4. številka.
za spedLo 9« jemavavljsi 1895
(v Trata, v torek zvečer dne H januvarja 1895 )
Tečaj XX.
„IOINOIT"
u h nj n po trikrat na te<i»n v iontili ii-danjth ob torkih, AatPtklh in aotottejfeH. ZjutranjM inianje ii-h ii j A. ob ti. uri zjutraj, reAi-rmi pa ob 7. uri »efer, — Obojno lidklje ntftii« ; /,» J«l«»i mAaec . f. — .Wi, irtuti A Vat rij* f- 1.40 m tri mem, . , 100 , , , t ,— *a pol leta . . . '».— ... M.— za thh lato . , , 10.— . . . lit.—
Na naročit« brei priložen« naročnine »t ne jemlje oilr.
l'imufBii'Pf" »ti'rilko ne dobivajo t pro-dnjiiltiicitli tobaku t' trutu po 9 nvt'.. i*»en Trat* p'> 8 nvć. Sobotno fuierno i/, it »nje v IrntH 4 nr., iiren Trsta B ai.
Oli
EDINOST
iti*
iloveniketfa političnega druitva za Primorsko.
'^luai *o rakunu p) tarifu t petitu; xa naslov x <lob<tlinii frk.iru ■>•' ptafujo pro*tor. kolikor ohvgu t »radiih rritio. 1'o-Ihhii o«;nrtn »v« in j**i»ox.»Uv:»ifl. <1 oi{la.i iti,«« ' n''un * j o ojfodbi
V »i il'<pi»i naj ukiljajo vir >>l:iU:*u uii-n C ivermi it. 1 t. VhjAo pi-,u.» mori t»iti iVan^ova i t. K- n<'(r*nk>'» ioa «< u.-«pr«; >tnujo. Rok »piti io u-1 »ra*a|0.
Naročnino, rokUnii'iji- n .i|fli,<' upro jioiM Hprarndtcit uho.i M mu« pic* colo Uit. H, II. nadat. Odprto r«ktam*cJ i ■o pro»t« po.tniu«.

Z novim letom poslali smo naš list na ogled več osebam, katere so nam bile priporočane o<l naših gg. naročnikov. V nađi, da večina prvih pristopi krogu naročnikov našega lista, ki je najcenejši 6krat na teden izhajajoči slovenski list in ki se točno bavi z narodnimi, narodno-gospodarskiini in političnimi vprašanji, prinašajoč v podlistku lepe izvirne in prevedene povesti, prosimo one, ki nečejo vsprejeti našega lista, naj blagovoli na ogled poslane številke takoj vrniti, da se bodemo znali ravnati glede daljnjega pošiljanja. One častite osebe pa, ki se hočejo naročiti na naš list, prosimo, da prej ko mogoSe pošljejo na upravništvo saj četrtletno ali mesečno naročnino. Cene razvidne so na čelu lista.
Uredništvo.	Uprav ništco.
Celje — Piran.
Govor poslanca Ferjanfiiča v seji poslanske zbornice dne 14. decembra 1894.
(Konec.)
Še v tem pa, ko so zaradi uradnih napisov valovi še močno penili, nastalo je novo vprašanje, in sicer ne samo narodnega, nego tudi verskega značaja. Mislim, da slovenski ljudski tnitijon v Trstu. Ta inisijon uaj bi se bil vršil v ueki cerkvi v mestu Tržaškem, kjer so s« taki milijoni že vršili.
Galerijska publika v občinskem svetu Tržaškem pa je grozila • silo, namestnik je te grožnje drage volje uslišal (Tako je!), šel k škofu, mu prigovarjal in izjavil, da javne varnosti ue bi mogel vzdržati (Čujte! Čujte!), škof je odpovedal misijon, v slovenskem narodu je nastala ogorčenost; tu s« je interpe-lovalo a odgovora še do danes ni. In kato• bika žurnalistika pri nas doma, ki je rudi teh rutmer žveplo bljuvala, ki je rekla, da ntč« o koaliciji nič vedeti, „t1« se vprašanje o ura Inih napitih za na$ neagoino r«l'u, in ki je potem izjavila, da zahteva od poslancev naj-odločnejšo opozicijo, če se misijon ne bo vriil — ta ista žurnalistika je danes povsem krotka.
Pravi: Sedaj je jasno 1 Skot lahko skliče misijon, kadar hoče (Smeh), namestnik ni silil, naj s« odpove. Ubogi škofi danes je mol sam kriv, da se misijon ni vršil! Torej, gospoda moja, ilcof, v Čegar palačo so se vrjle bombe, katerega so kamen »vali, ko s-, je. peljal po cesti, ta Škof naj nekaj stori potem, ko mu je namestnik naznanil, da ne more vzdržati javnega miru? Škof se zahvali za podporo, katero je dobil z Dunaja in, ako se je oziral na konec vprašanja o istrskih napisih, je prat storil, da se ni zanašal na pomoć z Dunaja.
