&t. 88 V Gorici, v četrtek dne 4. avgusta 1910. Tata) ML. Iihtja trikrat na teden, in sicer ? torek, aatrtek in loboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošTjana: v vke leto * . 15 K , %¦, ;¦„ .. • tO „ Posamične številke stanejo luvin. V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „ Kažipot po Goriškem in' GratHš«anskemu in dvakrat v letu „Yosni red železnic, parnikov in po&tnih a?ez\ Ha aaročila brez docosiane naročnine se ne oziramo. f »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr K lJbič$$. Uredništvo » nahaja v Gosposki ulici št., 7 Gorici v I. nadstr. na demo. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v 1. nadstr. na mo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«l*fon It. 83. »Gor, Tiskarna" A. Gabrih (odgov. J. FabčiČ) tiska in zal, Telefonska zueza po Soški dolini. Živa je želja, tla se napravi Zveza po Soški dolini. Nekateri tržani in obe" narji v Tolminu, Sv. Luciji in Kanalu so se bili obrnili na c. kr. postno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu s prošnjo, naj bi se porabila stara telegrafska naprava na levem bregu Soče, ker je sedaj telegraf od tam preložen na desni breg, za telefonsko zvezo rečenih krajev z Gorico. Cez čas se je obrnil tudi deželni poslanec A. G a b r s e e k na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo, naj bi se na vsak način porabila sedanja telegrafska naprava in takorekoč brez stroškov priredila telefonska zveza Tolmina, Sv. Lucije, Kanala itd. z Gorico. Povdarjal je, da v Tolminu in Sv. Luciji sta itak že telefonski govorilnici; med Sv. Lucijo in Gorico se porabi sedanja brzojavna naprava m v hipu imamo telefonsko /vezo .>koro brc/, .slehernih troškov! Državni poslanec Al. S t r e k e I j je b:! radi te zveze v trgovskem minister-stvu. Svetnik Giesmaver je menil, da po starih žicah je nemogoče telefonirati. Ce bi se pa že uporabilo stare žice. veljalo bi to samo za kratke črte. z Gorico Ja je taka zveza nemogoča. Rekel je. da I. 1907. je bil napravljen nekak projekt, po katerem bi stala ta zveza z Gorico 31.500 K. končno pa omenil, da je naprava za letos neizvedljiva že iz finančnih ozirov. Deželni poslanec A. Gabršček pa ie Jobil p. otekli mesec od c. kr. poštnega m brzojavnega ravnateljstva v Trstu tak-Se dopis: Blagoroducmu gospodu 4. Gabršček-ii d e ž e 1 n e m it nosi a n c u v Gorici. Ozirom na Vaše cenjeno pismo z dne 17. junija t. 1. tičoče se naprave telefonske zveze med Gorico in Tolminom, si šteje poštno in brzojavno ravnateljstvo v čast, Vašemu Blagorodju sledeče sporočati: Povodom projektovane preložitve nekaterih iz Gorice izhajajočih brzojavnih prog se je tuuradno uže leta 1907 zasnula uporaba tem potom oproščenega drogov-ja v svrho naprave medmestne telefonske proge, katera naj bi vezala Gorico s Solkanom, Kanalom in Tolminom. Stroški za to približno 40 km. dolgo telefonsko črto, katere žico bi se bilo sicer po velikem delu pritrdilo obstoječemu drogovju, več kilometrov pa bi se moralo popolnoma na novo zgraditi, so se preračunih na okroglo 20.000 kron, h katerim bi morali prispevati interesentje v smislu . normalnih določb s 30'•, to je približno ' / 6.000 kronami. V tem smislu obveščena goriška trgovska in obrtniška zbornica je po sklicanju posvetovanja zastopnikov interesovanih • občin, kateremu je prisostvoval tudi tu- j uradni odposlanec, sporočila, da so se j kljub ugodnim izjavam vseh občinskih I zastopnikov pri omenjeni ustineiii ra/.pra- I vi le občini Tolmin in Kanal naknadno | zavezali prispevati 2000 kron, oziroma ' 1000 kron, medtem ko je Solkan vsak pri- ' spevek odločno odklonil. I V očigled temu nepovoljnemu uspehu, J c. kr. poštnemu ravnateljstvu ni bilo mogoče, c. kr. trgovinskemu ministerstvu zgradbo omenjene telefonske nroge predlagati. Proti koncu leta 1909 je zaprosila tudi občina Sv. Lucija priklopa v projekto-vano medmestno progo Gorica-Tohnin, in ' se je isto že s tuuradnim dopisom od 15. januarja t. I. primerno obvestilo in porabilo, naj se z ozirom na po občinah 'Tolmin in Kanal zagotovljeni prispevek skupnih 3000 kron sporazumno z občino Soi-kan zaveže ostalih 3000 kron prispevati. Ta dopis pa je ostal dosedaj nerešen. Pri vseh takih rečeh gre pri nas strašno počasi. Vedno so pomisleki in denarja ni. Po drugih krajih vidimo, da se take naprave izvršujejo mnogo hitreje. Ali zdi se nam, da se tudi zasebniki bolj pobrigajo za take naprave, kakor pri nas. Vlada se drži svojih moralnih določb in zahteva od strani interesentov prispevka 6(100 K. Tolmin in Kanal ste se zavezala prispevati 3000 K, ostane še 31)00 K nepokritja. Sv. Lucija še ni določila prispevka, S o i k a n pa ga je kar odbil. Dopis c. kr. poštnega iu brzojavnega ravnateljstva pa govori jasno, na kak način se more priti do telefonske zveze po Soški dolini. Besedo imajo prizadeti iuteresentje! L plače, remun. učiteljskemu osobju,. rar zni računi itd. K 19.232.01. B. izredni izdatki. 2. naložitev na glavnico, ozir,„a-i.. brambeni sklad K 17.160,46. Skupaj K 36.392.47. Torej prebitka K 4.876.97. Družba sv. Cirili Jn Metoda. Nove podružnice sv. Cirila in Metoda na Goriškem. - Gd lanske do letošnje skupščine so bile ustanovljene te-le podružnice: Breginj, Cerkno, Divača, Miren in Solkan; oživela je moška podružnica v Sežani, potrjena je podružnica za Toinaj-Dutovije, Naš veliki dan, t. j. 3. dan malega srpana 19Mi, ko se je proslavljala 25 letnica družbe sv. C. iu M. združena z veliko skupščino, je prinesel družbi znamenite vsote. Dopoldanski darovi družbi so znašali K 10.978, popoldanski -•¦ veseličui dohodki (prejemki K 20.623.11, stroški K «.170.24) K 12.452.87, skupaj torej veliko vsoto K 23.430.87 t. i. K 3.620.87 več, kakor je imela družba sv. C. in M. tisto leto pred L slov. katoliškim shodom leta 189L vse leto dohodkov. Slava slovenski narodni požrtvovalnosti! Najiskrenejša hvala vsem rodoljubnim darovalkam in darovalcem! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca julija 1910. 1. sledeči promet i. s. D o h o d k i. A. redni dohodki. L prispevki iz nabiralnikov K 1.531.93. 2. Prispevki podružnic i. s. Kranjsko 2.335.24 Štajersko 3.578.78, Koroško --.—, Primorsko 5.057.22. Skupaj K 10.971.24. 3. Pazni prispevki K 19.449:27. Skupaj K 31.952.44. 13. izredni dohodki. 4. prispevek za obrambni sklad K 9.317.—. Skupaj K 41.269.44. Izdatki. A. redni izdatki. DOPISI. h tolminskega okraja. Podbrdo. — Dne 7. t. m. se bo vršil ustanovni občni • jjbor prostovoljnega gasilnega društva v Podbrdu v prostoruVg. A. Trojar-ja. Začetek ob 3. uri popoldn D n e v n i r c d: 11' Citdnje društvemn pravil. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi pripravljalni odbor. Iz kanalskega okraja. Iz Avč. — Bliža se zopet slavno znani shod Nad-Avčein. Navadno pride iz raznih krajev to je iz bližnjih vasij mnogo ljudi j, pa tudi mnogo tujcev poseti' ta prekrasen hribček. Vse bi bilo temu primerno, samo obžalovanja vredno je, da nima tukajšna občina posebnega užitka pri vsem tem. Že.več let se je opažalo, da tvori konec tega shoda vedno pretep. Res žalostne razmere, bolje bi bilo še izpustiti shod, kakor s tem dnevom razburjati celo vas. Gd kot to izhaja, se vidi iz tega, da ni med tem ljudstvom edinosti. Še manj pa je edinosti, od kar se je tu ustanovilo kat. siov. izobraževalno društvo. Nekateri društveniki si domiŠljujejo, da so bogve kaj in da ni nobenega nad njimi. Menda, se oni v tem obziru zelo varajo. Bog varuj, da bi kdo proti tem kaj zinil, takoj je ogenj v strehi. Vprašati bi hoteli ali so bili pred letom tako pogostoma dopisi iz Avč kakor sedaj? Še Lokovec se jih dobro spominja. Gotovo ne bodo želeli več tamkaj nastopiti pri kakšni veselici. Predsednik tega društva je sedajni organist Večkrat,so nekateri govorili, da je samo zato tukaj, da podučuje k temu društvu Kapitan Hattoras ] ali j Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jnles Verne. — Prevel 0. I. (i>»ij.). Port - Providence!* de Johnson, >• to se lepo glasi! Ko se bomo torej vračali iz svojih severnih izletov, bomo poiskali najprej rt VVashington. od tod bomo dospeli do zaliva Viktorija, in odtod bomo prišli do Fort Providercc, kjer se bomo odpočili in poživili v Doktors-Housu. »V tem smo se torej zedinili,« začne zopet doktor; če bomo še kaj odkrili, bomo pozneje še izbirali imena, ki pa menim ne bodo dovedla do razporov, saj upam, da ne; kajti, prijatelji moji, drug drugega moramo podpirati in se ljubiti. Mi zastopamo celo človeštvo na tem obrežju; ne udajmo se grdim strastem, ki razjedajo družbe. Združimo se, da postanemo močni in neomajni v nezgodah. Kdo ve, koliko nevarnosti in trpljenja nam je še nebo prihranilo, predno zopet vidimo svojo domovino? Bodimo vsi kakor eden in pustimo prepire, ki niso nikdar opravičeni, najmanj pa sedaj. Ali me razumete, Altamont in vi Hat-teras?« Nobeden ni črlmil besedice, a doktor je sprejel to, kot bi bila pritrdila. Potem se je pogovor zasukal drugam; šlo se je lov, da si obnove in spremene živila; s pomladjo so se vračali zajci, jerebice, celo lisice in tudi medvedi. Zato so skleniti, nobenega ugodnega dne ne zamuditi, da bi ne preiskali in pregledali kaj novega v Novi-Ameriki, VIU. Izleti severno od zaliva Viktorija. Naslednjega dne spleza doktor ob prvem solnčnem svitu na strmo skalnato steno, na katero se je naslanjal l)»ktors-House; na vrhu je bila kakor odrezan kegelj. — Doktor ni brez truda prišel do vrha, tu pa se je odpri njegovim očem širen, valovit svet, ki je bil najbrže posledica vulkuničnih izbruhov; neizmerna bela odeja je pokrivala elino in morje, ne da bi se dalo drugo od drugega ločiti. Ko doktor spozna, da ta točka presega po visokosti vso obdajajočo planoto, mu šine v glavo neka misel, nad katero ne bo preveč strmel, kdor se na to razume. Zorila je v njegovi glavi, preudarjal in preobračal jo je in imel jo je že popolnoma v svoji oblasti, ko se vrne v snežno palačo, kjer jo sporoči svojim tovarišem. »Na um mi je prišlo,« jim reče, »da postavimo svetilni stolp na vrhu stožca, ki se dviga nad nami.« »Svetilni stolp?« vzkliknejo vsi. »Da, svetilni stolp! od tega bomo imeli dvojni hasek: prvič nas bo vodil, kadar se bomo ponoči vračali iz daljnih izletov, drugič bo pa razsvitljeval to-Ie planotico med osem mesecev dolgo zimo.« »Gotovo,« pritrdi Altamont, »tak kinč bi bil povse koristen; a kako ga boste naredili?« »S kako svetilko Porpoisa.« »Dobro; s čim boste pa vzdrževali svetilnico svojega stolpa? Ali mar z oljem tulnjev? »Nikakor ne! To olje ima preslabo svetlobno moč, ki bi komaj meglo prodrla.« »Ali hočete napraviti mar iz premoga svetilni plin in razsvetljavo?« »Ne, ta svetloba bi bila še nezadostna in bi imela še to slabo stran, da bi nam uničila precejšen del goriva.« »Tedaj pa jaz ne vem...« hoče reči Altamont. »Kar se mene tiče,« ga prekine Johnson, »sem preverjen, da je gospod Clawbonny vsega zmožen, če pomislim na krogljo iz živega srebra, na ledeno lečo in na zgradbo Fort-Providence.« »No, ali nam razodenete, kako razsvetljavo mislite napraviti?« sili vanj Altamont. »Prav enostavno,« de doktor, »električno razsvetljavo.« »Električno razsvetljavo!« »Brez dvoma; ali niste imeli ha svoji ladji Porpoise en bunsenov člen z vso potrebno opravo?« »Da,« pritrdi Amerikanec. »Očividno ste mislili na kake poskuse, ko ste ga vzeli s seboj, kajti ne manjka mu ničesar za delovanje, niti popolnoma izoliranih prevodnih žic niti potrebne kisline. Torej je igrača, napraviti si električno razsvetljavo. Prvič bomo bolje videli, drugič pa nas nič ne stane,« »To je krasno,« vzklikne orožničar, »pa nikar ne od-lašajmo...« »No, materija!- je pri rokah,« de doktor »in v eni uri ogradimo deset črevljev Visok steber iz ledu.