Št. 286 (16.323) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu p,! Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 d-- i 1 ija 1945 v tiSkO'.'1 ‘Slovenija' pod Vo:' . 7 r.'0^ ICttScOV ^ ‘•"RANCE P 1 TRST r>6-.fa ~ _ GORICA-Drevored 24 moggtol-let, 2 m N z ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 POSTNUA PUCANA V GOTOVM J500 LIR sPedizlone m abbonamento postale 41 ČETRTEK, 3. DECEMBRA 1998 X Kdo ms lahko zastopa? ■ RIM / TRETJI DAN AVDICIJ P2JEGA ODBORA POSLANSKE KOMISIJE ZA USTAVNA VPRAŠANJA Predstavniki slovenske manjšine orisali svoje predloge o zaščiti Skupnega dokumenta niso predstavili, večina pa je podprla dokument županov Dušan Kalc ^ bližanjem tretjega ti ^ktja se, kot kaže, bliži zakonska zaščita z< S^Vensk° narodnostni Topnost, čeprav bo le ši p “a kanček potrpljenja 0(l rimskimi mostovi ji v.vCklo preveč vode (te 0“‘iub brez dejanj) ii ^janjsina je v vseh teh le 0,1 Potrpežljivega Čakanji P^la že preveč nezado ^oljstva in frustracij. Mor a smo se torej približal Oocni postaji in je stopi j^anja na mestu konec jfrmske avdicije nas ne ako navajajo k optimh ttlu> čeprav hkrati odpi rajo tudi kakšno resm VPrasanje, na katero bom •Oorali odgovoriti sami. ^Italijanska država - ii 0toi tudi stranke in njihc Vl odgovorni predstavnik ‘""o Kaj darovati, 1 je zaščita manj: dphova dolžnost«. Tal Pred natanko dvajse eti odgovoril takn Predsednik repub ^dro Pertini enotni Venski delegaciji i enim od njenih brezst ^ o romanj v Rim. Tedaj se je še imen a onotna delegacija in sPlošnem uživala 2 Panje in priznanje s P»°sti. Danes prav skupini, Id govori v in ^aniejskih Slovencev ( ar ne vseh) skupno p . n^nistvo. »Enotnost )e’ kot vidimo, izgubili P°ti. Zal je mimogr euio razpihalo tudi 1 aanz širše skupnosti. 1 casov,pac! Tako smo včeraj la *lko smešnemu p a sta se pred Mas omisijo pojavili takoimenovanega s §a »vse manj eno Predstavništva Se 1 Raciji, ki sicer n s avljata ravno S ^ožic, zato pa st; * olklorne« note) j e i nekega ne najt Počutja slovenske ne v Italiji. yse> je resno vc neba pa je reci Pm v tem zadr °oju niso ukvar nostni meri ne ] S.ranke, ne orgi Qvilne družbe. V ^ več strani je bil a bi najbrž na način to vprašaj splošne vohtve v t° možnost dani Popoln molk vsel Morda pa bo 1 veljalo nekaj spr volitve ali ne, g -juvcuuan, Dl 23 m brez jasnil Masellijev predlog: stališče tržaških LD TRST - Poenoteni zaščitni osnutek poslanca Masellija je zelo dober izhodiščni predlog, ki pa ga je treba v nekaterih členih posodobiti in spremeniti. Tako razmišljata podpredsednik deželnega sveta Budin in pokrajinski tajnik levih demokratov Spadaro, ki sta na novinarski konferenci predstavila stališča in predloge stranke glede tega zakona, izkoristila pa sta tudi priložnost za razmislek o sožitju, o pravicah Slovencev in posledicah, ki jih bo imela zaščita manjšine na tukajšnjo realnost. Na 2.strani Trst desnica gre danes na avdicije TRST - Pred današnjimi rimskimi avdicijami so predstavniki Lege nazio-nale, ezulskih združenj in združenj nekdanjih italijanskih vojakov pojasnili stališča o zaščiti slovenske manjšine. Na 2.strani RIM - Predstavniki organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji niso izdelali skupnega dokumenta, podobnega onemu, ki so ga krajevni upravitelji izročili v torek predstavnikom ožjega odbora. Kljub temu pa je iz njihovega izvajanja izhajalo precejšnje sozvočje in - vsaj kar zadeva skupno zastopstvo, ki so ga sestavljali predstavniki SKGZ. SSO, DSL, SSk, SIK, demokratskega foruma in društev iz Videmske pokrajine - jasno izrečena podpora dokumentu krajevnih upraviteljev, medtem ko so bili poudarki zastopnikov Slovenske prosvetno gospodarske skupnosti in Edinosti različni. Srečanja sta se s svojo speci- fiko udeležila tudi predstavnika Glasbene matice. Tako bi lahko v skrajni sisntezi označili tretji dan avdicij v ožjem odboru poslanske komisije za ustavna vprašanja, ki razpravlja o zaščiti slovenske manjšine. Sicer pa so imeli predstavniki vseh organizacij - v Rim jih je potovalo kar 18 - možnost, da orišejo delovni skupoini svoja stališča. Nekateri so Se predlagali konkretne popravke, spet drugi pa so pismeno izročili spomenico s svojimi predlogi. Avdicije se bodo končale danes, ko bodo na vrsti predstavniki italijanskih organizacij. Na 3. strani ISTANBUL / NAPETOST ZARADI »PRIMERA OCALAN« Juventusov nastop v Turčiji brez najmanjšega incidenta D’Alema zagovarja sojenje Ocalanu v neki drugi državi RIM - V poslanski zbornici je D’Ale-. rocitvi voditelja PKK). Zadržanje vlade ma glede Ocalana nakazal novo mož- je v imenu LD podprl Fabio Mussi, nost, in sicer sojenje v neki drugi drža- ostro pa ga je kritiziral predstavnik Po-vi (po »vzorcu Lockerbie«), Sicer bodo la svoboščin Antonio Martino. Včeraj vse hipoteze nemški in italijanski izve- zveCer je italijansko pravosodno mini-denci jemali v pretres do 22. decem- strstvo prejelo turško uradno zahtevo bra, ko zapade rok rimskega prizivne- po izročitvi Abdulaha Ocalana. ga sodisca (za sprejem zahteve po iz- Na 11. Strani ISTANBUL - Za varnost Juventusovih nogometašev je na tekmi Lige prvakov proti Galatasarayu v turški prestolnici skrbela prava vojska, kar 22 ti-soC mož, verndar se je kljub napetim odnosom med Italijo in Turčijo zaradi »afere Ocalan« vse izteklo brez najmanjšega incidenta, italijanska ministra Melandi in Fassino, ki sta si kot povabljena gosta ogledala sinočnjo tekmo, pa sta po pogovorih z vidnimi predstavniki turških oblasti celo zatrdila, da je srečanje prispevalo k umiritvi odnosov med državama. Nekoliko manj zadovoljni so Juventusovi navijači, ki so pričakovali, da se bodo Zidane in tovarši vrnili v Turin z zmago. Po golu Amorusa v 77. minuti je že kazalo, da se jim bo želja tudi izpolnila, toda Galatasaray je izenačil v 92. minuti s Suatom, salomonski izid je gotovo pomiril domaCe navijače, a Juventusu se v ligi prvakov pišejo težki časi. Na 16. strani V Gorici bančniki z obeh strani meje GORICA - V organizaciji goriškega Informesta poteka v Gorici dvodnevni posvet za bančnike pod naslovom »For Bank Slovenia«, katerega se udeležuje 8 slovenskih bank s svojim združenjem in 12 italijanskih bank (poleg domače Cassa di Ri-sparmio tudi Kmečka banka iz Gorice, Kraška banka z Opčin in Nova Ljubljanska banka iz Milana). Včeraj je bil govor predvsem o sodelovanju med obema bančnima sistemoma in o možnostih za delovanje tujih in v tem oziru predvsem italijanskih bank v Sloveniji. Na 15. strani Bolj smotrno in hitreje do potrdil DOBERDOB- Z odobritvijo konvencije o pristopu v sistem "Karta storitev” bodo tudi prebivalci doberdobske občine lahko zaprosili za izstavitev potrdil anagrafskih uradov tudi drugih občin, ki so pristopile v sistem. Vse to bodo lahko uredili kar na domačem županstvu. Konvencijo so odobrili na ponedeljkovi seji občinskega sveta. Na 13. strani Smrtna nesreča pri Božjem polju TRST - Na cesti med Prosekom in Križem, pri Božjem polju, se je sinoči pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 42-letni Raffaele Vitiello, po rodu iz okolice Trevisa in bivajoč v Križu. S svojim fiatom 500 se je iz še nepojasnjenih razlogov zaletel v nasproti vozeči fiat bravo, katerega potnika sta se lažje poškodovala. Na 6. strani Ul. Cicerone 8 Tel. 662111 Fax: 634301 Nujno iščemo hiše in stanovanja za naše kliente brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja Rjgptti moška oblačila ... obleče vsakogar, tudi po meri TRST Ul. Mazzini 43 Ul. Imbriani 4 Center “IL GIULIA’’ OB PONEDELJKIH POPOLDNE ODPRTO tel., fax 040 213193 Velika izbira zimskih artiklov najboljših znamk. Ob nakupu smučk in vezi SKI SERVIS VKLJUČEN ZAŠČITNI ZAKON / TISKOVNA KONFERENCA LEVIH DEMOKRATOV LN IN EZULSKA ZDRUŽENJA. »Zaščita slovenske manjšine v duhu državljanskih pravic« Nekdanji Narodni dom naj bo na razpolago celotni tržaški skupnosti Zakon ne sme nikomur ničesar vsiljevati - Aktivna vloga krajevnih uprav TRST - Poenoteni zaščitni osnutek poslanca Domenica Masellija je zelo dober izhodiščni predlog, ki pa ga je treba v nekaterih členih posodobiti in torej spremeniti. Tako razmišljata podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in pokrajinski tajnik levih demokratov Stelio Spadaro, ki sta na novinarski konferenci predstavila stališča in predloge stranke glede tega zakona, izkoristila pa sta tudi priložnost za razmislek o sožitju, o pravicah Slovencev in posledicah, ki jih bo imela zaščita manjšine na tukajšnjo realnost. LD so mnenja, da je treba zaščito italijanskih državljanov slovenske narodnosti in kulture uokviriti v širše priznanje državljanskih pravic. Zakon torej ne sme nikomur vsiliti teh ali onih pravic, ampak mora ustvariti pogoje, da bodo te pravice dostopne vsem. S tega vidika je Masellijev predlog pomirjevalen, »ker ne vsebuje ukrepov proti, ampak ukrepe za«. NihCe se ne vse Čutiti oškodovanega, zaščitni zakon je treba tolmačiti kot zakon za danes in predvsem za jutri, in ne kot pishološki zakon, ki bi popravljal te ah one zgodovinske krivice ter s tem ustvaril le priložnosti za nove razkole in napetosti. LD menijo, da mora zakon pri izvajanju zaščitnih določil priznati aktivno vlogo krajevnim upravam v okviru sodobne in decentralizirane države. Ne smemo pozabiti, da je FJK avtonomna dežela prav zaradi navzočnosti slovenske in furlanske skupnosti. Dežela, pokrajine in občine morajo biti aktiven dejavnik pri zaščiti Slovencev, zakon mora biti prožen, raznolik in postopen, saj - kot je dejal Budin - bo povpraševanje po določenih servisih (npr. dvojezično poslovanje) bolj intenzivno v Bazovici in na Opčinah, kot v središču Trsta. Sredstvo vsiljevanja ne vodi nikamor in bi ustvarilo le napetosti, treba je vložiti napore, da bo zakon tol- mačen v dobrobit celotne skupnosti in ne samo enega dela. Veltronijeva stranka bo med parlamentarnim postopkom vložila nekaj popravkov k Masellijevemu besedilu, od katerih sta Budin in Spadaro pojasnila tri. Prvi popravek se nanaša na prvi člen, ki pooseblja »filozofijo« manjšinske zaščite v smislu priznanja državljanskih pravic v sklopu države, ki ne temelji na etničnih, ampak na ustavnih načelih. Drugi amandma obravnava vprašanje bodočnosti nek- danjega Narodnega doma (ali hotela Balkan), tretji amandma pa se nanaša na omembo etničnega teritorija. LD menijo, da gre za napačno navedbo in da je treba to ozemlje obravnavati kot teritorij z določenimi zgodovinskimi in jezikovnimi značilnostmi. Stališče o nekdanjem Narodnem domu. Spadaro je dejal, da je to za Slovence simbol fašističnega nasilja, za del mestne skupnosti pa je to tudi simbol razkola, ki ga je treba premostiti. LD ne podpirajo predloga, da bi nekdanjo stavbo, kjer je danes Visoke šole za prevajalce in tolmače, vrnili Slovencem - kot piše v Masellijevem predlogu - a da bi jo namenili mestu Trst za kulturne in znanstvene dejavnosti tako Italijanov, kot Slovencev. Budin predlaga, da bi nekdanji Narodni dom dali na razpolago mestni skupnosti. Stavba je velika in upoštevati je treba potrebe Univerze, formalno gledano bi nepremičnino spet vrnili v deželno last. Bivši Narodni dom kot simbol dialoga in upanj za bodočnost; tako Budin kot Spadaro sta poudarila, da bi šlo za gesto velikega zaupanja v tržaško stvarnost. Predstavnika LD sta izpostavila potrebo, da bi zaščitni zakon združeval in ne delil tržaške in deželne skupnosti. Dovolj je z razkoli (nihče noče južnotirolskih modelov ločenih družb) in s prepiri, in Ce bo ta želja prevladala tudi na desnici - je dejal Spadaro - bo to nedvomno pozitivno za vse. Desnica: Zaščita menda potrebna, Masellijev predlog pa nesprejemljiv TRST- Mi ne nasprotujemo zaščiti Slovencev, D sprejemamo pa poenotenega zakonskega besedi ožjega odbora poslanske komisije za ustave vprašanja. Paolo Sardos Albertini (Lega nazionaLT Renzo De Vidovich (ezulska združenja) in Riccard Basile (združenja nekdanjih italijanskih vojakov) s na novinarski konferenci anticipirali stališča, ki J11 bodo zagovarjali na današnji avdiciji v parlamentu. Sardos Albertini podpira zaščito Slovencev na t® melju evropskih listin. Dejal je, da v glavnem sogla53 s stališči, ki jih o tem zagovarja Riccardo Illy z ugot° vitvijo, da so odnosi med Italijani in Slovenci tuK3| dobri. Znani zgodovinski razkoli se počasi pr® mošCajo, ob slovenskem vprašanju pa bo moral Rj® ustrezno rešiti tudi vsa odprta vprašanja nekdanji11 istrskih beguncev. Masellijev zaščitni predlog je vse binsko, ustavno in tehnično nesprejemljiv in ga je tr® ba zato radikalno spremeniti. Slovenci in istrski begunci niso bili nikoli v spon1’ je dejal De Vidovich, ki vsekakor zavida manjšini za' radi velike pozornosti, ki jo uživa s strani rimsku1 oblasti. Rekel je, da soglaša z nekaterimi stališči, ki ]in o tem vprašanju zagovarja Stelio Spadaro, včasih Pa ima prav tudi Samo Pahor, ki se zavzema za spo5t°' vanje zakonov in mednarodnih dogovorov. Zaščititi J® treba vsekakor tudi Istrane, ki so morali v izgnanstva Nekdanji poslanec MSI nasprotuje morebitni vrniti bivšega Narodnega doma slovenski manjšini, ker bi to predstavljajo žalitev zgodovine. Za to sicer ne nosi]0 nobene odgovornost tržaški Slovenci, ampak jugoslo' vanske organizacije, ki so v bistvu krive, da so fašisti požgali Narodni dom... , Masellijev predlog je bil oznaCen kot osnuteK osnutkov, saj je parlament suveren za kakršno k°ti spremembo. Tako zastavljen zakon bi ustvaril privil®' gije za Slovence. m IZREDNA PONUDBA /Primorski do konca leta brezplačno vsak dan pri Vas doma Želite prejemati vsak dan do konca leta Primorski dnevnik brezplačno na dom? Takoj pokličite številko 040 7786300 Če se boste nato odločili, da se naročite na Primorski dnevnik, boste plačali samo naročnino za leto 1999. Vsi, ki ustvarjamo Primorski dnevnik, si prizadevamo, da ga bo vsa manjšina čedalje bolj čutila za svojega in ga redno prebirala ter želimo vsakomur omogočiti, da bo lahko svobodno izražal svojo misel in besedo. Pridružite se nam! AVDICIJE O ZAŠČITNEM ZAKONU Četrtek, 3. decembra 1998 3 SKUPNO PREDSTAVNIŠTVO IN PREDSTAVNIKI DRUGIH ORGANIZACIJ AKTERJI TRETJEGA DNE AVDICIJ fiflVf - Predstavniki organizacij slovenske na-*«ie skupnosti v Italiji niso izdelali skupnega kumenta, podobnega onemu, ki so ga krajevni ^P^uvitelji izročili v torek predstavnikom ožjega j , . a" Kljub temu pa je iz njihovega izvajanja ~Uj!uIo precejšnje sozvočje in - vsaj kar zadeva no zastopstvo - jasno izrečena podpora 0kiunentu krajevnih upraviteljev, medtem ko bili poudarki zastopnikov Slovenske prosvet-gospodarske skupnosti in Edinosti različni. Qko bi lahko v skrajni sisntezi označili tretji Qri ovdicij v ožjem odboru poslanske komisije ža Us'tovnu vprašanja, ki razpravlja o zaščiti slo-Venske manjšine. Zastopniki slovenskih JJanizacij so bili šte-. Cn° najmočnejša sku-ki se je odzvala va-jd1 Poslancev ožjega oora. Osem je bilo cla-°v skupnega zastopstva Dianjkal je samo pred-?!avnik SKP), v imenu asbene matice sta se aoilu odzvala predsed-‘k Drago Stoka in rav-p*teli Bogdan Kralj, SG-. ' in Edinost pa sta ■neli v delegaciji vsaka P° štiri Člane. Način, ako so se predstavniki Posedli je prispeval k te-da so v prvem delu Pregovorili predstav- v , skupnega zastopst-a ln GM, v drugem pa Predstavniki SGPS in jnosti. Omeniti je tudi spn’ ie predsednik BS Boris GombaC °Porekal sestavi predstavnikov manjšine. e)al je, da bo parlamen-arcem Pola svoboščin 11 Severne lige predla-°at. naj s poslanskimi , Prašanji razčistijo, vi informacije daje adni komisar parla-entu o slovenskih organizacijah in oporekal kupnemu zastopstvu v edanji sestavi. Gom-aCev predlog je takoj Svojil tržaški poslanec atonalnega zavezništ- •a Roberto Menia, ki je erpelacijo z nakazano Sebino napovedal in v vezi s tem že sinoči iz-a sporočilo za tisk. oslanec Menia je tu-oporekal prisotnosti Predstavnikov slovenske Olnponente Levih de-i °kratov in slovenske oruponente S banke ita-ilanskih komunistov na erajšnji avdiciji. Po . Ivovem mnenju so sta-sCa omenjenih dveh ^arrk že orisali v pone-6 )ek zastopniki dežel-'n poslanskih skupin, pRajanje Pavla Slamica in Damijana Pri-ožica (SIK) je bilo ne-Potreben dvojnik (SSk je a dogovorjena izjema, er ni zastopana v dežel-aem svetu FJK). : a bfenievo izvajanje a reagiral poslanec An-onio Di Bisceglie, ki je Pojasnil, da ima skupno astopstvo pac svojo se-^avo in to telo je teba prejeti kot tako. S tem r^vajanipm predsedujoči Domeni-0 Maselh (na sliki de- sno) in incident je bil rešen tako, da sta tudi Slamic in Primožič lahko orisala svojo misel. Ce izzvzameno ta incident, je bilo vzdušje umirjeno in zastopniki slovenskih organizacij so lahko mirno, Čeprav zelo sintetično (za celotno avdicijo je bila na razpolago ena ura) prikazali svoja stališča in poglede na zakonski predlog Domenica Masellija. Vsem je bila skupna skrb, da bi zakon veljal na slovenskem zgodovinskem naselitvenem območju (36 občin, ki jih je med drugim nakazala Cassandrova komisija) in da bi breme za uresničevanje pravic krila država z dodatnimi sredstvi. Serijo prispevkov je uvedel tajnik Slovenske-skupnosti Martin Brecelj, ki je izhajal iz dejstva, da je prisotnost slovenske manjšine eden od razlogov za posebnost FJK. Slovenska narodna skupnost je po njegovih besedah nedvomno osiromašena zaradi prisilne asimilacije v preteklosti in ker ni bila zaščitena vse doslej. Zato zaščitne norme ne bi smele samo zaščititi, ampak bi morale biti po kakovosti podobne tistim, ki jih že uživata drugi dve narodni manjšini v Italiji in italijanska manjšina v Sloveniji. Ob tem je orisal vrsto popravkov k Masellije-vemu osnutku. Med drugim je predlagal, naj bi glede zastopanosti manjšine pooblastili vlado, naj v določenem Časovnem roku pripravi določila, ki bodo resnično omogočila izvolitev poslanca in senatorja, izraz slovenske manjšine. Predsednik SSO Sergij Pahor je menil, da je Masellijev predlog lahko izhodišče za sprejetje dobrega zaščitnega zakona. Tudi on se je zavzel, da bi bil paritetni odbor manj kompliciran, poudaril je, da mora zakon veljati tudi v urbanih središčih in podčrtal pomen določil o zastopanosti manjšine v vseh izvoljenih telesih. Sergih Pahor je tudi predlagal, da bi slovenske radijske in televizijske oddaje prešle pod državo. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je izhajal iz ustavnih določil in med-naordnih dokumentov, ki narekujejo Italiji, naj zaščiti slovensko manjšino. Po njegovem mnenju je paritetni odbor dobro zasnovan in je pomemben dejavnik v uresničevanju zakona, ki mora veljati na celotnem naselitvenem o bmoCju, saj je treba paziti, da manjšina ne bo razdeljena na kategorije. Ob koncu svojega izvajanja je Pavšič predlagal, naj bi povišali sredstva za finansiranje kulturne dejavnosti manjšine. Jole Namor je v imenu beneških društev pohvalila delo poslanca Domenica Masellija, ki se je potrudil v združevanju predloženih zaščitnih predlogov. Poudarila je pomen paritetnega odbora in dejstva, da so v njem predvideni zastopniki krajevn ih ustanov, ob koncu pa opozorila na pomen gospodarske zaščite. Giorgio Banchig je dopolnil sliko videmske pokrajine in sintetično prikazal, kje vse živi slovenska manjšina, opozoril je na dejstvo, da sta asimilacija predvsem pa gospodarska zapostavljenost dodobra izpraznili gorske vasi in so si ljudje morali poiskati kos kruha v tujini ali vsekakor daleč od doma, menil je, da bi proglasitev dvojezičnega ob- močja v videmski pokrajini za nerazvito lahko dalo nov zagon družbeni in gospodarski rasti teh krajev. Igor Tuta je v imenu Demokratskega foruma med drugim poudaril, da se tudi Italiji splaCa zaščititi manjšino in tako zadostiti tudi mednarodno sprejetim obveznostim. Pavel Slamic je v imenu Levih demokratov podčrtal pozitnost dejstva, da nihCe ne oporeka zaščitnemu zakonu, Čeprav so pri raznih političnih silah pristopi različni. Tudi on je pohvalil sestavo paritetnega odbora, opozoril, naj zakon velja na celotnem zdo-vinskem naselitvenem območju in podčrtal važnost vključevanja krajevnih uprav. Damijan Primožič je opozoril, da tehnologija omogoCa dokaj enostavne rešitve za zadostitev individualnim pravicam manjšine, zavrnil je možnost preštevanja, predlagal, naj paritetni odbor izoblikuje seznam občin, v katerih naj bi veljala dvojezična toponoma-stika in poudaril simbolni pomen vrnitve Narodnega doma - hotela Balkana in Narodnega doma pri Sv. Ivanu ter Trgovskega doma v Gorici. Kljub nekaterim nekoliko različnim poudarkom je bilo izvajanje predstavnikov skupnega zastopstva v precejšnjem sozvočju, kar so tudi dokazale mnogo ponovitve. V ta duh se vključuje tudi izvajanje predstavnikov Glasbene matice, čeprav je njima ocena zadevala predvsem ustanovo, ki sta jo zastopala. Vsekakor je predsednik GM Drago Stoka izkoristil priložnost, da je spomnil, koliko krat se je začela znova pot zaščitnega zakona od tistega dabijega 1970. leta, ko je skupno zastopstvo izročilo spomenico tedanjemu predsedniku vlade Emi-liu Colombu. Zato je želel, da bi tokrat res šlo, poslanec Maselli pa je potrdil lastno zavzetost za sprejetje zakona. Kar zadeva specifično Glasbeno matico sta podčrtala predvsem nujnost, da se vprašanje reši, vendar tako, da ne bo upočasnjena pot zakona. Nekoliko drugačni so bili poudarki predstav- nikov SGSP in Edinosti. Predsednik SGSP Boris GombaC je po uvodnem oporekanju reprezentativnosti skupnega zastopstva poudaril - »kot ena od treh najbolj reprezentativnih organizacij manjšine« - da mora zakon predvideti enake pravice za celotno manjšino, poudaril je, da mora slovensko manjšino zastopati demokratično izvoljeno telo, ki naj bi ga izvohli vsi, ki se prijavijo v pristojni seznam. Zavrnil je možnost zapiranja šol s slovenskim uCnim jezikom, ki jih je treba izvzeti iz postopka racionalizacije, nato pa želel, da bi zaščitni zakon pozoren do slovenskega periodičnega tiska. Odboru je izročil še zajeten sveženj popravkov. Samo Pahor je v imenu Edinosti izpostavil predvsem potrebo po štetju predstavnikov manjšine. To je po njegovem mnenju pokazatelj kakovosti zaščite, saj slab zaščitni zakone ne bo branil manjšine pred asimilacijo, dober jih bo pomagal, da ohrani svoje pripadnike in pridobi tudi tiste, ki so že delno izgubili narodnostno identiteto. Drugi poudarek je zadeval odškodnino, ki bi jo morala italijanska država odšteti manjšini zaradi škode, ki ji jo je povzročila, ker ji ni zagotovila zaščite. Navedel je razne primere in začel s škodo, ki so jo utrpeli Benečani, ker jim od leta 1866 italijanska država onemogoča, da bi se učili standardnega slovenskega jezika. Vsota sku-pnie odškodnine, ki jo je izračunal Samo Pahor, je kar zajetna, saj dosega ti-soC milijard lir. Tudi Edinost je izročila ožjemu odboru bolj razčlenjen dokument, ki zaobjema zakonsko osnovo, teritorialno veljavnost zaščite, vprašanje štetja, reprezentativni organ, problem imen, javno rabo slovenskega jezika, sankcije, odškodnino, možnost priziva, zajamčeno zastopanost, prehodne norme, nemško govoreče prebivalstvo v Kanalski dolini, in multikulturnost. Avdicije se bodo končale danes, ko bodo na vrsti predstavniki italijanskih organizacij. Vojmir TavCar POSLANEC UNION VALDOTAINE LUCIANO CAVERI »Ni več velikih ovir, da sleče postopek za odobritev zakona« Iz vseh avdicij izšla nujnost, da je potrebno kritje v finančnem zakonu RIM - »Mislim, da ni nihče oporekal zakonu za zaščito slovenske manjšine in da ni veC velikih zaprek, da bi končno stekel postopek za sprejemanje zaščitnega zakona.« Aostanski poslanec Luciane Caveri, ki je bil izvoljen na listi Union Valdotaine in je v dogovoru s stranko Slovenske skupnosti vložil enega od zaščitnih predlogov, je bil po včerajšnji avdiciji predstavnikov organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji dokaj optimist. »Mislim, da je bila izkušnja teh avdicij koristna. Osebno podpiram predlog za zaščito slovenske manjšine v Italiji, Čeprav njene stvarnosti ne poznam dodobra, vendar imam zato tisti odmik in tudi naivni pristop, ki mi omogoča, da dojamem, kako so nekateri zidovi in nekatere za- preke predvsem psihološkega značaja in jih je mogoCe samo razumeti z usedlinami, ki so se nagrmadile v Času. Odklonilna stališča, ki sem jih slišal v preteklosti, so bila z logičnega vidika nerazumljiva, imela pa so svojo psihološko valenco.