Nikakor ue gie pripisati opustitev misi-jona škofovi popustuosti. Misijoni pod var-stvom bajonetov so čudna stvar: uihć« jih ue more želeti.
Ce pa se misijon ni mogel vršiti, bila je, gospodje konservativci — apostrofujem vse konservativce — PoJ« dolžnost, izvesti drugo konsekoencijo ; 1 <i5a dolžnost je bila zahtevati, da se odpravi namestnika (Odobravanje), v čigar provinciji se take reči gode, namestnika, ki je uzrok nezadovoljnosti slovtnskega prebivalstva na J'rimorsktm,
Gospodje konservativci! Stopili ste v koalicijo sklenivši resolucijo, katero nam je lani kolega gospod poslanec Klun naznanil in ki se glasi (čita):
»Konservativni klub si v tem važnem trenotku šteje v dolžnost, očitno izjaviti, da se vseh svojih verskih, političnih, narodnih in gospodarskih načel nepremično drži in da hoče vlado le v teui zniislu podpirati.14 In dalje:
„Konservativni klub izjavlja, da se in1-preuienjcno drži ustavno zajamčene ravnopravnosti vseh avstrijskih narodnostij in da hoče vse storiti, da tej temeljni pravici avstrijske ustave pomore do praktične izvršitve.4*
Gospodje konservativci! Vi se niste držali verskih načrt, najmanj p i „nepremično* ; vi se niste držali narodnostih načel, najmanj pa ste „tve stori i*, da jim pomagate do veljave. Zatajili ste ta načela : verska načela pri vprašanju o uradnih ntipisih. Tako je s to 9tvarjo in težko bi bilo jo pojasniti drugače in jo premeni ti. Kftcnje narodnih in verskih j načel ni tamoglo ogreti ribje vaie krči. Morda zamore to storiti vprašanje o premembi volilnega reda, in jedino našo upanje je, da potem, čt bi se rešitev tega vprašanja poskusila v z mislil drugih dveh koalicijskih skupin, se boste spominjali govorov Digaulija, Morseya in Klunu v odseku za preinensbo volilnega reda in se tudi po njih ravnali.
Končam z besedami, katere j« lani izrekel posl. Klun : da boste v tem slučaju konično vsaj vedeli, kaj smete pričakovati od koalicije, in da se boste po tem ravnali. (Odobravanji).
Politiške vesti.
Narod češki in državni zbor. V Po-
dlebradu imel je dne 6. t. m. tamošnji mla-dočeski klub svoje zborovanje. Na shodu je govoril oni radikalni poslanec Rašin, ki je bil nedavno izvoljen v državni zbor proti volji Staro-in Mladočehov. Ta govornik je rekel, da se je v tej kratki dobi, od kar biva v parlamentu, prepričal, da bode narod češki v kratkem z vsemi sredstvi deloval na to, danjega poslanci ne stopijo v f C v parlament. Ker pa je Rašin napadel tudi namestnika in uplel v svoj govor tudi kraljevi reskript, razpustil je vladni komisar zborovanje.
Katoliško itirodno društvo za Gorenje- Avstrijako slavilo je dne 7. t. m. svoj petindvajsetletni jubilej. To društvo ima sedaj 35(100 članov.
Kriza mi Ogerskeni. Včerajšnji dan še ni prinesel odločitve. Cesar vsprejema še vedno razne osebe. V prvi vrsti vspiejel je one tri može, koje je baje priporočil dr. We-kerle, da mu postanejo nasledniki, in potem zopet grofa Khuena Hetervarija. Čuti je seveda raznih kombinacij, koje pa seveda niso drugo nego gole kombinacije, ponujajoče se i/ splošne negotovosti. Značilna je ravno okolnost, katera kaže, da je krona postala skrajno nezaupna do ogerskih politikov, okolnost namreč, tla najbolje obveščeni krogi ne vedo ničesar in niti ne slutijo, kako se reši kriza, da-si je odločitev tikom pred nami.