* Doktor vstane in tovariši za njim ter gredo na vrh stožčastega griča", naglo le'raste! steber in kmalu so ga ovenčali s svetilko iz Porpoisa. Nato napelje doktor v njo s členom zvezani prevodni žici; Člen je bil postavljen v sobani ledenega poslopja, kjer ga je peč-varovala mrazu; od tu so bile žice napeljane do svetilke stolpa. .Vse to je bilo urno narejeno in nestrpno so pričakovali sojnčnega zatona, da bi se veselili učinka. Kose sto- spadajoči pevski zbor in da ni za cerkveno petje in orgijanje. Svetovali bi pa prav iz srca, da naj se v resnici izuči pri kakšnem boljšem mojstru, predno pojde v cerkev orgije pokvarjat. Ste razumeli? Iz kobariškega okraja. Kobarlški kot — Breginj. — Že lani meseca decembra smo imeli pri nas občinske volitve, ki so izpadle tako, da je starešinstvo popolnoma v naprednih rokah. Nune Knavs in kompanija so proti takemu izidu vložili priziv, ki pa ni imel drugega uspeha, nego da se je volitev župana vršila šele minulo soboto. Županom je izvoljen Anton Lazar, trgovec v Bregi-nju, občespoštovani mož, vsled česar smo uverjeni, da je vodstvo naše županije v najboljših rokah. Občini čestitamo na takšni pridobitvi, na drugo stran pa iskreno pomilujemo nunca Knavsa iz Logov, ki ima s svojimi rekurzi večno smolo. — Obširneje o tem morda prihodnjič. privošči naj si veekrat izbirna Pekafet^ ki naj bodo napravljeno pa roeopfni knjigi Prvo kranjsko tovarne tosionin v It, Si-strici. — PoUje se vsakomur zastonj in poštnine prosto. Duhovniki, menihi in nune ter njih bogastvo. Napisal A. Ž. v „Nar. Dn." Slovensko javnost bi utegnilo zanimati, koliko je bilo v kraljestvih in deželah v državnem zboru zastopanih, namreč na Dolenjem in Gornjem Avstrijskem, Solnograškem, Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem, Tirolskem in Predarlskem, Češkem, Moravskem, Šlez-kem, Gališkem, v Bukovini in Dalmaciji v letih 1880, 1890, in 1900 katoličanov, koliko je bilo duhovnikov, menihov in nun, koliko je bilo samostanov, koliko so imeli duhovniki, menihi, in nune premoženja in kako veliki so bili njih prejemki, izdatki ter prihranki. Vsi ti podatki so posneti po uradni statistiki (Osterr. statist. Handbuch fiir die in Reichsrate vertret. Konigreiche u. LSnder. Herausg. von der k. k. statist. Central-Commission. Wien 1883, 1894, 1903.) . L. 1880 ze bilo 20,229.845 katoličanov, leta 1890 pa 21.749.943 in 1. 1900 že 23,796.951. L. 1800 je bilo 17.150 duhovnikov, 1. 1890 pa 19.050 in leta 1900 že 19.704. L. 1880 je bilo 461 moških samostanov,*) leta 1890 pa 469 in leta 1900 že 541. *) Samostani brez raznoterih podružnic, katerih statistika ne navaja. L. 1880 je bilo 6.896 menihov, leta 1S90 pa 7.770 in leta 1900 že 7.775. j L. 1880 je bilo 429 ženskih samostanov,*) leta 1890 pa 564 in leta 1900 že 877. L. 1880 je bilo 8.727 nun, leta 1890 pa 13.554 in I. 1900 že 19.194. Leta 1880 je bilo '890 samostanov,*) moških in ženskih, skupaj, leta 1890 pa 1.033 in !. 1900 že 1.418. L. 1880 je bilo 15.623 menihov in nun skupaj, leta 1890 pa 21.324 in leta 1900 že 26.969. L. 1880 je bilo 32.773 duhovnikov, menihov in nun skupaj, leta 1890 pa 40374 in leta 1900 že 46.673. Leta 1880 so imeli duhovniki, menihi in nune uradno izkazanega premoženja, katero obsega zemljišča, poslopja, vrednostne papirje, kapitale naložene v bankah ter druge premičnine za 567,326.716 K, leta 1890 pa za 688,473.108 K in 1. 1900 že za 813,612.301 K. Leta 1880 je bilo doneska od države ali od davkoplačevalcev za duhovnike, menihe in nune 4,595.584 K, leta 1890 pa S.209.780 in leta 1900 že 10,420.158 K. Leta 1900 so imeli duhovniki in nune, kakor že omenjeno, uradno izkazanega premoženja za 813,612.301 K, od katerega pripada 301,529.953 K na zemljišča in poslopja, 387,273.731 K na vrednostne papir* je. 70.581.168 K na kapitale naložene v bankah ter 54,227.449 na druge premičnine. — Če se pomisli, da je 1. 1900 bilo 1418 samostanov, katerih večje število je v mestih, kjer so na najlepših prostorih it* ki tvorijo cele komplekse poslopij, se nikakor ne pretirava, če se samostan povprečno ceni na 500.000 K, kar bi dalo vsoto 709.000.000 K. (Konec pride). Domače vesti. Imenovanje. — Praktikant v računskem oddelku c. kr. gozdnega ravnateljstva v Oorici, g. Hermenegild .lakončič je postal računski asistent. Smrtna kosa. — Umrl je v nedeljo 31. t. m. v Jožkovi gostilni v Tolminu na srčni kapi dobro znani posestnik Ivan Ruta r p. d. Flukc iz Zatolmina v 47. letu svoje starosti. Bil je skoz in skoz naprednega mišljenja in pri vsem_ ljudstvu splošno priljubljen radi svojega dobrega srca in čistega značaja. N. v m. p.! Ostalim naše sožalje. »Gorica« in kobilice. — »Gorica« nadaljuje svoje odgovore in zagovore v zadevi kraških kobilic. V zadnji številki o-menja v splošnem vse to. kar je že »Soča« povedala. Nekaj novega smo pa vsekakor izvedeli iz zadnjega članka v »Oorici«. Meseca maja t. I. je govoril poslanec Stepančič z namestnikom v zadevi akcije proti kobilicam. Namestnik mu je obljubil čimprejšno rešitev od strani du- najske vlade in mu tudi kmalu potem pisal, da se je od strani namestilištva priporočala vladi nujnost akcije. Prav! Poslanec Stepančič je bil torej prepričan o nujnosti te akcije, ker drugače bi mu ne bilo treba intervenirati pri namestništvu osebno. »Gorica« ie pa lansirala v javnost mnenje, da kobilic ni na Krasu in da se celi Kras zmeni za kobilice kot za lanski sneg. Na eni strani hodi poslanec Stepančič k namestniku, namestništvo je prepričano o nujnosti akcije za pokončevanje kobilic, na drugi strani pa pravi »Gorica«, da na Krasu ni kobilic, torej tudi ni potrebna nobena akcija. Da, da, slaba stvar se ne da dobro zagovarjati. Francesco Castellitz — tržaško-ko-perski Škot. — Bolj in bolj se potrjuje vest, da bo imenovan škofom tržaško-ko-perske škofije Franc Kastclic, ravnatelj v osrednjem semenišču in katehet