« »Tokrat sem pa presenečen, ker glede nujnosti zakona ni velikih nasprotij in na avdicijah ni bilo dojeti odločnega oporekanja zakonu samemu, Ce izzvazemo vprašanje seznama občin, v katerih naj velja zaščita. Po mojem mnenju je rešitev, ki je bila nakazana v osnutku, uravnovešerana, Čeprav je v tem pogledu preciznost potrebna, da onemogočimo morebitne prebrisance.« »Iz vseh avdicij je tudi izšla nujnost, da mora imeti sedanji zakon finančno kritje in zdi se mi, da je zahteva legitimna. Drugih zapletenih vozlov se mi zdi, da ni, Ce izvzamemo nekaj primerov, ki so zadobili simbolni pomen, kot je problem Narodnega doma in dvojezičnih izkaznic, ki pa sta po mojem, z vsem spoštovanjem, postranskega pomena. Mislim, da moramo biti zelo jasni v izhodišču, da italijanska ustava petdeset let ni bila upoštevana. V predlogu ni diskriminacij na račun italijansko govorečega prebivalstva, vendar - tudi ko bi ta ukrep Slovencem priznaval nekatere predpravice - Italija plačuje zgodovinski dolg do slovenske manjšine.« Ali so bile avdicije poskus zavlačevanja? »Mislim, da ne. Zdi se mi, da bomo lahko hitro ukrepali. Bivša predsednica komisije Rosa Russo jervolino, ki je bila zagovornica zaščite, je sedaj notranji minister in mislim, da bo tudi v tem svojstvu prispevala k rešitvi tega vprašanja.« (vt) BANCA DTTALIA n MINISTERO DEL TESORO DEL BILANCIO E DELLA PROGRAMMAZIONE ECONOMCA KAJ SE BO SPREMENILO PRI DRŽAVNIH OBVEZNICAH Renominacija • Od 1. januarja 1999 bo evro postal uradna valuta gospodarske in denarne Unije (EMU). Bančni računi bodo lahko v evru in novo valuto bo mogoče uporabljati pri vseh plačilih, ki ne zahtevajo gotovine. Bankovci in kovanci v evru bodo stopili v veljavo 1. januarja 2002. • Državne obveznice (BTP, CCT, CTZ, BOT) izdane po 1.januarju 1999 bodo izražene v evru. Istega dne bodo vse obveznice v obtoku renominirane v evru. (Zak. odlok št.213 z dne 24. junija 1998, čl.5.1). Tudi ostale države članice EMU bodo izdale nove obveznice v evru in bodo renominirale tudi ostale v obtoku. To bo omogočilo oblikovanje širokega in učinkovitega evropskega trga javnih obveznic. Od 1. januarja 1999 bodo obveznice, ki jih poleg Države, izdajajo tudi druge ustanove lahko izražene v evru; tiste v obtoku, ki ustrezajo pogojem, ki jih določa zakon, bodo lahko renominirane v evropski valuti, če se bodo za to odločili emitenti. • Konverzija nominalne vrednosti obveznic iz lire v evro ne bo zahtevala nikakršnega postopka s strani varčevalca. • Višina obresti, določena ob izdaji ne bo doživela nikakršne spremembe. Način izračuna variabilnih kuponov obveznic CCT, datumi vnovčenja kuponov in davčne obveznosti bodo ostali nespremenjeni. Obresti bodo izračunane na osnovi nominalnega kapitala v evru in bodo nakazane v lirah, kakor sedaj, ali pa v evru (cit. Zak. odlok čl. 8) na račune odprte pri bančnih in finančnih posrednikih. • Nominalna vrednost obveznic v evru bo izračunana na osnovi pretvorbe, po dokončnem tečaju lira/evro, ki bo določena 31. decembra 1998, minimalne osnove nominalne vrednosti vsakega posojila najobičaneje gre za 5 milijonov lir, nato pa bo dobljeni rezultat pomnožen z razmerjem med nominalnim kapitalom obveznice v lasti in minimalno nominalno vrednostjo 5 milijonov (cit. Zak. odlok čl.7.1). • Primer: če ima varčevalec obveznice v višini 100 milijonov in vzamemo kot tečaj pri menjavi lira/evro tečaj enak »uradni« menjavi lira/ecu dne 30. septembra 1998 (1.939,74), bo nova vrednost v evru izračunana kakor sledi: 1. Določi se vrednost v evru višine minimalne vrednosti v lirah: 5.000.000:1.939,74 = 2.577,66505 zaokrožen na 2.577,67. Učinek zaokrožitve je minimalen , doseže največ 2 liri pri vsakem milijonu nominalnega kapitala. 2. Ko smo dobili minimalno vrednost v evru jo pomnožimo s številom minimalnih vrednosti, ki jih vsebuje začetnih 100 milijonov: 2.577,67 X (100.000.000:5.000.000)= 51.553,40 • Če želi varčevalec prodati svoje obveznice predno le te zapadejo, bo ob renominaciji prišlo do oblikovanja »kosov«, oz. delov nominalne vrednosti nižjih od minimalne v višini 1.000 evro, s katerimi bo potekalo trgovanje na Borzi (imenovanim minimalna »enota« pri trgovanju). Če se navežemo na prejšnji primer, bi kapital v višini 51.553,40 evro dal 51 »enot« po 1.000 evro vsaka, s katerimi trgujemo in s »kosi« po 553,40 evro. Varčevalec bo lahko kadarkoli prodal »kose« svoji banki, ki bo uveljavila tekočo ceno za tiste obveznice in provizijo v maksimalni višini 10.000 lir (vsota, ki jo priporoča ABI) za posamično operacijo; pod enakimi pogoji bo varčevalec lahko od svoje banke odkupil število obveznic, potrebnih za oblikovanje »enot« za trgovanje (cit. Zak. odlok čl.8.5). Ni potrebna nikakršna dodatna operacija, če namerava varčevalec ohraniti renominirane obveznice vse do njihove zapadlosti. • Od 1. decembra 1998 bodo Državne obveznice na prinesitelja in na ime v obtoku izpod minimalne višine 5.000.000 lir izplačane predčasno po tržni ceni Borze (cit. Zak. odlok, čl.41). Te obveznice, ki jih predstavljajo papirnati certifikati, bo potrebno predložiti Banci dTtalia ali drugemu posredniku za izplačilo; od 1. decembra 1998 ne bodo več prinašale obresti. Izplačani bodo tudi »kosi« nižji od 5.000.000 lir BTP na ime, katerih nominalni kapital ne sovpada z višino vsote ali njegovim večkratnikom (cit. Zak. odlok, čl.41). Primer: v primeru, da so BTP na ime z nominalnim kapitalom 17.000.000 It bo izplačan predčasno nominalni kapital v višini 2 milijona; v primeru, da bo cena teh BTP enaka 105, bo varčevalec dobil 2.100.000 plus obresti, ki so dozorele do datuma izplačila (l.december 1998). Ostalih 15 milijonov pa se bo obrestovalo do prvotne zapadlosti. Dematerializacija • Izdaja zakonskega dekreta, ki uvaja evro v našo državo (Zak. odlok št.213 z dne 24. junija 1998) prinaša dematerializacijo državnih obveznic in drugih finančnih inštrumentov: obveznice ne bodo več predstavljali papirni certifikati, ampak vpisi na račune banke ali drugega usposobljenega finančnega posrednika. Na ta način bo posplošena praksa, ki je že v veljavi za BOT in CTZ, ki je bila nedavno tega razširjena tudi na nove emisije drugih državnih obveznic (CCT in BTP). • Z dematerializacijo se bodo varčevalci izognili nevarnosti, da bi bili okradeni, da bi obveznice izgubili, ali da bi dobili ponarejene obveznice. Država pa bo privarčevala pri stroških tiska. • Kakor se je to zgodilo že v drugih evropskih državah, bo dematerializacija uvedena zaradi večje učinkovitosti finančnega trga in za enostavnejšo renominacijo državnih obveznic izraženih v lirah ali ecu, v evro, do česar bo prišlo 1. januarja 1999. • Obresti in izplačilo kapitala ob zapadlosti ne bosta več vezana na predložitev obveznic; ti postopki bodo opravljeni z vpisom vsot na bančne račune , kakor to velja že dlje časa za lastnike državnih obveznic deponiranih pri bankah. Datumi izplačil in davčne obveznosti bodo po dematerializaciji ostali nespremenjeni. • Zato, da bi nadomestili cerifikate z vknjižbami, se bodo morali varčevalci , ki sami hranijo državne obveznice (BTP, CCT, CTE) do 31. decembra 1998 obrniti na eno izmed bank ali drugega usposobljenega posrednika in nakazati obveznice na svoj račun (cit. Zak. odlok, čl.40.3). Varčevalcu, ki že ima račun za obveznice pa ni potrebno storiti ničesar, razen če ima papirnate obveznice in mora le te nakazati na račun. • Za nakazilo obveznic, banke ne smejo zaračunavati dodatnih stroškov razen provizije, ki je predvidena ob takih postopkih (cit. Zak. odlok, čl. 44 in 38.2). Za vodenje računov, ki zadevajo de-materijalizirane državne obveznice stroški ne smejo presegati 20.000 lir na semester (dekreti Zakladnega ministra iz 9. julija 1992 in 31. julija 1998). • Varčevalci, ki bodo po 31.decembru 1998 še vedno imeli papirnate obveznice, bodo morali nakazati certifikate na banko ali drugega usposobljenega posrednika, da bi tako izterjali obresti. Obveznice, ki ne bodo deponirane za dematerializacijo bodo lahko izplačane pri okencih Bance dTtalia od dne njihove zapadlosti dalje (dekret Zakladnega ministra iz 31. julija 1998). Primer: če bi bil varčevalec lastnik CCT, ki zapadejo 1.11.1999 in ne bi bil depontal certifikatov pri posredniku do 31. decembra 1998, bi moral za izterjavo kuponov, ki zapadejo 1.5.1999 in 1.11.1999 moral deponirati obveznico pri banki ali drugem posredniku. Če bi tega ne storil, bi lahko iztržil oba kupona šele po zapadlosti obveznice, skupaj z glavnico. Za dodatne informacije se lahko obrnete na fdiale Bance d’Italia MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN Četrtek, 3. decembra 1998 5 e GLOSA Ob proslavi 60- etnice SAZU Jože Pirjevec ^ sredo in Četrtek Prejšnjega tedna je Slo-enska akademija zna-jresti in umetnosti slavi-a sv°jo Sestdesetletni-c°- Ker mislim, da je ta Ustanova eden od poglavitnih nosilcev naSe fulturne in nacionalne Ulentitete, sem z ve-Seljem sprejel vabilo ujenega predsednika dr. ernika, naj se ude-,®2im svečanosti, ki so ,e °b tej priliki organi-jUane v Ljubljani. Šestdeset let sicer ni tako vi-s°ka Številka, da bi morali biti nad njo poseb-U° ponosni, je pa vendar znak velike zmož-Uosti preživetja, ki je ®na od poglavitnih po-®z slovenske zgodovin-ske izkušnje. To pa je, de pomislimo na trage-drje in preobrate, zajete ^ obdobje med leti 1939-1996, samo po se-dr pomemben dosežek. ^AZU je v tem Času doživela diktatorski in eentralisticni režim Ka-radjordjeviCev, italijan-sko in nemško okupa-c|i°> stalinistično Jugoslavijo prvih povojnih let, spor med Titom in Stalinom, burne refor- uie petdesetih in Šestdesetih let, KavCiCev kratkotrajni liberalizem, sterilni triumf samoupravnega sistema v sedemdesetih letih, razkroj SFRJ v naslednjem desetletju, osamosvoji-ev Slovenije in napor-U°’ vseh napetosti in kontradikcij polno ''Prehodno obdobje«, ki ?ru Se ni videti konca, ele moremo reci, da bi nevihte, skozi katere je Pmla, ne zamajale njenega ogrodja, vendar ne tako radikalno, da bi ne ostala na površju. V času uacifasistiCne okupa-jnje je morala pac na nkšen ali drugačen način paktirati z neruskimi in italijanski-rni sovražniki, po letu 945 pa s komunisti in Se pri tem sprijazniti s Ponižujočo zahtevo, da jzkljuci iz lastnih vrst kar štiri svoje elane. (Od eh so bili trije posmrtno rehabilitirani). Mora-la je podeliti Častno Članstvo Josipu Brozu Titu, ki je - Ce ne drugega - izrabil priliko, da jeseni leta 1948 v svojem zahvalnem govoru prvič v javnosti odkrito nastopi proti stalinizmu. V Času bivšega socialističnega režima je bila prisiljena na dokaj pohlevno vlogo izložbenega okraska ali celo priveska in se v letih slovenske pomladi ni izpostavila v politični borbi za samostojnost, tako kakor smo od nje pričakovali. Kljub vsemu pa je v političnih preobratih, skozi katere je Sla, ohranila svojo bistveno digniteto in svojo delovno zavzetost ter v marsičem prispevala k intelektualni rasti slovenskega naroda. Pri tem ne morem pozabiti na svojega učitelja, prof. Frana Zwit-terja, ki me je prvi vpeljal v prostore akademije in me seznanil z njenim delom. Bil je zadržan človek, ves predan svojim didaktičnim in raziskovalnim obveznostim, po-tihem pa tudi zagrenjen nad političnimi in družbenimi razmerami, v katerih je moral živeti. V Času partizanstva, ko je vodil raziskovalni institut, ki ga je ustanovila OF, je vse svoje intelektualne zastavil za pripravo znan-stveno-zgodovinskega materiala, ki naj na mirovni konferenci podpre naše zahteve po novih, pravičnejših mejah. Toda Jugoslavija in v njej Slovenija, kakor sta se oblikovali po letu 1945, sta bili daleč od idealov, za katere se je boril. Kljub neizbežnemu razočaranju pa je ostal zvesto na okopih svojega kulturnega angažmana in nam, svojim uCencem, na diskreten, a vendar Se kako zgovoren način posredoval zavest, kaj je svoboda in intelektualna integriteta. Zaradi ljudi, kakršen je bil Fran Zvvitter, je primerno proslavljati 'šestdesetletnico SAZU. Od danes zopet TV poper i.^noristiena oddaja TV Poper je pristala na slovenil ,naci°nalni mreži. Po več kot stopetdeset uspešnih n rli - Vanjih na TV Koper-Capodistria, bodo oddaje Jislej na sporedu vsak četrtek ob 21.05 na TVS 1, t vTSi s decembrom 1998. Seveda bo oddajanje po-, Kalo Se vedno iz koprskega studia, kjer že vrsto let , oo vcuiiu iz MjpiSKega siuuia, Kjer ze vj Juje homogena tehniCno-organizacijska ekipa. t /“ddajo ustvarjajo v glavnem zamejci in je bila v pre-'di sezoni ena najbolj gledanih v Sloveniji, ekipo sestavljajo scenaristi Boris Devetak in Miran osuta, ki sta med drugim ustanovitelja 'TV Popra, p Se Sergej Verč in Boris Kobal ter igralci Igor Malalan, rin^0 Korošec, Nataša ZivkoviC, Nataša Ralijan, Ina-0 Bintchende in Gojmir Lešnjak Goje. 1 Uosedanjemu redaktorju oddaje Borisu Dvetaku bo os priskočil na pomoč režiser Samo aKhven elan ekipe že od samega začetka. 08 Priskočil na pomoč režiser Samo Milavec, ki je * elan ekipe že od samega začetka, i ^otošnji Poper bo prenovljen, z izostreno vsebino, s , Jsinn skeči in ironičnimi vinski, ki sn oziroma bodo p, -:lmi skeči in ironičnimi vložki, ki so oziroma bodo i ®Ca oit vsake oddaje. Premierno oddajanje Popra bo, 0 že rečeno, vsak četrtek na TVS 1, ponovitev pa bo a sporedu vsako nedeljo ob 18.00 uri na TV Koper-^Podistria. LJUBLJANA / TISKOVNA KONFERENCA POLITIKA / SKUPŠČINA FJK SLS bo glasovala za odstavitev Gabra Stranko ni spremenila že sprejetega sklepa M. Podobnik: »Zavedamo se odgovornosti« LJUBLJANA - Glavni odbor Slovenske ljudske stranke (SLS) ni spremenil svoje predhodne odločitve v zvezi z interpelacijo zoper ministra za Šolstvo in šport Slavka Gabra (na sliki) , koalicijska pogodba pa ne določa, da so koalicijske stranke dolžne za vsako ceno braniti ministre, je na novinarski konferenci povedal predsednik tega odbora ter vodja poslanske skupine Franc Zagožen, predsednik programskega sveta stranke ter predsednik državnega zbora Janez Podobnik pa je dodal, da je pri omenjeni interpelaciji pomembna vsebina, ne forma, da je odgovor ministra nepopoln in neprepričljiv ter da je kršitev zakona nad koalicijsko pogodbo. Predsednik stranke Marjan Podobnik je zagotovil, da bo SLS kot vladna stranka odgovorno delala tudi v prihodnje in izvajala svoj program. »Zavedamo se vseh posledic takšne ali drugačne odločitve v zvezi z interpelacijo proti ministru za Šolstvo in šport. V to koalicijo smo odgovorno vstopili, pripravljeni smo v njej odgovorno delati in odgovorno bomo iskali drugačne rešitve, Ce ta koalicija veC ne bo možna,« je opozoril. Sicer pa se bodo znotraj vladne koalicije takoj po volitvah skuSah pogovoriti o kakovostni izvedbi prednostnih projektov, uvedbi davka na dodano vrednost, izvedbi pokojninske reforme, pripravi zaščitne zakonodaje, harmonizacije z evropsko zak-ponodajo itd. »Razpad te vlade in koalicije bi pomenil večmesečno slabo in nedejavno delovanje tako vlade kot parlamenta, kar ne bi bilo v interesu Slove- nije. SLS bo delovala tako, kot meni, da je dobro za interes države,« je še povedal. Janez Podobnik je v zvezi z interpelacijo zoper ministra Gabra večkrat ponovil, da gre pri tem za vsebino in omenil, da je najbolj pomanjkljiv odgovor ministra v točki kršitve zakona. »Minister je že javno povedal, da je bil kršen zakon in odgovor interpelacije je najbolj pomanjkljiv in neprepričljiv, ko gre za vprašanje objektivne odgovornosti ministra, kadar se na njegovem resorju krši zakon. To je ključna zadeva pri tej interpelaciji,« je poudaril. V zvezi z večkratnim omenjanjem Franca Zagožna kot morebitnega kandidata za funkcijo obrambnega ministra je Zagožen odločno dejal, da ne bo obrambni minister in da je kandidaturo Marije Ribič treba vzeti resno. »Se večkrat so me snubili za ministra, a sem raje v državnem zboru,« je Se pojasnil. Predsednik stranke Marjan Podobnik pa je poudaril, da je SLS skladno z zahtevo predsednika vlade predlagala kandidata oz. kandidatko za obrambnega ministra. Tudi predsednik vlade je, kot je dodal Podobnik, zanjo dejal, da dobro opravlja svoje delo. »Pri vsem trudu nismo mogli najti niti enega pravega argumenta, zakaj Ribičeva te funkcije ne bi mogla dobro opravljati, saj so prav dejstva, da dobro pozna razmere znotraj ministrstva za obrambo, da ima podporo teh krogov in izkušnje v zadnjem letu in pol, prednost. Mi pričakujemo odgovor, osebno pa pričakujem resen pogovor tudi pri predsedniku vlade,« je še poudaril. (STA) Deželna uprava: različne ocene o proračunu 1999 in razvojnem planu TRST - V pristojni komisiji deželnega parlamenta se je začelo soočenje o proračunu za prihodnje leto, ki predstavlja temeljni preizkusni kamen za manjšinsko koalicijo Pola svoboščin. V sedanjih pogojih predsednik Roberto Anton i one nima za seboj ne Številčne in ne politične večine, obstaja pa precej konkretna možnost, da bo desnosredinskemu zavezništvu priskočila na pomoC Severna liga. Ligaši v tem primeru ne bi vstopili v odbor, tako da bi Antonione ostal za krmilom Dežele do spomladanskih evropskih volitev. V komisiji so kritike na raCun bilance prišle iz vrst komponent leve sredine, SKP in Stranke komunistov, medtem ko prihajajo s strani Severne lige precej protislovni politični signali. Pietro Arduini in Fe-derica Seganti sta kontestirala usmeritev finančnih dokumentov, Ceš da predvidevajo previsok davčni pritisk in nic strukturalnih ukrepov za deželno ekonomijo. Ligaša pa nista pojasnila, kakšno bo konCno zadržanje Bossijeve stranke o proračunu. Komunistika Bruna Zorzini Spetič je zelo negativno ocenila proračun 1999, ker je po njenem mnenju prepojen s čisto libelističnim pristopom, ki je nesprejemljiv. Napovedala je vrsto popravkov v korist ostarelih in priseljencev, za boljše pogoje za odkup ljudskih stanovanj ter za posege v korist slovenske narodnostne skupnosti. S somišljenikom Paolom Fontanellijem je Zorzinijeva objavila tudi tiskovno sporočilo, v katerem kontestira načrte in predloge deželne vlade na področju zaposlovanja, socialnega skrbstva ter raznih ukrepov na gospodarskem področju. Antonionejeva vlada hoče s to bilanco močno prizadeti javno zdravstvo v korist zasebnega sektorja. Levi demokrat Renzo Petris je opozoril na hude pomanjkljivosti na področju socialnega in zdravstvenega skrbstva. Od Antonionejeva uprave je zahteval veC pozornosti manj razvitim krajem gorate severne Furlanije, kjer je treba preprečiti izseljevanje domačega prebivalstva. Svoje kritike na raCun bilance 1999 bodo LD udejanili s celo vrsto popravki. Načelnik Ljudske sredine za reforme Isidoro Got-tardo je oCital vladi Pola svoboščin, da je popolnoma prezrla investicije za mlade generacije, v resnici, da nima nobene resne ekonomske politike. Malo ali nic pozornosti pa proračunski dokumentu namenjajo obrambi ogrožene posebnosti Furlanije-Julijske krajine. Ce ne bo bistvenih sprememb bo sredinska unija glasovala proti predlogu proračuna za prihodnje leto. Deželna skupščina se bo sestala v sredo, 9.decembra. Na seji ne bo tekla beseda o proračunu, paC pa o polemikah, ki so nastale po sporni izvolitvi odbornika Bruna Marinija. Slednji je, kot znano, takoj odstopil, Antonione pa je ob tej priložnosti precej ostro napadel deželni svet in Se posebno opozicijo. Na isti seji naj bi izvolili tudi novega odbornika. LJUBLJANA / MANIFESTACIJA PRED POSLOPJEM DRŽAVNEGA ZBORA Koprčani so v Ljubljani zahtevah ohranitev občine v sedanjih mejah Vložili so peticijo, ki jo je podpisalo 12.656 občanov, to je tretjina volivcev LJUBLJANA - Približno 250 koprskih občanov je s petimi avtobusi pripotovalo v Ljubljano, kjer so predstavniki t.i. Ljudske iniciative Združeni za enotno občino Koper in za uveljavitev volilne pravice v državni zbor vložili peticijo z 12.656 zbranimi podpisi Koprčanov za nerazdeljeno občino Koper. Število zbranih podpisov po besedah glavnega pobudnika peticije Vojka Petriča predstavlja približno tretjino volilcev z območja koprske občine. Slednji je pred vložitvijo peticije na shodu pred poslopjem slovenskega parlamenta sledeč vsebini peticije izpostavil temeljno ugotovitev, po kateri je bila v primeru Kopra kršena pravica do volitev. Ker je s tem ogrožena demokratičnost mlade slovenske države, od DZ zahtevajo, da v skladu z večkrat izraženo voljo ljudi uporabi vsa pravna sredstva, s katerimi bo omogočil ustanovitev enotne občine Koper v sedanjih mejah. Poleg tega pa naj bi v roku treh mesecev omogočil tudi zakonite in legitimne volitve v organe enotne občine Koper. Del odgovornosti, da primer Kopra Se ni resen, morajo po njegovem mnenju prevzeti tudi poslanci, ki imajo sedaj možnost popravnega izpita. "Koprčani smo se že dvakrat na referendumu in sedaj množično s podpisi izrazili svoj interes, da živimo v enotni občini Koper. Upam, da bodo sedaj v tretje le prisluhnili glasu ljudstva in omogočili voitve v celoviti občini Koper, " je še dejal Vojko Petrič, sicer "nesojeni" županski kandidat LDS na lokalnih volitvah v Kopru. Petrič je med nastopom zavrnil možne očitke o hujskanju k državljanski nepokorščini, saj v nasprotju s tem zgolj želijo, da se koprski primer reši po zakoniti poti. Koprčani želimo živeti v enotni občini Koper, ker nam taka oblika lokalne skupnosti povsem ustreza, je še pribil Petrič in dodal, da se z odločitvijo ustavnega sodišča ne strinjajo in ji tudi ne nasprotujejo z nezakonitimi sredstvi. Po vložitvi peticije je Petrič med pogovorom z novinarji še povedal, da pobuda ne nastopa pod "blagovno znamko" katerekoli politične stranke. Izrazil je Se pričakovanje, da bodo poslanci upoštevali opozorila iz peticije, njeni podpisniki pa si bodo v vsakem primeru še naprej prizadevali za rešitev zapleta po zakoniti poti. S Koprčani je prišla tudi godba na pihala, ki je bodrila protestnike pred parlamentom, navzoče pa je nagovoril Se Gino Ratoša, "nesojeni" županski kandidat Istrskega demokratskega zbora v Kopru in elan iniciative, ki je prav tako izrazil podporo prizadevanjem za enotno koprsko občino. Koprski odvetnik Danijel Starman, ki z včerajšnjim shodom ni soglašal, pa je v imenu Državljanske pobude Slovenska Istra med drugim zapisal: »Vse od 18. septembra letos, ko je ustavno sodišče že tretjič ugotovilo, da je obseg mestne občine Koper neskladen z ustavo, smo priCe revolucionarno organiziranim protestom, s ciljem izničiti odločitev vrhovnega varuha ustavnosti. Državljani in državljanke Slovenske Istre in naše domovine Slovenije, ki verjamemo v sodobno demokracijo in zagovarjamo ter zaupamo v pravnost naše države, odločno odklanjamo že dokazano nedemokratično "mitingasko" politiko, je še poudarjeno v izjavi za javnost. V Kopru se nosilci obasti Se niso sprijaznili, da je Berlinski zid padel in da ni več več prostora za samozvane pastirje - nesporne voditelje in da je Cas svobodnih ljudi, ki želijo in so sposobni živeti v resnični (lokalni) demokraciji, je Starman sklenil izjavo za javnost. (STA) KRIZA TEKSTILNE TOVARNE SITIP PRI OREHU Optimizem sindikatov pred sestankom na prefekturi Za rešitev krize upajo na pomoč Dežele in na odziv bank upnic Sindikalni predstavniki si veliko obetajo od jutrišnjega srečanja, ki naj bi se ga na zahtevo prefekta De Feisa med drugimi udeležili zastopniki štirih bank upnic podjetja Sitip pri Orehu, Dežele Furlanije-Julijske krajine, poverjeni upravitelj podjetja Coffetti ter zastopnika družb Parodi in Manconi, ki sta zainteresirani za nakup. Coffetti sprva ni hotel priti v Trst, češ da je ponudba omenjenih družb (okrog 10 milijard lir in zaposlitev 200 od sedanjih 280 uslužbencev) prenizka, zahteval je še enkrat višji znesek, 20 milijard lir. Kaže, da se bo na pristik javnih uprav, občin Trst, Milje, Dolina, Dežele, Pokrajine, sestanka le udeležil. Zmerni optimizem v sindikalnih vrstah sloni na nekaterih računih, po katerih bi se lahko precej približali znesku, ki ga zahteva Coffetti. Deset milijard bi torej sedanji lastnik Sitipa, grupa Pezzoli iz Bergama, prejel od prodaje. Nadaljnje štiri milijarde bi lahko prihranil pri zneskih, ki jih mora plačati Inpsu: pismo o mobilnosti, torej dejanskem odpustu iz službe, so zaposlenim poslali pred nekaj dnevi, 1. decembra, in če v roku 75 dni ne pride do sporazuma s sindikati, morajo Inpsu plačati 6 mesečnih prejemkov, torej okrog 4 milijarde lir. Ce zadevo uspešno rešijo v roku 75 dni, ta znesek prihranijo. Tako smo na okrog 14 milijardah lir. Manjkalo bi torej 6 milijard lir. Sindikati raču- najo, da bi Dežela, ki se je pri tovarni precej izpostavila (Sitip je iz javnih skladov prejel kar 50 milijard lir nepovratnih sredstev), spet priskočila na pomoč, poleg tega bi tudi banke upnice lahko nudile nekaj popusta pri celotnem dolgu Sitipa. Ta naj bi do štirih bank (ena je Credito Bergama-sco) znašal skupno 50 milijard lir. S prodajo podjetja, prihrankom pri Inpsu, morebitnim popustom in pomočjo Dežele bi se torej nekje približali 20 milijardam. Kaj pa ostalih 30 milijard? Ta sicer velik znesek naj ne bi delal preglavic, toliko naj bi bili vredni stroji, ki naj bi jih sedanje lastništvo prodalo, ker novemu lastniku sploh ne bi služili: tako družba Parodi kot Manconi sicer delata v tekstilnem sektorju, vendar je proizvodnja očitno drugačna. V pričakovanju na jutrišnji sestanek na prefekturi, ki bo ob 16. uri, so se Crippa (Cgil), Petri- ni (Cisl) in Fuligno (Uil) včeraj sestali s člani sindikalnega predstavništva Sitipa in oklicali 24 urno stavko (od drevi opolnoči do jutri opolnoči). Poleg tega bodo jutri ob 10. uri v koloni avtomobilov krenili izpred tovarne pri Orehu, prevozili mestne ulice in se ustavili na Trgu Unita, kjer bodo s transparenti počakali na konec srečanja na prefekturi. Dvanajsturno stavko pa so oklicali že predvčerajšnjim, od 12. do 24. ure, ko so delavci Sitipa dejansko mirno zasedli prostore občinskega sveta. Sindikalni zastopniki Crippa, Petrini, Fuligno ter glavni tajnik Cgil Ca-talano so se sestali tudi s podžupanom Damia-nijem, ki jim je orisal zadnjo prefektovo pobudo, sklicanje jutrišnjega sestanka. Oblasila se je tudi dolinska občinska urava, ki je v pismu sindikatom izrazila nezaupnico vodstvu podjetja Sitip in odločno podporo zaposlenim. Široka solidarnost z delavci Sitipa Na dogajanja okrog tekstilne tovarne Sitip, kjer je vseh 280 zaposlenih prejelo odpovedna pisma, se je tudi včeraj zvrstila vrsta kome-tarjev. Senator Fulvio Camerini in tržaško Gibanje za Oljko sta v tiskovnem sporočilu zapisala, da z naraščajočo vznemirjenostjo sledita razvoju dogajanja v zvezi z delavci Sitipa, tovarne, ki je »ni mogoče opustiti na osnovi domnevne in nepreverjene neekonomičnosti upravljanja«. Gibanje za Oljko je prepričano, da so še možnosti za pogajanja z lastniki in da morajo pri tem sodelovati vse zainteresirane sile. Senator Camerini in Gibanje za Oljko izražata polno solidarnost z zaposlenimi, ki se borijo za svoja delovna mesta, in izražata pripravljenost, da v okviru svojih pristojnosti prispevata za ugodno rešitev nastale krize. Močno solidarnost s prizadetimi delavci in njhovimi družinami čuti tudi tržaška Cerkev, ki je zelo vznemirjena zaradi krize Sitipa. Že v homiliji ob prazniku tržaškega zaščitnika sv. Justa je škof msgr. Ravi-gnani opozoril na to temo - piše v tiskovni noti tržaške škofije - in dejal: »V zaskrbljujoče visoki meri je čutiti zmanjševanje števila delovnih mest, naraščajoča brez- poselnost pa se dotika nesprejemljivo visoke ravni. Kakšne učinke ima vse to na družino, na odnose v njej in na samo možnost, da se otrokom odpre ustrezna pot v življenje?