PrimaH Vasz«ry proti civilni poroki. Ogerski primas Vaszari je izdal ravnokar pastirski list do duhovščine svoje dijeceze, v kateri naglasa važnost in svetost zakona tsr označuje postavo o civilni poroki kot veliko nevarnost, za katoliško vero, pravice Cerkve in javni mir. Pastirski list zaključuje : Delajte pri vsem sedanjem zlu združeni z nami, ki smo poklicani Va3i voditelji, na vsak po božjih in posvetnih zakonih dovoljeni način na to, da se ohrani uglsd krščanskemu zakonu ter da se ohranijo pravice Cerke in naše svete vere. Toliko v Vašo tolažbo ! Toliko v okrepil«) Vaše duše ! Povzdignite svoje oči k nebesom, povzdignite svoj pogled na svetnike, kateri so storili ogersko deželo za vse večne čase prodme-toin svetega spoštovanja, radi katerih, tako se nadejamo, ne bodo zapuščeni tudi njih nasledniki in katerih vojsko vodi ut»melji-tolj naše domovine, Stetan svetnik.
Različne vesti
Simon Gregorčič častni član Gor ške čitalnice Čitalnica v Gorici imenovala je te dni častnim svojim članom pesnika Simona Gregorčič a.
Redek jubilej. (\ kr. notar g dr. Ivan vitez Premer s tein v Tolminu dovršil je baš s končanim letom 1891, v svojem arhivu 30.000 poslovno številko. Ta izrelui jubilej slavil ju g. notar nanovo leto v ožjem okrogu svoje obitelji.
2 ipnik don Carlo Mote župe št. J okoliške v Trstu, obolel je baje tako nevarno, da je le malo nadeje, da ozdravi.
Slovencem sovražni Goriški odvetniki. „Soča" objavlja v svoji poslednji številki imena in stanovanja dotičnih Goriških odvetnikov, ki so v svoji strasti poslali miuister-stvu protest proti rabi slovenskega jezika pri goriškem okrajne.n sodišču, dasi spada pod isto sodišče skoro trikrat več Slovencev, nego Lahov. Teh odvetnikov, katerih naj se Slovenci vsikdar primerno spominjajo, je 13, msd katerimi so trije tfidje. Tako nnj ravnajo tudi tržaški Slovenci! Čemu bi nosili svoje žulje laškim odvetnikom, ko imamo v svoji sredi slovenskih ? !
Za druibo sv. Cirila in Metoda nabralo se je v gostilni g Štolfe v Sežani med veselo družbo fi kron in 31 stolink. Posebej je daroval še „Staroverec" 2 kroni 60 stotink. Skupaj torej H kron 'JI stol ink. — Živeli zavedni narodni „cikorjnši" v Sežani!
Občinske doklade in samostojni davki za občino tržaško. Nas občinski zastop je sklonil v svoji soji z dne 1 oktobra min. I. naprositi slavno c. k. vlado, da mu dovoli še nadalje — in sicer za tri leta hkratu — pobirati dosedanje doklade. — Ta sklep je silno ozlovoljil naše okoličane, ker so uver-j» ni, da bi Aie»tt» prav lahko v/.trujnlo bi t/. toli visokih doklad, ako bi pri njega gospodarstvu le količkaj veljalo načelo štedljivosti.
Zlasti za siromašne okoličane značijo toli ogromne doklade veliko krivico, ker se veliki del dohodkov občine porablja za naprave, od kojih nimajo oni prav nikake koristi.
V tem zmislu predložili so okoličani prošnjo na \i«okoc. k. finančno ministerstvo, da bt visokoisto nu ugodilo omenjenemu sklepu mestnega zastopa.
Ne vemo sicer, v koliko ju prošnja okoličanov vplivala na dotični sklep si. vlade, toda resnica je, da je Njegovo Veličanstvo — kakor je te dni objavilo visoko ces. kr. namestništvo — sicer dovolilo mestni občini tržaški nadaljnje pobiranje dosedanjih doklad, toda ne za tri leta, ampak samo za jedno leto. Nekaj so okoličani vendar dosegli se svojo prošnjo če ne drugega, pa vsaj možnost, da bodo mogli koncem leta zopet obnovili svojo opravičeno prošnjo, in sicer - tuko se nadejamo — popolnim vspe-hom. — ,11 Piccolo* obžaluje seveda, da se pobiranji! dosedanjih doklad ni dovolilo kar za tri leta hkratu, češ: snj ne bi bilo v tem „nikake nevarnosti*. Nu, tla: nikako nevarnosti ne bi bilo za stranko, ki gospoduje sedaj v mestnem zb nu, pač pa za one siromašne okoličane, ki komaj se sopejo pod veliko težo sedanjih občinskih doklad.
