenje k agitaciji proti podp;su mandžurske pogodbe. Umrli so: 29. marca. Ivan Weiss, ogiiiiarjev sin, 4 mesece, Emonska cesia 10- V vojaški bolnišnici: 27. marca. Fran Rigler, pešec, 22 let, jetika. Cena žitu na dunajski borzi drnS 29 marca 1901. Za 50 kilogramov Pšenica za pomlad . K 7'90 do K » za maj junij » za josen . Rž za pomlad » za maj junij „ za jesen . Turšica za mai junij » za julij avg. » sep.-oktober Oves za pomlad . 7-90 do 7 94 » 7-97 7 96 795 7-12 557 5-67 581 6 8U » » » » » » n » » » » » » » » » 7-91 7 95 7*98 7 97 7.96 7-13 5 58 5-68 5 82 6-81 Vozni red avstrijskih državnih železnio, -veljaven o5 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob lO. uri zvečer v Trbiž, Beljak. Prihod v Ljubljano iju*. kol.) Ob 3. uri 2Si min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka. Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 10 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov , Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Solnograda, Linca, Steyra, Pariza. Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca 1'ontabla. Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 38 min. nopoldne osebni vlak z Dunaja. Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob 8. uri 48 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 8. uri KI min, zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, 8teyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 28 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ or> „ popoldne „ „ „ O. „ 50 „ zvečer „ „ Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob O. uri 40 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ OO „ dopoldne „ „ . O. „ 10 „ zvečer „ „ • j Cu op>- to t ui Stanja barometri v mm. T«mp*-rilor» i» n»i>i|« V«u».l Nebo alla* » 291 *v» > Telečje meso . » Prašičje » sveže » > » prek. > Košlrunovo meso » Maslo . . . , > Surovo maslo . . » Mast praSičja . . » Slanina sveža . » > prekajena » Salo.....» Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana, sladka liter > kisla . < | Med.....kg; Piščanec . . . . Golob.....1 Itaca......! Zajec.....' K Il K h 1 30 Pšenična moka 100 kg ¿7Î70 1 H Koruzna » » » Iti1 (50 90 Ajdova » » ». 29 80 1 32 Fižol, liter . . . • - •_»<> 1 60 Grah,..... — BD 1 Hü Leča, » . . . . — — — 80 Kaša, > . . . . — 20 2 20 — 80 2 20 Pšenica. . 100 kg IG 60 1 36 Kž . . . » » 14 OD 1 82 Ječmen . . » > 14 60 1 40 Oves ... » » 14 m 1 32 Ajda ... » » 13 40 — 6 Proso, belo, » » 16 80 _ 20 navadno » » 14 — — (SO Koruza . . • » 13 — —lllO Kromoii » » 5 20 1 20 Drva, trda , ni® H — 1 95 » mehka, » 5 — — 50 Seno, 100 kg . . 4 40 — — Slama, » » . • l 40 - - Stelja, > » — — Društvo po^rel. bratovščine sv ,M bode imelo dne 31. susca, to je na cvetno nedeljo ob '/»5. uri v šolski sobi tukajšnjega frančiškanskega samostana svoj letni občni zbor, h kateremu so vsi moški udje povabljeni. 312 2-2 Odbor. Dobro upeljana 3-21 8-1 branjarija z živahnim prometom se z upravo Vred takoj odda. Več poizve se pri Josipu Je-bačinu, Florijanske ulice št. 37. mlin -11Î- > > > na valjarje je na prodaj. v z'-lo ugodnem kraju — Pismena vprašanja pod naslovom : Mlin M K Pošta Zalog, jioste restante. 309 2—2 ta t »SI 9? It Dijaški molitvenik. Flos juvenilis Libellus precum in usum studiosae juventutis priporoča prodajalnica kat. tiskovnega društva (H. TVičnitm.) Cen* eksemplaru v platno vezanemu 2 K 20 h , v usnji z rudečo obrezo 2 K 60 h. Po pošti 20 h več. 2 ci iS » » - H S * 5 s ti o o .5* 'C o. _ « S __ ¡8 -S e T 2 .mm N m & >«2 4J J? T3 N £ 1 C Ol k» — Ö 3J o C t» c M £¡ I» « 2 O « »-S 8 a •S o »« (« > 3 xj H p.'2 t?- i. Gfi S* O) _ o bfi •3° t. » — ~ ' o cJ "C +< d « M Štiri popolnoma nove, prav pripravne in trdne spovednice iz mehkega lesa se dobe za nizko ceno pri ■v. Jakobu v Ljubljani. 