na ženskem učiteljišču v Gorici. Srečo je treba imeti! Razžaljenje katoličanov na Angleškem odpravljeno. — »Gorica« poroča, da se je na Angleškem odpravilo v kraljevi izjavi ob nastopu vlade tisto besedilo, f: kruto žali verska čuvstva katoličanov. — Res je tako! Se prejšnji angleški kralj, Edvard VII., je prisegel, da bo čuval le anglikansko vero in da se bo vedno bojeval y:-<\ drugim veram. Kakor znano, so pa Irci katoličani. In v času, ko sega spoštovanje pred verskimi čuvstvl dru-gorodcev tako daleč, da opusti protestan-tovski kralj pri zasedanju prestola tz svojega veroizpovedanja vse one točke, ki bi lahko razžalile njegove katoličanske pod-ložnike, se poslužuje Vatikan besed že davno minulih časov in razžali čuvstva protestantovskih kristjanov, kakor je to storil z boromejsko encikliko, se protivi španskim reformam, da bi uživali tudi drugoverci v Španiji svobodo in da bi imeli svoja znamenja na vidnem kraju. Spozna se. da ne pozna Vatikan nobene tolerance, katero se bi lahko naučil ravno od onih drugovercev, katere zasramuje in žali s svojo zadnjo encikliko. Kranjski klerikalci in nemški denar. -Vsakomur je znano, kaj pomenja nemška kranjska hranilnica za Nemce v Ljubljani in sploh na Kranjskem. Z denarjem slo-i venskih vlagateljev podpirajo ponemče-I valnice in v zadnjem času tudi klerikalne zavode. Najprej je dobilo Marijanišče v Ljubljani podporo, sedaj škofovi zavodi sv. Stanislava v S*. Vidu pri Ljubljani. — j Nemški klerikalci pa' ne darujejo podpor i brez protiuslug od strani slovenskih klerikalcev. »Slovenec« in »Domoljube pripo-ročata slovenskemu občinstvu nemško šparkaso, odklanjata inserate slov. de-, mirnih zavodov, kaL.ršna je »Mestna hranilnica ljubljanska, in denuncirata ljubljanske naprednjake in jih dolžita veleiz-dajstva. ker so priredili nedolžen pevski izlet v Belgrad. Nemški denar strahovito učinkuje pri kranjskih klerikalcih, ki si prisvajajo vkljub temu ime Slovenska ljudska stranka. Za nemški denar izdajo celo svojo narodnost in da se tega ne o-pazi, pa delujejo na vse kriplje za »Slovensko Stražo«, ki bo pa služila edino le klerikalni politični organizaciji. Iz Podgore smo dobili obširnejši dopis, ki govori seveda zopet o kuratu C. M. Vugi. Iz tega dopisa posnamemo, da je Vuga obljubil, da bo v torek krstil ob fiVs pop. V torek je pa bila porcijunkula, zato ni mogel držati CM. Vuga dane besede in zaman so čakali botri v podgorski cerkvi skoraj dve uri, Vuge ni bilo. — Istočasno (iz dopisa smo morali na tem mestu mnogo izpustiti) se je pa izrazil Vuga, menda da bi opravičil svojo zamudo, da se »mora krstiti nezakonske otroke po noči«. — Socijalno-dem. mladina hodi nagajat Sokolom, ko se ta vadi. Tako . je ta mladina (kakih šest 17 let starih fantov) v torek pocuknila zavese skozi okno telovadnice pri Bregantu ter polomila palci dvema Sokoličema. Izgovor, da to niso bili soc. demokratje, je ničev, ker se je pogumno mladino zasledovalo. Dva sta med to' ščštoričo Italijana iz kraljestva. Voditelji naj malo poiičC svojo mladino, da se bo znala vesti. Sokoli puste soc. dem. na miru, naj tudi oni puste Sokole. Ljubljanski župan Hribar in vlada. — Do sedaj -*-i ni potrdil cesar Hribarjeve izvolitve, --'lovori se, da ga tudi ne bo in to na nasvet barona Schvvartza in slovenskih kranjskih klerikalcev, kar je tudi popolnoma verjetno. Ker drugače ne morejo priti klerikalci v napredni Ljubljani do uspehov, mislijo da bodo sedaj ribarili v kalni vodi. Sicer je pa potrditev župana sama formalnost. Spominjamo se Lueger-ja, kateremu je mnogo pripomoglo k popularnosti, da mu je cesar dvakrat odrekel potrditev. Zopetna izvolitev je itak v rokah volilcev. Kranjski deželni odbor je nakazal 800 K podpore ponemčevalnemu otroškemu vrtcu vzdrževanemu od Sehutzengel-vercina in nemškega Schulvereina v slovenski Spodnji Šiški. To se pravi zares pljuvati v lastno skledo! Lov na morju je prepovedan in sicer v zalivu, ki je med devinskim gradom in med izlivom Soče. Čitalnica in Sokol v Solkanu priredita dne 14. avgusta t. 1. veselico na vrtu gosp. Antona Mozetiča. Sporqd: 1. Smetana: Potpouri »Prodana nevesta« svira vojaška godba. 2. Leban: »Mornar« poje možki zbor s solospevom. 3. Medved: »Na ogledih« šaloigra v treh dejanjih. 4. Eisen-liuth: »Hrvati« poje možki zbor. 5. »Ven-ček narodnih pesnij« svira vojaški orkester. 6. Telovadba: a) proste vaje obrtnega naraščaja, b) telovadba na orodju. 7. Ples. Med veselico in plesom srečolov. Začetek točno ob 4. uri pop. Posebni vlak k Zavezini skupščini v Rudollovo odhaja dne 6. t. m. iz Ljubljane južni kolodvor ob 10 dopoldne, dol. kolo- ri noč,i primakne doktor oba konca ogljev, ki sta bila po I dnevi k primerni razdalji, drugega k drugemu in iz svetil- j niče je zažarela močna svetloba, ki jo veter ni mogel niti oslabšati niti ugasniti. Čaroben prizor so tvorili drgetajoči žarki, ki so s svojim bliščem tekmovali z belo planjavo in krasno risali sence vseh izrastkov na okrog. Johnson si ni mogel kaj, da ne bi ploskal. »No, poglejte gospoda CIawbonnyja, ki je napravil solnčno svetlobo, in to sedaj!