Resnična dogodba. V zadnjem „Primorskem Listu" čitamo pod tem naslovom o nastopni, skoro da neverojetni dogodbi:
„Leta 1893. so se celo tri obloženi pri-počeni listi zgubili, ali prav za prav so bili oil neke poštne odpraviteljice iu to v K blizo Gorice, uničeni, kakor so je pozneje zvedelo. Se ve da je bila dotična odpraviteljica (P. N.) v.sled reklamacije pošiljatelja iz službe odpuščena ter obsojena na postavno odškodnino, to jo: 3 x -11 M f<>r. Ziikaj jili je uničila? Ker so bili napisi na njih slovenski."
Dobro je storil „Prim. List', da je poten: ožigosal ta zares vneboupijoči dogodek, ali zaključku, kakor si ga je priredil iz lega dejstva, nikakor ne moremo pritrditi. Čudni so res, zelO čudni ti goriški gospodje : sami navajajo kritWe dokaze uprav peklenske narodne nestrpnost; se struni nasprotnikov iu
človek, — človek, namreč ki misli logično in čuti slovenski — bi menil: no, sedaj b )deino čuli goreči opomin do Slovencev, da v očigled toliki nestrpnosti je tuli njim biti tem odločnejšim v borbi za svoja narodna prava! K.ij še! Narobe: Gospodje zaključujej» vse take in slične lamentacije z stereotipnim refrenom : Vidite, kam nas dovaja narodno načelo, oziroma narodna nestrpnost! In poti-in prihajajo seveda do /. iključka: Slovenci, nikar ue postavljajte narodnosti na prvo lue-sto, katera ne moie iu ne sme biti smoter sama sebi!
Nočemo se prepirati z gospodi, ali je in sme biti narodnost smoter sama sebi — saj je o tem vprašanju prelilo že mnogo črnila in se ga utegne še preliti — ali to jim moramo že povedati, da se njihovi nazori ob tem vprašanju — kolikor so sitrr plemeniti se stališča bratoljubja, medsebojne ljubezni iu krščanskih načel — ne le nepraktični, ampak naravnost p o g u b u i za našo narodnost z ozimni na sodanje razmere. Kot politiki motamo računati z ljudmi, kakoršni v resnici so, no pa, kakoršni bi morali biti. Kaj nam basne vsa naša miroljubnost, ako se pa naši narodni nasprostniki za nikako ceno nočejo pokoriti miroljubnim načelom ? ! Saj nam kaže vsakdanja skušnja, da naša popustljivost ue le ne kroti nestrpnosti na nasprotni strani, ampak da še vspodbuja nasprotnike do še hujših činov proti naši na-roduosti! In dokler ne bodemo videli, da so se tudi goriških gospodov duhovski tovariši italijanske narodnosti postavili na isto miroljubno •iuiišCt, ,lokler nc b,Jcni r vidrti, da tudi italijanski duhovniki opominjajo svoje ovčice k ljubezni tlo svojih sodcžrhtnov Slovanov, dotlej znači )>otiskanje Slovencev k popustljivosti in naro lni brezbrižnosti zločin na našem m rodnem obstanku. Ali se ne spominjajo, kako so postopali nekateri gospodje ital. duhovniki, ko bi bili morali podpisati zaupnico škofu tržaškemu?! .Mi ni tu narodni čut nadvlad«! vsa druga čutstva? Zakaj naj bi ravno mi, in izključno le mi Slovenci podajali lepe vzglede, kojih nikdo posnemati noče ? Kes priča i) blagem, zares kričanskem srcu, ako pohlevno nastavim drugo lice, ko sem že prejel na prvo pošteno klofuto, ali v narodnih borbah sedanjih dni vzbuja taka pohlevuost le zasmeh nasprotnikov. Govorimo jasno: stališče goriških gospodov je opravičeno in logično le v tem slučaju, ako Slovenci ne mislimo za resno na obrambo svoje narodnosti!!! Torej ? J . . . . Zaključek naj si gospodje napravijo sami in pa naše zavedno občinstvo.
Razprava proti Ivmu J.tjčiču, Franu Kra vos-u in drugom z dne 2. t. m. (Nadalje vanje).
()btožeuec F r a n K r a v o s pripoveduje na dotična vprašanja.