324 2-2 Najnovejši brevir! Pustetova izdaja I. 1900. (4 zvezki, Ido cm X 10 cm.) Vsi zapovedani godovi novejšega časa so na dotičnem mestu; mudljivo citiranje se je nadomestilo večinoma s popolnim berilom. Cene: ^ V usnji z gibčnim hrbtom in rudečo obrezo......... Isti vez z zlato obrezo . . . V finem šagrinu z rudečo obrezo Isti \ez z zlato obrezo .... K 31 20 K 33 60 K 36 — K 38 40 Propriji za ljubljansko, krško, lavan tinsko ali za hrvat ke škofije se računajo posebej. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Vožnjekarte in tovorni listi AMERIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: 1C«"«I fti« 1^1 ■■ S Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 127 25—8 ANTON REBEK ? Ljubljaui, Kolodvorske ulice 34. Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča: Mlssale Romanam (v obliki male pole) 1. 1898, z najnovejšimi mašami, in sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rudei-o obrezo K 43'20 2. V črnem usnji z zlato obrezo .... K 44 40 3. V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K b0'— Dobiti je ta tnisal tudi v še finejšem vezenji. Vlssale Somanum (v četvorki) 1. 1898, z najnovejšimi mašami, m sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 36-— 2. V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38"— 3. V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobiti je tudi v še finejši izdaji. Cene. veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo — V zalogi so misali s proprijem naslednjih škofij: Ljubljanske , goriške , krške , lavantinske, poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvalskih. Mlssae pro defanotls (v obliki male pole): V črnem usnji z rudečo obrezo .... K 660 V črnem usnji z zlato obrezo.....K 7'44 Mlssao pro defanotls (v četvorki): V črnem usnji z rudečo obrezo .... K 5'16 V črnem usnji z zlato obrezo.....K 5'76 Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida smejo vedno maševati »de B e a t a« : Hissale ad usum laoerdotum oaeoutlentlum (v obliki male pole): V črnem u-nji z zlato obrezo .... K 19-20. Kneza Janeza Liechtenstein-skega tovarna za glinaste Izflelke IE OPBKO 779 24-12 „Unter - Themenau" pri Bfeclavi (Lundenburg) priporoča: Mozaik- in tako zvano „Feinklinker"- ploiie v najlepši izvršitvi za vsakovrstno tlakanje, zlasti za ' cerkve in samostane. Taka dela je tovarna že izvršila po oorkvah v llramovi, Märiavöigy, Kromerizn in Ottuk-ringu; v klavnloi Ilrnski; po kolodvorih v Olomncn, 1'rerovn, Krakovn: v samostanih Knlomca , Stara Wies . Mödlingu, Itre/.uh Tarnopolu ; po bolniSnioah v Krakovu Kološu in Brnn. Dvakrat posteklene oevl iz kamenine nastavke za peii.ikoijkaste posode za stranišča ,,Kllnker' -opeka, pečnloe in stranloe za ogujllča t razni izvršitvi. Zarezna strešna opeka, navadna opek» posteklena in no posteklena, najboljšo vrste Ceniki In troikovnlkl na razpolago Delavoev okoli 700. ? Kaj je dfiermopfior? Teripofori SO poBode', v katerih se jedila in pijače ohranjajo brez ognja po več ur iednako gorka in sveže-okusna. Ter- mofori za mleko: gorko mleko celo nOČ; nikakega motenja nočnega miru, ni-kake nevarnosti ognja. Mleko ostane skoro popolno prosto zameta. Nobena mati naj bi ne podala svojemu otroku drugega mleka nego iz Termofora. Termofor za prenašanje jedil. Menaže za lovce, oprava vsake vrste. Nikake mrzle jedi več! Termofovi za 330 3-1 postrežbo bolnikov: grelne blazinice, životni grelniki, grelne steklenice, ročne grelnice. podnožnice itd. Avstro-ogersko Thermophor-podjetništvo, Dunaj. Prodaja se pri Antonii Kane, Ljubljana. Naročajte ,Socijalizem4! Naročila sprejema g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Čisto medicin, ribje olje. Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Čubar, Hrvatsko, septembra 1900. Blag. g. MIlan I^vstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeiio dolnog in prislnog medlolnskog ribjo g olja, katerog že dle časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino siguruim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 28 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 60 kr. Razpoiilja vsak dan z obratno poito dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva oesta št. 1., poleg mesarskega moata. ^^^ ^^^ J^« ^Ka ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ VTTTTTPTT TTTrTTrTTTrTP naravna alkalična kislina jo najboljša mizna in osvežu-v joea pijača, 10 11 katera je preskušena pri k&šlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem katarn. Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varib. Prospekti zastonj in franku. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speeerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaini in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani 1 329 1—1 cProf. Sùirl cPirc, oBerti efirc, roj. cHciiijih&ler * * porocenœ. * * Î : Vabilo na )(}(. občni zbor „Kmefske posojilnice Ljubljanske okolice v Ljubljani" 325 2-i kateri se bode vršil dne 9- aprila f. I. ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni na Marije Terezije cesfi šf. 1. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja, 2. Poročilo blagajnika, 3. Poročilo nadzorstva, 4. Odobrenje letnega računa, 5. Volitev: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja, d) 2 namestnikov, e) treh članov v nadzorstvo, 6. Predlogi društvenikov. V Ljubljani, dne 30. marca 1901. Bilanca Ravnateljstvo. Activa. Passiva. K h K h 1 2 3 4 Račun blagajne: Gotovina dne 31. decembra 1900 . . „ denar, zavodov: Stanje 31. dec. 1900. Nal. denar „ vrednostnih listin: Stanje 31. decembra 1900 . „ posojil: a) na hipoteke ... K 1,638.940-— b) na menice . . . . „ 328.024-— c) na zastavna pisma . , 11.460 — d) v tekočem računu . „ 257.300-— 97507 754470 4000 2235724 91 79 1 2 3 Račun deležev: Stanje glavnih deležev 31. decembra 1900 = 100 i K 200'-......... Stanje opravil, delež. 31. dec. = 132 i K 10 — 1156 h K 2............. „ reserv. zaklada: Glavni rezerv, zakl. 31. dec. 1900 Posebni rezervni zaklad 31. decembra 1900 . . „ pokojninskega zaklada: Stanje 31. decembra 19O0 20000 8632 30914 17651 1650 03 77 99 5 6 s prehodnih zneskov: Stanje 31. decembra 1900 inventara: Stanje 31. dec. 1900 po 10°/0 odbitku obresti: Zastale obresti posojil...... 743 867 38010 79 15 71 4 „ hran. vlog: Stanje 31. decembra K 2,929.947-11 Kapitalizovane obresti: obresti . „ 104.366-15 3034313 26 7 Ji 5 6 , obresti: Za 1. 1901 predplačane obresti posojil „ izgube in dobička: Čisti dobiček za 1. 1900 . . 9292 13869 39 91 3131324 35 3131324 35 Debet. Izkaz izgube in dobička Kredit. K It K h 1 Račun obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog . . 8508 34 1 Račun obresti: Prejete obresti posojil...... 93883 49 Kapitalizovane obresti hranilnih vlog ... 104366 15 V 1. 1899 za 1. 1900 prejete obresti posojil . . 9038 36 Za 1. 1901 naprej plačane obresti posojil . . . 9292 39 Prejete zamudne obresti......... 1367 31 V L 1900 za 1. 1899 prejete obresti posojil . . 23944 06 Zaostale obresti posojil......... 38010 71 2 „ upravnih troškov: V1.1900 znašajo upravni troški 10014 51 Prejete obresti naloženega denarja..... 26881 32 3 „ davka: V 1. 1900 se je plačalo davka .... 2097 46 2 „ upravnih dohodkov: Dohodki za 1. 1900 . . . 1485 12 4 „ inventara: 10°/„ odbitka za obrabo..... 96 35 • 3 , izgube in dobička: Prepisani ostanek dobička 5 „ izgube in dobička: Čisti dobiček za 1. 1900 . . 13869 91 1 1899 na novi račun.......... 