« Tržaška Cerkev - beremo v tiskovnem sporočilu - je pozorna na vrednote človeka in na pojave stiske v mestu, zato tako, kot se je že primerilo v podobnih okoliščinah, potrjuje svojo angažiranost skupaj z delavci, ki se borijo za svojo prihodnost, z njihovimi družinami in civilnim i institucijami. Cerkev na koncu opozarja, da je delo - še prej kot vir gmotnega vzdrževanja družin - sestavni del človekovega dostojanstva. Posebno ostro in izrazito ideološko pa je stališče pokrajinskega tajnika Komunistične prenove Facchinija, ki v tiskovnem sporočilu napada župana Illyja in prefekta (ki ga označuje kot »izvedenca za izgon ljudi, ki iščejo delo v Evropi«), enotna sindikalna predstavništva (RSU) pa vabi, naj se mobilizirajo skupaj z delavci Sitipa. Glede na splošnejšo zaposlitveno krizo Trsta pa Facchini posebej opozarja na »nevarnost, da bi tudi tukaj uveljavili teritorialne pakte z novimi olajšavami in darili za podjetnike«. ENERGETIKA / VČERAJ SREČANJ Odbornik Dressi s sindikati o krizi v podjetju Silone Dežela skuša prepričali Enei do bi se spet posluževal obrata v Milp'1 Zaposlitveni in proizvodni položaj energetskih skladišč podjetja Silone v Miljah in Viscu je bil včeraj v Trstu predmet sestanka deželnega odbornika za industrijo Sergia Dressija s predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Sindikati so namreč zaskrbljeni zaradi postopnega izgubljanja delovnih mest v obeh obratih, kjer je bilo leta 1989 sto zaposlenih, danes jih je 58, v perspektivi pa bi se utegnili skrčiti na zgolj 28, in to z omejeno uporabo socialnih blažilcev. Lastnika družbe Silone sta energetska velikana Shell in Edison, odbornik Dressi pa je v zvezi s tem povedal, da so v teku »finančne in predvsem nepremičninske operacije v zvezi s tereni nekdanje rafinerije Aquila«. Kriza podjetja Silone se je začela takrat, ko se je bila elektriška družba Enel odločila, da se ne bo več posluževala storitev podjetja Silone pri dobavi goriva za svojo termoelektrarno v Tržiču. Takrat se je začela izguba delov- Prošnje za delovna mesta Na uradu za delo v Ul. Fabio Severo 46/1 bodo 7. in 9. t.m. od 9.30 do 12.30 sprejemali prošnje za udeležbo na selekcijah za naslednja delovna mesta: Občina Trst: 5 uslužbencev na pokopališču (določen čas 6 mesecev), 1 mesto upravnega izvajalca (nadomeščanje ob porodniškem dopustu), 1 mesto pri pogrebni službi (vozniško dovoljenje B, nadomeščanje ob bolezni); Občina Repentabor: 1 mesto pomočnika na domu (znanje slovenščine, vozniško dovoljenje B, določen čas 6 mesecev, 18 ur tedensko). nih mest in če se bo p°_ manjkanje naročil Ua daljevalo, bo ob de večina tistih, ki danes delajo v obratih v Mil)3^ in furlanskem Viscu. , Odbornik Dressi je s1/1 dikatom zagotovil, da b, še istega dne, torej včeraj stopil v stik z družbo Ione, po drugi strani p bo Dežela preverila m0 nost, da bi se Enel znpv posluževal storitev mn) skega obrata, kot so pre“ stavniki elektriške dru« be nedavno obljubi deželni upravi. S tem ^ namreč obratoma ^ Miljah in Viscu zagotoV1 li tudi podjetnišk0 prihodnost. Dressi je sindikatoHj ob tej priložnosti orisa tudi možnost, da bi ob° močje nekdanje rafinert) Aquila v Zavijali prevzela ustanova za industfll sko cono Ezit. Deželu3 uprava tako rešitev p°fl pira, saj bi na tak nacm pridobili nova industrij ska območja za potreb6 lokalnega proizvodneg3 sistema, ki se že dolg0 srečuje s pomanjkanjeb1 ustreznih lokacij v p0^' rajini. NOVICE U.SI.PO. zavrača Spetičev predlog V zvezi s predlogom, ki ga je na okrogli mizi »italijanskih komunistov« o priseljenstvu iznesel sen. Spetič (da bi pri policiji vzeli v službo 10 tisoč agentov različnih barv kože), je policijski sindikat LI.SI.PO. poudaril, da je za vstop v policijo potreben natečaj, katerega pa se lahko udeležijo vsi italijanski državljani, ne glede na spol, raso, vero, ki se uveljavijo na določenih selekcijskih preizkušnjah in ki izpolnjujejo celo vrsto pogojev. Pri policiji, ugotavlja LI.SI.PO., že danes ni malo moških in žensk različne polti. Nabor 10 tisoč takih agentov ali samo enega, ki ima te značilnosti ali drugačne značilnosti, ki se nanašajo na barvo kože, ali vero, ni predložljiv, da ne rečemo absurden: vsakega natečaja se lahko udeležijo vsi italijanski državljani, ki imajo zahtevane pogoje, to je osnovno načelo demokracije in vsake svobodne države. Našli izgubljenega psa Na področju Drevoreda XX. septembra so našli manjšega psa svetlorjave barve. Kot je povedal neki mladenič, je žival zapustil neznanec, ki se je zatem odpeljal z avtomobilom črne barve. Psa so izročili osebju Enpa, zatočišče je našel pri Astad, kjer je veliko psov, ki čakajo, da kdo pride ponje in jih odpelje na svoj dom. Mestni redarji ob tem novem primeru zapuščanja domačih živali opozarjajo, da tako nečloveško početje ne prizadene samo teh nedolžnih žrtev, temveč predstavlja tudi nevarnost za voznike kot tudi pešce: lahko se znajdejo pred preplašenimi, lačnimi, izmučenimi in prav zato tudi nevarnimi živalmi. SINOČI PRI BOŽJEM POUU Smrtna prometna nesreča Cesta je včeraj terjala še en krvavi davek. V strahoviti prometni nesreči med Prosekom in Križem, v bližini Božjega polja, je izgubil življenje 42-letni Rafiaele Vitiello. Peljal se je z malim rdečim fiatom 500, ko je iz še nepojasnjenih razlogov prišlo do silovitega trčenja z avtomobilom fiat bravo bele barve, za volanom katerega je bil 28-letni Fabio Micchi, ob njem pa je sedela 23-letna Sara Ze-rial. Mali fiat je odbilo v zid na nasprotni strani cestišča. Vitiello je bil na mestu mrtev in so ga iz skrotovičenih razbitin avtomobila potegnili po nelahkem delu gasilci z openske postaje. Tudi Micchi in Zerialova sta se pri trčenju poškodovala in so ju odpeljati z rešilcem Rdečega kriza v bolnišnico na Katinari, vendar niso njune poškodbe resnejšega značaja.Reševalce na pokrajinsko cesto Križ - Prosek so poklicali" okrog 18.30, poleg osebja službe 118 so prišli še nabrežinski karabinjerji ter openski gasilci. Vitiello je stanoval v Križu, v bližini cerkvice sv. Roka. Bil je zelo znan po vsem Krasu, saj je bil kot kmetijski izvedenec več let zaposlen v cvetličarskem centru Ersa na Prosek. Delal je tudi na inšpektoratu za kmetijstvo, v zadnjem času pa je bil zaposlen na uradu za teritorialno načrtovanje v Ul. Giulia. Slovenski kmetovalci so ga zelo cenili, ker jim je rad pomagal. Njegova prerana smrt je globoko in mučno odjeknila med vsemi, ki so ga poznali in cenili. TRŽAŠKA KNJIGARNA / VČERAJ PREDSTAVITE^ Včeraj so v Tržaški knjigami predstaviti knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe za leto ’99 (fi KROMA). Ob zborniku (uredil ga je Jože Markuža), ki je ob 75-letnici ustanovitve bratovščine, bogateje opremljen kot sicer, so v paketu še tri različne knjige primorskih avtorjev, ki pa jih vse, kot je dejal eden izmed njih, Boris Pahor, lahko povežemo s skupno oznako borcev za pravice Slovencev. Gre ob Pahorju še za Ivana Rudolfe in Alberta Rejca, katerih slavimo 100- letnico rojstva. Ivan Rudolf, o tiku katereg3 je spregovoril njegov sin Saša, se tokrf predstavlja kot avtor lovskih črtic in slik ^ narave, knjigo pa so ponasloviti Spev v na noško jutro. Zbornik Domovina, kje si-spisi o Albertu Rejcu in izborom njegov^3 publicističnega dela je uredil Branko M ‘ rušič. Pogled iz jamborovega koša pa p°lZ bom Marka Tavčarja vsebuje razne spi5 Borisa Pahorja, ki so - kot je sam povedal, pesimistično naravnani. ŠOLSTVO / OBČINSKI VRTEC ŠOLSTVO / SOLA S, KOSOVELA NOVICE Svetoivanski otroci skupaj risali Risarsko delavnico vodila Nicolefto Costo otr a, Pr^reditvi občinskih jasli oških vrtcev ob dnevu otrokov tr» ki je bila nedavno v prostor Sq askega gospodarskeha razstavišč otroci svetoivanskega občinske 12 sl i n i + oliio-noVo coVr*' j -‘-au, aa so res dobri risarji. IN ari s° vrsto risbic, ki so jih vzgojitelj: zoii na vedko polo papirja in vu na ogled številnemu občin ohl i V na vrhu pole sta plavala d ačka. Na enem je pisalo »Nuv< ju.pa<<’ drugemu pa je bilo ime »Ob! .0<<- Ti dve imeni so otroci izbrali SVo) vrtec. j.Vceraj dopoldne so otroci obeh si 1. slovenske in italijanske, spet sl 0 preizkusili svoje risarske sposi ^ V DOtfrt 1rt/-»V»r>r»rro -m zirl ooT-w-vit ska UVdn)a- loKiat pa je □] rec Ulaca res posebna. Otroci so n en •lrn.ed v svoji sredi otroško pisat likln dustratorko Nicoletto Costa, ča8 T^Juloljica otrok jih je popelja v, j°anl svet barvic in Crt, da so la sv °- nf delih polah papirja dali di , 0]i domišljiji. V skupinah so za ^ati okronanega psička, brka Vsnč s P dokom na glavi in še d) slik iVrstne živalice> ki jih je bila aia umetnica. Velik večnamei ostor se je, skratka, spremen iin rlsarsko delavnico, v katej 6 1’ seveda, glavno besedo najmli Poleg umetnice so imeli svetoivanski malčki včeraj v gosteh tudi občinsko odbornico za šolstvo Mario Tereso Bassa Poropat. Ugledna gostja je pohvalila delo otrok, ravnateljice Donatelle Rocco in vzgojiteljic, ki skrbijo za malčke in jih vzgajajo, da bi v predšolski dobi čimveč spoznali ter čim bolj razvili svoje sposobnosti. Na sliki (foto Križmančič/KROMA): slovenski in italijanski otroci svetoivanskega občinskega vrtca z vzgojiteljicami, ravnateljico, umetnico Nicoletto Costa in občinsko odbornico za šolstvo Bassa Poropat. O reformi najemnin Občinski odbornik Uberto Fortuna Drossi je izrazil svoje mnenje o reformi stanovanjskih najemnin, ki jo je v torek odobrila poslanska zbornica. Povedal je, da bo tudi v Trstu prišlo do sprememb, saj je naše mesto polno praznih stanovanj. Pomembno je prilagoditi se novostim, kar mora storiti tudi zavod za javna stanovanja lacp, da bi zagotovili spoštovanje pravic družbenih razredov, Dežela FJK pa naj se čimprej prilagodi reformi z zakonom o javnih rezidenčnih gradnjah. Drossi je še dejal, da je treba stvari spreminjati glede na realne potrebe in napovedal, da se bodo v kratkem sestali s sindikati, (ag) Internet bo Saro popeljal na izlet širom po Evropi Saro Manola nagrajena na natečaju družbe Telecom Dijakinja 3. A razreda nižje srednje šole Srečka Kosovela z Opčin Sara Manola bo v torek, 8. decembra, odpotovala na 4-dnevni izlet v Stras-sbourg, Bruselj, Brugg-ges in Dachau, ki ga prireja italijansko telefonsko podjetje Telecom. Nagradno potovanje si je zasluzila s spisom, v katerem je nakazala, kako je elektronsko omrežje internet spremenilo njeno življenje, in kakšne spremembe bo še omogočilo. Družba Telecom je v začetku oktobra razpisala vsedržavni natečaj za dijake nižjih in višjih srednjih šol. Udeleženci so morali pisati o vplivu evra in interneta na vsakdanje življenje in o spremembah, ki jih bosta uvedla skupna evropska valuta in svetovno telematsko omrežje. V 3. A razredu openske nižje srednje šole so dijaki pod mentorstvom profesorice Vande Husu začeli obravnavati predlagano temo, v drugi polovici oktobra so opravili raziskavo, v razredu pa so pripravili tudi nekakšne ure v obliki TV dnevnika, ki je »poročal« o evru in internetu, delo pa so popestrili tudi pri likovni vzgoji z izdelavo risb o evru. Dijaki so tudi napisali spis o pomenu evra in interneta. Pri spisih (v italijanščini) se je še posebno izkazala dijakinja Sara Manola, ki je na prijeten način opisala, kakšno spremembo je vnesel internet v njeno življenje. Dekle r Sara Manola je namreč tako vnet »računalniški molj«, da jo mora oče brzdati pri uporabi računalnika in še posebej pri poveza-vanju z internetom, da ne bi telefonski račun prekipel. Na natečaj se je v vsedržavnem merilu odzvalo kar 100 italijanskih šol. Komisija je izbrala 30 najboljših izdelkov. Večinoma so bili to prispevki dijakov višjih srednjih šol, med zmagovitimi spisi pa je bil tudi tisti, ki ga je napisala Sara Manola. Dijakinja openske nižje srednje šole bo za nagrado odpotovala na 4-dnevni izlet v Stras-sbourg, kjer si bodo nagrajenci ogledali evropski parlament, v Bruselj, kjer se nahaja drugi »evropski center«, nato pa še v Brugges in v Dachau. Gre torej za res lepo priznanje za opensko šolo in dijakinjo še posebej. Njeno »ro-lanje« po internetu ni bilo zaman. Podpis protokola za znanstveni imaginarij S podpisom ustreznega protokola so Dežela, Pokrajina in Občina Trst uvedle tesno sodelovanje, s katerim bodo tudi preko skupnih programov podpirale pobude, ki imajo kot cilj znanstveno usposabljanje in širjenje znanosti. V tem okviru bodo skrbeli za dejavnost laboratorija za znanstveni imaginarij, ki deluje pri tržaški mednarodni fundaciji za napredek in svobodo znanosti, ter združenja Globo, ki se ukvarja z znanstvenimi raziskavami in je koristnik konzorcija za raziskovalno območje. Protokol, v katerem je tudi .obveza po konkretizaciji načrta o odprtju interaktivnega znanstvenega muzeja, so podpisali deželni odbornik za kulturo Franco Franzutti, predsednik Pokrajine renzo Co-darin, tržaški podžupan Roberto Damiani, za imaginarij prof. Paolo Budinich. Omenjeno fundacijo so ustanovili po pariški razstavi o znanstvenem imaginariju, za katero se je leta 1986 zavzela tržaška Občina, ki je zatem razstavo spremenila v muzejski laboratorij. V vseh teh letih je laboratorij, ki lahko računa na deželne, občinske in pokrajinske prispevke, sodeloval z uglednimi državnimi in mednarodnimi inštitucijami. Ilegalni prehodi meje: aretirali Makedonca Miljski karabinjerji so aretirali 24-letnega Makedonca, ki ga obtožujejo, da je omogočal ilegalne prehode meje. Mladenič je imel regularno dovoljenje za bivanje v Italiji, prijeli pa so ga predsi-nočnjim pri Orehu skupaj s skupino rojakov, ki jo je skrivaj pospremil v Italijo. Njegove rojake so že izročili slovenskim mejnim organom. Do meje so potovali z raznimi prevoznimi sredstvi, kaže pa, da v Skopju obstaja nekakšna »agencija«, ki je specializirana za taka potovanja, zanje zahteva od 1500 do 2000 nemških mark. Javna selekcija v devinsko nabrežibski občini V izvrševanju sklepa občinskega odbora št. 274 z dne 09.11.1998, ki je izvršljiv v smislu zakona, je razpisana javna selekcija na osnovi listin in kolokvija za zaposlitev za določen čas in s polnim delovnim umikom za obdobje šestih mesecev upavnega inštruktorja z znanjem slovenskega jezika - VI. funkc. kval. - finansirano z izrednim prispevkom Vladnega komisariata Dežele Furlanije-Julijske krajine iz »Sklada za Trst«. Občinska uprava lahko na osnovi utemeljenega ukrepa podaljša, ponovno določi ali prekliče rok veljavnosti pričujočega razpisa. Morebitne informacije in pojasnila in besedilo razpisa selekcije lahko interesenti dobijo na kadrovskem oddelku - uradu za osebje Občine Devin Nabrežina, tel. 040/2017314-236 Interesenti bodo morali vložiti prošnjo na nekolkovanem papirju na Občino Devin Nabrežina - Urad za Protokol - Nabrežina Kamnolomi, 25, najkasneje do 14.12.1998 ob 12. uri. Odprt urad za gradbene odpuste Občinski urad za gradbeni odpust v Ul. San Nicolo 26 so spet odprli za javnost. Odprt je od ponedeljka do petka od 10.30 do 12.30, v ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 16. ure. Urad so nameravali premestiti v nove sedeže v Ul. Einaudi, vendar so premestitev odložih. MELARA / HVALEVREDNA POBUDA SODIŠČE / OPERACIJA FOJBE Posadili drevesa na zelenici vrtca TatraJ:nik Pod drevesi, i 0 bi lahko poimenovali . evredno pobudo, ki so ' ^erai Po lanski iniciativi ovili na vrtu državnega !f?a Pri Melari in ki pred- dreveVsa za0SadlteV enega , za vsakega novo- r°]6iička v letu 1997. sta P^0storih vrtca, kjer šnl osnovM in srednja in aj S° Posadili šest dreves s ivo, zbranim otrokom nL 80 0 Pobudi spregovorili p Jllski odbornik Uberto nit n116 ^rossi. predstav- - p ^minaTrieste Sergio in }osa Murkovic, Prireditev nameravajo Ponoviti v naslednjih le-(j ’ sPada pa v okvir vse-zavnega programa, ki a°ee nuditi otrokom za vta )enie primerna mesta. 2na sreCanju, ki je bilo v sni meniu državljanske vz-sn n sP°stovanja okolja, vo ? n,eni Prisotnosti pr-rnai S^eno drevo posvetili ah Anni Pensiero, ki se je rodila 1. januarja 1997. Kot je spomnil Drossi, so lani v tržaški občini posadili 1.300 dreves, ki jih je posredovala gozdarska služba, na območju Melare pa na- meravajo posaditi naknadnih 180 dreves. Slednja bodo pretežno javori in lipe, ki jih bodo po nekaj letih zaznamovali s tablicami. Murkovic je radovednim otrokom nazadnje obrazložil proces posaditve dreves, nakar jih je v toplih šolskih prostorih čakala prijetna družabnost. (ag) Pititto tožil Claudio Černigoj Rimski sodnik jo je obtožil obrekovanja in zahteval 350 milijonov lir Ko je tržaška publicistka Claudia Černigoj julija 1997 izdala pri videmskem založniku Kappa Vu knjigo Operazione foibe (Operacija fojbe), ni niti najmanj slutila, da ji bo dobro leto kasneje tista publikacija, »prinesla« neljubo presenečenje v obliki uradnega dopisa. Sredi novembra je namreč prejela obvestilo, da je rimski namestnik javnega tožilca Giuseppe Pititto vložil zoper njo civilno tožbo zaradi obrekovanja v knjigi in zahteval odškodnino v višini 350 milijonov lir. V knjigi Operazione foibe je Claudia Černigoj iznesla vrsto kritik o preiskavi o domnevnih pobojih v kraških bežnih v Istri, ki jo je v Rimu vodil sodnik Giuseppe Pititto. Na podlagi zgodovinskih dejstev je izrazila mnenje, da sodnik ne pozna zgodovine. Pititto očitno ni požrl kritike in Černigojevo prijavil civilnemu sodišču. Na 12 straneh obtožbe piše, da je avtorica knjige zagrešila »neupravičen napad na sodnikovo dostojanstvo in poklicno čast«, da je izrekla »zaničljive sodbe« o njegovem delovanju, da ga je smatrala za »popolnega nevedneža, kar se tiče zgodovinskih dogodkov«. Najbolj ga je razhudila ocena, da gre ali za »zelo površno osebo, na katero se ni mogoče zanesti«, ali pa za osebo »s predsodki, ki zato ne more voditi preiskave nepristransko.« Claudia Černigoj meni, da gre Pitittovo tožbo oceniti kot napad na pravico do kritike. »V moji knjigi je vse dokumentirano,« je izjavila. »Njegovo delo sem ocenila na podlagi njegovih intervjujev in poročil o preiskavi o fojbah,« je dodala in pripomnila, da je sodnik Pititto knjigo očitno površno prebral. »Nekatere kritike, za katere meni, da so naslovljene njemu, se namreč nanašajo na delovanje patra Flaminia Roc-chija, pripadnika Združenja Venezia Giulia - Dalmazia. Dejstvo, da je slabo prebral, kar piše v knjigi, pa zgovorno dokazuje njegovo skromno profesionalnost,« je ocenila obtožena publicistka. Prva sodba obravnava o Pitittovi tožbi bo 2. februarja prihodnjega leta, in sicer v Vidmu, ker je bila knjiga izdaja v Vidmu. r SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE / OPENSKI PROSVETNI DOM Saša Pavček drevi »bužca« na Opčinah Nastopila bo v komediji Bužec on, bužca jaz Saša Pavček bo z mo-nokomedijo Marjana Tomšiča Bužec on, bužca jaz drevi nastopila v openskem Prosvetnem domu, jutri pa v Kulturnem domu na Proseku, obakrat se bo predstava začela ob 20.30. Gre za izvenabonmajsko ponudbo Slovenskega stalnega gledališča, ki pa je zaradi obnovitvenih del v tržaškem Kulturnem domu iskrivo komedijo v briljantni izvedbi »preneslo« drugam. Delo je v produkciji 5. Primorskega poletnega festivala premiero doživelo v okviru festivala, od tedaj pa je komedija, ki jo je režiral Boris Cavazza, že gostovala v številnih krajih in povsod doživela pohvalne kritike. SLOVENSKI KLUB / VEČER POSVEČEN MLADI LJUBLJANSKI ZALOŽBI Predstavila se je Beletrina Kar lepo število ljudi se je v torek zvečer zbralo v Gregorčičevi dvorani na predstavitvi knjižne zbirke Beletrina, ki jo izdaja Študentska založba v Ljubljani (f. KROMA). Zbirko je predstavil glavni in odgovorni urednik Mitja Čander, ki je izrazil zadovoljstvo, da se prvič Beletrino predstavlja tudi v Trstu. Beletrina se je rodila Sele pred dvema letoma," iz potrebe po založbi s popolno kreativno svobodo ", na zalogi pa ima že 21 izdanih naslovov. V knjižni zbirki Beletrina najdejo svoj prostor predvsem mlajši slovenski avtorji, pa tudi veliki klasiki dvajsetega stoletja in sodobni uspešni tuji avtorji. " Važno je, da prikazujejo svet v malce drugačni, neshe-matski podobi, " je Se dejal Čander. Zato so med avtorji tudi nekateri "starejši" slovenski avtorji, ki pa "znajo ujeti duh današnjega časa". Beletrina se je v Trstu predstavila s pesnikom Alešem Stegerjem in pisateljem Dušanom Mercem, medtem ko se napovedana Nina Kokelj in Aleš Car večera nista mogla udeležiti, odlomke iz njunih del pa je vseeno prebrala Mojca Medvedšek. Aleš Steger je eden nosilnih stebrov Beletrine in mlad (letnik 1973) obetaven pesnik. Izdal je že dve pesniški zberki: Sahovni- T— ce ur in Kašmir (ravno iz te zadnje je tudi prebral tri pesmi), prisoten pa je tudi v antologiji La nuova poesia slovena, ki jo je za ZTT uredil Miha Obit. GLEDALIŠČE IVU E LA / V NEDELJO Slovenski animirani film Prikazali bodo tudi uspešni celovečerec Socializacija bika? Pregled slovenskega (kratkega) animiranega filma od let 60 do danes in pa dolgometražni Socializacija bika?, to je program, ki ga pod naslovom Na liniji ponuja združenje Alpe Adria Cinema. Celoten spored bo na sporedu dvakrat, in sicer v nedeljo prvič ob 18. in drugič ob 21.30. V gledališču Mie-la, kjer so organizatorji odmevnega vsakoletnega festivala kinematografij srednje in vzhodne Evrope pripravili tokratni specifični niz, bodo predstavili tudi izbor slovenskega reklamnega filma. Prikaz z naslovom Reklame je pripravila družba Co-municarte, ideator je Fabrizio Gaio, izbor pa so opravili v sodelovanju s Festivalom Golden Dram. Mojca Medvedšek je nato najprej prebrala odlomek iz romana Milo-vanje, avtorice Nine Kokelj. Knjiga, gre za doživet in minuciozen opis življenja mladega dekleta, je na ljubljanskem knjižnem sejmu pred nekaj dnevi prejela nagrado za najboljši prvenec. Nato je bil na vrsti odlomek iz romana Igra angelov in demonov, idrijskega mladega avtorja AleSa Čara, ki je na lanskem ljubljanskem knjižnem sejmu prejel isto nagrado. Kot zadnji se je predstavil Dušan Merc, sicer nekoliko "starejši" (letnik 1952) avtor, ki pa je začel pisati in objavljati šele pred tremi leti. Spregovoril je o svojem romanu Sarkofag, ki je bil letos uvrščen med pet najboljših slovenskih romanov. Za glasbeni inter-mezzo sta poskrbela kitarist Paolo Bembi in pevka Martina Feri (na sliki). Po uradnem delu večera so se prisotni Se dolgo zaustavili v klubskih prostorih in ob čaši vina tudi pobhže spoznali ljubljanske goste, ki so bili Se posebno navdušeni nad tem, da je v Gregorčičevi dvorani tudi "šank”, saj je klepet ob njem prijetnejši in še bolj sproščen ", Poljanka Dolhar NABREŽINA / KAMNARSKA HIŠA Pred odprtjem razstave Kamen... Razgovor s pobudnikom že tradicionalne razstave Ivom Marušičem - Odprtje jutri Kamen je bil prej kot človek in čeprav tih in negiben sploh ni nekaj mrtvega, temveč je tudi kamen predmet neopaznega, a vztrajnega spreminjanja. In tudi kamen se lahko preoblikuje pod ustvarjalno roko umetnika, kiparja, kamnoseka, ko postane kamen gradbeni ali okrasni element. Takih primerov simbioze med naravnim elementom in umetnikovo dušo bo tudi na letošnji, že sedmi izvedbi kamnarske razstave »Kamen...