12. novembra t l. govorilo se je po mestu, da bode zvečer mestua seja, v kateri so na dnevnem redu zanimiva prušauja. Kakor davkoplačevalec hotel sem ludi jaz sli-šati na svoja ušesa, kaj sklepajo mestni očelje ter sem se namenil iti zvečer na galerijo mestne zbornice, da prisustvujem kakor poslušalec. V to svrho preskrbul sein si že zjutraj vstopnico na galerijo, ali prišel sem prekasno, zadržan po opravkih v svoji gostilni. Prišel sem na Veliki trg proti koncu •sej«! mestnega sveta ter se ustavil poti oboki mestne palače. Naenkrat pridrvili so Italijani iz galerije ter su postavili pred kavarno „Municipio". Njim nasproti stali bo sredi trga od vodnjaka proti borznem trgu Slovenci. Na koncu kavarne proti borznem trgu videl sem stati i', kr. policijskega nadinSpektorja GOhla, ki je nekaj zavpil, česar nisem mogel slišati radi daljavo. Na to so bližnje straže jele klicati: .sciogliersi, sciogliersi!" (t, j. razidite se! Op. ur.) Slovenci odgovorili so: ,N'e razumemo!* a redarji ponavljali
»o zopet v italijanskem jeziku: .sciogliersi*
ter so se zajedno zagnali proti Slovencem, ki so s* umaknili r.n nekaj korakov. V t«-w trenotku zagrm«d>» je od italijanske strani iz sto in sto grl: »fora i ičavi!" dočiiu so Slo-viMii-i enoglasno odvračali : „Živela Avstrija, živio, živio!* Redarji ao tia povelje nadiu-apnktorja Giihla jeli razganjati Slovence proti javnemu vrtu, a Italijan« proti Cor.su. Ker sein bil na tej strani, t. j. pri mestni palači, iel »eni tudi jaz z italijansko giupo proti Cursu. Blizo .Hotela Delorme" počeli so Italijani pati izzivajui-o pesem »N'ella patri* di Koisetti", ali so kmalo obmolknili. Na voglu pri »Hotelu Delorme14 ustavila me je jedna straža ter me praiala: ,l)ove la va?* Na odgovor: .Domu!* me je pustila.
L'ri vodnjaku na borznem trgu zavpit je nekdo meni pod nos in na ves glas t „Morte ai Ičavi 1" (Smrt Slovencem!); akoravno do-tićuika poznam, sem molčal ter ga nisem ovadil, ker to ni moja navala Ko so se pa začeli ponavljati blizo Via S. Spiridione klici: „Kora i ifiavi, morte ai ščavi I* ter no jeli peti izzivtjajočo pesem : .Nella patrla di Rofisetti', me je to tako ugrelo ;ter žalilo moj narodni ponos, da se nisem mogel več brzdati ter da sein zavpil: »Živela Avutriju, živio, živio I-1 VT istem trenotku me je aretiral policijski agent, kateremu sera takoj »ledi I, ker sem ga poznal, akoravno je bil v civilni obleki. Povelja, da se ne sme vpiti, uisen čul ter nisem imel vzroka misliti, da s« tega ne sme, kev sem cul Italijane vpiti in peti.
Gledć trditve obtožnice, da a«m rus o-til najnevarnejie vrste, mi je omenjati, da to ni res. Jaz sem in o«tanem navdušen Slovenec ter (povzdigneniin glasom) lahko rečem, d o k I e r b o d e i in e 1 a A v-s trija tako zveste, podanike, kakor a m o m i Slovani, n e b o d e s e jej bati za obstoj!
Branitelj dr. Gregor in praia Kravosa, zakaj je prestopil k pravoslavni veri
Kravus odgovarja: Jaz sem prestopil k pravoslavnej veri, ker nem imel za to posebne vzroke privatnega značaja in ker sem videl, kako se je v zadnjih letih začelo ti-lati slovenski jezik it tržaških carkev ter da ne je škof udal zahtevi Italijanov, da se odpravi slovenska pridiga iz cerkve Sv. Ju-sts. Z r u s o f i 1t v o m pa ta prestop k p r a v o a 1 a v j u nima n i k a k e g a posla.
Obtoženec Valentin P i i č a ii c pravi, da je sicer slišal povelje, da se morajo raz-iti kateremu povelju da je tudi vbogal odstranjujoč se počasi, ker si je ravno delal smotko (španjolet). Na dotični poziv straže rekel je : »Kako hočete, da gremo proč, saj se ne moremo niti gibati med toliko ljudstva ; sij gremo, saj ne delamo nič slabega." Drugega ni storil, ue rukel; na to je bil aretiran.
Obtoženec I v a n M arija P i š č a n c pravi ua dotična praianja :
Res je, da niaein ubogal povelju straž, ali ustavljal se nisem nikakor stražam. Nisem mogel iti proč, ker Je bilo polno ljudij. Mislil sem si tudi: storil nisem nič; slabega ne mislim nič, zakaj ne bi malo ostal, da vidim, kaj bo iz tega. Ostal sem torej na mestu tudi iz radovednosti. Zvijal sem ravno eno siuotko (spanjolet;, ko se mi približa stražar ter me [naša, zakaj se vstavljam. Ko sem odgovoril: „Le en malo potrpitn, saj že gremo" me je straža prijela za roko ter me odpeljala v zapoi.