1522 86 172189 17 172189 17 Prejemki. Denarni promet od 1. januarja do 31. decembra 1900 K 14,034.930-75 Izdatki. 4 5 6 7 8 9 10 11 Račun blagajne: Gotovina v blagajni 1. januarja 1900 „ deležev: Vplačani opravilni deleži..... „ rezervnega zaklada: Dvignene obresti glavnega rezervnega zaklada ........... Vrednostne listine........... Dvignene obresti posebnega rezervnega zaklada „ pokojninskega zaklada: Dvignene obresti . . „ Hranilnih vlog: Vložene hranilne vloge . . . „ posojil: Vrnena posojila......... „ obresti: Prejete obresti posojil...... Prejete zamudne obresti......... „ upravnih dohodkov: Vplačani dohodki . . . „ denarnih zavodov: Dvignene glavnice . . . . „ obresti: Dvignene obresti naloženega denarja . „ prehodnih zneskov: Vrneni prehodni zneski 80327 532 1236 4000 986 50 2010254 676521 93883 1367 1485 4168519 26881 173 7066219 12 79 93 99 87 49 31 12 20 32 19 33 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Račun deležev: Izplačani opravilni deleži..... „ rezervnega zaklada: Izplača se...... „ hranilnih vlog: Izplačane hranilne vloge . . . „ obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog . . . „ posojil: Dana posojila ......... „ upravnih troškov: Upravni troški za leto 1900 „ denarnih zavodov: Naložene glavnice .... „ dividende: Izplačana dividenda glavnih deležnikov „ davka: plačani davek.......... „ vrednostnih listin: Za nakup vrednostnih listin „ prehodnih zneskov: Izplačani prehodni zneski . „ dobrodelnih namenov: Izplačalo se je za dobrodelne namene............. „ nagrad: nagrada ravnateljstvu....... „ Inventara: Za nakup novega inventara . . . „ blagajne: Gotovina v blagajni 31. decem. 19QQ 26 4000 1204952 8508 1092443 10014 4639014 2000 2097 4000 629 720 300 5 97507 14 34 51 71 46 66 60 91 7066219 33 Za odbor: Ivan Knez r., ravnatelj. Nadzorstvo „Kmetskc posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani" pregledalo in primerjalo je račune za leto 1900 in naznanja, da se računi popolnoma ujemajo ter so knjige in bilanca razložene v pregled v društveni pisarni, § 30. al. 4., društvenih pravil. Ivan Rodé L r., član nadzorstva. JVadžorstvo kmetekc poeojilnieo : JUoJzIJ Sfarè 1. r., načelnik nadzorstva. Vinko OjorelC 1. r., član nadzorstva. Proti malokrvnosti. Železnato vino lekarnarja G. Pioooli v Ljubljani dvornega 7aložnika Nj. Svetosti papeža QQkratvec železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-čeleznata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 7—12 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih. nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II 690 50-38 Dobiva se v steklenicah po pol litra. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra oeataAt.tt se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega blagu po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo zgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 7 26 J. SOKLIC v lijubljaiii. I*od Ti iinio 1 priporoča osobito preč. duhovščini in si občinstvu v mestih in na deželi izborno svojo zalogo po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah. Angleško skladišče oblek v Ljubljani, Sv. Petra in Resljeva cesta. Čudovito ceno! Nikjer ceneje! Strapac-obleka 2a gospnde . . Moderna obleka » » . . Kamgarn-obleka » » Angleška otileka » » . . Površnik iz sukna..... Površnik iz chewiota, črn in rujav Površnik fin, svitel..... Ulster, modni chewiot .... Havelok, nepremočljiv .... Dečja obleka, mornarska ... »3 v „Angleškem skladišču oblek", Ljubljana, Resljeva cesta 3. Največja izbera. konfekcije za. dame zadnje norosti. 333 ^—1 Z odličnim spoštovanjem Oroslav Bernatovic. po pristno kapucinskem načinu na močena, dobiva se po najnižji ceni pri T. Meneinger-ju 16010'91 v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 44. Predivo kakor tudi vse druge deželne pridelke kupi najdražje Anton Kolenc, trgovec \ Olju, Narodni dom. Kdor ima veliko prediva, naj naznani zadnjo ceno in množino. 