« se je veselil. »Vsega mora človek nekaj znati,« je odgovarjal ponižno doktor. Mraz je naredil konec splošnemu občudovanju in vsak se je požuril, da smukne pod svojo odejo. Sedaj se je jelo življenje praviloma vršiti. Naslednje dni, od 15. do 20. aprila,, je bilo vreme zelo negotovo. — Temperatura se je naglo nižala kar za dvajset stopinj in ozračje se je nepričakovano spreminjalo; sedaj je bilo prepojeno s snegom in meteži, sedaj mrzlo in suho, da se ni bilo varno prikazati ven. V soboto se je veter polegel tako, da bi bilo možno napraviti kak izlet; zatorej so sklenili, da posvete en dan lovu, da si nabavijo svežega živeža. Že na vse zgodaj se opravijo Altamont, doktor, in in Bell, vsak s svojo dvocevko, s potrebnim strelivom, s sekiro in za slučaj, če bi bilo treba narediti zavetje snegu, so vzeli tudi dolg nož s seboj, in tako so se odpravili; nebo je bilo oblačno. Za časa njihove odsotnosti je hotel Hatteras preiskati obrežje in ga zarisati. Doktor je prižgal svetilni stolp, čigar žarki so izborno tekmovali z žarečim ozvezdjem. In res, samo električna razsvetljava, ki presega tri tisoč sveč ali trt sto plinovih, svetilk, se da primerjati s solnčno svetlobo. , ., Mra» je bil oster, a suh in miren. Lovci so se napotili proti rtu Washington; trdi sneg jim le pospešil korake, da so v pol uri že prehodili tri milje, ki so ločile rt od Fort-j Providence. Tudi Duk je poskakoval za njimi. Obrežje se je zvijalo proti vzhodu in visoki vrhovi ob zalivu Viktorija so se proti severu zniževali; zato bi bilo lahko trditi, da je Nova-Amerika samo otok. A sedaj ni šlo zato, da se določi njena oblika. Lovci so jo udarili ob morju in so se naglo pomikali dalje. Nikakega sledu stanovališč, nikakega sledu o kaki koči; stopali so po tleh, ki se jih se ni bila dotaknila človeška noga. Tako so prehodili prve tri ure kakih petnajst milj, ne da bi se Vstavili; a kazalo je, da bo njihov lov brez haska. In res so komaj opazili sledi zajca, lisice ali volka. Tuintam je letala semintje kaka bela jerebica in naznanjala, da se vrača pomlad in severne živali. Da so se ognili globokim prepadom in strmim pečinam, ki so se raztezale od Bell-Mounta dalje, so morali naši junaki zaviti bolj v notranjost celine. Pozneje so zopet prišli nazaj do obrežja; led še ni bil nič razpokan, Še daleč ne. Morje je bilo še vedno zamrznjeno; vendar je nekaj sledi tulnjev naznanjalo prve obiske teh dvoživ-cev, ki so že prihajali na površje ledu vsrkavat zrak. Š roki vtiski v ledu in na novo nalomljen led je kazal, da jih je nedavno že več bilo na suhem. Te živali zelo ljubijo solnčni svit in se rade stegujejo po obrežjih, da se grejejo ob dobrodejni solčni toploti. Doktor je svoje tovariše opozoril na to posebnost dejal: »Zapomnimo si to mesto; na neobiskovanih obrežjih se jim je lahko približati in se jih igraje polovi. A paziti se mora, da se ne splaše, kajti potem kar nekako nepričakovano izginejo in se ne vrnejo več; na ta način so nerodni lovci uvol plen že večkrat izgubili ali ga saj v nevarnost izpostavili, ker so jih s hrupom in krikom v množicah napadali, mesto da bi jih posamič streljali.« »Ali jih love samo zaradi kože in tolšče?« praša Bell. »Evropejci da, a Eskimi jih pa jedo; oni od tega žive, dasi ni nič kaj slastno culnjevo meso, ki ga prepoje s krvjo in maščobo. Pa vendar se da uporabiti na nekak način in jaz se zavežem, da vam pripravim fina. rebrca. ki bodo prav slastna; za njihovo črno barvo se ni treba zmeniti. »Bomo videli, kako boste delali; v svojem zaupanju do vas se zavežem. da pojem toliko tulnjevega mesa, kolikor boste hoteli. Ali me razumete, gospod Cla\vbonny«. mu nagaja Bell. »Moj ljubi Bell. vi hočete reči toliko, kolikor se vam vzljubi. Ali jejte kakor hočete, požreštiosti Groenlandca ne dosežete, kajti ta povžije na dan po deset do petnajst funtov tega mesa.« . »Petnajst funtov!« se čudi Bell, »kaki želodci!« »Severni želodci,« odvrne doktor, »čudoviti želodci, ki se razširijo, kolikor je treba, a se istotako tudi skrčijo, da lahko prenašajo pomanjkanje in preobilico. Ko začne Eskim jesti, je suh, predno konča, je debel, da ga ni skoro več spoznati. Dognano je, da pogosto po cel dan obeduje.« »Seveda,« de Altamont, »je li ta požrešnost lastna prebivalcem mrzlih dežela?« »Jaz mislim.« pritrdi doktor; » v severnih krajih je treba -mnogo jesti; to ni pogoj samo za moč, temveč za obstanek. Ravno tako daje tudi Družba Hudsonskega zaliva vsakemu možu ali po osem funtov navadnega, ali po dvanajst funtov ribjega mesa, ali po dva funta pernikana.« »Taka hrana mora krepiti,« de tesar. »Ne toliko kot vi mislite, prijatelj, in Indijanec, ki se na ta način pase, ne opravi več dela kakor Anglež, ki se živi s svojim funtom govedine in steklenico piva. , »Vsak po svoje, gospod Clawbonny.« (Dalje pride.) j dvor 10.11, Grosuplje 10.53, St. Vid pri Zatičini 11.43, Trebnje 12.30 in pride v Rudoliovo 1.08. —Iz Rudoltovega odhaja dne 7. t. ,m. zvečer ob 9, Trebnje 9.J8, St. Vid pri Zatifiini 10.1«, Grosuplje 11.07, Ljubljana dol. kolodvor 11.48, južni kolodvor 11.59. — Vozn listki imajo navadno ceno in veljajo za tja in nazaj; pri povrat-ku„so rabni tudi za navadne vlake. - VelHm- pofetu4.i^eUs8"$i.f>\UWtio? J znan! Postojnski jami. —* V nedeljo 14. avgusta t. I. se vrši v Postojnski jami velika poletna veselica. Ta., .čarobni ppd-zemeljski svet, kateri meri nad 21' km, (od teh je 6 km 'dostopnih -občinstvu), zavzema vsled svojih premnogih prednostij — najrazličnejše kapniške oblike, Čist zrak, izključno električna razsvetljava, jamska železnica, izvrstna pota. ležeč* na glavni progi jezne železnice — prvo mesto med vsemi jamami na svetu. V obširnih dvoranah bo koncertiralo več godb in vstopnina v jamo se je znižala na 2 K za osebo. Veselica se prične ob 3. uri pop. (pri vsakem vremenu). Pri tej priliki bo vozilo več posebnih vlakov v Postojno. Zaprli so v Gorici 25 letnega Jakoba .lesna z otoka Kerta, ker je ukradel svojemu gospodarju, krojaču Nardinu na Tržaški ulici, čevlje, budilko in pas v skupni vrednosti 30 K. Težka poškodba. V tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov so prinesli 36 letnega kmeta Avgusta Pellisa iz Flumi-čela v Furlaniji. lina preparati trebuh. Sam pravi, da je padePz drevesa, česar se mu pa ne verjame. Radi motenja cerkvenega obreda je stala pred goriško okrožno soduijo 30 letna gospa Olga Tarlao. Lansko leto v septembru je med pridigo v gradeški cerkvi rekel duhovnik Gallupin: »Gorje onemu, ki se dotakne duhovniške obleke!« Na to je odgovorila omenjena gospa glasno: k hi duhovniki so prvi, ki se je dotaknejo!