Obtoženec Jakob Požega pravi na dotična prasauja:
Prišel sem vprašani večer z dvema prijateljima na Veliki trg kjer je bilo zbranih dosti ljudij. Ko so začeli prihajati Italijani iz galerije, začeli so vpiti: »Fora i ičavi, morte ai ščavi, viva Trieute !• Na to sem jaz zaklical: .Bog živi Avstrijo, Bog živi Frana Josipa!« Nisem klical »držimo skupaj!*, nego le „bežimo skupaj!' Stražam se n i a • m protistavljal.
S tem završeno jt» bilo zaslišanje slovenskih obtožencev, ki so se posluževali izključno slovenskega jezika, v katerem jeziku jih je tudi izpraševal predsednik, pojaSuje-vaje tu pa tam branitelju dr. Daurantu, kar bi ga bilo moglo zanimati.
Obtoženec Italijan H u g o n P a c o r tuji, da bi bil vpil: »fora i ščavi!", pač pa so mnogi okoli ujega tako vpil i. Straža, ki ga je aretirala, zamenjati ga je morala torej s kom drugim. (Dalje pr.)
Furlanski »tramvaji*. .Soča14 piše: »Fur-
1 mi dobili	>, ki stane deželo 6(1.000
gUL a nima niti toliko dohodkov, da bi poravnavala vsakd iuj • prometne stroške Vipavska železnica pa ni prišla uiti remo v poštev dasi *ti si obe ti železnici smatrali s početka kot nerazdružljiva celota, da namreč dobimo obfi ali pa nobene. No, Lahi so dobili stojo, zato se za vipavsko ne zmenijo. — Toda laški pregovor, da „mangiaudo v i en apetitto" (z jedjo raste tek), uresničuje se tudi v tej reči. Furlanska železnica jiui ue zadošča in izumeli so celo vrsto načrtov z<i tramvaje na pAr (trenovie) iz Gorice po Furlaniji. Deželnim poslanem so razposlali že neko spomenico v tem ozira in gotovo je, da pridejo s kako zahtevo tudi pred deželni zbor.
Toda uverjeni smo, da gg. poslanci na slovenski strani ne pojdejo več ua podobne laške limanice, kakoršne so jim bile sastavljene s furlansko in vipavsko železnico. Naj-pojjrej naj se zgradi vipavska železnica, potem bi se še le dalo govoriti o teh tramvajih v deželnem zboru!.....•
Rokodelsko podporno društvo v Lokavcu
bode imelo v nedeljo, dne 13. t. m. svoj redni letni občni zbor ob 3. uri popoludue s sledečim vsporedom: 1) Pozdrav predsednika. 2.) poročilo tajnika o delovanju društva v pretučeni polovici leta. 3 ) poročilo denarničarja o gmotnem stanju društva; -i.) potrdilo računov pretočene polovice leta iu i.) posamični predlogi društvenikov.
Ustanova pjk. Dekleve. Nedavno umrl je v Gradcu posestnik Anton Dekle v a. Pokojni volil je glavnico 10.000 gld. v ta uainen, da se iz obresti določi 28 ustanov po 15 gld, katare naj se vsako lato razdelijo med najubožnejše prebivalce Postojin-skega, Senožeškega in Bistriškega sodnega okraja Z ustanovami, katere je Dekleva zasnoval že prej, je vseh njegovih ustanov 13o.
Dedičlna na razpoloženje. Nedavno umrl je v Gorici vpokojeni polkovnik Šef ta k, ne da bi bil ostavil oporoko, ali da bi tamošnje sodišče znalo za dadiče. Kdor misli, da ima pravo do dediščine, prijavi naj te pri omenjenemu sodišču tekom jednega leta.
Štrajk triakkih dimnikarjev. Včeraj sesli so se nekateri dimnikarski pomočniki, da sc posvetujejo o zahtevah, katere naj bi predložili gospodarjem. Na shod prišlo pa je le malo pomočnikov, zato niso mogli sklonili ničesar konkretnega. Udeležniki shoda dogovorili so se, da se sestanejo zopet v posvetovanje še-Je potem, ko mestni obrtni komisar asesor dr. Artico zasliši dimnikarske gospodarje.
Tedenska statistika tržaška. Od 93. do 29. min. m. rodilo se je v tržaški občini 106 otrok (49 možkih iu 57 ženskih); poleg teli bilo je 8 mrtvorojenih. Umrlo je v isti dobi 77 oseb (42 možkih in 35 ženskih). V razmerju na število prebivalcev pride 25 01 mrliča na vsakih 1000 duš. — Zdravniiki izkaz navaja med vzroki smrti: 1 sltičej škrlatice, 4 si. dAviee. 2 si. legArja, b si. jetike, 14 si. vnetja sopuili organov, 5 si. kapi, 1 si. nenadne smrti in 1 samomor.