754 9—6 Priznano dobre in cenene švicarskega izdelka z 2 letnim jamstvom priporoča H» Suttnep, urar » » « ****** v Kranju solidna domača eksportna hiša za ure, zlatnino, srebrnino in optično blago. Velik iluatrovan cenik na zahtevo zastonj in franka. 250 10—7 II i i I I i ¿.imunimi Varstvena znamka: Sidro, imiiiiiii: II iz lekarne Richter-jeve v Pragi, pripoznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K — 80. K 140 in K 2-- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to 105 21—9 I sploh priljubljeno domače zdravilo = vedno le v izvirnih steklenicah z našo 5 varstveno znamko „sidro" iz Richter-= Jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti = le v steklenicah s to varstveno znamko | kot pristni izdelek. 296 (10-1) I Rlcbterjeva lekarna pri zlatem levi i v Pragi, Elizabcthstrasse 5. aiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmmi i gld. 8 do 10 » II » 13 » 13 » 16 » 14 » 20 » 9 » 13 » 14 » 16 » II » 14 » 5 » 7 rVlillW za slikarje, pleskarje, zidarje in \jUJJtL/*j za domačo porabo ima v veliki iz- in porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani. Frančiškanskulice. 228 16 11—10 Vnanja naročila proti povzetju. Tokajski konjak zdravilski in pristni francoski, tvrdke Itisqutt j)iibouche & Comp. po najnižjih cenah pri JPetei- JLassiiik-u v Ljubljani. 211 9-5 C. in kr. prlv. umlvalna voda za konje. Cena steklenici 2 K. 80 h je tekočina, že 40 let v rabi po dvornih, vojaških in civilnih ko«jskih hlevih, s katero se krepčajo konji po velikem trudu, ali če si zvinljo nogo, če jim odrevene kite itd. Ta tekočina dela konja sposobnega za izredne uspehe pri dirkah — Pristen je fluid le z gori označeno varstveno znamko in je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah diSav v 1. Avstro-Ogerski. 630 20-13 Glavna zaloga Franc Jan. Kwizda, c. in kr. avstr.-oger , kr. rumun. in knežji bulgarski dvorni založnik, lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju. Važno! z> Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogvc, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilnc in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fofografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega čaja, ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 304 2 Oblastv. konces. oddaja strupov. = i&*lii0v«lee = posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnarja naročila izvršujejo se točno in solidno. Progerija flntnn Kant! I Juliljiina, Šelenburgove ulice št. 3 ŠTEFAN ČADEŽ podobar in pozlatar v Dupljah, pošta Podbrezje na Gorenjskem, se priporoča prečast. duhovščini za v to stroko spadajoča dela, posebno 268 (3—3) *a prenovljenje starih A altarjev. = Obljubuje trpežno in ukusno delo. = Leopold Tratnik pasar in srebrar v Ljubljani, Sv Petra cesta 27 se priporoča prečastiti du-ho\ščini, cerkvenim pred-stojništvom in dobrotnikom cerkva v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega cerkvenega orodja, kakor: tabernaklje, monstrance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd. iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo že lzgotovljenlh, krasnih predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po najnižji ceni. Slavnemu občiustvu pa priporoča lastne Izdelke in veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, fene nizke. 