* Sodni dvor jo je oprostil. Ponudbeni razpis. ~ V r h s t a v b ne / g r a d b e. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu odda v postaji Pod-brdo proge Jesenice-Trst gradbena dela /a podaljšanje nakladalne ranipe za 47.00 m in premestitev mostične tehtnice za pavšalno ceno. Natančni podatki o premi ponudb, t )ku za vlaganje itd. so razvidni I/ časopisov sLaibacber Zcitung«. >Os-^ervatore Triestino«. »Osterr. Zentralan-xeiger iiir das ofientliehe Lieferimgssve-sen< od 5. avgusta t. 1. Pojasnila dajeta tudi c. kr. železniško-vzdrževalna sekcija f. v Gorici. Naznanilo. — Radi oddaje v zakup sena, slame in goriva (drv in premoga) ve bo vršilo javno razglašenje ponudbe za sledeče postaje: v Tolminu 19., v Kanalu .'(»., \ Horici 24., v Krminu 25. avgusta, v Gradišču dne 9.. Tržiču 10. septembra 1910. -- Podrobni pogoji se nahajajo pri c. in kr. vojaškem prcskrbovaluem skladišču v Gorici, pri c. kr. okrajnih glavarstvih v Gorici. Gradišču in v Tolminu, pri trgovski in obrtni zbornici v Gorici, pri poljedelskih deželnih društvih v Gorici in so razvidni iz zakupnega razglasa in zvezka pogojev, kateri se dobi brezplačno od c. in kr. vojaškega preskrbo-valnega skladišča v Gorici. Javni ples prirede ročinjski fantje v Kočinju dne 7. t. nt. Začetek ob 3. uri pop. Morebitni dobiček dobi družba sv. Cirila in Metoda. Izgubila ie 2 prstana neka gospa med potjo iz Semeniške ulice do sadnega trga. Prstana je oddati v našem upravništvu ali pa na policiji. Najditelj dobi primerno nagrado. zbor društva iz Štorij. 5. Zaje, Poputnica Nikole Juršlča«.;poje zbor »Štanjela«, iz I Štanjela. 6. »Pozdrav Taboru« udarja tamb. zbor iz Vrhovelj. 7. Mihelčič, Ven-ček nar. pesnij, poje meš. zbor »Dneva žar« iz Kazelj. 8. ***, poje »Dom« iz Re-pentabra. 9. Bartel, »Oj planine«, poje meš. zbor »Venčka« iz Dutovelj. 10. Aljaž, »Dneva nam pripelji žar«, poje moški zbor 'tTolftrtfruštvirfltted točkami svira narodna godba iz Nabrežine. Začetek ob 3. pop. Čisti dobiček je namenjen društveni knjižnici in družbi sv. C. in M. Poplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Bralno In pevsko društvo v Št. An-drežu bo imelo v nedeljo dne 7. t. m. svoj redni občni zbor ob 3Y'3 pop. v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev novega odbora in 5. slučajnosti. K obilni u-deležbi vabi odbor. K razvitju zastave društva »Ladija« v Devinu so se sedaj zglasila sledeče društva: Podporno društvo iz Gorice, »Kras« iz Opatjegasela, »Grmada« iz Mavhinj, »Morje« iz Sesljana. kol. društva »Gorica« in »Straža* iz Tržiča. Iz Krasa se o-beta obilna udelžba. Upati je, da se zgla-se v najkrajšem času Še druga društva. Razvitje zastave in ž njo združeno narodno slavlje v obmejnem Devinu se bo vršilo dne 21. avgusta. Komur je na tem, da se utrdi naša slovenska postojanka v o-groženem Devinu, in kdor more priti, naj ne zamudi prilike dne 21. avgusta in naj gre v De vin. Iveza narodnih društev. Bralno društvo v Sv, Križu bo praznovalo svojo 25 letnico v nedeljo, dne 7. avg. z lepo veselico; na vsporedu je petje raznih zborov in igra »Sin«. Mnogo društev je že izjavilo, da se udeleže te veselice. Slavnostni govor bo imel dr. I Muko Puc iz Gorice. Pevsko bralno društvo »Tomaj« v Tomajii priredi v nedeljo dne 7. t. m. na okrašenem dvorišču gostilničarja g. Antona Cerneta veliko veselico s sledečim v-sporedom: 1. Vsprejcm narodnih društev. 2. Slavnostni govor, govori g. dr. Karol Pndgornik. 3. Hladuik, BlcSkcmu jezeru, Doje meš. zbor »Zvona« z Opčin. 4. Fr-jančič »VI. venček nar. pes.« poje žen, Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vr- ' tojbi se udeleži nedeljske veselice , br.. ' društva »Miren« v Mirnu. Odhod ob 722 iz Vrtojbe. Zbirališče: društveni prostori. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Štedenje ie vir bogastva. - Samo s tem namenom štediti, da se denar grmadi je slabo, hraniti, da si človek varuje neodvisnost, to je modro in pravično. K o-mogočitvi sledenja vpeljala je Goriška ljudska posojilnica hišni nabiralnik, ki obstoji v tem. da se izroči vlagatelju ob jed-nem z vložno knjižico tudi zaprt nabiralnik, čegar ključ pa ostane v zavodu. Pri prejemu nabiralnika mora vplačati vlagatelj prvo vlogo K 5.—. ta znesek se mu ob vrnitvi nepoškodovanega nabiralnika z '/'< vred zopet izplača. Z nabiralnikom dobi hranilec priliko, vsak tudi najmanjši znesek lastnemu razpolaganju odtegniti in ga vsled perijodične izpraznitve v hranilnem zavodu plodonosno naložiti. Opozarjamo tudi stariše, da mesto nepotrebnih igrač, ki se itak kmalu potro in pa sladkariji, po katerih otroci ohole, nabavijo svoji deci hišni nabiralnik. Za znesek K n.— ki je ob jednem prva obre-stovna vloga, se dobi lični nabiralnik (šparovček) pri Goriški ljudski posojilnici. Prvi odkup kmetov v Bosni* — Veleposestnik aga Firbakovič v.Tešanju se je odločil, da dovoli svojim kmetom odkup posestev pod pogoji, kakoršni so predlagani v predlogi glede odkupa kmetov v Bosni. Kmetje so bili s tem predlogom svojega gospodarja zadovoljni in so se že napravile tozadevne kupne pogodbe. To je prvi odknp kmetov v Bosni. Politični pregled. Deželni šat>6r Bosne in Hercegovine konča v kratkem svoje prvo ""zasedanje. Delovanje je bilo zelo uspešno. Kakor povsod, tako so se pokazali tudi tu klerikalci v pravi luči. Med hrvaškimi poslanci sta dve stranki, klerikalna Stadlerjeva grupa in napredna Mandičeva grupa. — Škof Šarič je izjavil, da obstoji samo narod hrvaški ter da se nesle priznati cirilice in zastave bosanskih Srbov. Mandičeva grupa in Srbi so se ožje oklenili med sabo in vsi obsojajo protislovansko taktiko klerikalne grupe, ki razdira slogo med Hrvati in Srbi in služi s tetiv edino le dunajski in budimpeštanski politiki. Hrvaška. — Hrvatska kriza se ni iz-premenila v zadnjem času. Ban Tomašič hoče na vsak način doseči razpust hrvat-sko-srbske koalicije, oziroma izločiti iz nje vse radikalne elemente. Gotovo je, da je usoda hrvatskega sabora že zagotovljena. Sabor bo razpuščen in najbrže se bodo že v jeseni vršile nove volitve. Tomašič hoče sestaviti novo vladno večino, ki bo obstojala iz bivše »Narodne stranke«, »Hrvatske stranke prava« in bivšega »Srbskega kluba«. V vsepoljski stranki je prišlo do razdora. Poslanec German, ki je bil do nedavno temu predsednik vsepoljske frakcije v poljskem klubu na Dunaju, je bil izključen iz stranke, ker delajo na to, da bi se osnovalo novo stranko. Dogodki v Španiji. —¦ Španski klerikalci sklicujejo za prihodnjo nedeljo v S. Sebastiano veliko protestno zborovanje proti vladi. Po vsej deželi Širijo lepake, v katerih poživljajo direktno na meščansko vojno. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Miren« v Mirnu priredi v nedeljo dne 7. t. m. cestno dirko Goriea-Miren združeno z ljudsko veselico, z nastopom Sokolov in s srečka-njem za živo tele. Daril za cestno dirko bo deset in 3 darila za polževo dirko. K dirki sme pristopiti vsak Slovenec. Vpisnina znaša 1 krono. Dirkači se lahko vpišejo pri predsedniku v Mirnu in pri F. Batjel-u v Gorici, Stolna ulica št. 3. Na prijave brez vlog se ne ozira. Zaključek prijav v nedeljo ob 1 uri popoldne. Kolesarsko društvo »Gorica« priredi v nedeljo dne 7. avgusta 1.1, izlet v Miren k veselici bratskega kol. društva »Miren«. — Zbirališče: društvena kavarna Central. Odhod točno ob 2 uri popoldne. Daljava tja in nazaj 12 km. — Rednik: Danko Dekleva. Oprava kolesarska. — Gg. člani so naprošeni, da se tega izleta polnoštevilno udeleže, — Zdravo! Odbor. Razne vesti. Smrt pomiloščenega morilca. — Znani vlomilec Vcncelj Bocek, ki je bil radi umora enega detektiva in radi poškodbe treh drugih detektivov obsojen na smrt in pozneje pomiloščen v dosmrtno ječo, je umrl v pankraški kaznilnici. Neška justica. — V Duisburgu na Nemškem so bili obsojeni 10 letni učenci na eno leto ječe, ker so položili na železniške šine kamene, katere je pa vlak zdrobil. — Pred časom so pa bili v Bonnu obsojeni nemški burši, akademično izobraženi ljudje, samo na denarno globo od 30— 80 mark, dasi so en voz električne cestne železnice popolnoma razbili in vse uslužbence na tem vozu temeljito pretepli. Neveden, lahkomišljen deček dobi 1 leto ječe, zdivjan akademik pa plača majhno denarno globo. Skoraj taka jutica kakor na Ogrskem! Kongresi. — V Stokholmu na Švedskem se vrši peti mednarodni mirovni kongres. V zvezi s tem kongresom bo cela vrsta javnih predavanj o mirovnem gibanju. — V Parizu se vrši pod protekto-ratom prezidenta Fallieresa in kneza Alberta MonaŠkega mednarodni kongres za šolsko higijeno. Ob isti priliki se je otvo-rila tozadevna razstava. Na kongresu je zastopanih 32 držav in samo v odsekih deluje 1780 oseb. Morilec dr. Crippen. — Londonski zdravnik dr. Crippen, morilec svoje žene in ljubice, je bil kbnečno aretiran. O tem smo v zadnji številki »Soče« podrobneje poročali. Sedaj zaslišujejo njega in njegovo ljubico Le Neve. Kapitan Kendal, ki je največ pripomogel, da se je aretiralo morilca dr. Crippena, je dobil 1250 dolarjev nagrade. Le Neve je zbolela. Crippen še vedno taji, da je iimoril svojo ženo. Komaj koncem tega meseca izroče morFča kanadske oblasti londonski sodnij-'. 200 ribičev utonilo. — V reki Amur blizu Nikolajevska na Ruskem se je potopilo veliko ribiških čolnov s približno 200 ribiči. Tatovi v Lyovu. — Neznani tatovi so vlomili v stanovanje eskomterja Reph-terja v Lvovu. Tatvina se jim je posrečila. Tatovi so poslali nato policiji uljudno pismo, kateremu so priložili tudi menico za 116,000 K. Policija je aretirala Pie- traszkiewicza, pri katerem se je dobilo 8000 K. Ce je to pravi tat, se še ne ve. Zaprte tovarne radi pomanjkanja naročil. — Vseh 17 velikih predilnic v Man-chestru na Angleškem zapre svoje tovarne s 16. avgustom radi pomanjkanja naročil. Vsled tega bo brez dela 16.000 delavcev. Isto tako je tudi v Entschabe. Umetnost potolažiti dojenčka. — Londonska razstava za dojenčke je razpisala nagrado za umetnost potolažiti kričečega otroka. Pred odborom nepristranskih mater bodo poskušale odgojiteljice svojo srečo. Sila je izključena, čas določen na pet minut. Zraven tega bodo dobili nagrade tudi najlepše dete, najtežji dojenček, dvojčki in trojčki. Poroka katoliškega duhovnika. — Zopet je izstopil duhovnik monakovske škofije iz katoliške cerkve, dr. Otto Sic-kenberger in se poročil. Škof mu je grozil v imenu papeža z ekskomunikacijo. Na to grožnjo je odgovoril Sickenberger z odprtim pismom na nadškofa, v katerem govori o suženstvu duhovnikov in o hi-navščini, v katero se sili duhovnike. Berolinski škandali. — Beroiinu je ovadila deklica na policiji ženo, da je v mnogih slučajih zamorila kaleči zarod. — Pri preiskavi je našla policija mnogo inštrumentov in tekočin kakor tudi mnogo žen in deklet, ki so se prišle k omenjeni ženi »zdravit«. Žena je zaprta. Na vesti ima par sto takih zločinov. - Roberta Boc-ka, ravnatelja dekliške meščanske Šole v Beroiinu. so zaprli na njegovem letovišču v Glatzu, ker se je pregrešil proti svojim varovankam. Zrakoplov za reklamo. — V Beroiinu se je ustanovila družba, ki si preskrbi tak zrakoplov, da bo krožil po noči nad mestom. Na obeh straneh bo imel električno razsvetljene reklame, laka reklama za celo leto bo stala 18.000 mark, Nesreča. - V Lojovi v Galiciji je trčil zabavni vlak ob tovorni vlak. Štiri potniki so težko ranjeni, okrog štirideset pasažirjev je pa lahko ranjenih. Kolera v Galiciji. — V vasi Dubno pri Radzivilovu so zasledili pri treh otrocih kolero. Sanitetna lomisija je ukrenila vse potrebno, da se omeji bolezen. Mumija, stara devettisoč let. — Mumijo Rgipčanke, o kateri se sodi, da je stara devettisoč let, je pripeljal Anglež Peed v »Britišh Museum« v London. Torej bi bila mumija iz časov predno so bili judje v Egiptu, predno je bil rojeti Mojzes ter predno so šli Izraelci v obljubljeno deželo. priporočujemo rtritJintiCt Pri^tek t kot priznano UUi(/wif*>i za kavo! Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe sifcC in. HI.! Ivan Kravos na Kornu ti. II. G8W51 naKornuit.il sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko, ali na težko vožnjo; daljo ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice ¦¦¦¦¦¦ itd. — IzvrSuje in sprejina v g^g^k popravo različne koleseljne in ^gg^gla Poprauila se izurštijejo ločno. Cene zmerne. MaM oglasi. HajmamSa pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas obselnejsi se rafiuna ia vsako besedo 3 vin. NaJprlpravneJSe inserlranje za trgovce in obrtnike. Koliko ie manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi oilrnstlhn ljudem |>ristno. t«.k:ijsk<> zilr.iulm. vino! Zdravniško priporočen", pi .stavnim žalitvam otlgonirjajoču tolnjsko vino j«? zdravil., m mlad*' in stare in ne "ni Miielo manjkati v nobeni hiši. »'isto, n.-ponaivj.-no tokajski. viii'» ..zdrav Ija p.iMsIm.t /.eiudenw nadloge. pomanjkanje krvi. vstvarja apetit in vzl.tija v veliki meri M-solje •!.* ;:iv|jt-nja pri mladili in starih. — Produkcij" vseh naših vin nadzoruje država in ta vina je razglasil > visoko kr. .»itr. p«.lj>-deljsko iniiiiVerstvo kot edina zdravilna vina. Zraven zdravilnih orehov nudi Tokajee rudi izooivn užitek ! — Da se omO:;<>i"-i vsakomur uživati ta liiser med vsemi vini. smo sestavili skrhno .iv.- kolekciji, kateri razpošiljam... v vmj kraje franko zahojnine in franko poštnine in sicer Kolekcija št. I. stekleniea O.« I petletnega med. - Samomlee (Samorodner) .. 0.5 I osemletnega ,. .. 0.25 I petletnega med. - sainotofa (Ausluueli) „ 0.25 I osemletnega ., .. „ Kolekcija št. II. pet stekleni)- 0.7 1 petletnega med. - Samoindea (Santorodim ., .. 0.7 1 osemleutega .. ,. „ 0.5 1 petletnega med. - samot ,ča (Ausbrueh) „ „ 0.ii 1 osemletnega „ „ „ Kron 9* - l.rez kakih drugih izdatk .v' proti povzetju ali predplačilu gor. zneska. kron 63*50 l.ivz kakih drugih izdatkov! franku zahojnine in franku postaja, plačati tek« dnij od datuma na faktui :s<) Akcijska družba tokajskih vinskih producentov (Gesellschaft Tokajer Weinproduzenten A. G. Vcrtricbs-AIitftiluiig) Budimpešta V., Lipot-korut št. 2. Odlikovana skoraj v vseh državah! Zahvalna in priznalna pisma od visoke in najviSje gospode. Dobri zastopniki, ki imajo v višjih krogih znance in tudi dostop v te kroge, si lahko zatrotov« s |»ri-poročanjem naših vin lep 2js'užek, oziroma tudi .stalno plačo ! Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga zlneomejenlrn jamstvom. Naeelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 21. decelnbra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni sen dne 30. decembra i«05. sklenilo za leto 190B. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letib, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo* pri posoji* na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na lo ali več let. Vsak izposojevalec plača pri za aiu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine »/»% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge \ vsakem znesku, jih obrestuje po 4',% večje, stalilo naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja v&a svoja, naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec*. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel ,Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1'20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. Budjejeviško in puntigamsko pivo. — Cene jakp zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna, 30 let obstoječa strokovna krojačnica za gospode vsakega stanu. Zoioga usakourstnega blaga iz inozemskih in čeških louaren ter izgo- louljenih oblek. Bfago na meter po najnižih cenah. = Zoioga blaga = za sokolske kroje. Na željo se obleka tndi ukroji Zaloga orožja in vse oprave k uniformam, kakor tudi za brate ..Sokole", samo v trgovini M. POVERAJ v Gorici na Travniku štev. 5. Proda se d predmestju Gorice dvonadstropna biša z vrtom. Stalna cena K 16.000 Ponudbe je pošiljali pod naslovom: „Lep položaj' v Trst poštnoležeče. Spet pojdejo strastni turisti v višino hi padali hodu (jloboko strašno, (¦c nočeš z visokega pasti v dolino, ostani doma in pa nosi „()hou. „0H0* 1. Medved, Conca Tekališfie, Josipa Verdi št. 32. Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITI. bodi Dam sueta dolžnost! franc Simčič, krojač Gorica, na Komu št. 6 priporoča slavnemu občinstvu svojo krojaško delavnico. _ __^ Velika zaloga dvokoles od K3o-:kx); šivalnih strojev od K 30-250; gramofonov od K 15 1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t. d. — Mehanična delavnica pri Batjel- Gorica Stolna ulica 34. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej. Anton Potatzky v Gorici. Na nrtM RaBtelJa 1. TRfOVlNA NA DROBNO IN DEBELO. Na)cftnA|e kupavalftoe nlrcberSkega li drobnega blaga ter tkanin, preje Ia tltlj. POTREBJŠGINS za pisarniee, kadilce in popotnike. Najboljše Bivanke za Šivalne stroje. POTRBRŠCTKR za krojaše in iavlimf«. KvHluJic«. — Rožni renči. — Masne knjižice. tišna obuAala za ?se letne časa. PoBebnoat: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje OBkrbliena zaloga za kramarje, krofinjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. * ^ -« Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij. Knjigarna A. Gabršček - Gorica. Novost! * ¦ ¦ o Novost! Ravnokar sta izšli v založbi goriške Tiskarne" A. GUtbrščeks »Kraljica Dagmar" Zgodovinski roman. ¦- Spisal: VACLAV BENEŠ-TRŽBI2SKY. - »Slovanska knjižnica« snopič 173-180. — Cena za nenaročnike K 3'20. P štnina 20 vin Quy de FTlaupassant: flouele. Prevel: PaattISklii. - „Snlonslm knjižnica" št. XII. — €eu» K 8* Poštnina 20 vin* Naroča 56 v »Goriški Tiskarni" / Gabršček v Gorici.