« kar nekaj. Pred jutrišnjo otvoritvijo ob IS.uri v Kamnar-ski hiši »Igo Gruden« smo se pogovorili z Ivom Marušičem, odbornikom SKD Igo Gruden ter pobudnikom te prireditve. »Razstavo smo si zamislili leta‘92, skoraj za šalo, in jo nato pripravili v pičlih dveh tednih. Zamisel je sicer imela dvojni pomen, saj smo hoteli s tem vliti novega, svežega zagona v društveno delovanje, sočasno pa naj bi tovrstna razstava sluzila promociji domačih umetnikov, tako v domačem kot tudi širšem prostoru«. Toliko o rojstvu razstave, ki se lahko po šestih letih uspehov in nadvse pozitivnega odziva občinstva letos predstavlja s preko tridesetimi razstavljale!. Med temi je kar nekaj takih, ki so že zelo znani tudi v širšem prostoru, saj tudi letos med drugimi razstavlja Pavel Hrovatin z Briščikov, ob njem goriški kipar Giovanni Pa-cor ter akademski slikar iz Ajdovščine Silvo Fakuč. Lani sta svoja dela razstavljala le dva umetnika iz Slovenije, medtem ko se je letos ta številka skoraj dvakrat podvojila. »Seveda, uspeh nas je opogumil, saj smo lani beležili skoraj dvatisoč obiskovalcev, pretežno s Tržaškega, pa tudi z Goriškega, Videmskega in Slovenije«, je potrdil Marušič. Po šestih letih gostovanja razstave v župnijski dvorani se je »Kamen...« letos prvič naselil v prostor, ki mu naravno pripada. Kamnarska in obenem rojstna hiša Iga Grudna je bila namreč odprta prav letos spomladi z izvirnim namenom, da bo služila za promocijo kamnarske tradicije v naših krajih. Razstava je tako pridobila obširnejše prostore, tako da bodo letošnji kamniti izdelki napolnili kar dve nadstropji. Največji letošnji novosti pa predstavljata samostojni razstavi, ki pa se tematsko povezujeta na vsebino osrednje pobude: Pavel Sosič bo namreč razstavljal osebno zbirko kraških rudnin in kamenin, s katero shematsko in praktično prikazuje nastanek in razvoj kraške pokrajine, medtem ko je Ivan Pertot uredil razstavo starega kamnoseškega orodja in primerke'' kraškega marmorja. .. Razstavo so finančno aU drugače podprli ZadružB3 kraška banka, Kraška g°r ska skupnost, Občina D® vin-Nabrežina ter ZSKU; medtem ko bosta kmetij1 Ušaj in Gruden-Zbogar p° nudili otvoritven® Zdravljico. Kot je poudari Marušič, predstavlja z °r' ganizacijskega vidika naj' večje težave prav vzdržej vanje stikov s številnih1! prijavljenimi razstavljale’ ter seveda urejanje cele vrste birokratskih obveznosti, ki so nepogrešljivo vezane na vsako javno prireditev. Letošnja razstava »Ka' men...« je obenem P°' svečena spominu leto5 preminulega nabrežinske-ga kamnoseka in zvesteg3 razstavljalca Milana Per' narčiča, kateremu bo p°j svečen poseben razstavi” kotiček. Po jutrišnji otvoritvi bo razstava na ogle® vse do 13. decembra. ,. (igb) Odbor Kraškega pusta je že na položaju Zdi se neverjetno, in vendar je res: v teku so že priprave na prihodnji Kraški pust. Glavni odbor Kraškega pusta je že konec septembra staknil glave skupaj in si izmenjal mnenja in poglede na preteklo pustno izvedbo ter predloge za prihodnjo. Na treh sejah je že prerešetal sto problemov in se lotil načrtovanja prihodnjega pustnega sprevoda po openskih ulicah. Ker pa je uspeh te tako priljubljene prireditve odvisen predvsem od udeležbe pustnih skupin iz posameznih vasi, pa tudi sol in kulturnih in športnih organizacij, je odbor sklenil, da priredi jutri, 4. decembra, ob 20. uri na svojem sedežu v Domu Brdina na Opčinah sestanek z vsemi tistimi, ki so v preteklosti sodelovali na Kraškem pustu, ali ki mislijo sodelovati v prihodnje. Odbor se še zlasti obrača na nekatere vasi, ki so v zadnjih letih odpovedale svoje sodelovanje, čeprav se lahko ponašajo z bogato pustno tradicijo, kot na primer Padrice in Gropada, Trebče, Zgonik ipd. Vabilo je namenjeno tudi šolam vseh stopenj, da bi bile v prihodnje še bolj prisotne na tej osrednji kraški manifestacijo. Jutrijšnja seja bo tudi priložnost za izmenjavo mnenj o možni obogatitvi prihodnje izvedbe Kraškega pusta, r’ tem so mišljene tudi spremne priredi ve, kot je bil lani na primer defile pust' nih mask, ki začenja postajati že sani n3 sebi nekakšna tradicija, a bi ga mord kazalo popestriti še s kakšnimi pobuda mi.- Ena od idej, ki se je izoblikovala n3 dosedanjih sestankih, je ta, da bi spl” vod pustnih vozov odprli »Kurenti«, k0 tipična slovenska maska, ki jih že dobi® desetletje ni več na Kraškem pustu-vsem tem in še o marsičem bo govor n3 jutrijšnjem razširjenem sestanku. Napoved javne dražbe v Dolini Uprava občine Dolina sporoča, da bo dne 17.12.1998 javna dražba za dodelitev koncesije za namestitev', vdrževanje in oskrbo avtomatov za razdeljevanje toplih pijač in pločevink ter malic. Zainteresirani lahko dvignejo razpis in zadevni pravilnik v občinskem tajništvu in se lahko obrnejo za vse nadaljnje informacije v Urad za zakupe in pogodbe (tel. 8329-249) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. SumM(Q) (ŠLIE)^[L01©i Marjan Tomšič hužec on, bvšca jaz V interpretaciji Saše PavCek Režija BORIS CAVAZZA Danes, 3. decembra ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČIN/KH Jutri, 4. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu na PROSEKU rio Argento, i. Asia Argen-to; prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.20 »Out of sight«, i. George Clooney, Jennifer Lopez. MGNON - 16.00, 22.00 »Prestazioni private fino alVorgasmo«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »The Truman Shovv«. ALCIONE - 18.00, 21.00 »La leggenda del pianista sulTOceano«, r. Giuseppe Tornatore, i. Tim Roth. Fran Milčinski BUTALCI priredba in režija JAŠA JAMNIK Danes, 3. decembra ob 18. uri v Kulturnem dom na COLU VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 3- decembra 1998 FRANČIŠEK Sonce vzide ob 7.27 in jat°ne ob 16.22 - Dolžina r^eva 8.55 - Luna vzide ob M5 in zatone ob 6.43 Jutri, PETEK, 4. decembra 1998 BARBARA vreme včeraj ob 12. FI: temperatura zraka 4 popinje, zračni tlak 1026,5 ttib narašča, veter 43 km na vzhodnik severo-Thodnik, burja s sunki do 4 km na uro, vlaga 60-od-stotna, nebo obcano, morje razgibano, temperatura rtloria 11,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Teresa Sarino, Michelle Cinquepal-j?11’ Simone Cesaria, Matteo JjMotti, Giuseppe Concet- Umrli so: 92-letna Maria rtscik, 72-letni Domenico atb, 47-letna Bruna To-Srtan, 89-letni Riccardo „ Jordani, 83-letna Aurora jancic, 88-letni Giovanni “Johovich, 93-letna Maria .Usic, 70-letni Egidio Cari-*’ 88-letna Ines Pizzamei, 3-letna Liliana Petri, 82-etaa Lea Orbach Reisel. LEKARNE Od ponedeljka, 30. no-Vembra do sobote, 5. de-Cembra 1998 Normalen urnik lekarn 8.30 do 13.00 in od 16-00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13 00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. P40 631304), Ul. Alpi Giu-Ae 2 (tel. 040 828428), "ulje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Sesljan (tel. 040 208334) Č Predhodnim telefon-pozivom in z nujnim ^eptom. Lekarne odprte tudi od 18.30 do 20.30 Lg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonni-no 4, Milje - Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 040 660438)'. 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 573012 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »East Side Story«, r. Dana Ranga. EXCELSIOR -17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Venti-quattro sette«, i. Bob Ho-skins. EXCELSIOR AZZURRA - 17.50, 19.55, 22.00 »La vita sognata degli angeli«, r. Erick Zonca, i. Eloide Bouchez in Natacha Re-gnier. AMBASCIATORI - 15.45, 18.45, 21.45 »Salva-te il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Mart Damon. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.05, 20.10, 22.15 »Al di Ib dei sogni«, r. Vincent Ward, i. Robin VVilliams, Guba Gooding. NAZIONALE 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »II negoziato-re«, i. Kevin Spacey. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II fan-tasma deli’ Opera«, r. Da- M PRIREDITVE UCENCI IN UČITELJICE OS PREŽIHOV VO-RANC iz Doline vljudno vabijo vse starše, tete in strice, none in nonote, na MIKLAVŽE VANJE, ki bo danes, 3. decembra ob 14.30 na naši soli. PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec priredi v sodelovanju s študijskimi krožki Beseda slovenske Istre, jutri, 4. decembra 1998 ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu predstavitev knjige Brazde strmuna. Spored: priložnostni govor Danila-Tuljak, recitacije Ivan Bu-zecan, MePZ Skala iz Kubeda, diapozitivi Dominik Bizjak, stare istrske pesmi bosta na citre in harfo izvedla Savo Batista in Metka Abdič. OSNOVNA SOLA FRANA MILČINSKEGA na Ka-tinari vabi na MCKLAVŽE-VANJE, ki bo jutri, 4. decembra ob 17. uri v šolskih prostorih. DRUŠTVI FINŽGARJEV DOM in VESELA POMLAD prirejata jutri, 4. decembra v Finžgarjevem domu na Opčinah MIK-LAVŽEVANJE s petjem OPZ Vesela pomlad in igrico Lučke SusiC Pobeg igrač, ki jo bodo izvajali elani otroške dramske skupine Tamara Petaros (režija Lučka SusiC in Nataša Zu-balic). Začetek ob 16. uri. KD VESNA s Križa priredi jutri, 4. decembra ob 17.30 v Domu Alberta Sirka pesniški večer z Miroslavom Košuto. Obenem bomo otvorili Miklavžev knjižni sejem, ki bo odprt tudi v soboto, 5. novembra od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Sodeloval bo otroški pevski zbor Vesna. Vljudno vabljeni otroci in starši! SKD VIGRED prireja v soboto, 5. decembra ob 18.30 v prostorih osnovne šole v Sempolaju MIK-LAV2EVANJE. Angelčki bodo sprejemali darila v društvenih prostorih v Sempolaju, jutri, 4. decembra od 16. do 19. ure in v soboto, 5. decembra od 16. do 18. ure. MoPZ VALENTIN VODNIK vabi na celovečerni koncert, ki ga pod pokroviteljstvom ZSKD prireja v okviru praznovanja 120-letnice SKD Valentin Vodnik v soboto, 5. decembra 1998 ob 20.30 v prenovljeni dvorani dolinskega društva. UPRAVA OBČINE DOLINA vabi na otvoritev OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 ^ URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure Občinskega muzeja v Kulturnem centru v Boljuncu, ki bo v soboto, 5. decembra 1998 ob 18. uri. OTROŠKI PEVSKI ZBOR SLOMSEK iz Bazovice vabi v soboto, 5. decembra ob 17. uri v kinodvorano na spevoigro Oh ti darovi, v pričakovanju sv. Miklavža. Vabljeni! SKD CEROVLJE-MAVMNJE prireja v sodelovanju z Občinskim vrtcem MIKLAVŽE VANJE, v soboto, 5. decembra ob 17. uri v prostorih mavhinj-skega vrtca. Angelčki bodo zbirali darila jutri, 4. decembra od 20. do 21.30 v društvenem sedežu v Mavhinjah. Vljudno vabljeni malčki in odrasli! SKAVTI IN SKAVTINJE I. Stega bodo letos za sv. Miklavža pripravili veselico. MIKLAVZE-VANJE bo v soboto, 5. decembra ob 17.30 v župnijski dvorani v Nabrežini. Angelčki bodo zbirali darila od 15. ure dalje. Vljudno vabljeni otroci, starši... in vsi angelčki in hudički! SDD JAKA STOKA Prosek-Kontovel vabi otroke na Miklavževanje, ki bo v soboto, 5. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Na sporedu bo tudi priložnostna igrica Lučke SusiC Čudne Zelje, v izvedbi Otroške dramske skupine. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 5. decembra na VESELO MIKLAVŽEVANJE na katerem se bodo mladi obdarovali z zabavnimi darili, opremljenimi s smešnimi posvetili. Sledi družabno srečanje. ZaCetek ob 18.30. KD ROVTE-KO-LONKOVEC vabi v soboto, 5. decembra ob 18. uri in v nedeljo, 6. decembra ob 20. uri v društvene prostore, Ul. Monte Sernio 27, na nastop društvene amaterske dramske skupine z igrico MI SMO Z ROVT DOMA. Rezija Drago Gorup. Vljudno vabljeni vsi elani in prijatelji društva! TPK SIRENA vabi na MIKLAVŽEVANJE v nedeljo, 6. decembra ob 18. uri. Častni gost veCera bo Vlenia Zobec. Za dobro voljo bo poskrbel duo Briskola. Obvezna rezervacija, tel. št. 040-422696 v ponedeljek, in petek, od 18. do 20. ure. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na zborovsko revijo v nedeljo, 6. decembra 1998 ob 16. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Med prireditvijo bomo podelili priznanja organistom in zborovodjem, ki se najdlje posvečajo slovenski glasbi na Tržaškem. H ČESTITKE Naš prijatelj Erik je dobil bratca MATEJA. Z njim in mamo Patricijo ter očkom se veselijo in čestitajo otroci, starši in učiteljici otroškega vrtca iz Mackolj. Erik je dobil bratca MATEJA. Z njim, mamo Patricijo in očkom Davo- rinom se veselijo učenci, učitelji in starši 1. razreda COS Frana Venturinija v Boljuncu. V BriSčikin in Barko-valjah jubilejnika slavita. MARIU in RINU vse najboljše želimo, in jima velimo: »Vedno zdrava in nasmejana v naši družbi bodita!«, vsi Mihčevi. Nas predsednik MARIO praznuje 60 let. Vse najboljše mu želijo odborniki in člani KRD Dom Briščiki. ^ IZLETI 60-LETNIKI iz Bazovice, Gropade in PadriC gredo v nedeljo, 6. decembra na izlet v Tricesimo in okolico. Odhod z avtobusom ob 9. uri iz Bazovice prek PadriC in Trebe. 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. Ul OBVESTILA KSST obvešča vse elane in simpatizerje, da bo danes, 3. decembra ob 20. uri v telovadnici CUS-a (Ul. Monte Cengio 2) MULTI-CULTURAL PARTY, ki bo obsegal kulinariko in šege vseh dežel, katerih pripadniki študirajo na tržaški univerzi. Vsi ste vljudno vabljeni! MOSP (Ul. Donizetti 3) obvešča, da bo danes, 3. decembra na sporedu nov film serije Leaming Engbsh vvith films. Predvajali bomo film UT ANIC (r. James Ca-meron, i. Leonardo Di Ca-prio, Kate VVinslet). ZaCetek predvajanja ob 20. uri. Vabljeni vsi. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI vabi na MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM od danes, 3. do sobote, 5. decembra od 16. do 19. ure v Prosvetni dom na Opčinah. SKD VIGRED vabi na MIKLAVŽEV SEJEM knjig in ročnih izdelkov, primernih za darilo, v društvene prostore v Sempolaju, danes, 3. in jutri, 4. decembra od 16. do 19. ure ter v soboto, 5. decembra od 16. do 18. ure. SKD IGO GRUDEN pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo, Občino Devin-Na-brežina in ZSKD vabi na ogled VB. razstave kamnitih izdelkov KAMEN... Razstava bo odprta od jutri, 4. do nedelje, 13. decembra v Kamnarski hiši v Nabrežini center*št. 158. Umik: ob delovnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. ZDRUŽENJE ACLI FJK, KOŽEK ISTRIA in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabijo jutri, 4. decembra 1998 v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na predstavitev knjige Cerkev in etnične manjšine. Govorili bodo avtor knjige prof. Kurt Egger, poslanec prof. Domenico LOtOnjO 2. DECEMBRA 1998 BARI 23 19 26 39 60 CAGLIARI 48 41 75 60 33 FIRENCE 9 54 15 19 42 GENOVA 43 56 58 90 60 MILANO 67 47 9 39 50 NEAPELJ 36 63 18 71 17 PALERMO 77 57 61 85 13 RIM 66 17 79 86 26 TURIN 33 32 84 74 86 BENETKE 87 77 29 59 74 Nagradni sklad 22.202.516.455-lir Brez dobitnika s 6 točk. -Jackpot 9.609.096.657 - lir Brez dobitnika s 5+1 - Jackpot 4.440.503.291 - lir 47 dobitnikov s 5 točkami 94.478.800 - lir 5.862 dobitnikov s 4 točkami 757.500 - lir 234.727 dobitnikov s 3 točkami 18.900-lir Maselli in mons. Marino Qualizza. Vljudno vabljeni! OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU in KD RDEČA ZVEZDA vabita na MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM. Sejem bo potekal do sobote, 5. 12. 1998 od 16. do 19. ure v prostorih knjižnice. Vabljeni! SKD GRAD - Bani obvešča, da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: 5. 12. od 18. do 20. ure, 6. 12. od 16. do 20. ure, 7. 12. od 18. do 20. ure, 8. 12. od 16. do 20. ure, 12. 12. od 18. do 20. ure, 13. 12. od 16. do 20. ure. Toplo vabljeni! ZDRUŽENJE ALPE ADRIA CINE MA vabi v nedeljo, 6. decembra v gledališče Miela. Ob 18. in 21.45 Risani in reklamni film v Sloveniji (velika dvorana), od 18. do 24. ure (mala dvorana) selekcija filmov dosedanjih izvedb Alpe Adria Cinema. SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X., ki ga je ustanovil msgr. Lefebvre, v Ul. S. Nicolo 27/A, obvešča, da bo v nedeljo, 6. decembra ob 18. uri tradicionalna sv. maša v latinščini. Rožni venec in spoved, tudi v slovenskem jeziku, pol ure pred mašo. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZBORAŽENCEV vabi v ponedeljek, 7. decembra na izreden kulturni večer ob predstavitvi založniške pobude Mladike STO LET SLOVENSKEGA TRŽAŠKEGA ROMANA. Na večeru bodo predstavili prvi knjižni natis romana Fata Morgana, tržaške pisateljice Marice Nadlišek Bartol in najnovejši roman Alojza Rebule Cesta s cipreso in zvezdo. Obe deli je izdala Mladika v počastitev okrogle obletnice, ki se navezuje na začetek slovenskega romanopisja na Tržaškem. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3, s pričetkom ob 20.30. SLOVENSKA PROSVETA v Trstu vabi v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici št. 3 na ogled slikarske razstave MIHAE- LE VELIKONJA. Razstava bo odprta vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro do srede, 9. decembra. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča obiskovalce da je v teku v decembra PROMO- CIJA SLOVENSKE KNJIGE. ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginnastica 72, tel. št. 040-573141 ali 040-573142. KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. št. 040-360072. KRUT-ova ambulanta deluje za elane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. št. 040-360072. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM stanovanje v dobrem stanju, 60 kv. m., z balkonom, v 3. nadstropju, z dvigalom. Tel. od 11. do 13. ure na št. 040-228752. HLADILNIK, letnik ’56, v dobrem stanju darujem. Tel. št. 040-943388. PRODAM Fiat Uno 60S, letnik 1989, prevoženih 58.000 km. Tel. St. 040-569357. PRODAM nove smučarske pancerje, model Nordi-ca Next 87, št. 50, po zelo ugodni ceni. Tel. 0348-2643994. SAMOSTOJNO DELO - gostilno-bar na Krasu oddam mladim. Tel. št. 040-213627. PRODAM Golf 3. serija, GTI 16V 2000. Tel. po 19. uri na št. 03356-567009 NUDIMO priložnost honorarnega zaslužka. Za dogovor pokličite 040-299012. PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom. Poklicati v večernih urah na tel. št. 040-231255. NEGUJEM starejše osebe, imam že izkušnje, 24 runa 24 s 15-dnevno menjavo. Tel. na št. 0038667-31229 od 18. do 20. ure. DRUŠTVENA PRODJALNA na Opčinah išče uslužbenca. Tel. st. 040-213274. KMETIJA Tomšič Srečko Sovodnje prodaja kokoši in božična drevesca po ugodni ceni. Tel. št. 0481-882064. DIJAK IV. razreda znanstvenega liceja išCe inštruktorja za latinščino. Tel. v popoldanskih urah na št. 040-53421. PRODAM VVolksvagen Passat 1600, letnik ’96 v odličnem stanju. Tel. St. 0481-534004 v večernih urah. PRODAMO domač krompir. Tel. v večernih urah na št. 040-200878. URADNICO, diplomirano išCe podjetje. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »TVRDKA«. IŠČEMO osebo z vozniškim dovolenjem C za razvažanje blaga po severni Italiji. Poklicati med 12. in 15. uro na tel. št. 040- 383993 TRGOVSKO podjetje zaposli dinamičnega fanta z opravljeno vojaščino, z znanjem slovenščine in srbohrvaščine, po možnosti s prakso v fotografiji, elektroniki in računalništvu. Tel. na št. 0348-2256164. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 040-200898. OSMICO je odprla Mavrica v Medje vasi št. 10. OSMIČ A v Borštu, David. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15A. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 040-200898. BERTO TONKIC ima v Doberdobu odprto osmico. Ponuja vino in domaC prigrizek. PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. št. 220722. OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21. PRISPEVKI Ob 11. obletnici smrti hčerke Nade se jo spominja mama in daruje 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev in 50.000 lir za Sklad Albina Bubniča. V spomin na Alberta Coljo daruje družina Križ- DAR0VE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. man (Repen 128) 70.000 lir za Sklad Albina Bubniča. Namesto cvetja na grob tov. Jureta Cancianija daruje Bogdan Lovriha 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini. 70-letniki s Proseka, Kontovela in Gabrovca, zbrani na srečanju, darujejo 150.000 lir za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Proseku, Kontovelu in Gabrovcu. TRST / DIALOGI Z UMETNOSTJO SREDNJE IN VZHODNE EVROPE TRŽIČ / OBČINSKO GLEDALIŠČE Sodobni madžarski likovni ustvarjalci Razstava Inter/media je na ogled do konca tedna Pisma zakoncev Schumann Publikacija dopolnjuje glasbeni niz Razstava Inter/media vzpostavlja odnos med Časom in likovno umetnostjo v okviru letošnjih Dialogov z umetnostjo srednje in vzhodne Evrope. Neposrednost sporočilnosti podob dovoljuje pretok komunikacije brez vsakršnih jezikovnih pregrad. Podobe postanejo pa nosilke specifične kulture določenega naroda, ob natančnejši analizi sloni sodobna pojavnost na pretekla izkustva in hkrati daje svoj doprinos za bodoči razvoj. Razstava v prostorih deželne palače pri osrednjem tržaškem trgu ponuja izsek sodobne madžarske likovne produkcije. Približno petdeset uveljavljenih likovnih mojstrov predstavlja svoje likovne stvaritve, dober del sodelujočih prihaja iz skupnega izkustva inter-media v prizadevanju analize in raziskovanja stičnih točk med znanostjo, tehniko in umetnostjo; zavestno spoznavanje postane vodilni naboj umetnika pri udejanjanju likovnih kreacij. Tematika sicer ni novost, saj si je beneški bienale večkrat zadal kot cilj razkrivanje odnosa med znanostjo in umetnostjo, vendar nas kon-tekstualnost priCujoCe razstave vabi k drugačno zastavljenim izsledkom. Ne gre namreč prezerti, da so to ustvarjalci, ki so doživeli korenito spremembo v samem vsebinskem konceptu: Ce jim je prejšnji režim jasno določal smernice ter politično podpiral določen likovni izraz, so se po letu 1990 stvari spremenile. Skupina intermedia je na teh predpostavkah zaCela graditi tudi v smereh, ki so bile poprej zabranjene v okviru madžarskega univerzitetnega študija. Večina jih prihaja z Akademije likovnih umetnosti iz Bratislave in je ubrala samostojno pot raziskovanja s pomočjo sredstev, ki jih sodobna tehnologija ponuja. Razstavljena dela so se sicer rodila za drugi prostor, saj so bila prvič razstavljena junija letos v Ernst Muzeum v Budimpešti in prihajajo k nam v okrnjeni obliki. Že fotografske reprodukcije v spremnem katalogu v primerjavi s tržaško razstavo dajejo zaslutiti, da je bil prvoten prostor namensko zasnovan toliko, da izgubijo nekateri prostorski posegi prav zaradi bistvene vezi inštalacije z določenim prostorom in ne le prostorom nasploh. Poleg uporabe različnih tehnoloških pridobitev kot sredstva za umetniško sporočanje se utrjuje od povojnih let dalje sožitje med kulturo in znanostjo tudi z ozirom na vsebino. Če je Picasso s kubizmom utrl pot umetnosti kot čistemu proizvodu Človeškega uma, je ta pot dalje vodila do konceptualne umetnosti preko različnih etap do prenovljene izraznosti z informatiko. Dora Maurer raziskuje simultanost barvnih kontrastov s svojimi »Prstnimi odtisi« iz leta ’93 tik ob vhodu v razstavni prostor. Andras Ravasa ponuja multimedijsko inštalacijo s plošCo in tekstom ob videoposnetku. Jeno Levay z bolj klasično grafično interpretacijo s sitotiskom nakazuje Časovno mero. V Črno belem Agnes Eperjesi s Črtnim obrisom različnih predmetov nastavljenih v mreži poklanja svoj Hom-mage Magritteu. Na barvanem steklu v osnovnih barvah raziskuje Agnes Szabo sosledje gibov člo- veške figure. Andrea Kirkovits s svojo svetlobno mitraljeso video posnetka zbega mimoidoče v ožjem vhodnem hodniku, ponuja slušne spodbude, ki odgovarjajo posameznim oblikam. Robert Langh s surrealno inštalacijo prikazuje, kar se je pripetilo v parkirišču. Prehod v večjo dvorano spremlja projekcija v belo obleCnih muzikantov, prehod skozi prostor povzroča iridescentne svetlobne pojave na podobi sami. Namišljena računalniška tipkovnica z raznoraznimi barvnimi dragimi kamni je sad zamisli Jozsefa Attile Till-manna. Zoltan Szegedy Maszak umetniško predeluje fotografske posnetke v Črno belem. Gabor Gorgy Nagy barvno tiska na platno obris Federica da Montefeltro ter ga predeluje v duhu spomina. Gabor Erdely z oljnatimi barvami na svileno podlago simbolično prikazuje vodno zaveso. Avtoportret Jožefa Adama in žena, ki posluša glasbo v fotografski interpretaciji Eve Agnes Gyarmati privedeta gledalca do bolj zatemnjenega dela dvorane, kjer projekcije Bakosa, Schneemeierja in Sereso-ve dovoljujejo gledalcu boljše vživljanje v svet ponujenih podob najsi bodo statične kot Bakoso-va žoga ali pomensko bolj prikupne in dinamično spodbudne. Gyorfi, Sebd in Revesz doživljata računalnik kot sredstvo za izražanje lastnih dognanj. Kapitany in Erdody z vi-deoinštalacijo in Imre s sv. Cecilijo, Kenedi ter Imre Nagy z inštalacijami predmetov. Kriszta Nagy zaključuje prikaz s foto-montažnimi posegi. Jasna Merku Kljub temu, da se je običajni pomladanski glasbeni festival v TržiCu končal že na začetku junija, kot smo svojCas že obširno poročali, se danes ponovno vračamo na lika Roberta (1810 -1856) in Klare Schumann (1819 - 1896), katerima je bil posvečen festival »II Cielo ha versato una lacrima. Nel cosmo di Robert e Clara Schumann« (»Nebo je potočilo solzo. V kozmosu Roberta in Klare Schumann«). Povod za spomin na ciklus koncertov, ki so se zvrstili na odru tržiškega Občinskega gledališča, je publikacija, ki s svojo pisano dokumentacijo dopolnjuje festival. Ravno pod pokroviteljstvom tržišega občinskega gledališča je izšla knjiga z naslovom »II cielo ha versato una lacrima. Robert e Clara Schumann, lettere 1832/1840«. Gre za daljši izbor pisem zakoncev Schumann, ki sta ga uredila umetniški vodja festivala Carlo de Incontrera in prevajalka Nada Carli Alliney. Dopisovanje med Robertom Schumannom in Klaro Wieck je povsem samosvoj pojav in neke vrste unicum v zgodovini glasbe. Njuna medsebojna ljubezen je bila kar se da mučna, dramatična, skratka romantična. Robert je Klaro spoznal leta 1828 v Leipzigu v hiši družine VVieck, kjer ga je tedaj njen oCe Friedrich poučeval klavirja. Kljub temu, da je bila Klara še otrok, je dejavno sodelovala na glasbenih sestankih. Vanjo se je Schumann dokončno zaljubil leta 1834, vendar je Klarin oče odločno nasprotoval njuni ljubezni z vsemi sredstvi (tudi pravnimi), ki jih je imel na razpolago. Robertovi občutki do Klare so se naglo okrepili dve leti kasneje, ko ga je globoko pretresla materina smrt. Pod zaščito sodišča sta se zaljubljenca končno lahko poročila leta 1840. V to obdobje segajo pisma, ki so zbrana v knjigi »II cielo ha versato una lacrima«. Točneje, od prvega spiska, ki nosi datum 11. januar 1832, do tistih vrstic, poslanih pred poroko dne 12. septembra 1840. Dopisovanje med R°' bertom in Klaro ni le zt' calo njunih življenjskih dogodivščin, amp3* neke vrste freska, ki oriš® evropsko glasbeno in kulturno okolje od tride' setih do petdesetih 1®, prejšnjega stoletja. Prl branju pisem se seznanjamo z živahnim gl3' sbenim svetom, v katerem sta živela in ustvarjala zakonca. Pred nami se zvršCajo truffl® imen znanih in man) znanih skladateljev, gl3' sbenikov, umetnikov, založnikov, prijateljev' Krajši biografski podatki, ki jih je urednik de Incontrera na koncu knjig® dodal seznamu vseh oseb, ki so citirane v pi' smih, je zato bistvene važnosti. Čeprav pri publikacij1 ne gre za celostno izdajo vseh pisem, je kljub temu najbolj pomenljiv0 dejstvo, da je dopisovanje Schumannovih končno dobilo kritičen vpogled in prevod v italijanščino. Knjiga je na svojih 400 straneh opremljena elegantno in pregledno. Zelo obširen je tudi del, k1 zadeva slikovno gradivo, po eni strani daje publikacija še posebno vedrino, po drugi pa priča o de Incontrerovih raziskavah v Zvvickauu, Leipzigu, Schneebergu in Schonfeldu, kjer je bilo zaslediti podatke o Schumannovih. Oh branju pisem si lahko preko slik bolje zamislimo okolje, v katerem j® živel par Schumann. P°' zomost pri izbiri gradiva pa je navsezadnje značilnost publikacij tržiškega gledališča, ki odražajo nadvse skrbno snovanje, pripravo in obdelavo. PIRAN / MORSKA BIOLOŠKA POSTAJA LJUBLJANA / PREDSTAVILI PREVODE V SLOVENŠČINO Razstava ob 30-letnici delovanja Odprli jo bodo jutri, na ogled pa bo do 17. decembra Štiri filozofska dela Od 4. do 17. decembra bo odprta razstava ob 30-letnici delovanja Morske biološke postaje iz Pirana, Nacionalnega inštituta za biologijo. Razstava je rezultat sodelovanja med študenti oblikovanja z Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane in znanstveniki z Morske biološke postaje. Študentje so pod stro- kovnim vodstvom mentorjev, profesorjev z Akademije za likovno umetnost, pobudnika in organizatorja Aleša Sed- maka, izdelovali ilustracije za potrebe raziskovalcev in s tem poskušali zapolniti vrzel na področju likovne predstavitve zanstvenih tekstov. 30-letnica delovanja Morske biološke postaje sovpada z Mednarodnim letom oceanov, prireditvijo pod patronatom UNESCA/IOC. Faksimile zemljevidov iz- atlasa Theatrum orbis terraram Založba Slovenska knjiga je v zbirki Monu-menta Slovenica izdala popolni faksimile izbranih zemljevidov slovenskega ozemlja iz atlasa Abrahama Ortelija - Theatrum orbis terrarum. Faksimile je posnetek zemljevidov slovenskih dežel, objavljenih v prvem atlasu moderne dobe, ki je prvič izšel leta 1570. Ortelijevi zemljevidi so danes dragocen dokument za proučevanje vedenja o slovenskih deželah v 16. stoletju. Publikacijo bodo danes ob 12.30 v pisarni ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. (STA) V sredo, 18. novembra, je v prostorih Kluba Nove revije v Ljubljani potekala predstavitev štirih filozofskih del s področja fenomenologije in religiologije. To so: Želo tujega Bernharda VValdenfelsa, Fenomenološki spisi Klausa Hel-da, Bogovi Grčije VValterja F. Otta in revija Phainomena št. 23-24 z naslovom Okrožja smisla. Srečanje je uvedel glavni urednik založbe Nova revija Niko Grafenauer, knjige pa sta v prisotnosti prevajalcev in piscev spremnih besed predstavila univerzitetna docenta Dean Komel in Vid Snoj. Zelo tujega je eno najpomembnejših fenomenoloških del v zadnjem desetletju; njegov avtor Bernhard VValdenfels (roj. 1934), profesor Filozofije na Univerzi v Bochumu, sodi med vodilne predstavnike fenomenološke misli danes. VValdenfelsova refleksija preučuje možnost hermenevtike odgovarjanja na izzive tujega kot nov način preseganja zahtev po prisvojitvi in razpolaganju. Pomembnost postavljanja v vprašanje in postavljanja pred vprašanje se razklene v smislu responzivne racionalnosti in preobrazbe tradicionalne koncepcije uma. Želo tujega je iz nemščine prevedel Samo Krušič, pogovor z avtorjem pa je prispeval Dean Komel. Izbrani spisi obsegajo Heldove kulturološko usmerjene sestavke o fenomenologiji sveta in začetku demokracije in znanosti pri Grkih v luči fenomenološkega odstrtja širine življenjskega izkustva. Klaus Held (roj. 1936) je profesor za filozofijo na Univerzi v VVuppertalu in velja za enega naj-doslednejših nadaljevalcev tradicije fenomenološke misli. Njegova napotitev na praustanovitev Evrope v Izbranih spisih se kaže kot način analitičnega razmisleka, uprtega v prevladanje pozabe smiselnih izvorov. Za izbor tekstov in spremno besedo je poskrbela Andrina Tonkli-Komel, knjigo pa so prevedli Dean Komel, Samo KrušiC in Alfred Leskovec. Obe deli sta izšli v zbirki Phainomena, ki jo urejata Tine Hribar in Dean Komel. V zbirki Hieron (urednik Vid Snoj), namenjeni znanstveni obravnavi svetovnih religij, pa je izšla knjiga VValterja F. Otta (1874-1958) Bogovi Grčije s podnaslovom Podoba božanskega v zrcalu grškega duha. Otto se sprašuje po uganki biti, ki se v grštvu zastavlja v okviru predstave božjega. Edinstvenost izkustva božanskega preko temeljnega fenomena grškega mythosa bralca vodi na pot izvorne pesniške govorice, ki v sebi »krije in hrani zaklad vsega bistvenostnega«. Delo sta prevedla Samo KrušiC in Alfred Leskovec, spremno besedo pa je napisal Valentin Kalan. Revija Phainomena 23-24 z naslovom Okrožja smisla obsega različna besedila, ki se navezujejo predvsem na področje hermenevtike in fenomenologije. Dela v slovenski kulturni prostor prinašajo marsikatero pomenljivo filozofsko novost, zato pa jih ne gre prezreti. Jan Bednarik j ITALIJA, SVET Četrtek, 3. decembra 1998 poslanska zbornica / razprava o vprašanju ocalan POLITIKA / PO SKLEPU KASACIJE D’Alema za sojenje, po možnosti na tujem Zunanje ministrstvo prejelo turško zahtevo po izrožitvi RIM - Kurdskemu voditelju Ab-u™hu Ocalanu bi lahko sodili v ®ki drugi oz. tretji državi (ne v Ita-i.l1 in ne v Nemčiji). Predsednik ita-.'lanske vlade Massimo D’Alema, ki J včeraj v poslanski zbornici govo-n' o aferi Ocalan, je nakazal novo Hižnost’ na osnovi katere bi se ahko Italija elegantno rešila iz zaga-n Po oceni Massima D’Aleme je eba Ocalanu zaradi njegovih tero-'sticnih dejanj soditi, vendar je ''1°žnosti veC. Po njegovem je solidnost s kurdskim narodom eno, nrios do Ocalana pa nekaj drugega. p\°va možnost, ki jo je nakazal , Alema, povzema primer dveh Li-'Jcev, ki ju dolžijo atentata na jum-0 letalske družbe Pan Am v Inckerbieju leta ’89, ko je v nesreči "nirlo veliko ljudi. D’Alemovo iz-Vajanje, predvsem pa zavzemanje za jnsitev kurdskega vprašanja, je za Leve demokrate podprl Fabio Mus-medtem ko je obnašanje vlade v jmenu gibanja Forza Itaha ostro kri-lziral Antonio Martino. Včeraj zvečer pa je pravosodno ministrstvo prejelo turško prošnjo za izročitev Abdulaha Ocalana. Na možnost »posnemanja« razpleta afere Lockerbie je D’Alema včeraj v poslanski zbornici izrecno namignil (obtoženima naj bi sodili na Holandskem v skladu s škotsko zakonodajo). Vsekakor pa imajo italijanski in nemški izvedenci rok do 22. decembra, da preučijo razne možnosti, trenutno naj bi jemali v poštev proces v Italiji, proces pred mednarodnim sodiščem in proces v neki drugi državi. Rok je pravzaprav postavilo rimsko prizivno sodišče, ki bo do tedaj počakalo na morebitno zahtevo po izročitvi Ocalana. Ko bi do tokrat ne našli ustrezne rešitve, je rekel D'Alema bo vlada poskrbela za vse varnostne ukrepe v pravnih okvirih in merah opor-tunosti. Predsednik vlade je še podčrtal, da so ukrepali na osnovi zakonskih predpisov in mednarodnih sporazumov, začenši s Schenge-nom. Vsekakor odločitve o izrožitvi ali dodelitvi političnega azila Ocalanu ni mogoče sprevrči v političen boj. O nemškem obnašanju je D’Alema dejal, da ni bilo povsem koerentno, vendar pa je pomemben italijansko-nemški dogovor o pravičnem procesu Ocalanu in predvsem o evropski politični pobudi za mimo rešitev kurdskega vprašanja. Fabio Mussi je predvsem podčrtal pomen italijanskih zavzemanj za miroljubno rešitev kurdskega vprašanja, rekel je, da ni za tesno vez s PKK, prav tako pa je zavrnil oznako terorista za Ocalana (tako so imenovali tudi Arafata in Irca Jenyja Adamsa pred mirovnimi pogajanji, je pripomnil). Nasprotnega mnenja je Bil Martino, ki je dejal, da sedanja italijanska vlada nima zunanje politike. Po njegovem pa tudi ni res, da »je Ocalan padel v Italijo z neba, povsem nepričakovano«, saj je pred njegovim prihodom prišlo opozorilo turške vlade. Vsekakor je vlada v tem primem ravnala neodgovorno, neprevidno in abotno. Volilni referendum najbrž neizogiben Skoraj vse stranke za ljudsko glasovanje Poziv Mancina in Violanteja za reforme RIM - Ce parlament ne bo pravočasno odobril nove volilne zakonodaje, kar je zelo malo verjetno, bomo spomladi najbrž imeli referendum za odpravo proporčne kvote v sistemu za izvolitev zbornice. O tem se mora sicer še izreči ustavno sodišče (to bo naredilo prihodnjega januarja), v primeru razpisa referenduma pa se skoraj vse stranke nagibajo k odpravi sedanjega mešanega volilnega sistema. Silvio Berlusconi je sicer prepričan, da je referendum skoraj brezpredmeten, ker ne bo rešil ničesar; če bo do njega prišlo bo »Forza Italia« pozvala volilce, naj glasujejo da. Isto stališče zagovarja tudi vodja levih demokratov VValter Veltroni, ki pa je z razliko od Berlusconija prepričan, da bo morebitni referendum koristil, čeprav najbrž ne bo rešil težav italijanskega političnega sistema. LD menijo, da je zelo malo možnosti, da bi parlament v teh razmerah lahko ododoBril nova volilna pravila. Manj pesimistična sta predsednika senata in poslanske zbornice Nicola Mancino in Luciano Violante, ki sta včeraj spet pozvala stranke, naj spet obnovijo dialog o ustavnih reformah. Razkolom in prepirom mora znova slediti obdobje soočenja, ki pa ga trenutno ni videti na obzorju. Tako Mancino, kot Violante, menita, da morajo biti ustavne in sistemske reforme sad širokega sporazuma med večino in opozicijo, po neuspehu dvodomne komisije, ki ji je predsedoval Massimo D’Alema, pa bo ta cilj zelo težko izvedljiv. Zaradi težavnih ter napetih odnosov med vlado in Polom svoboščin so nekateri iz vrst leve sredine že predlagali, da bi reforme odobrila koalicija Oljke, morebiti ob podpori Severne lige, vsekakor tudi brez parlamentarnega pristanka desnosredinskega zavezništva in Stranke komunistične prenove. Za tako rešitev se baje nagiba minister za reforme Giuliano Amato, ki pravi, da so reforme nujno potrebne in da jih mora parlament odobriti tudi z navadno večino. Gre za sporno, a gotovo za dokaj realistično politično stališče. ZLOČIN / ARETIRAN ČETRTI OSUMLJENEC So Maura ubili zaradi droge? Deček naj bi dolgoval denar trgovcu z mamili Fardiju Bogdanu CASSINO - V noči na ®redo so preiskovalci are-'rali že četrto osebo pod sumom sodelovanja pri Umoru ll-letnega Maura avaroneja, tako da se ne-Veijetno ozadje tega zloči-na Postopoma in vse bolj ^anesljivo izpopolnjuje, pdnji je zapahe prišel 21-etru Fardi Bogdan (na po-suetku AP) , brat že zapr-teSa Denisa, ki je Osumljen zločina skupaj s 4-letnim Claudiom in 8'letnim Erikom, roje-Iuui v Peruju. Zadnji je s svojim pričanjem poma-preiskovalcem pri od-v'ianju klopčiča tega ostudnega umora, za kate- rim se kot vse kaže skriva razpečevanje mamil. Mauro lavarone naj bi bil »delal« za Fardija, ki je upravljal malo trgovino z drogo. Po pričanju Erika je Mauro ciganu dolgoval od 500 do 700 tisoč lir, ker je denar od časa do časa dajal svoji materi. Fardi je zahteval svoje plačilo, Mauro pa se je obnašal »možato«, ker je bil nečak krajevnega kamorističnega bosa Libera Forlinija. Erik je preiskovalcem povedal, da so Maura ubili po zapovedi Fardija Bogdana in mu potem slekli hlače, da bi vse skupaj zgledalo kot pedofilni zločin. Toda iz pričevanja Perujca izhaja dobra mera strahu, zato preiskovalci sumijo, da je v zločin vpletena še peta, odrasla oseba. STANOVANJA / ZBORNICA DOKONČNO ODOBRILA REFORMNI ZAKON Pravične stanarine so bile arhivirane Nova pravila bodo začela veljati z novim letom - Zamrznitev izgonov za 180 dni RIM - Stari zakon o tim. pravičnih stanovanjskih najemninah (equo canone) se je po 20 letih pretekli torek dokočno poslovil od življenja, saj je poslanska zbornica tisto popoldne odobrila nov najemniški zakon, s katerim so odpravljene tudi novejše oblike urejanja stanovanjskega najemnistva (patri in deroga). Novi zakon, ki vnaša občutne novosti, bo začel veljati z novim letom, njegovo sprejetje pa je spremljalo tudi veliko ugovorov malih lastnikov stanovanj in politična polemika z očitki, da normativ ne izpolnjuje obljub in potrebe po resnični sprostitvi nepremičninskega trga. Nova pravila veljajo samo za stanovanjske gradnje, izključeni pa so nekateri tipi nepremičnin, kot luk- suzna stanovanja, vile, vinkulirane palače in ljudska stanovanja, ki imajo lastna pravila. Najemniške pogodbe, ki so v teku, ostanejo v veljavi do njihove naravne zapadlosti in ko do te pride, se pogodba obnovi po novih določilih. Nov zakon vnaša dve vrsti najemniških pogodb: - svobodno (za štiri leta in z možnostjo obnove za naslednja štiri); - regulirano z dogovorom med združenji lastnikov in stanovanjskimi sindikati (za tri leta z možnostjo dveletnega podaljšanja). Da bi stimuliral lastnike k drugi obliki najemniških pogodb, je zakonodajalec predvidel nekaj olajšav, in sicer krajši rok trajanja pogodbe in davčne ugodnosti. Te gredo od znižanja davka na regi- stracijo, pogodbe (plačati ga bo treba na zgolj 70% najemnine) in plačila davka Irpef na samo 59, 5% unovčenega dohodka, do možnosti, da občine znižajo stopnjo davka ICI. Poleg lastnikov ščiti zakon tudi najemnike z nizkimi dohodki, ki bodo od leta 2000 imeli možnost odbiti ob obdavčljive osnove del stanovanjske najemnine. Šibki socialni sloji pa bodo lahko računali tudi na pomoč, ki jim bo pri plačevanju najemnin zajamčena iz posebnega državnega sklada, ki bo v naslednjih treh letih razpolagal s 1.800 milijardami lir. Reforma stanovanjskih najemnin odpravlja dosedanji zakonski odlok o zamrznitvi stanovanjskih izgonov in vnaša novo podaljšanje za 180 dni. OSLO / PRVI DAN MINISTRSKEGA ZASEDANJA OVSE NOVICE Največ pozornosti je bilo posvečeno verifikacijski misiji OVSE na Kosovu Že jutri se bo v Beograd in na Kosovo podal posebni odposlanec Duve OSLO - ob koncu vče-raBnjega dela ministrskega Zasedanja Organizacije za ^srnost in sodelovanje v Tropi (OVSE) je norveški r^anji minister Knut Vol-epaek, ki bo 1. januarja Prihodnje leto od poljskega olega Bronislavva Gere-"teka prevzel predsedovanje organizaciji, povedal, a bo njegova prva misija v togi predsedujočega OV-L pot v Beograd in na Ko-lOV°- Kot je sam povedal, j na območje predvidoma Potoval 8. ali 9. januarja. s ec* obiskom načrtuje tudi recanje z jugoslovanskim Predsednikom Sloboda-jtorn Miloševičem. 2e jutri Pa bo območje obiskal tudi Posebni odposlanec OVSE ^a svobodo tiska Freimut Prav verifikacijska misija SE na Kosovu je osrednja tema ministrskega zasedanja v Oslu. Organizacija pripravlja posebno izjavo o Kosovu - pri tem je dejavno vključena Slovenija - ki jo bodo sprejeli jutri ob koncu srečanja. Zbranim ministrom in njihovim namestnikom iz 54 držav članic je o položaju na Kosovu danes poročal tudi vodja verifikacijske misije William VValker, ki je povedal, da nameščanje opazovalcev poteka dobro. Trenutno jih je na območju 499, vseh 2000 pa naj bi namestili do srede januarja. Vollebaek je ob tem poudaril, da pri nameščanju ne gre za zamudo, ocenil pa je tudi, da vračanje beguncev na domove poteka uspešno in da so se na Kosovu tako uspeh izogniti humanitarni katastrofi. Poleg Kosova so bile te- me včerajšnjega plenarnega zasedanja tudi priprava evropske varnostne listine, krepitev OVSE, vključno s okrepitvijo njenega sekreta- riata na Dunaju, potreba po izboljšanju sposobnosti OVSE za zgodnje opozarjanje pred možnimi konflikti, ministri pa so govorili tudi o skrbi za človekove pravice v državah OVSE, o problemu beguncev in o vzpostavljanju demokracije. Zveza Nato zadovoljna s sklepom makedonske vlade SKOPJE - Vlada v Skopju je uradno odobrila razporeditev sil za hitro posredovanje zveze NATO v Makedoniji, je povedal makedonski premier Ljubčo Georgievski. Zveza NATO je 13. novembra sprejela operacijski načrt za približno 1700 vojakov, ki bodo nameščeni v Makedoniji in od koder bodo, če bo potrebno, priskočili na pomoč 2000 opazovalcem nadzorne misije OVSE na Kosovu. Na Severnoatlantski zvezi so pozdravili "pričakovano" odločitev makedonske vlade, da odobri namestitev 1.500-članskih zavezniških enot na svojem ozemlju, povedali pa so tudi, da bodo vojaška telesa do jutri dokončno oblikovala sestavo teh enot, tako da bo ukaz za aktiviranje sil najverjetneje izdan prihodnji teden. Po dosedanjih informacijah bo največ vojakov v zaščitne enote prispevala Francija. Zavezništvo se je že pred kratkim odločilo, da vanje ne bo vključevalo partnerskih držav, saj bi po mnenju vojaških teles prevelika razdrobljenost sil zmanjšala učinkovitost. SFOR zajel srbskega generala Krstiča BRUSELJ/SARAJEVO - Z zveze NATO so sporočili, da so mednarodne enote SFOR v BiH zajele generala Radislava Krstiča, bosanskega Srba, ki ga mednarodno haaško sodišče bremeni vojnih zločinov. Krstič je že na poti v Haag. Po poročanju neodvisne agencije bosanskih Srbov Beta naj bi bil general Krstič, poveljnik petega korpusa vojske bosanskih Srbov, aretiran v kraju Sokolac, ki je od Sarajeva oddaljen približno 40 km. Krstiča oBtožujejo zločinov, storjenih med srbsko zasedbo muslimanske enklave Srebrenica julija leta 1995. i od četrtka decembra torta kapucin r600 g, 12.483 lir/kg sladica z marcipanom 400 g, 4.975 lir/kg arašidi * 500 g, 5.980 lir/kg 990 PINOT kolač z glazuro 500 g, 5.980 lir/kg 990 polnjeni mehki bonboni 100 g, 19.900 lir/kg 990 sm pinot iz Madžarske, steklenica visoka 48 cm, 11,5% Vol, 1,51, 6.660 lir/l 990 QQfl 3 slojni toaletni papir Sezonski artikli razpoložljivi v prodajnih mestih od 3.12.98 do izčrpanja zalog božična vrečka mešana, z mlečno čokolado, / 250 g, 11.960 lir/kg 990 kocke domino mehke kocke iz marcipana s čokoladnim prelivom, 250 g, 7.960 lir/kg začinjeni kruh s čokolado hrustljavi sladkane! I z okusnim čokoladnim I prelivom, 200 g, 8.950 lir/kg j grižljaji s čokolado gianduia 125 g, 15.920 lir/kg božični koledar J razveseli dom z najslajšim božičnim | okusom, 75 g, f termometer Galileo Galilej stekleni, s plavajočimi stekleničkami, ki podajajo temperaturo okolja, meri od 17°C do 28°C ^UPBA "POSKUSNA OD ČETRTKA. 3.12.98 DO SREDE, 6.12.98 belo vino Custoza D.O.C. ShS&tf 11,5% Vol, A 1 n A 0,751,2.920 lir/l_____2, | VU hrana za pse St*______________________990 amaretti -930 990 za vsako pena za kopel zeleno jabolko/breskev, kremna in nežna na koži, nevtralni ph, 1 I \*790 1.290 udarni vrtalnik * 230 V, 500 W, z 2,5 m dolgim kablom, čeljust do 55 mm, 1.300 vrtljajev in 7.100 udarcev na minuto, vrti levo/desno, prilagodljiva hitrost vrtenja s spreminjevalcem, zapora stikala, vpenjalna glava ergonomsko držalo, v praktičnem kovčku, tako da irihranimo prostor, TRONIC - V.4 vC —čsBsBisEiSSS /(\etQ' gato«tl\® svedri za vrtalnik * 4 kosi, dolžina 16 cm, o 5/6/8/10 mm, za večjo varnost in visoko profesionalnost, za opeko 990 ^6 otroška klaviatura testirana EMC, 12 tipk, deluje s 3 baterijami M, ki niso vključene, s predprogramiranimi melodijami in zvoki živali registrator karaoke * testiran EMC, deluje s 4 baterijami "c", ideale 900 ki niso vključene,idealen za zabavo galaktični robot z utripajočimi lučkami, piska in govori punčka Sunnie * k z motorjem glasbena klaviatura * testirana EMC, 32 tipk, deluje s 5 baterijami AA, ki niso vključene, programiranje ritmov, 8 zvokov glasbil: klavir, oboa, trobenta, saksofon, banjo, violina, kitara, vibe; 8 ritmov: koračnica, rumba, valzer, hitri rock, disko, rock & roli, country, swing; 4 elektronski zvoki bobnov, 4 živalski glasovi, 8 vključenih melodij, pregled tempov, tipka za samodejno snemanje, stereo efekt, nastavitev glasu, s priključkom za transformator coši iz vrbove pletenine * 5 različnih modelov, odporni in tradicijonalni ženski sglongrji * z okroglasta konico in modno peto pliški ng bgterije * testiran EMC, baterija ni vključena, Ontj za na plažo, premika gobec, rep, se se prilagaja premika naprej in tuli vsem oblekam ■ M ^ preproga s cestiščem zg gvtomobilčke dno se ne drsi, 2 inačici, na preprogi je narisano mesto to s cestami, mostovi, križišči in hišami prevleki za pernico in vzglavnik * različni motivi: Barbie, VValt Disney, z zelo simpatičnimi osebnostmi risank ženska pižama * izrez z gumbiči, z našitki na sprednjem žepu otroški škornjčki za na sneg * podloženi z blagom, barvi: rdeča in modra, notranje blago s prikupnimi motivi M moški cordigan 100% volne, Z 2 zeooma, ženski cardigan * moška majica * ,n"p"*o"blSnj. '™ P**"1.12 "P™!"» .’ i"bnim' n“*P "P”1™ 900 10900 Sto"1 garnituro železnega orodja junior * 3 različne Afc OOP inačice | M 7/|/ otroški podloženi telovnik * zunanji del: 35% bombaža, 65% poliestra, podloga: 100% nylon, z notranjim žepom, žepi na sprednji strani, brez rokavov, z elastiko v pasu ir električni grelec za noge * obloga odporna uporabi, podloga iz blaga, snemljiva /A AAA in pralna, *nMJ mere: 30x27cm,^^,,/ 40W/230V ^ ^ LIPI Cessalfo. Za informacije o naših prodajnih mestih pokličite št. 0421/468511 OD 3.Va.98 DO 9.19.98 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG - VELJAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV - VSE FOTOGRAFIJE SO LE VZORČNEGA ZNAČAJA - VSE CENE SO NAVEDENE V V GORICA Četrtek, 3. decembra 1998 DOBERDOB / SEJA OBČINSKEGA SVETA KONCERT / JUTRI V NIZU »ACROSS THE BORDER« S »karto storitev« lažje do anagrafskih potrdil Načrt predvideva računalniško povezavo med občinami na Tržiškem - Interpelacija o tovornem prometu skozi Dol Občani doberdobske občine bodo v prihodnje iahko zaprosili za izdajo raznih potrdil, za katera so Pristojne druge občine. Vse to bodo lahko opravili j®r na županstvu v Doberdobu in jim ne bo treba osebno v ta ali drugi kraj. bnake možnosti bodo seveda imeli tudi občani drugih občin na Tržiškem. seji občinskega sveta So v ponedeljek namreč odobrili sklep, s katerim občina pristopa h konven-oiji o anagrafskih storit-veh, znani tudi z imenom »carta dei servizi«. Z vzpostavitvijo računalniške ftrreže je načrt, ki se je Se Pred nekaj leti zdel utvara, zdaj mogoče izvajati v Praksi. V začetnem obdobju bodo izdajali le potrdila anagrafskih uradov, v prihodnje pa naj bi mož- nosti razširili Se na druga področja. Občinski svet je na ponedeljkovi seji odobril tudi spremembe konvencije o upravljanju doma za starejše občane v Foljanu in ureditvi dnevne oskrbe v domu za ostarele v Ronkah. Popravki so bili vneseni na zahtevo nadzornega organa. Glede pripomb k deželnemu načrtu uničevanja odpadkov je občinski svet odobril sklep, ki v celoti osvaja stališče, ki ga je po predhodnem posvetovanju z župani že oblikovala pokrajinska uprava. Ponedeljkova seja je bila sklicana predvsem zaradi ureditve proračuna za tekoče leto. 30. november je namreč zadnji rok za preureditev proračuna. Prerazporeditev postavk se nanaša na 123 milijonov lir. Največji del (sto milijonov) bo Sel za urejanje cest, deset milijonov lir za nujna dela v slačilnici ob nogometnem igrišču, 13 milijonov pa za drugo. Svetovalci so opozorili na različno problematiko. O umestnosti prepovedi ali omejitve težkega (tovornega) prometa skozi Dol je govoril Silvano Semolič. Zaradi ostrih in ozkih ovinkov pri Sabličih prihaja pogosto do prometnih nesreč. Občina naj bi nastopila pri pristojnih ustanovah in skušala doseči pamento rešitev. Zupan Lavrenčič, ki je vodil sejo, je dejal, da občina sicer nima neposrednih pristojnosti na državni cesti, da pa se bo posvetoval o možni ureditvi. Svetovalca Emila Visin-tina skrbi usoda nekdanje Sole na PalkiSču. Stavbo bi morala, po njegovem, občina popraviti in jo dati v uporabo. Župan je dejal, da je glavna ovira za kaj takega pomanjkanje denarja, da pa je bil objekt vključen v načrt Kraškega parka. Damijan Podveršič je opozoril na težave, ki nastajajo zaradi zaprtja občinskega parka. Mladi, ki pripravljajo pustni voz nimajo primernega prostora. Predlagal je naj se omogoči dostop do naprav (plošče) učencem osnovne Sole in malčkom iz vrtca. Župan je na navedbe odgovoril, da je bil dostop zaprt radi varnosti, da pa bo preveril, če obstajajo druge možnosti uporabe javnega prostora. Gianni Rijavec bo skupaj s prijatelji pel v Kulturnem domu V okviru revije »Across the border« se bodo jutri v Kulturnem domu predstavili goriškemu občinstvu pevci iz Nove Gorice z Giannijem Rijavcem in Vladimirjem Čadežem na čelu. Večer »Gianni Rijavec s prijatelji« bo predstavitev slovenske popevke, na njem pa bodo poleg Čadeža sodelovali še člani Big Ben Quarteta, Mara Rijavec in drugi, ki so v teh letih z Giannijem nastopali na raznih turnejah in festivalih. Večer naj bi ponudil »glasbeni mLx« raznih motivov in to za vse okuse, tako da bodo lahko prišle na svoj račun vse generacije, od mlajše do srednje in starejše. Koncert pa je tudi vezan na dejstvo, da je novogoriški pevec Gianni izdal drugo samostojno CD ploščo in kaseto z naslovom »Sentimenti«. Na plošči so tri skladbe, ki jih Rijavec poje sam, ostale pa so dueti. Trije dueti so z Vladimirjem Čadežem, sopev-cem v kvartetu Big Ben. To so pesmi »Pusti času čas« iz letošnjega slovenskega izbora za pesem Evrovizije, in dve skladbi iz festivala Melodije morja in sonca: »Ranjeno srce« in »Zbogom sonce«. Na plošči so še dueti s pevkami Simono Weis, Dejo Mišič in Tv voditeljico Mišo Molk. Nekaj posebnega je pa gotovo duet, ki ga Gianni poje s svojo mamo Maro Rijavec. To je pesem »Iz trnja bo pognal rdeči cvet«. Na koncertu pa bo nastopil tudi Big Ben Quar- tet, čigar član je tudi Rijavec sam. Kvartet je vokalna skupina, ki izvaja črnske duhovne pesmi, slovenske narodne in umetne skladbe. V februarju 1999 se bo skupina Big Ben odpravila na enomesečno turnejo v Avstralijo. Koncert z Giannijem Rijavcem, Vladimirjem Čadežem, Maro Rijavec in Big Ben Quartetom (Gianni pa nas zna presenetiti še s kakim nenapovedanim gostom iz sveta slovenske popevke) bo v osrednji dvorani Kulturnega doma.jutri, 4. decembra, s pričetkom ob 20.30. Cena vstopnice znaša deset tisoč lir in v teku je predprodaja v uradu Kulturnega doma (tel. 33288). (ik) J>OVODNJE / OBČNI ZBOR SSK KRMIN / NA PONEDELJKOVI GLAVNI SKUPŠČINI NOVICE Pregled stanja v občini in širših političnih vprašanj Člani in somišljeniki SSk so se pred pokrajinskim konkresom stranke, ki bo jutri ob 20. uri v KC L- Bratuža v Gorici, zbrali Jia občnem zboru sovodenj ske sekcije, ki mu je Predsedoval dr. Štefan Bukovec. Uvedel je R. Devetak, ki je - kot beremo v sporočilu za tisk - orisal kratek zgodovinski pregled sovodenjske sekcije SSk, nato pa dal v premislek Problem odsotnosti mladine v politiki; mladino je pozval, da se vključi v poulično življenje in prinese novih idej in oprijemov. Svetovalec Juljan Ožbol le kot začasni sekcijski tajnik poročal o političnem delovanju svetovalske skupine v občinskem svetu, kritično je ocenil počasno-st uprave pri izvrševanju javnih del, način naje-nranja posojil in to, kar je označil kobmapihnjene Propagandne proračune«, izčrpno je opisal potek dogodkov, ki so privedli dc akoloske afere z uskla-diščenjem 20 tisoč kub, naetrov odpadnega mate-riala (ti.»fluffa«) v hali in na dvorišču bivše papirni-oe na Malnišču. Za odstranitev materiala bo potrebnih od 1, 8 do 2 milijard ur. Občinski upravi je oči-jnl površnost, v razpravi, Ju je sledila, pa je prevladovalo mnenje, da nosi odgovornost za to župan ur zato naj bi bila njegova politično-moralna dolžno- st. da odstopi. Načelnik svetovalske skupine Savo Klede je ori-sal kopico posegov, ki jih je opravila občina: razširitev in ureditev cest Gabrje-,'db in Rupa-Peč; posodo-oitev vodovodnega om-r®2ja; problematičnost obrtne cone in gradnjo no-^ega nogometnega igrišča. Zaključil pa je s proble-Uiom avtoceste Viles-Gori-ca: v primeru razširitve, naj se vas Sovodnje ob ^oči ne razcepi na dva de- la in naj se površina starega igrišča ohrani kot zelena površina ali za druge športne struktrue. Sledila je razprava o zaščitnem zakonu, o šolski reformi, o neizvoljenem deželnem svetovalcu, o zajamčenem zastopstvu, o povezovanju slovenske stranke z italijanskimi in povezovanju med Slovenci, o odnosih s Slovenijo, o sodelovanju med sekcijami in pokrajinskim tajništvom SSk. Pozdravne nagovore je začel pokrajinski tajnik Aleš Figelj, ki je poleg mladinske problematike obravnaval tudi politične dosežke in poraze shanke na Goriškem. Deželni predsednik Bernard Špacapan je opozoril na današnjo politično stvarnost, v kateri je slovenska stranka neobhodno potrebna: levica, ki je sedaj na oblasti ima namreč čisto drugačne cilje. Za sekciji Števerjan in Doberdob sta pozdravila Ivan Vogrič in Milko Vižintin. Večer se je sklenil z orisom Masellijevega predloga zaščitnega zakona. Pokrajinski predsednik Bukovec je omenil sporne člene. Zlasti četrti je nesprejemljiv, ker bi na Goriškem bile zaščitene le občine Doberdob, Sovodnje in Števerjan. Bukovec je tudi omenil nesprejemljivo formulacijo besedila 28. člena o zagotovljenem zastopstvu. Izrazil je bojazen, da bodo slovensko manjšino pripeljali žejno čez vodo. Ob koncu je bil izvojen nov odbor: Peter Černič, Vladimir Tommasi, Diego Paoletti, Avguštin Devetak, Doriana Devetak, Andrej Cevdek, Remo Devetak, Paolo Černič. Po statutu stranke so izvoljeni občinski svetovalci: Severin o Klede, Juljan Ožbot, Benjamin Černič in Branislav Černič. Zamenjave v vodstvu BGS Podpredsednik Crosato, v upravnem odbor u Marega in Bigot Po junijskih občinskih volitvah v Gorici in Krmi-nu je prišlo do sprememb tudi v sestavi glavne skupščine Briške gorske skupnosti. S tem vprašanjem so se ukvarjali na zasedanju skupščine BGS v ponedeljek, 30. novembra. Tako so vzeli na znanje, da so novi predstavniki Goriške občine v omenjenem organu občinski svetovalci Giancarlo Marega (CDU), Francesco Del Sordi (NZ), Ario Ru-peni (Oljka) ter občinski odbornik Mauro Bordin (ki nadomešča župana Va-lentija). Prav tako so vzeli na znanje, da bo novi predstavnik krminske občine Luca Bigot. Vsled sprememb v sestavi glavne skupščine in ob upoštevanju dejstva, da nekateri od predstavnikov občin v prejšnjem manda-tu niso bili izvoljeni ozdoma potrjeni, so na ponedeljkovem zasedanju poskrbeli tudi za imenovanje novih članov izvršnega ozdoma upravnega odbora. Na mesto podpredsednika BGS so izvolili Gio- vannija Crosata (Dolenje) v upravni odbor pa Luco Bigota (Krmin) in Giancar-la Marego (Gorica). Sestava vodstvenega organa Briške gorske skupnosti je zdaj naslednja: predsednik Hadrijan Cor-si, podpredsednik Giovan-ni Crosato (Dolenje), člani Ermes Braidot (Moš), Luca Bigot (JCrmin), Franco Gualtiero (Šlovrenc), Ivan Humar (Števerjan), Maurizio Paselli (Krmin), Giuseppe Tonuti (Koprivno) in Giancarlo Marega (Gorica). SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE / DRUŽABNOST Poslanec Prestamburgo s šolniki Priložnost so izkoristili za pogovor o preoblemih slovenske šole Na tradicionalni večerji članov Sindikata slovenske Sole so letos imeli Se posebno uglednega gosta. Vabilu se je namreč odzval goriški poslanec Oljke Mario Prestamburgo, ki se je s slovenskimi šolniki zadržal na družabnosti (na sliki - foto Bumbaca), v pozdravnem nagovoru pa jih je seznanil s političnimi novostmi v Rimu glede postopka za zaščitni zakon, glede finančnega zakona in drugih vprašanj, ki pobliže zanimajo Solnike. Tako je Prestamburgo v pogovoru z odborniki sindikata omenil svoje prizadevanje za uvedbo ločenega seznama za stolice na slovenskih višjih srednjih šolah, za kar pričakuje odgovor s šolskega ministrstva, zanimal pa se je tudi za stališča in poglede slovenskih Solnikov glede reorganizacije šolske mreže, ki je povezana s priznanjem avtonomije šolam. Družabnost je bila tudi priložnost za slovo od dveh Solnikov, ki letos odhajata v pokoj. To sta Jože Markuža, ki je poučeval verouk na višjih in prof, telesne vzgoje na nižji srednji šoli Fedja Bednarik. Predsednica SSS Sonja Klanjšček jima je v imenu kolegov izročila grafiki Klementine Golja. Film »He got game« drevi v Kulturnem domu V Kulturnem domu bodo nocoj ob 20.45 v okviru Kinoateljejevega sporeda Gorica kinema predvajali film »He got game« v režiji Spikeja Leeja. V glavnih vlogah nastopata Milla Jovovic in Denzel VVashing-ton. Mlad košarkar mora po končani višji šoli odločiti, ali bo sprejel štipendijo in se vpisal na univerzo, ali pa bo postal profesionalec. Okrog njega se vrtijo vsakršni tipi, ki fantu obljubljajo vsemogoče. Njegova odločitev postane še bolj zapletena, ko se vrne iz zapora oče Jake, ki je pred leti nehote ubil ženo... Špike Lee je tokrat neusmiljeno in nadvse prepričljivo prikazal svet ameriške košarke in neusmiljeni lov na mlade, nadarjene fante. Avditorij: spored gorskih filmov V deželnem avditoriju se nocoj nadaljuje ciklus filmov na gorsko tematiko, ki ga prireja goriška sekcija CAI v sodelovanju z združenjem UISP - Lega montagna iz Trsta. Drevi ob 21. uri bodo prikazali dva video filma francoskega avtorja Remyja Teziera (Legende des Tropiques, L’envers du decor). Filma sta bila posneta na otoku Reunion. Vstopnine ne bo. Prireditelj priporoča pravočasen dostop v dvorano, sicer se utegnejo gledalci zaradi prevelikega obiska znajti pred zaprtimi vrati. Predvpis na univerzo do 22. t.m. Rok za predvpis na univerzo je bil podaljšan do 22. decembra, sporočajo iz tajništva Videmske univerze. Do omenjenega roka bodo tudi sodelovali z višjimi srednjimi šolami preko Centra za usmerjanje (Cort), ki je dosegljiv tudi na internetu. Osebje v uradih za informacije je na razpolago ob sredah in četrtkih od 14. do 17. ure. Računalniška povezava s centrom Cort pa je mogoča tudi med 9. in 13. uro. Vaje na strelišču nad Selcami Županstvo v Doberdobu obvešča, da se bodo dejavnosti na vojaškem strelišču nad Selcami v decembru odvijale v naslednjih dneh: 3., 7., 10. in 11., 16. in 17. ter 21. in 22. decembra. Vaje bodo od 8.30 do 17. me. V omenjenih dneh je prepovedan dostop na območje strelišča, ki bo označeno in zavarovano. Poskus ropa v Gradežu Poskus ropa so v torek popoldne zabeležili v trgovini jestvin Flavia Corbatta v Gradežu, Isola della Schiusa. Okrog 17.30 je v trgovino stopil moški z zakritim obrazom. Grozil je z orožjem ter zahteval denar, ki pa ga v blagajni očitno ni bilo. Končno je možakar odnehal, naglo odšel, vendar pa ob tem tudi zagrozil »Tokrat ti je slo gladko...«. Preiskavo vodijo karabinjerji. Nezgodna kronika V prometni nesreči, ki se je zgodila nekaj po 24. mi na državni cesti št. 305 med Angorisem in Marianom, so bili laže ranjeni 25-letna Alessia Giannari-ni, 28-letna Luisa Stacchetti in 28-letni Emiliano Glavich. Peljali so se v avtomobilu, lancia prisma, ki ga je vozila Giannarinijeva. Avtomobil je zletel s ceste in se prevrnil na streho. PREDSTAVITEV / KNJIGI O ŠPORTNIH IGRAH Skromen odziv goriških športnikov Kljub prizadevanjem organizatorjev večer ni postal priložnost za množično srečanje Minuli Četrtek so Veliko knjigo slovenskih športnih iger predstavili tudi goriški javnosti. Prireditelja večera, PO ZSS-DI za Goriško in goriški Kulturni dom, sta si nadejala, da bo predstavitev pomembne knjižne izdaje in pa prisotnost piscev knjige o športu naletela na pozornost goriških nekdanjih in sedanjih športnikov in športnih delavcev. Kljub prizadevanju in kapilarnim oblikam publiciziranja in obveščanja, pa se je Zal tega večera udeležilo le malo ljudi. Skoda, kajti glavni namen Četrtkovega večera je bil le delno v predstavitvi knjige, saj smo o knjigi in njeni vsebini v javnih občilih že veliko slišali in prebrali. Glavni cilj večera je bil pretežno v srečanju starih prijateljev, zlasti še tistih, ki so pred trideset in več letih bili nositelji razvoja raznih športnih zvrsti na Goriškem in soustvarjalci našega športa in naših športnih društev. Večer je uvedel pred- sednik PO ZSSDI Marko Lutman, ki je podčrtal dejstvo, da so športni krogi zelo plodni pri izdajanju knjig in drugih publikacij, saj so le-ti v zadnjih letih poskrbeli za kar nekaj knjižnih novosti. Besedo je nato prevzel Vili PrinCiC, ki je predstavil večer in goste, to se pravi avtorje knjige, prof. Bojana Pavletiča, Branka Lakoviča in Maria Magajno. Goriškega vece- SOLKAN / 100-LETNICA ROJSTVA Jutri pogovor o alpinistu in mislecu Klementu Jugu Pred kratkim (19. novembra) je minilo sto let od rojstva solkanskega rojaka, filozofa in alpinista dr. Klementa Juga. Na pobudo Krajevne skupnosti Solkan in Zgodovinskega društva za Severno Primorsko bodo jutri, 4. decembra v Solkanu priredili pogovor o dr. Klementu Jugu, ki velja za začetnika slovenskega modernega alpinizma. Na pogovoru bodo sodelovali dr. Ervin Dolenc, Dušan jelinCiC, dr. Branko Marušič, mag. Tanja Pihlar, dr. Tone Strojin, dr. Igor Škamperle in Loredana Umek. Srečanje bo v dvorani Krajevne skupnosti, Trg J. Srebrnica, v petek ob 16. uri. ra se je udeležil tudi Duško JelinCiC, pisec knjige Tisti vonj po Krasu, ki kljub “ne preveč športnemu” naslovu, govori izključno o avtorjevem doživljanju Slovenskih športnih iger. V svojem daljšem posegu je prof. Bojan Pavletič izčrpno prikazal takratno dogajanje, predvsem pa utrip, ki je zaznamoval veliko množično prireditev. Branko Lakovič je spregovoril o zamisli in kasnejšem nastajanju knjige, medtem ko je Duško JelinCiC orisal izid svoje knjižice, ki je nastala kot dopolnilo Veliki knjigi. Razvila se je živahna debata z obujanjem spominov na obdobje šestdesetih in sedemdesetih let s posebnim poudarkom na vzdušje in na prisotnost goriških športnikov na igrah. Prav prisotnost le-teh je bila ključnega pomena, saj so z udeležbo Goričanov igre zadobi-le vsezamejski značaj in so igre nemalo prispevale k povezovanju in medsebojnem spoznavanju vseh zamejskih Slovencev. Na sliki (foto Bumba-ca) del občinstva na srečanju # BANCAGRICOLA ^ KMEČKA BANKA « Kako lahko zagotovite vašim prihrankom visok letni donos? Enostavno, s ponudbo f FORMULA 1 5x5 Nova hranilna pisma zero coupon rok trajanja: 5 mesecev Letna obrestna mera: 5 % ____Količina je omejena_y Gorica Sedež - Corso Verdi, 40 tel. 0481/3871 Agencija 1 - Ul. Kugy, 22 tel. 0481/536955 Trst Podružnica - Ul. Milano, 25 tel. 040/369015 Krmin Podružnica - Drev. Friuli, 38 tel. 0481/630042 Ekonomski pogoji so strankam na razpolago pri naših okencih. RAZSTAVA / KERAMIČNI IZDELKI Gabrijela Ozbič je iz svoje obrti naredila umetnost Prikaz v Kulturnem domu Jutri ob 18.30 bodo v Kulturnem domu v Gorici odprli razstavo priznane umetnice - keramiCarke Gabrijele OzbiC, ki jo ljubitelji te umetniške zvrsti že dobro poznajo. Umetnica, ali kot sama poudarja, tudi obrtnica in podjetnica, se bo v Gorici predstavila s samostojno predstavo prvič. Prikazala bo okrog 50 izdelkov iz gline in sicer okrog 30 krožnikov, veliko vaz in drugih okrasnih predmetov. »Ta razstava me je močno zaposlila. Se vedno sem v polnem delu, moram pa še sama v Gorico, da vse te svoje izdelke tudi primerno postavim in porazdelim.« O svojih izdelkih nam je Ozbiceva povedala, da gre za predmete iz že enkrat peCene gline - biskvit, kot jo strokovno imenujejo, na katere je upodobila motive kraškega cvetja, nekatere samo v plavih odtenkih, pravljične ptice, motive iz ljudske umetnosti in serijo »pra-skanih plošCic«, to je stara tehnika obdelave gline. »Vedno me je veselilo risanje. Tako sem, po opravljeni realni gimnaziji v Trstu, opravila še dve leti višje šole s psihopeda-goško usmeritvijo. Potem sem se vpisala v tečaj za vodice po muzejih, vendar se sicer dobra zamisel ni do kraja uresničila, tako sem se vpisala na deželno šolo IRFoP v GradišCu ob SoCi, kjer smo dobili osnovo za delo z glino, barvami, glazuro in vsem, kar pac k tej obrti - umetnosti spada.« Ko smo Gabrijelo spoznali, to je bilo na začetku 80. let, je imela svojo trgovino v Ul. Settefontane v Trstu. Pritegnili so nas izdelki, ki jih je skromno, kot je skromna v bistvu sama, postavila v izložbo. Od tedaj dalje smo spremljali njeno dejavnost na številnih razstavah, na katerih se je predstavila sama, kot na primer na Opčinah, pa na številnih skupinskih razstavah z našimi umetniki: Bogomilo Doljak, Pavlom Hrovatinom, Petrom Malalanom, Silvo Bogateč in Aleksijem Guličem. V sklopu ZdruZenja»Ente svi-luppo artigianato«je Ozbiceva razstavljala v Vidmu, Čedadu, Pordenonu, v Firencah, pa še v Celju. Slovenjgradcu in v številnih naših društvih, ob raznih proslavah in drugih prireditvah. »Sedaj živim in delam v Borštu. Tu imam družino in sina Igorja, ki obiskuje še šolo. Ker sta stanovanje in moja delavnica v isti hiši, mi je, ob podpori moža, delo kar precej olajšano, Čeprav delam dnevno vsaj osem ur in če je vec naročil tudi ob nedeljah in praznikih. V delavnici imam električno vreteno (tornio) in dve električni peci in seveda še druge pripomočke.« Ko se je Ozbiceva preselila v Boršt, se je bala, da bo izgubila svoje kliente. Pa ni bilo tako. Preko telefona, pa tudi z osebnimi obiski prihajajo ljudje po njene izdelke za razna darila ob porokah, rojstvih in drugih družinskih praznikih. »Delo je utrudljivo, ni lahko presedeti ure in ure ob glini, barvah in drugih pripomočkih. A to me veseli in ga opravljam z veseljem. Upam, da me bodo tako sprejeli tudi v Gorici.« Neva Lukeš Moška oblačila ^ ODPRTO TUDI OB NEDELJAH GORICA ul. Carducci 24 tel. 0481/537561 PRODAJAMO STANOVANJE Prosto, v ulici Pitteri 12 (2. nadstropje) v Gorici, pribl. 170 kv.m., 3 terase, klet, s parkirnim mestom na odprtem. Izhodiščna cena 205.000.000 lir + IVA. Ponudbe z zvišano ceno predstavite podjetju A.M.G. SpA, ul. IX Agosto 15, Gorica, - Tajništvo, do 12. ure dne 12. januarja 1999. Za informacije lahko pokličete št. 0481/593 228 (Nabavni urad) Gorica, ul. Crispi 5, Tel. 0481/533580 Servis: Moš (GO), drž. cesta Gorica - Videm KINO GORICA KULTURNI DOM Gorica kinema, 20.45 »He got game«. Rež. Špike Lee. VTITORIA 1 17.45-20.00-22.15 »Out of sight«. L George Clooney. Zadnji dan. VITTORIA 3 17.30-20.00-22.30 »Gatto nero, gatto bianco«. Rež. Emir Kusturi-ca. CORSO Rdeča dvorana: 17.45- 20.00-22.15 »Al di la dei sogni«. L Robin Wil-liams. Modra dvorana: 18.00-20.00-22.00 »Matrimoni«. I. Diego Abatantuono in Fran-cesca Neri. Rumena dvorana: 17.00- 19.45- 22.00 »Elizabeth«. I. Kate Blanchett. Zadnji dan. TRZIC EKCELSIOR 17.45-20.00-22.15 »Gallo cedrone«. I. Carlo Verdone. Zadnji dan. COMUNALE 20.30 20.30 »II grande Lebovvski«. Rež. Joel Coen. GLEDALIŠČE V DOMU A BUDALA v Standrežu bo v nedeljo, 6. decembra, ob 17. uri gledališča predstava Butalci v organizaciji SSG in KD Oton Zupančič. Vabljeni! KONCERTI V KULTURNEM DOMU V GORICI bo jutri ob 20.30 koncert pevcev Giannija Rijavca in Vladimirja Čadeža ter “prijateljev” (Mara Rijavec, Big ben kvartet in drugi). Predprodaja vstopnic v uradu KD, tel. 33288. V PROSTORIH »PUNTO GIOVANI« v Kapucinski ulici 21 bo drevi ob 20.30 nastop pop-rock skupine »ShiNe«. Vstop z izkaznico ali vabilom. il PRIREDITVE GALERIJA ARS vabi na predstavitev monografije Beneška Slovenija jutri ob 18. uri v Katoliški knjigami. Spregovorili bodo avtor fotografij Milan Grego, avtorica besedila Živa Gmden in urednik založbe Družina dr. Janez Gril. MIKLAVZEVANJE SKRD JADRO bo jutri ob 18.00 v župnijski dvorani cerkve sv. Miklavža (San Nicolo) v Tržiču. Miklavža bodo pričakali v družbi otroške dramske skupine PD Jaka Stoka s Proseka z igrico Čudne želje (avtor LuCka S., režija Sonja Lazar). KD DANICA vabi na miklavževanje z “domačo igrico” jutri ob 18.30 v centru Danica na Vrhu. MO KD SOVODNJE vabi v soboto, 5. t.m., ob 18. uri na miklavževanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. SKD HRAST vabi 5. decembra ob 19. uri na miklavževanje v župnijski dvorani v Doberdobu. Prijaznega starčka bodo pričakali z igrico Na prvi zvezdi se pripelje sv. Miklavž. KD BRIŠKI GRIČ sporoča, da bo Miklavž obiskal in obdaril otroke in odrasle v soboto, 5.12., v domu na Bukovju. Mladi elani KD Briški grič se bodo predstavili z veseloigro Pesem o zimi. MIKLAVZEVANJE KSD Kras bo v soboto, 5. t.m., ob 19. uri v prostorih nekdanje OS na PalkišCu. Pred prihodom Miklavža si bodo otroci in starši ogledali risanko. PD RUP A/PEC vabi v soboto, 5. decembra, ob 20. uri na veselo miklavževanje. Miklavža bodo pričakali z igrico. KD SKALA Gabrje vabi v nedeljo, 6. decembra, ob 18.30 na miklavževanje na sedežu društva. MIKLAVŽ vabi otroke in odrasle, da na predvečer njegovega godu (v soboto, 5. decembra, ob 17. uri) praznujejo z nji® v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža. Srčno bo vesel njihovega obiska. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi silvestrovanje v ponedeljek, 28. decembra, v gostišču Al fogolar v Gaglian® Zagotovljen avtobusni pre' voz, Silvestrova večerja s pijaCo, vesele viže godbenika Silva, nagrajevanje ju' bilantov in nastop skupin® »Old Babe Girls«. Vpisovanje pri poverjenikih in na sedežu do 9. decembra. SKUPINA MLADIH DRUŽIN prireja silvestrovanje v telovadnici KC L-Bratuža. Na programu so ob preprosti pastašuti igre za male in velike ter ples ob zvokih domače glasbe. Prijave do 12. decembra na tel. 0481-536313 in 0481-530063. H3 OBVESTILA SPDG - SMUČARSKI ODSEK bo 10., 17., 24. in 31. januarja priredil tečaj smučanja in deskanja (začetni in nadaljevalni), 7. februarja pa bo društvena tekma. TeCaj bo tudi letos na Koroškem. Prijave za tečaj in avtobus na sedežu društva. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi elane in somišljenike na pokrajinski kongres, ki bo jutri ob 20. uri v komorni dvorani KC Lojzeta Bratuža v Gorici. s_______________IZLETI KROŽEK »TERRA« priredi 8. decembra voden izlet v dolino Glinščice. Prijave in informacije med 18. in 19. uro do sobote, 5. t.m., na telefon 0347/4899070. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg republike 16, tel. 410341. POGREBI DANES - Iz Gorice: 10.30, Hilda Brandner na glavnem pokopališču: 11.00, Salvatore La Pasquala iz bolnišnice Janeza od Boga v Trst na kremacijo. Iz TržiCa: 13.00, Cvetko Pahor iz splošne bolnišnice v Jamlje. Prerano nas je zapustil Cvetko Pahor Žalostno vest sporočajo mati Angela, brata Mirko in Veno z Damjano in Ivico ter nečaki Ivan, Igor in Matija Pogreb bo danes, 3. decembra ob 13.30 iz tržiške mrtvašnice v cerkev v Jamljah. Jamlje, Devin, 3. decembra 1998 ^aš bančni partner v poslovanju s Slovenijo ■tLdrugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 GORICA / POSVET V ORGANIZACIJI INFORMESTA r BANKE / POLLETNI OBRAČUNI n Bančni strokovnjaki z obeh strani meje o utrjevanju medsebojnih stikov Na posvetu, ki bo še danes, sodeluje 8 slovenskih in 12 italijanskih bank Zdravje italijanskih bank se izboljšuje, obeti pa so skromni ABI ocenjuje učinke kriznih pojavov GORICA - Sodelovanje ®ied trgovci in bankami balije in Slovenije je Vsakdanja stvar. Na obeh straneh dobro poznajo Pozitivne in negativne sbani soseda tako, da se oboji znajo izogniti pastem. Temu navkljub pa s° vnovična soočanja žejo koristna. Taksno je bite včeraj v Gorici po za-bugi Informesta in s Podporo Goriške hranil-otee in trgovinske zbornice. Na srečanje, ki se bo nadaljevalo tudi da-n®8. so prišli strokovnjaki in banCni tenkcionarji z obeh strani meje. Zastopanih je bilo 8 slovenskih bank s svojim združenjem in 12 italijanskih bank (poleg nomace Cassa di Rispar-fni° tudi Kmečka banka Gorice, Kraška banka z GpCin in Nova Ljubljanska banka iz Milana). Uvodni italijanski poročevalec Mario Fines, profesor na tržaški uni-yerzi, je podrobno orisal tdejo o enotni evropski valuti, sprejetje tega Predloga in kasnejše priprave na evro, ki so danes v zaključni fazi. Ni se omejil na italijanski Primer, marveč je pogle-oal Široko v Evropo. Urog Cufer, ki je govoril v imenu Banke Slove-teje, je povedal, kako si j® centralna slovenska banka prizadevala, da bi se slovenski denar utrdil, kako je od visoke infla-njje ob uvedbi tolarja Slovenija prišla pod deset odstotkov letne inflacije. Bplj podrobno je o snujoči novi slovenski bančni zakonodaji govo-f1' zastopnik Združenja bank Slovenije Darko To-tar. Nov banCni zakon naj bi bil sprejet v Prihodnjem letu, v njem !e to, kar zahteva Evropska unija. Zakon bo prinesel popolno liberaliza-C1i° tudi v bančnem sistemu, v Slovenijo bodo tahko prišli tujci, v prvi azi pa samo, če bo z nrugimi državami reci- pročnost. Tudi v Sloveniji bodo tistim, ki bodo to želeli, od 1. januarja dalje, bančne račune označevali v evrih. Bolj živahni so bili posegi v popoldanskem delu posveta. Zastopnik Nove ljubljanske banke Franjo Štiblar je orisal razvoj slovenskega bančnega sistema od avstrijskih Časov sem in seveda Se zlasti po letu 1991, ko se je ta ločil od jugoslovanskega. Takrat je bilo v Sloveniji 16 bank - tri so imele centralo drugje v Jugoslaviji. V prvih letih osamosvojitve in uvedbe liberalnega sistema se je število bank zelo povečalo, doseglo je številko 34. Zatem se je številka začela zniževati. Nekatere banke so se združile, ena je sla v stečaj. Sedaj je v Sloveniji 25 bank, kar je Se vedno preveč. V slovenskem prostoru naj bi bile samo tri ali Štiri osrednje banke, z nekaj pridruženimi deželnimi bankami. Samo taksno Število bi lahko vzdržalo konkurenco takrat, ko bodo tuje banke lahko nemoteno prišle v Slovenijo. Že sedaj imajo tu Avstrijci dve banki: ljudsko banko Volksbank v Celju in Austria bank v Ljubljani. Poleg teh bank naj bi prišla Se neka avstrijska banka in tudi banka iz Nizozemske. Ni pa Italijanov, ki so svojcas sicer poskušali prodreti, vendar brez uspeha. Štiblar je Se kritiziral nekatere ukrepe centralne Banke Slovenije, ki so doslej ovirali liberalni razvoj slovenskega bančništva. Tudi slovenske banke lahko prizadenejo finančne krize v nekaterih državah in konkretno je Štiblar omenil Hrvaško. Zelo kritičen do slovenskega bančnega sistema pa je bil Damjan Kosmač, upravitelj grupe Yulon v Ljubljani. Ze na nekem posvetu v Trstu je RIM - Zdravje italijanskih bank se izboljšuje, saj so v prvem polletju realizirale za 6.747 milijard lir Čistih dobičkov, v enakem lanskem obodobju pa le 725 milijard. Vzporedno se niža delež neizterljivih kreditov, premoženjski položaj bank pa ostaja ugoden. Krize trgov v Aziji, na Japonskem in v Rusiji ter v nekaterih sistemih Južne Amerike so vse države prisilile k znižanju predvidevanj gospodarske rasti, to pa bo imelo negativne učinke na bilance bank že v drugi polovici tega leta. Tako lahko povzamemo glavne ugotovitve iz poročila o italijanskem bančnem sistemu, ki so ga včeraj predstavili na rimskem sedežu Združenja italijanskih bank (ABI) in iz katerega izhaja ome-nejna silovita rast v prvi polovici letošnjega leta in strmo upadanje v drugi polivici, kar pa po mnenju strokovnjakov ne bi smelo povsem izničiti ugodnih polletnih rezultatov. Pri tem tudi ne gre prezreti dejstva, da je izjemna rast v prvih Sest mesecih temeljila na izrednih in težko ponovljivih okoliščinah, v prvi vrsti zaradi močnega razvoja poslovanja z obeznicami in posredniške dejavnosti. Giulio Bonazzi, lastnik Yulona in tovarne Aqua-sava v Kranju - naj večji italijanski investitor v Sloveniji - kritiziral počasnost italijanskih bank in državnih jamstvenih skladov pri podpori italijanskim indstrij-cem, ki gredo na tuje. Kosmač se je tokrat lotil slovenskih bank, tako osrednje Banke Slovenija kot komercialnih bank in vseh državnih ustanov, ki zavirajo liberalizacijo bančnega sistema v Sloveniji. Tuji investitor, ki sicer posluje kot slovenska pravna oseba, se mora finansirati iz lastnih virov ali poiskati zunanjega partnerja, kar je Yulonu uspelo z banko BERS iz Londona. Posvet je priredil, kot že povedano, goriski Informest. Načelnica tega projekta Mirjam Koršič je povedala, da bodo v februarju 1999 v Gorici priredili se en posvet o bančnem sodelovanju med Italijo in Slovenijo. Lani so nekaj podobnega že priredili za Hrvaško, prihodnje leto pa bodo zanimanje usmerili v Cesko. Posvet je vodil Mauro Candotti, vodilni funkcionar goriske hranilnice. Marko VValtritsch r SLOVENIJA / SODELOVANJE S KOROŠKO Korošci na obisku v Luki Koper Pogovori vodsiva Luke in delegacije koroške deželne vlade KOPER - Delegacija koroške deželne vlade, ki jo na obisku v Sloveniji vodi namestnik deželnega glavarja Mathias Reichold, je vCeraj obiskala koprsko pristanišče, kjer je goste sprejel predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič. Pogovora, na katerem so koroškim gostom predstavili poslovanje in razvojne cilje edinega slovenskega trgovskega pristanišča, sta se udeležila tudi generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj in državni sekretar za pomorstvo Edvard Roškar. Bruno Korelič je v predstavitvi poslovanja poudaril, da je avstrijsko gospodarstvo po količini pretovora in sicer med najpomembnejšimi partnerji Luke Koper, dobro pa je razvito tudi poslovno sodelovanje s partnerji na Koroškem, Čeprav je ob tradicionalni navezanosti le-teh na tržaško pristanišče veliko možnosti Se neizkoriščenih. Med projekte, za katere vlada obojestranski interes, po njegovem prav gotovo sodi izgradnja drugega železniškega tira med Koprom in Divačo ter dograditev tretjega pristaniškega pomola. Slednji bo v prihodnjih letih zahteval blizu 100 milijonov dolarjev investicijskih sredstev. Sicer pa Luka z Avstrijo, na katero odpade 46 odstotkov skupnega letnega tranzita blaga prek koprskega pristanišča, ni samo ponudnik vse bolj kakovostnih uslug, temveč je tudi velik uvoznik opreme iz te države. Prav danes potekajo z avstrijsko družbo Voest - Alpine, naj-vecjim avstrijskim partnerjem korprske Luke, pogovori o dobavi 7, 3 milijona nemških mark vredne opreme za posodobitev pristaniške dejavnosti. Vodja koroške deželne delegacije Mathias Reichold je poudaril prevladujoč pomen gospodarskih interesov za obisk Kopra, sosednja dežela pa bi ob tem želela s slovensko stranjo navezati plodnejše odnose tudi na področju prometnih povezav in turizma. Udeleženci so na današnjem pogovoru oblikovali tri konkretne predloge za prihodnje tesnejše sodelovanje. Po prvem predlogu naj bi s pristojnimi organi v obeh državah preučili možnost za šolanje avstrijskih pomorščakov na srednji Soli in fakulteti za pomorstvo v Portorožu. Podan je bil tudi predlog za organizacijo konference, na kateri bi se predstavniki nemške dežele Bavarske, avstrijskih Salzburga in Koroške ter Slovenije glede na sedanje in bodoče prometne povezave v tem prostoru podrobneje ' seznanili s konkurenčnimi prednostmi sevemojadranskih pristanišč kot južnoevropskih vrat v tranzitne blagovne tokove. Po tretjem predlogu pa naj bi slovenska in avstrijska stran poskrbeli za organizacijo predstavitve dejavnosti koprske luke vsem zainteresiranim podjetjem, predvsem pa velikim avstrijskim uvoznikom in izvoznikom blaga. (STA) Jugoslavija pobira tranzitno takso LJUBLJANA - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na zvezni carinski upravi v Beogradu včeraj uspela izvedeti samo to, da jugoslovanski carinski organi zahtevajo za blago, ki ga prek Zvezne republike Jugoslavije vozijo v Slovenijo oziroma iz Slovenije prek jugoslovanskega ozemlja v Makedonijo in druge države, tranzitno takso in ne depozit oziroma kavcijo. GZS zato priporoča prevoznikom, da se izognejo ZRJ in potujejo prek Romunije oziroma Bolgarije. Na GZS so popoldne neuradno izvedeli, da so na meji med Makedonijo in ZRJ jugoslovanski cariniki zaradi neplačila tranzitne •takse v višini 10.000 mark zavrnili dva tovornjaka z makedonskima prevoznikoma, ki sta bila namenjena v Slovenijo. % < 2. DECEMBER 1998 v LIRAH * 35 < valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1655,00 1681,00 OD N nemška marka 982,00 998,00 < funt Sterling 2.730,00 2.785,00 d švicarski frank 1194,00 1219,00 <0 N k- belgijski frank 46,97 48,97 s <0 U) O) OC 3 1 francoski frank 290,00 300,00 5 danska krona 255,00 265,00 X norveška krona 220,00 230,00 r* švedska krona 200,00 210,00 3: TJ kanadski dolar 1.069,00 1.109,00 s tir <0 portugalski eskudo 9,13 10,03 N nizozemski gulden 862,00 887,00 **■ Cj Culot, Simeoni, Pinto, "°všic, Cefarin, Kuštrin. Tudi za valovce se je v so-boto pričelo prvenstvo. Igrah So proti ekipi, ki ponovno Poskusa naskok na D-ligo, zato rezultat ne pomeni presenečenje. Ekipa sama je nam-pC sestavljena iz mladih 'gralcev, od katerih se je marsikdo prvič soočil z igriščem ‘etos. Delno so bili s prvim nastopom malo prestrašeni, k® se pri mladih ekipah pogosto dogaja. Predvsem se je to poznalo v prvih dveh setih, ko bi lahko ne glede na jnoc nasprotnikov zaigrali ooljše. V zadnjem nizu pa so Se »prebudili« in nasprotnika večkrat postavili v škripce. . Kot pravi trener Poletto, oilj ekipe sploh ni v pridobitvi točk na lestvici, pac pa v nabiranju novih izkušenj in Poboljsanju t.i. osnovnih tehnik igre, kar je v teh letih najvažnejše. Edine ekipe, s kate-timi bi se Val lahko kosal v jem prvenstvu, so Torianna in Finvolley, ki se tako kot Val zelo zanimajo za mladinski sektor. Na dobro uvrstitev Pa računajo v raznih mladinskih prvenstvih. Ostala izida: Intrepida -Acli 2:3, Finvolley - Tomana 2:3. Vrstni red: Cormons 6, Jntrepida 4, 01ympia Ag. Terpin 3, Toniana in Ronchi 2- Finvohey 1, Val 0. 1. ZENSKA DIVIZIJA Pieris - Val 3:0 (15:11; iStf; 15:9) VAL: Plesničar, Del Fab-to°, Cumin, Visintin, Siincoe, Terpin, Branca, Gej, Bresciani . Starejše in bolj izkušene igralke Pierisa niso valovkam dopustile niti enega seta. Do- mačinke igrajo namreč v tem prvenstvu že vrsto let in to se je v igrišču poznalo. Naša dekleta so v glavnem ponovila tekmo iz prvega kola, ko so dobro zaigrale prvi in tretji niz, v drugem pa popustile. Tokrat je pešal predvsem sprejem, tako da napad ni bil vedno uspešen. Poboljšal pa se je blok. Vsekakor je bil to pozitiven nastop v pričakovanju manj močnih nasprotnic. Ostala izida: Cormons -Azzurra 0:3, RAcli - Morare-se 0:3. Vrstni red: Moraraese in Pieris 6, Azzurra in Ach 3, Grado 2, Cormons in Val 0. 2. ZENSKA DIVIZIJA Multiservice - Toniana 3:1 (15:2; 9:15; 15:8; 15:10) MULTISERVICE: Corsi, Canara, Cettul, Mania, Perše, Sfiligoj, Visintin, Cemic Igralke 01ympie so osvojile prve tri točke v prvenstvu. Kljub temu, da so bile nasprotnice mlade, so domačinke večkrat spravile v težave. V prvem setu je 01ympia zaigrala s standardno postavo in prišla do lahke zmage. Nato je Meulja v igrišče postavila tudi rezerve, ki pa se niso popolnoma znašle, zato so set tudi izgubile. V ostalih dveh nizih pa je začetna postava, Čeprav ne brez težav, zaključila tekmo. Predvsem je bil učinkovit sprejem, ki je tako lajšal potek igre in ustvaril veliko število priložnosti za protinapad. Ostah izidi: Pro Romans -Capriva 1:3, Villesse - BCC 0:3, Fossalon - Fincantieri 0:3. Vrstni red: BCC Staran-can, Capriva, Multiservice 6, Villesse 3, Toniana , Pro Romans in Fossalon 0. Košarkarska liga prijateljstva v organizaciji sežanskega Kraškega zidarja in komisarja lige Igorja Medena, je v polnem teku. V tej ligi, ki je namenjena mladim košarkarjem treh starostnih kategorij, nastopata tudi Kontovel in Jadran, ki igrata v skupini A za starostno kategorijo 1986/87 (propaganda). Liga je lepa priložnost za mlade košarkarje ne samo za nabiranje prepotrebnih igralskih izkušenj, temveč tudi za sklepanje novih poznanstev in prijateljstev. A SKUPINA Izidi 5- kroga: Vipava - Jadran 75:28, DiavaCa - Ajdovščina 22:30. Izidi 6. kroga: Jadran - Sežana A 29:76, Divača - Vipava 33:35. Vrstni red: Sežana A 12, Vipa-faa 10, Kontovel 6, Dviaca in Ajdovščina 2, Jadran 0. B SKUPINA Izidi 6. kroga: Globočnik Postojna - Pivka 49:33, Logatec - Sežana B 50:38, Logatec - Pivka 56:45. Izidi 7. kroga: Ajdovščina - Sežana A 26:56. Vrstni red: Pivka, Globočnik Postojna in Logatec 8, Piama pur 4, Sežana B in Prestranek 2. Deda (letnik 1985) Skupina A: Nova Gorica 6, Vipava 4, Tolmin 2, Ajdovščina 0. Skupina B: Prestranek 6, Sežana 4, Piama pur 2, M. Vilhar Postojna 0. Minibasket (letnika 1988/89) Vrstni red A skupine: Forma B B 11, Vipava in Sežana 8, DivaCa 7. Vrstni red B skupine: Piama pur in Portorož 10, Pivka 9, Forma B I 7. ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM Slogini mladinci začeli s tesno zmago Kontovelove mladinke in deklice zmagale s skupnim 6:0 Krstni nastop Jare Košuta MLADINCI Volley Club - Mima Eurospin 2:3 (12:15,4:15,15:2,15:13,11:15) MIMA EUROSPIN: Bogateč, Cau-ter Qrilanc, Košuta, Mikolj, PeCar, Sancin, Spetič, Stopar. V svoji uvodni tekmi je Mima Eurospin na gostovanju prišla do prve zmage in prvih dveh točk, Čeprav bi bila lahko zmaga še izdatnejša. Naši fantje so brez večjih težav osvojih prvi in drugi set in vse je kazalo, da je tekme konec, saj ni nihče računal na izredno trdoživost domačinov. V naši združeni ekipi je za nameček še padla koncentracija, na dan pa je prišla tudi njena neuigranost, kar je prav gotovo ena največjih hib ekipe, ki nikoli ne trenira skupaj, saj spadajo fatnje v tri ločene članske enote. Vsekakor se je na koncu le vse srečno izteklo, dobrodošla zmaga pa na- poveduje, da bo Mima Eurospin verjetno med protagonisti prvnestva. Omenili bi še, da je tokrat opravil svoj pravi ognjeni krst Jara Košuta, ki je prvič v svoji kratki karieri odigral pravo tekmo od začetka do konca in to tudi uspešno. Prihodnji nastop Čaka naše fante že jutri, ko se bodo v telovadnici v Repnu ob 20.30 pomerili z ekipo Triestina Volley B, ki je prvem kolu doživela poraz. (Inka) MLADINKE Kontovel - Pallavolo TS 3:0 (8:15, 1:15,13:15) KONTOVEL: Švara, Battigelli, Bukavec, Sossa, Starc, Vitez, Hrovatin, Mile, Santini, Milkovič. To je bila zadnja tekma prvega dela, ki so ga Kontovelke sklenile na drugem mestu. Prva dva seta sta bila povsem enosmerna, kar je povzročilo padec koncentracije pri Konto-velkah. V tretjem setu jim je že trda predla, saj so zgubljale z 12:9 in 13:10, a so se pravočasno zbrale in zmagale. Ge želijo osvojiti končno prvo mesto v skupini, morajo Kontovelke v povratnem delu nujno premagati vodilni Virtus, istočasno pa ne smejo izgubljati setov po poti. DEKLICE Altura C - Kontovel 0:3 (9:15, 3:15, 8:15) KONTOVEL: Sossa, Starc, Vitez, Santini, Milkovič, Hrovatin, Kocjan, Zužic, Košuta, Tegacci, Kontovelke so tudi v svojem drugem nastopu zlahka zmagale, čeprav s prikazano igro niso popolnoma zadovoljile, pomembno pa je poudariti, da so na igrišče stopile vse igralke. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLNINSKI SVET Na Volniku Prejšnjo nedeljo se je v Repnicu zbrala skupina 40 planincev, da s pohodom na Volnik, k obeležju, ki ga je tam postavilo SPDT, počasti spomin drnštvenega odbornika Maria Milica. Lepo sonCno vreme ' Čeprav je bilo malo hladno, za tar je poskrbela trdovratna burja -je pripomoglo, da so se popoldanski pohodniki navdušeno napotili ba krajši »sprehod« do vrha Vol-nita. Postali so on obeležju, kjer je Bilo izrečenih nekaj priložnostnih besed v spomin na Maria Milica °b 5. obletnici smrti. Po razgledovanju naokrog so se planinci postopoma zaceli po isti poti vračati v Repnic. Na obeležju je ob slovesu z Volnika rdel šop nageljnov. Privlačno predavanje Gregorčičeva dovrana je bila prejšnji Četrtek polna planincev in prijateljev SPDT, ki so zeželi spoznati raznolike, predvsem naravne značilnosti daljne dežele Nove Zelandije. Predavatelj je Poslušalcem z živim pripovedovanjem, poleg diapozitivov, posredoval veliko svojih doživetij in izkušenj, ki jih je imel v stikih s potomci ljudi, ki so Pred približno tisoč leti naselili to deželo in ji gospodovali do Prihoda prvih belih priseljencev Pred dvema stoletjema. Zadnji izlet v sezoni SPDT vabi prihodnjo nedeljo, 6. decembra, vse elane planince in somišljenike na zadnji izlet v sezoni. Kot je bilo že napisano prejšnji teden v tej rubriki, bo zbirališče izletnikov ob 9. uri pri gostilni Suban v Trnovci, odkoder se bodo udeleženci z lastnimi avtomobili odpeljali preko bližnega mejnega prehoda na Gorjansko.Tam se bo pričel pohod po kršakem svetu z ogledom najbolje ohranjenega, skoraj 4000 let starega gradišča v bližini Volčjega grada. Izletniki se bodo potem napotili na KregolišCe in dalje do Škofov in se po približno štirih urah hoje vrnili na Gorjansko. Vodja izleta Franc Armani priporoča hrano v nahrbtniku, pijače pa je dovolj na poti. Za morebitna druga pojasnila je na voljo v večernih urah na telefonski številki 040/51360. Društveni večer SPDT V pripravi je društveni veCer SPDT, prijetna priložnost srečanja elanov in pirjateljev društva ob koncu leta, ko si zlasti udeleženci izletov v sproščenem pogovoru obujajo spomine na doživetja v pravkar minuli izletniški sezoni. Prilika je tudi, da si medsebojno pokažejo svoje fotoumotvore in se prešerno nasmejejo od pred- vajanju diapozitivov. Zaključni društveni večer bo v soboto, 19. decembra v dvorani doma v Briscikih. Vec o tem v prihodnji rubriki. (L.A.) Tradicionalno srečanje Kraških krtov Kraški krti so ob koncu prejšnjega tedna priredili vsakoletno družabnost v gostilni na Vrhu. Bili so prisotni tudi prijatelji in zunanji sodelavci društva, predstavniki nekaterih jamarskih društev in ustanov. Predsednik društva Stanko Kosič je predstavil dejavnost v letu od katerega se poslavljamo in napovedal skorajšnji izid zbornika ob 25-letnici delovanja. Publikacija je v tisku in jo bodo predstavili po novem letu. Predsednik društva je vse udeležence tudi povabil k aktivni udeležbi na novoletni akciji odkrivanja in odpiranja novih jam, ki bo v nedeljo, 10. januarja. Pozdrave in Čestitke k uspešnemu delu sta izrekla predsednika Zadružne kreditne banke Doberdob in Zadružne kreditne banke Sovodnje, Severina Peričeva in Mirko Hmeljak, dalje sovodenjski župan Petejan, predstavnik do-berdobske občine, odbornik Janko Gergolet, predstavnik jamarske federacije Carlo Padovese, podpredsednik SPDG Klemše in še nekateri drugi predstavniki društev in organizacij. Na srečanju so izročili posebno plaketo predsedniku jamarskega društva Amici del fante iz TržiCa, ob 50-letnici delovanja. Obvestilo za smučarje Smučarji, ki bi radi koristili ugodnosti, ki so predvidene za elane združenja FISI se lahko včlanijo v to združenje tudi preko SPDG. Za informacije in vpis se lahko obrnejo na sedež SPDG v ulici Malta 2 - tel. 33029 ob sredah med 11. in 12. uro in Četrtkih od 19. do 20. ure. Zdaj je že tudi Cas za plačilo društvene članarine za leto 1999, ki ostaja, v primerjavi z lanskim in predlanskim letom, nespremenjena. Posebej opozarjamo na poravnavo članarine vse, ki nameravajo obiskovati teCaj smučanja in koristiti usluge, ki jih svojim elanom nudi Slovensko planinsko društvo. Smučarski tečaji bodo na Koroškem TeCaji alpskega smučanja (začetni in nadaljevalni) ter tečaji deskanja (začetni in nadaljevalni) v priredbi SPDG bodo tudi letos na Koroškem v januarju in februarju. Informacije in prijave na sedežu društva ul. Malta 2 tel. 33029. NOGOMET / NAŠI NAJMLAJŠI CICIBANI Primorje A - Breg 0:1 (0:1) STRELEC: Carli. PRIMORJE A: Dobranovich, Lucchesi, Kante, Druscovich, Ferfoglia, Ziani, Meriggioli, Pipan, i Regent. BREG: Klun, Segulin, Rossone, Carli, Skerlavaj, Kraljic, Marconi, Zobec, Kalc, Taucer. Kraškemu derbiju na proseškem igrišču (na sliki) ni bilo vreme najbolj naklonjeno. Mraz je bilo in pihala je moCna burja, toda igralci obeh ekip so se zelo požrtvovalno borili za vsako žogo. Tekma je bila živahna in dopadljiva. Po izenačeni igri do srede prvega polčasa so gostje povedli z lepim prostim strelom Carlija. Domačini so takoj reagirali in imeli nekaj lepih priložnosti za izenačenje. V drugem polčasu so gostje imeli še eno veliko priložnost, Bregov vratar pa je dobro posredoval in preprečil izenačenje, ki bi si ga Primorje po prikazani igri gotovo zaslužilo. Pohvalo za zvrhano mero borbenosti in požrtvovalnosti si zaslužijo prav vsi nogometaši obeh ekip Primorje B - Ponziana C 0:1 (0:1) PRIMORJE B: Zuppin, Smotlak, J. Škabar, M. Škabar, Candotti, Timeus, Tuccio, Claudio. Tudi to tekmo je moCno ovirala burja. Naši so zaceli spodbudno in stalno napadali, a brez velikih priložnosti za gol. Gostje so z enim od redkih protinapadov povedli. Primorje je takoj reagiralo in stalno napadalo do konca tekme, žal pa ni prišlo do zasluženega izenačenja. Pohvalo si tokrat zasluzijo vsi igralci, predvsem pa Candotti, ki je lepo igral na sredini igrišča. NA GORIŠKEM Monfalcone B - Mladost A 6:0 MLADOST: Saponaro, RadetiC, Scarabello, Quas, Lorenzi, M. Peric, Toriani. Doberdobci so igrali precej slabo in nič niso mogli proti premočnemu Monfalconeju, ki je prekašal naše igralce v vseh elementih. Mladost A - Monfolcone 2:3 (0:2) MLADOST: Cicciarella, Cavalieri, Annalisa Bo-nacore 1, D. Peric 1, Ponzetta, Mania, Ferro, Čadež, Gerin. Mladi Doberdobci bi si zaslužili neoldocen izid, saj so predvsem v drugem delu srečanja igrali zelo dobro in dosegli dva zadetka z Annaliso Bonacore in Davidom Peričem. NOVICE Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijski ligi za dve koli diskvalificirala Massi-miliana Bartolija in za eno kolo Sandra Malusaja (oba Vesna). V1. AL je prepoved igranja za dve koli prejel Luca Da Vena, za eno kolo pa Christian Milotti (Juventina). V mladinskem prvenstvu je za eno kolo diskvalificiran Daniele Grando (Vesna). Odbojkarje in košarkarje pa bosta obiskala Dedek mraz in Božiček Včeraj smo poročali, da bodo mah Bregovi nogometaši danes pričakali Miklavža, tajnik SD Breg Denis Salvi pa nam je poslal sporočilo, v katerem želi pojasniti, da bodo kot po tradiciji podobno družabnost pripravih tudi za mlade elane in Članice košarkarskih in odbojkarskih ekip in sicer pred božičnimi počitnicami. Ob tej priložnosti pa jih bo obiskal Božiček ali Dedek mraz. Obvestila SMUČARSKA KOMISIJA PRI ZSSDI obvešča, da zaradi neugodnih snežnih razmer bo predsezosnki seminar za smučarske učitelje v PodkloStru (Amoldstein) in ne na Nevejskem sedlu. Prijaveljeni naj se javijo na parkirišču smuCiSCa v PodkloStru v soboto, 5. t.m. ob 8.30. SD BREG vabi na predstavitev Velike knjige slovenskih športnih iger, ki bo juhi, 4. decembra ob 20.30 v mali dvorani gledriisca F. Prešeren v Boljuncu. Prisloni bodo vsi trije avtorji dela Branko Lakovič, Mario Magajna in Bojan Pavletič. Bregovo pot skozi SSI bo orisal Silvan Klabjan. Prisoten bo tudi Dušan Jelinčič, avtor knjige Tisti vonj po Krasu. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v PodkloStru (Amoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. št. 040-635627. 18 Četrtek, 3. decembra 1998 PRIREDITVE GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Od 10. do 20. decembra bo Stalno gledališče FJK predstavilo W. Shakespearov »Hamlet«. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00 in v Pasaži Protti od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00 vedno ob delavnikih. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo Predstave »Sorelle Materassi« v režiji Patricka Rossija Gastaldija bodo s sledečim urnikom: v petek, 11. in v soboto, 12. decembra ob 20.30, v nedeljo, 13. in v sredo, 15. decembra ob 16.30, 16., 17., 18. in 19. decembra ob 20.30 , v nedeljo, 20. decembra pa ob 16.30. Avditorij muzej Revoltella 9. festival - Film in gore V sredo, 9. decembra ob 20.30, »Legende des tro-piques e L’envers du decor« (Francija). V sredo, 16. decembra ob 20.30, »Alpi Giulie ci-nema«. Gledališče Miela V nedeljo, 6. decembra ob 18.00 in 21.30, prikaz slovenskega animiranega filma »Na liniji«. COL Kulturni dom Danes, 3. decembra, ob 18. uri gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega Butalci. Režija Jasa Jamnik. OPČINE Prosvetni dom Danes, 3. decembra, ob 20.30 gostuje Sasa Pavček z monokomedijo Marjana Tomšiča Bužec on, bus-ca jaz. Režija Boris Cavazza. TREBČE Ljudski dom Jutri, 4. decembra, ob 14.30 (za Sole in vrtce) - gostuje SSG s predstavo Palček. Režija Marko Sosič. PROSEK Kulturni dom Jutri, 4. decembra, ob 20.30 gostuje SaSa Pavček z monokomedijo Marjana Tomšiča Bužec on, busca jaz. Režija Boris Cavazza. KRIŽ Prosvetna dvorana »A. Sirk« V ponedeljek, 7. decembra, ob 17. uri gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega Butalci. Režija Jasa Jamnik. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 4. decembra ob 9. uri in 10.45, predstava »Pepelka« v izvedbi Moje gledališče - Ljubljana. ŠTANDREŽ V nedeljo, 6. decembra, ob 17. uri gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega Butalci. Režija Jasa Jamnik. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 8. in v sredo, 9. decembra ob 20.30, nastopa stalno gledališče La contrada iz Trsta z delom »Sorelle Materassi«. Rezija Patrick Rossi Ga-staldi. VIDEM Palamostra Do 6. decembra Marco Paolini, »Bestiario veneto -parole mate«. ______________SLOVENIJA_________________ KOPER Gledališče Jutri, 4. decembra ob 20.00 nastopa gledališka skupina Fo-Colombaioni z delom »Patapumfe-te!«. Tekst in režija Dario Fo. SEŽANA Kulturni center »S. Kosovel« V ponedeljek, 7. decembra ob 20. uri, gostovanje PG Kranj. A. P. Cehov »Striček Vanja«. Režija Mile Korun. PORTOROŽ Avditorij Gledališka predstava »Minister v škripcih«, napovedana za soboto, 5. decembra 1998, žal odpade zaradi bolezni v ansamblu. V nedeljo, 6. decembra ob 18.00, Miklavževa lutkovna predstava - Lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane, »Cesarjeva nova oblačila«- V nedeljo, 6. in v ponedeljek, 7. decembra ob 20.30, romantična komedija »DaleC od oči«-Režija: Števen Sorderberg. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danesi, 3. decembra ob 20.00 bo predstava v mali dvorani »Istrske štorije« po Marjanu Tomšiču. V soboto, 5. decembra ob 10.00, 11.30 in 15.00 -Goriški vrtiljak - Gostovanje Gledališča Tone Čufar iz Jesenic: »Marjetica in zmaj«. V soboto, 5. decembra ob 20.00 - Gostovanje SSG iz Trsta - Režija B. Kobal »Afrika ali na svoji zemlji«. LJUBLJANA Mestno Gledališče 8., 9., 10. in 11. decembra ob 19.30 bo na sporedu delo Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini Sentfl0' rijanski«. V soboto, 12. decembra ob 19.30 Curth FlatoW, »Mož, ki si ne upa«. _______________AVSTRIJA______________ CELOVEC Mestno gledališče Celovec Dne, 11. in 18. decembra ob 10.30 in 14.30 bo predstava »Aliče v čudežni deželi« (pravljica z glasbo). GLASBA ■ GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Operna sezona V sredo, 9. decembra, ob 20.30 bo premiera opere G. Verdija »II corsaro«. Režija Franco Pero, izvaja orkester, zbor in plesna skupina gledališča G. Verdi pod vodstvom Daniela Callegarija. Ponovitve 11. decembra ob 20.30, 13. decembra ob 16.00, 15. in 17. ob 20.30, 19 ob 17.00, 20. ob 16.00 in 22. decembra ob 20.30. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 7. decembra ob 20.30, Kvartet Fone. DOLINA Dvorana SKD Valentin Vodnik MoPZ Valentin Vodnik vabi na celovečerni koncert, ki ga pod pokroviteljstvom ZSKD prireja v okviru praznovanja 120-letnice SKD Valentin Vodnik v soboto, 5. decembra 1998 ob 20.30. GORICA Kulturni dom Jutri, 4. decembra ob 20.30 bo večer slovenske popevke pevca »Gianni Rijavec in Vladimir Čadež z Big Ben quartetom«. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« 12. decembra bo gledališče Verdi iz Trsta podalo VVagnerjevo delo »Die Walkure«. Dirigent Anton Reck. ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Kulturni dom V veliki dvorani Kulturnega doma bo na sporedu 7. decembra, ob 20.15 avtorski večer skladatelja Stefana Maurija. Nastopa zbor Ipavska. V ponedeljek, 14. decembra bo na sporedu »Car-mina Slovenica«. Dirigentka Karmina Silec. V ponedeljek, 4. januarja 1999 bo na sporedu Novoletni koncert orkestra »Young Musicians International Symphonic Orchestra«. DOBROVO Grad Dobrovo V sklopu cikla Hitove muze bo jutri, 4. decembra na sporedu koncert »Tria Čajkovski«. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana Jutri, 4. decembra ob 16.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. V soboto, 5. in v sredo, 9. decembra ob 19.30, Johann Strauss: »Cigan baron«. V torek, 8. decembra ob 19.30, Sergej Prokofjev-»Romeo in Julija«. Dvorana Slovenske filharmonije V sredo, 16. decembra bo na sporedu tretji koncert cikla: »Večeri komorne glasbe«. Nastopil bo Godalni kvartet Tartini, Lovro Pogorelic- klavir. Na sporedu skladbe Mozarta, Malipiera in Francka. ____________AVSTRIJA_________________ CELOVEC Mestno gledališče Celovec 5. in 11. decembra ob 19.30, bo opera »Hoffman-nove pripovedke«, Jaquesa Offenbacha - v francoščini. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laž o rasi«. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja. Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin. Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Židovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Umik: vsak dan od 9.00 do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do zidov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 zaprta. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 bo muzej zaprt. Center il Giulia: do 31. decembra bo na ogled zgodovinska razstava ob 90-letnici jame pri Brisckih. Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Postna palača: do 18. decembra je na ogled razstava o 20-letnici Skupine 78. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Židovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja). Muzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o Zidovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. decembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Man-dracchio): do 5. decembra je na ogled razstava so- dobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure. Muzej Revoltella: do 6. decembra je na ogled razstava modelov Renata Balestra. Poklon Renatu Balestri si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 19. ure. Zaprto ob torkih. Galerija Torbandena: na ogled je likovna razstava »Mojstri 20. stoletja«. Gledališče Miela (Trg Duca degli Abruzzi, 3): razstavlja svoja dela Daniele Frausin. Studio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih ilustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. Slovenska prosveta (Ul. Donizetti 3): do 9. decembra razstavlja Mihaela Velikonja. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. OPČINE Župnijski dom Andrej Zink: do 8. decembra, skupinska razstava pod naslovom »Na krilih umetnosti«. BANI SKD GRAD - BANI: obvešča da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: 6., 8. in 13. decembra od 16. do 20. ure, 5., 7. in 12. decembra od 18. do 20. ure. NABREŽINA Kamnarska hiša, Nabrežina center 158: Kamen... VIL razstava kamnitih izdelkov, od jutri, 4. do nedelje, 13. decembra. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do 11. decembra, se bo odvijala v priredbi Deželne zveze fotografskih društev / klubov goriske pokrajine, »Skupinska razstava fotografskih klubov«. Kulturni dom: do 14. decembra razstavlja pod naslovom »Umetnost obrt« Gabrijela Osbich. Urnik: ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. V Galeriji ARS (Katoliška knjigarna), do 19. decembra razstavljata svoja dela Taljena Lužnik in Matevž Škufca. _______________VENETO_________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. Galerija A + A (Gale Malipiero 3073): razstava slik akademskega slikarja Emerika Bernarda. Možnost ogleda od torka do sobote od 11. do 13. in od 14. do 18. ure. SLOVENIJA NOVA GORICA Paviljon Poslovnega centra HIT: do 6. decembra je na ogled razstava slik Irene Polanec. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure. SEŽANA Kulturni Center Srečka Kosovela: do 5. decembra bo odprta razstava fotografiji »Tretja moc« slovenskega mojstra fotografije Rafaela Podobnika. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. IZOLA Galerija Insula: razstavlja Tjaša Demšar. Razstava je odprta od torka do petka od 9.00 do 14.00 in od 17.00 do 19.00. PORTOROŽ Avditorij Do 17. decembra razstava del akademskega slikarja Jureta Cihlarja iz Portoroža. Urnik: od 9.00 do 12.00, ob delavnikih ter v času večernih prireditev. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14.. ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«' Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) ^ Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) ■0 Steverjan: Utrinek - an-I sambel Lojzeta Slaka toj TV DNEVNIK ■jjffl Fokus (ponovitev) ® RAI 1 6.00 6.30 9.40 9.45 9.55 U.30 U.35 12.25 12.50 13.30 14.05 15.00 15.50 17.35 17.45 18.00 18.35 19.30 20.00 20.35 22.45 22.50 0.00 0.30 1.05 1.30 2.40 Euronevvs Pregled tiska, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9,00, 9.30) dnevnik Zelena linija - Zeleni Me-teo Deste minut z... Film: Un amore di spia (krim., ZDA ’87, i. Barry ! Corbin) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Saidella) Vreme in dnevnik Variete: Centoventitrš (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Moretti) Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: «Sol-letico» (vodita Mauro Se-rio, Elisabetta Ferracini), vmes risanke Robinson in nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Nogomet: Lazio - Inter (pokal Italije) Dnevnik Aktualna odd.: Gara Raba (vodi Enzo Biagi) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Ral educational: II grUlo, Aforizmi Sottovoce - Potihoma Variete: E noi qui Nanizanka: II fascino deli’ insolito I RAI 2 7.00 9.20 9.45 10.50 11.10 11.30 13.00 13.30 14.00 14.40 16.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.55 23.45 0.35 0.50 1.35 Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV Kronika v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J. A. G. (i. David James Elliott) Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Nan.: Dark Skies Dnevnik, danes v parlamentu, vreme Šport Glasb, odd.: Nagrada Tenco Nan.: Law & Oder A RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.20 14.00 14.40 15.05 15.35 17.00 18.30 19.00 19.55 20.00 20.50 22.30 22.55 0.30 1.10 1.15 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Film: Arrivano Joe e Margherito (kom., It. 74, i. K. Carradine) Aktualno: Podobe, 11.00 Tempo Dnevnik, 12,15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Nekoč je bila TV Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.55 Tgr -Leonardo Nan.: Kaj ti roji po glavi? Športno popoldne: tenis Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Superman Film: Perfect Lady (thril-ler, ZDA ’98, i. K. MgGil-lis, B. Dern, D. Keith) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Report, 0.00 Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario Šport: biljard gg RETE 4 ITALIA 1 8r Slovenija 1 {r Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Guadalupe RJI Pregled tiska m Nad.: Amanti, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik nfffl Aktualno: Forum RJEffl Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče mm Nad.: Sentieri - Steze Film: I guerriglieri delle Filippine (vojni, ’50, r. F. Lang, i. T. Povver) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Risanke Film: Un bacio prima di morire (thriller, ZDA ’90, i. Matt Dillon, S. Young) Film: Zandalee (dram., ZDA ’90, i. Nicolas Gage, Judge Reinhold) Pregled tiska Film: La sedia a rotelle (krim.. Fr. ’72) 8 CANALE5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.25 13.00 13.30 13.45 14.15 15.45 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.15 1.30 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Detektiv na razpotju, 12.30 Due per tre (i. Johnny Dorelli) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) TV film: Album di fami-glia (dram., ZDA ’94, i. Jaclyn Smith, Joe Falni-gan, 1. del) Aktualna odd.: Verissimo (vodi Cristina Parodi) Variete: Superboll (vodi Fiorello) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Glasb, oddaja: festa del disco (vodita Pippo Bau-do in Maria Grazia Cuci-notta) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Striscia la notizia Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Mac Gyver Film: Zorro (pust., It.-Fr. 75, r. D. tessari, i. Alain Delon, Ottavia Piccolo) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Kviz: Caccia alla frase Risanke Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: Beverly Hills - Konec neke ljubezni Variete za najmljaše, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio SP v smučanju: ženski superveleslalom Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Aktualna oddaja: Moby’s (vodi Michele Santoro) Glasb, odd.: Night Ex-press - Franco Battiato -Aliče Odprti studio, 0.50 Šport studio, 1.10 Italija 1 šport - Motorji Film: Dimmi che fai tutto per me (kom., It. 76, i, Johnny Dorelli) TELE 4 I B 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Aktualna oddaja Konjske dirke Zoom mladih Kviz: Cooperando Gledališče v Gorici KB Zoom mladih lijSi Ai confini della realta Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Male sive celice, 10.15 dok. serija: Tretje oko, 11.10 dok, odd.: V črnih in modrih jamah Homo turisticus Nan.: Nash Bridges Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: Iz muzeja (12. odd.), 15.30 Spoznavanje narave in družbe: Muze na prostem Osmi dan Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Kontaktna oddaja: Jasno in glasno Parada plesa Humanistika Risanka Oglasi Dnevnik, vreme, šport Tednik Dobro je vedeti Oddaja TV Koper: TV Poper Odmevi, kultura, vreme Šport Oglasi Judje v Prekmurju Koncert Simfonikov RTV Slovenija: Pomladni con-certino (Alldo Kumar) Koncertantna simfonija za violino in violo v es-duru (W. A. Mozart) Parada plesa Humanistika Napovedniki (•) MONTECARLO 9 19.25, 22.45, 0.30 Dnev-I nik, 19.15 Šport y Nan.: Quincy lEful Film: I cinque volti deli’ assassino (krim., ZDA ’63, i. D. Wynter)) Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Film: Uomini senza donne (kom., It. ’95) Aktualno: Dottor Spot Film: 11 fiore del mio segreto (dram., Sp. ’95) 16.00 18.00 20.40 22.55 23.00 TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Videospot dneva Večer z bio-hironom Nad.: Sosedje (100. del) Davek na dodano vrednost Videostrani Dnevnik, vreme Iz tiska Kviz: Črkarija Nad.: Sosedje (101. del) Kako biti zdrav? In zmagovati? (Rudi Klarič) Dnevnik TV Primorka 8.45 9.00 9.30 10.00 10.50 11.35 12.25 13.30 14.00 14.40 15.10 15.35 17.15 17.45 18.20 18.55 20.00 21.00 22.55 23.40 1.00 -1.05 Teletekst Vremenska panorama Nan.: Vsi županovi možje (ZDA, i. Michael J. Fox, Carla Gugino, Alan Ruck, 5.) Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zel. 56. ep.), 10.25 nan.: Pacific Drive (Avstral., 112.) Tedenski izbor. Nadaljevanka: Angel, varuh moj (ZDA, 6. ep.) Oddaja o modi in vizualni pop kulturi: Trend Naša K.S. - Odgovornost (A. Marodič) Svet poroča Euronevvs TV prodaja Ris. nan.: Don Kihot Film: Tri barve: Modra Nan.: Lukas (Nemčija, 2.) Nanizanka: Lahko noč, ljubica (VB, r. Robin Nash, i. Nicholas Lyndhur-st, Michelle Holmes) TV igrica: Kolo sreče SP v smučanju: ženski superveleslalom Glasbeno-dokumentarna oddaja: Dancing in the Street (VB, 4. del) Film: S. Eisenstein - Avtobiografija (Rusija 1995, r. Oleg Kovalov) Glasb, serija: Bela soba Nočni pridih. Nan.: Vsi županovi možje (6.), 0.05 Maloney (ZDA, 8.) Napovedniki IC Koper 14.30 15.00 15.30 17.00 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 22.15 22.30 22.45 Euronevvs Otroška odd.: Gugalnica Košarka: Slovenija - Slovaška (kval. za EP) Aktualno: Meridiani Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Minute za... Primorska kronika Tv Dnevnik - Šport Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Film: Najokrutnejše srce (ZDA ’91, r. G. Sherman, i. Stuart VVhitman, Juliet Provvse) TV dnevnik - Vsedanes Euronevvs Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Potovanje v zeleno A Radio Trst A 7'°0-13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, l7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vnnes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-n'l > PLIMOVANJE Danes: ob 2.34 najnižje -26 cm, ob 8.36 najvišje 58 cm, ob 15.24 najnižje -68 cm, ob 21.51 najvišje 36 cm. Jutri: ob 3.14 najnižje -23 cm, ob 9.09 najvišje 56 cm, ob 15.59 najnižje -68 cm, ob 22.32 najvišje 37 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda FL Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............1 1000 m.............1 1500 m............-1 °C 2000 m............-3 2500 m ...........-5 2864 m............-6 V petek bo na Primorskem delno jasno, prehodno bo spet pihala burja, drugod bo pretežno oblačno, predvsem v vzhodni Sloveniji bo občasno rahlo snežilo. V soboto bo oblačno s padavinami. Ob morju bo deževalo, drugod snežilo. SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE V rudniku pri Hanoiju umrlo najmanj 25 delavcev HANOI- V rudniku zlata na severu Vietnama se je v ponedeljek zveCer zrušila stena, ki je pod seboj pokopala najmanj 25 delavcev, je vCeraj sporočil predstavnik vietnamske policije. Reševalci so že našli pet trupel, iskanje morebitnih preživelih pa se nadaljuje. Po navedbah istega vira naj bi bil zasebni rudnik zlata, ki se nahaja v provinci Thai Nguyen, okoli 80 kilometrov severno od Hanoija, nezadostno utrjen. Večina žrtev je kmetov, ki so jih najeli lastniki rudnika. Potem ko je vietnamska vlada septembra letos odobrila podeljevanje licenc za izkopavanje zlata tudi zasebnikom, se je v rudnikih zaposlilo veC tisoč delavcev, toda v zadnjem Času je prišlo do veC hudih nesreč, saj so varnostne razmere v rudnikih izredno slabe. (STA) V Madridu bodo gradili podzemne avtoceste MADRID - V španski prestolnici bodo v prihodnjih letih zgradili mrežo podzemnih avtocest, s katerimi naj bi rešili vse hujše prometne zagate. Po načrtih mestne uprave in španske vlade naj bi v dvanajstih predorih, ki naj bi potekali v globini 50 metrov, zgradili skupno 100 kilometrov avtocest, ki bi se iz mestnega središča v obliki zvezde oddaljevale proti obrobju in se tu priključile na osempasovno krožno obvoznico. Voznikom bo na več lokacijah na voljo tudi približno 30.000 podzemnih parkirišč. Naj-vecji infrastruktumi projekt v zgodovini Madrida bo po navedbah španskih Časnikov stal približno 320 milijard pezet ali štiri milijarde nemških mark. Gradnjo, ki naj bi se zaCela ob koncu prihodnjega leta, naj bi financirala predvsem zasebna podjetja. (STA/dpa) Zlorabil službeni računalnik ATLANTA - Američana Richarda Harrowerja, inženirja v ameriški zvezni upravi za zračni promet, je sodišče nedavno tega obsodilo na 27 mesecev zapora, ker je s pomočjo službenega računalnika z interneta zbral tisoC pornografskih slik otrok. Zlorabo je odkril poseben program, ki ga vlada uporablja za preprečevanje neprimerne uporabe računalnikov, je po razglasitvi sodbe povedal tožilec Richard Deane. Po njegovih besedah so med preiskavo, ki jo je sprožil zaščitni program, kriminalisti na Harrovverje-vem računalniku odkrili veC kot tisoč slik otrok med spolnim odnosom. (STA/Tanjug) V nedavnem potresu na Kitajskem je bilo ranjenih sedem ljudi PEKING - V torkovem potresu z močjo 5, 1 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je prizadel kitajsko jugozahodno provinco Tarman, je bilo ranjenih sedem ljudi. Ocena gmotne škode, ki jo je povzročil potres, za zdaj še ni znana, poškodovanih pa naj bi bilo okoli 1500 po-splopij. Provinco Tarman je 19. novembra letos prav tako prizadel potres z močjo 6, 2 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je zahteval pet življenj, okoli 1.500 ljudi pa je bilo ranjenih. (STA/AFP) Gradbenim delavcem plačali z vinom MOSKVA - Delavcem ruskega gradbenega podjetja Absostroj iz Urala so minule dni izplačali zaostale plaCe, ki jih podjetje dolguje še za letošnji februar. Vendar s »plaCo« niso bili vsi zadovoljni, saj so namesto rubljev prejeli - vino. Delodajalec je tako rešil vprašanje dela dolgov zaposlenim, poleg tega pa okrepil že sicer uspešno poslovno sodelovanje s proizvajalci vin. Uspešna transakcija ima seveda tudi slabe strani, saj po zadnji plači nitro peša delovna disciplina. Delavci so opiti že pred koncem delovnika, pritožujejo pa se tudi soproge uslužbencev, ki bi - bolj kot vino - potrebovale moko, olje in druga živila. (STA/Hina) BANGKOK - Sadovnjake v jugozahodnem delu Tajske ogroža ogromno število želv, ki zaradi izsekavanja in onesnaževanja zapuščajo tropske gozdove - dosedanje življensko okolje. Eden ogroženih sadjarjev je za Časnik Bankgkok Post povedal, da je v sadovnjaku naštel kar petdeset želv različnih velikosti. Beg želv spremlja tudi selitev lovcev, ki svoj ulov prodajajo lastnikom restavracij. Zaradi uničevanja naravnega habitata, predvsem izsekavanja in onesnaževanja rek, kot tudi zaradi pretiranega lova, nekaterim vrstam želv na Tajskem že grozi izumrtje. (STA/Hina) Erekcija s pomočjo viagre je (lahko) boleča NEW TORK - Viagra, prva tabletka zoper probleme s potenco, lahko v izjemnih primerih povzroča bolečo erekcijo, ki traja do šest ur. Proizvajalec viagre, ameriško podjetje Pfizer Inc., je pred kratkim sporočilo, da med predhodnimi kliničnimi testiranji tega stranskega učinka niso zaznali, vendar bo nanj v prihodnje opozarjal napis na embalaži. (STA/dpa) V nesreči v Iraku umrl norveški novinar BAGDAD - V nesreči na avtocesti med Ammanom in Bagdadom je umrl norveški novinar, dva novinarja pa sta huje ranjena, je vCeraj sporočil uradni predstavnik iraškega ministrstva za kulturo in informiranje. Avtomobil norveških novinarjev, ki so delali za neodvisno norveško televizijo TV 2, se je na avtocesti med Ammanom in Bagdadom prevrnil. Imena ponesrečenih novinarjev še niso znana. (STA/dpa) Nekaterim je tudi pozimi precej vroče .. BERLIN - Medtem ko se povsod po Evropi pritožujejo zaradi mraza, pa nizke temperature ne motijo severnega medveda v berlinskem živalskem vrtu. Da bi se nekoliko ohladil, je razbil led na svojem bazenu in mimo zaplaval (AP)