133 30—12 II EI* BA BNY-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 31 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja alez. upokojuje kaielj, pomanjšuje pdt, daje alaat do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnoat, telo jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene aoll, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenlol 2 K 60 h. po poiti 40 h V6Č za zavijanje. Prosimo, da se vedno izrecno zahtevaHer-babny-Jov apneno-železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime ,.Her-babny" vtisnjeno z vzv še-nimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno reg-lstrovano varstveno znamko na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče (j) Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" Vn.il, Kalserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. 120 20-18 V zalogi je nadalje pri g?, lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetschlttger, Gabr. Hiccoli. Ubald pl. Trnkctezy, J. Mayr; Celje: 0. Schwarzl & Co„ M. Kauscher ; Reka: F. Prodani, G. Prodam, A. Schi. dler, Ant. Mizzan; Breze: G. Eisasser; Sovodenj: F Kordon; Celovec : P. Hauser, P. Birnhacher. J. Kometter, V. Hauser; Novo mesto; A. pl. Sladovicz; Št. Vid: A. Keichel; Trbiž: J. Siegl; Trst; C. Zanetti. A Sutttna, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini. M. Havasini; Baljak: Jobst »S Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst. Volšperk: J. Huth. Sprejmeta se dva trgovsko popol noma izučena in zanesljiva trgovska pomočnika pri Gospodarskem društvu v Trnovem (Notranjsko) pri Ilir. Bistrici. — Zahteva se I. referenc; plača po dogovoru. Ponudbe sprejema zgoraj omenjeno društvo. 318 3—2 Zaloga Kail Giani-joviU TC7.il in tkanin FELLINGER in HA88INGER c. in kr. dvorni založniki. 114 26-24 Cerkven» oblačila, društvene zastave itd. Muiiaj, L, Seilergasse 10, „Gottweigerhof". Krasni cenik z nad 300 podobami brezplačno. St. 8515 Stavišča na prodaj! Vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 5. t. m. bode v ponedeljek, dne 22. aprila 1901 ob 10. dopoldne mestna občina ljubljanska deset svoj h v Ljubljani med Dunajsko cesto, ter med Dalmatinovimi, Cigaldto-vimi in Sodnijskimi ulicami ležečih stavišč potom javne dražbe vnovič prodala. Dražba se prične ob navedeni uri v mestni dvorani (Mestni trg št. 1) in se bodo stavišča izklieala s ceno 20 K za Stirjaški meter. Kdor se Kde vdeleževal dražbe, položiti bo moral pred pričetkom iste 1000 K vadija v roke draž-benega voditelja. Razdelitveni načrt stavišč zamore se ob navadnih urah ogledati pri magistralnem gospodarskem uradu, kjer se izvedo tudi natančni pogoji dražbe. fl\estni magistrat v Ljubljani, dne 18. suš-a 1901. 306 3-ž m* 79 'm Naznanilo preselitve in priporočilo. Usojiim si P T. trgovcem in nabiralcem zelišč uljudno javiti, da sem svojo, dosedaj v hiši g< sp. Jos. Leuz-a v Ljubljani pri mesarskem mostu nahajajočo se ************************************ trgovino z raznimi suhimi koreninami, lubjem, rastlinami, cvetjem i. t. d. na Sv. Martina cesta št, 10 v l>ongracovo barako v o bližji sv. Petra cerkve premestil. Kakor do sedaj, bodein tudi nadalje vse v mojo stroko spadajoče predmete, kakor: norično ali belhdona perje in korenine, akonltovo ali Usjakovo perje in korenine, arnlkovo ov> tje, čeimlnovo lubje, podleskovo seme in korenine, lapuhovo perje in rožloe, tršllkovo lubje, črno in belo čemerlko, Jeternik, lipovo ovetje Itd. vedno po najvišjih cenah kupoval. Posebno opozarjam P. T. trgovce in nabiralce zelišč, da se n > j «se moje poSfne In železniške pošiljatve in pisma natančno naslovijo na Jos. Leuz-a naslednika v Ljubljani da se ne p ipetijo neprijetne zamude in zamenjave. 