Ponarejene krone. Dunajski listi javljajo, da kroži tam v prometu mnogo ponarejenih ki 'on. To krone so jako slab posnetek oger-skih kron. Imajo letno številko 189».; ulite so iz jako mehke snovi iu ua robu nimajo napisa.
Jetniika obikrba. Za tekočo leto določeni so za obskrbo jetnikov ti-le zneski: pri kazenskih sodiščih v področju deželnega sodišča tržaškega po 54 nvč. za vsakega jetnika ua dan ; pri sodiščih v področju o-krožnega sodišča v Gorici po 52 nvč. iu v področju okrožnega sodišča Rovinjskoga po 41 Vi uvč. na dan.
Nozgods. Vsako zimo ponesreči po več oseb ua gladkem tržaškem tlaku. To pa ni nikakoršno čudo, kajti, ako prevloče tlak tanka ledena skorjica iu poleg tega piha ša brezobzirna burja, treba je jako čvrstih nog, da se človek vzdrži. No, doslej ni še zamrzio, kajti imnini po ulicah le blatno so-drgo in vendar je vč raj ponesrečilo na tlaku 8 oseb, ki so se poškodovala bolj ali manj, kakor je nanesla nesreča ali sreča, kakor se hoče. Med ponesrečenimi je 42letna, aodarjeva žena Filomena Krovatin, pristojna v Gorico in stanujoča v ulici Giuliani hit. 4. Ista padla je na ulici blizo svojega •tauo-vftuja ia ni mogla več (ligniti se. Mimoidoči
ljudje so ji pobrali iu pozvali zdravnika. Ta
j-' konstatoval, da si je levica zlomila desno nogo. Odpeljali so jo v bolnišnico. — Prav tika • je pripetila 271. tnemu revljaiju Fia-nju Grošlju, stannjočemn v Rojanu hšt. *j60. Mi jo ponesrečil v ulici Ghega. Tudi njega so odpeljali v bolnišnico.
Sed.:ij3kj. 471ctui ptičar Fran Maestro, rodom iz Treviza, dobil je včeraj pred tukajšnjim sodiščem zaradi nevarnega pretenja 4 mesece težke ječe. Maestro se je namreč grozil rodbini Gaspardis, pri kateri je bil na stanovanju, da pomori vso obitelj, kajti hu-doval se je na Gaspardiseve, ker so mu odpovedali stanovanje, zajedno pa ei je mislil, il.i so in u G.isp uJisevi izneverili ljubico.
Policijsko. Dne 3. t. m. vtihotapili so se neznani tatovi v stanovanje delalca Filipa K rečica na Givti list. 117 ter ukradi razna oblačila, vredna 36 gld. To tatvino prijavil je okradeni še-lc včeraj policiji. — 701etnega težaka Andreja P. zaprli so, ker je v »svojo zabavo** potrgal oglase, ki so prilepljeni v veži hotela .Daniel" na borznem trgu. — Kmet Fran Mevla, bivajoč na kampanji Cro-uest je nevsmiljeno pretepel svojega 20let-nega hlapca Leopolda Mahniča, namesto da bi mu bil plačal še 20 nč., katere je hlapec zahteval, ko je zapustil Mevlino službo. Pretepeni mladenič prišel je jokaje na policijski komisarijat pri sv. Jakopu, kjer je prijavil Mevliuo surovost. Svetovali so mu, de naj gre na zdravniško postajo zahtevat spričevalo e telesnem [»oškodovanju
Najnovejše vesti.
Pragt 9. D-žolni zbor odklonil je v prvem čitanju predlog poslanca Vaiatega, da izvolitvi okrajnega predstojnika ne bi bilo več treba Najvišjega potrjenja, z vsemi glasovi proti glasovom Mladočehov. Poslanca Schlesinger in Barenther predlagata, da se uvedejo neposredne deželnozborske volitve iz kmetskih občinskih okrajev.
Pariz 8. Italijanski poslanik baron Ress-mann ostavil je sinoč Pariz, oddavii upravljanju odposlauiških opravil grofu Gallini.
Listnica uiednlitvu.