282 (3—3) Z odličnim spoštovanjem Jos. Leuz-a naslednik. M. «H, mM. m ■'■¡Jwfflw ™ iT,-«m«s m. Jm m f.t :•. «fr «ra r. I :•' v. I DOBRA VARČNA KUHINJA^® Jahtna zabela Maggi prekosivse druge: vsako juho in slaboten bulon stori v trenutku dober in redilen, — lo nekoliko kapljic je treba — Dobi se v izvirnih stekleničicah po 50 vinarjev po vseh prodajalnicah delikatčz, dišav, kolouijalnega in Špecerijskega blaga. Izvirne steklenice ae po ceni napolnujejo z novo Jnhino zabelo Maggi-Jevo. 52 12-3 /V^V V V V V V V V V V VV V VV V V * V* v V V w V V * V VV^ Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejie trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte >td sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovijenje stare obleke In vuu popravila. — Izdeluje ročno In pošteno po najnižji ceni bundera in vso drugo obleko. Prečastite gospodo prosim, d» se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšioi spoštovaniam se priporoča 602 52-44 Ana Hofbauer, p imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulioe 4. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXT\ Naznanilo in priporočilo- Usojam si prečastiti duhovščini ter slavnemu p. n. občinstvu udano naznanjati, da sem kupil kamnoseški obrt « « * « « J. Weber-jevih dedičev V Celju m preselil tja svojo Veliko zalogo iz Ljubljane, kjer sem vodil isti obrt po očetovi smrti tekom osem let. — Posebno pozornost obrnil bodem cerkveno-umetnemu delu, katero sem izvrševal že sedaj v popolno zadovoljnost častitih p. n. naročnikov. Sklicujoč se na svoje vsestranske zmožnosti v vsakej smeri te stroke, prosim prečastito duhovščino ter slavno p. n. občinstvo, naj se blagovoli ozirati pri naročilih te vrste na mojo na južnem Štajerskem edino slovensko tvrdko, ter zagotavljam v vsacem oziru najboljo in najsolidnejo izvršitev mi blagohotno naklonjenih del od preprostih do najfinejih po konkurenčnih cenah. Z najodličnejšim spoštovanjem 299 3—2 m -O cc eti o E > rt 03 ■a rt c >o "e rt JZ a» 3e m Zaloga „Styria", „Helikal", „Austria" in „Stefanie"-koles prave J. Reithofer-jevih sinov pnevmatike, katero ponudim po isti ceni, kakor v tovarni. Priporočam svojo največjo in najbogatejšo, obče-znano veliko izbero vsakovrstne zlntoniiie in sx*et>raine v secesiji, posebno lepe poročne prstane prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck) in najboljše šivalne stroje vse to po najnižjih cenah in z jamstvom. 28 23 Vabim na obilni obisk in ogled z vsem spoštovanjem Fr. Čude n 9 urar in trgovec v Ljubljani, Mestni trg štev- 25, nasproti rotovža Ceniki brezplačno m poštnine prosto "V o -o -I v CO -o —» » ct>' 2 to co CD 3 SE. «C O Vincenc Camernik, kamnoseški mojster, v Celju, Nove ulice štev. II. Istrski teran. Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi, prt je nego nastopi vročina, prodati. P. n. trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri več|em naročilu jako izborno vino po zelo ugodni in nizki ceni. 301 6-3 Istrska vinarska zadruga v Pulju fPola — Istra). ' x Í-t'Kx «i x^x^x4^. s* registrovana zadruga z neomejeno zavezo, x Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi liiši. obrestuje hranilne vloge po 1098 40-7 413 odstotka 1 ^ brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega liranilničnega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. J. Pserhofer-jeve odvajalne kregijice so že mnogo let obče znane in je le malo družin, kjer bi ne imeli tega lahko in milo delujočega domačega zdravila v hiši, katerega zdravniki ljudstvu priporočajo zaradi posledic težkega prebavanja in telesnega zaprtja. Teh krogljic, ki so znane pod imenom Pserhoferjeve krofjljice ali kričistilne krojjljice, stane 1 šhatijiea s 15 kroglji-canji 21 kr., 1 zavoj s <> fkatljicami gid. 1-05. Ako se svota vnaprej pošlje, velja s poštnino vred: 1 zavoj krogljic gld. 1-25. 2 zavoja gld. 2 30, 3 zavoji gld. 3-35, 10 zavojev gld. 9-20. Pouk za rabo je priložen. Edini izdelovalec in razpošiljevalec: J. Pserliofer-jeva lekarna mi Dunaju, I„ 8iii{;cr8ti'iiK»«e šlov. 155. gS^F" Zahtevajo naj se izrecno „J. Pserhoferjeve odvajalne krogljice" ter naj se pazi, da ima vsaka škatljica na pokrovu rndeče tiskano ime J. Pserhofer, kakoršno je tudi na navodilu za uporab». Balzam za ozeblino 1 lonček 40 kr., franko poslan 65 kr. Trnrttf»l»V vnli J P»«rliofer-jev, lipUlttT »»K, steklenica 50 kr. Balzam za gušo ¿^Kalol"', franko posl. 65 kr. Stollovi kola - preparati izvrstno krepčujoči želodec in živce. Liter koia-vina ali izlečka 3 gld., pol litra 1 gld. 60 kr., četrt litra 85 kr. Grenka želodčna tinktura J. Pserlioierja (preje življenjska esenca). 86 10-9 Lehkotno odvajajoče sredstvo, oživlja in krepča želodec, ter pospešuje prebavljanje. Stekl. 22 kr., dvanajst stekl. gld. 2- — Balzam za raneft;E!eS°kfr.rJa' Ta!inochinin-pomadaJhp08,^: jeva, najboljše sredstvo za rast las, lonček 2 gl. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Steudcla, lonček 50 kr„ franko poslan 75 kr. Univcrsalna čistilna sol A. W. Bulricha, domače sredstvo proti slabemu prebavlja nju. Zavoj gld. !• — Razun tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. — Pošiijatve po pošti izvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. — Ce se denar naprej pošlje (najboljše po poštnej nakaznici), je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem. D n n a j s k a borza. Dni 29. maroa. ¿kupni državni dolg v notab . 98-15 Skupni državni dolg v »rebru..........97-75 .Vvstrijska zlata renta 4"/„............1i7'66 Ivstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 87-2o Jgerska zlata renta 4°/0........117:15 Igerska kronska renta 4%, 200 ..........92 75 /ivitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1678 — Kreditne delnice, 160 gld.......718 — Ciondon vista ..........24020'/, ftemftki drž. bankovci xa 100 m. nem.drž.veij. 117-55 20 mark......................23-52 20 frankov (napoleondor)......19-10 Italijanski bankovci........ . 90-65 C. kr. cekini........................1132 Dne 29. maroa. 3-2°/„ državne srečke 1. 1854. 250 gld.. 181 — 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 170-- Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 206--4°/ zadolžnice Rudoifove želez, po 200 kron , 95 40 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......144— Dunavske vravnavne srečke 5°/„ 259— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banko 4"/„ Prijoritetne obveznice državne železnice s > južne železnice 3°/0 » » južne železnice 5°/„ i » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ > 5 > Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudoifove srečke, 10 gld..... 106-20 94-35 345 50 122-99 50 398-25 400-48— 2550 17 25 60-50 Salmove srečke, 40 gld................200 —. St. Gen6is srečke, 40 gld............232 — Vtfaldsteinove srečke, 20 gld............389— Ljubljanske srečke..... ... 58 75 Akcije anglo-avstrijske bauite, 200 gld. . . 285- -Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t. v, , 6250 — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 848 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 104 75 Splošna avstrijska jtavbinska družba . . . 156 .— Montanska družba avstr. plan......484 50 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 460 — Papirnih rubljev 100 . ............253 75 __Nakup in prodaja Tfe» vsakovrstnih državnih papirjev, «ročk. denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kuiantna izvriitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družina „m e n c u L, WoIIzbüb 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2. té ' Pojasnila tmo» v vseh gospodarskih in flnmdnih ttvarek, potem o kursnih vrednostih vseb Spekulaoljskih vredntstilk pspirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti iST naloženih glavnic, "SUM