Gosp. dopisnik iz Klancu; Vnš ga napore-ilfttiflgu dopisu do linnos nismo projnli. — Gospodo dopisniku in Divače: Kolikor amo obv.-ičjni, imate v Vaši obfiini tak ' hoinatij«, na nam nikhkor no k»/.n
m k (ti hi v i-to —(!.«]> dopisnikom i/. Ur ki nov: l\\ndm» potrpljenju!
fl «9
Trgovinah« braojavk«.
r^.-ni »n i^ iml^ l fl 68 pa nion 7\	701 I" 7 04 *»»-•« /,c. »po-
mlu l t».v4 -n0.ri ii/	iS J5 . Komin »t«r»
r.-r.O d" V70. Nuv« za maj-juni b'27 S 2ri.
I'i. nick mota	kil. r. rt«.i—rt-70. od 79
kil. f. H 70 -«75. U'i 80 kil. t. H 75 —flnO odg) kil. r. (i SO 'i 85 i».! H'J kil. r..r « K5—« 90.
Vri« Ml «2 I	fiMiO — Hrtu.
1'Aenira: Srodnje |>onudbfl. Popra*« aiije dobro. Trg jal o »ta'en. Pro lalo •« je 24,OOOiuet Mtot. Ri, k >ruza in ur « ludi jako »taln i Vrlina: mrslo.
Praja. Nrrii »irjfii ^I k.t'<i■ r tn januvar f. llSi, fetiruar f. 11 80, mare 11.40, mil ILSV odlofno boljo' Prti«;«. Ontnfu^al nnvi, poiUvljan » Trst i» ' r.ir.no nvd. cidpoSiljato* p ' p ij f. 27 75-28 Jan. man'f. 27.75-28. - Ci.nt-aj^ i i januvar-ntarc 28 75 —. Cetr-.rni zu januar 29 50. V glavah (sodih) za januvar 29 50
Harr«. Kata Santu, jjco-l a»e 83.35 zn marc 87.75 bolje.
Bambai-J 8ant o« ^iiiid avpr ttr^ z.i januvat 71 50. mnj 7Q.oO, »npt-jmb.-r 70- stalno.
iifi'
janurar
1«9B
Driavni ilo!g v papirju „ , t sruliru .1 iMtrijik-t r«'ntrt v zlatu „ v kronali K rt litne »krije . . London JOLut. . , .
Napolroni.....
100 mark.....
100 italj. lir ... .
lanu	vavja
vferaj	d.t nea
lOO.i-O	100-U
KK) hb	100 65
1 V'fi-25	\'lh:i:>
(18 1 5	100-25
410 75	411-75
124.-	124*10
9\)'V,	, 9*87
fiO 7.S	60.80
4fi'2t>	4« 28
Poziv
na dogovor, gledć ustanovitve novega pevskega društva z sedežem v Trstu.
Vabijo se prav uljudno vsi p. n. štovatelji krasne slovenske pesmi k skupnemu p)g >voni, ki se bode vršil dne 13. januvarija t. I. v krčmi gosp. Kravosa, v ulici Valllrivo st. 19, točno ob 2. popolndne. Obiliie udeležitve nadejajo se podpisanci:
Koli) Josip, Volčič Vekoslav, Pived Josip. ~ jssB sasa iss®<dBM3BantoHBia3Efinasaaa3iBaiHHi|
Oobroznann gostilna	|
ANTONA VODOP1VCA
(po domafe .pri Prv»čkovcuM) v Trstu,
u lio a. Bolfttmvlo t*. 12
toči kolikor v gostilni, tolik >r pri veselic .h t Hokolski telovndn,ci, vedno le pristna vipavska, Pr Tačka in kraika ba a in črna vina. Sladki ri63ling v s cklenimli, in msdro f-an-kinjo, vsaka steklonira drži 1 lit r in velja 00 nove, — Postrežba je post na, cen« smerna, Kuhinja je pre-krbljona s terj.imi, toplimi in nii-k1 tttii jodiii.
Priporoe« so rojakom v Trstu in z deiele Toči vino tudi družinam 4 nvč <xneje, «/.*> ffc odvzame najmanj 5 litrov,
lasasasaaasaassasaaaaaBaBasBaiasaae
SPRETNE OSEBE,
katere hočejo svoj prost čas izkoristiti z dobičkom zaslnživši si solidnim zastopanjem
5 10 goldinarjev
na dan, nnj dopošljejo svojenaalove ua ,Mer-cantil-iltireau, Zwittau. Moravska*.
FRIDERIK # SIEMENS
Dunaj.
Toumi c. Ii. pri * * aparatoT n razs^tljaT.) ih hrjiT«.
JJ/8. Alaevntranae »O. Najumejsa plinova eretiljka za zunanjo razaretljaTa :
PMttl
I Dll
i oori
7fi odstotkov cMifji. kak^r ulektnAke l-oćna »»eliljke,
a djj* njim jednako svetlobo. Nsdalje z« rirorane, d lavnio^, prudaialnlc« i. t. d ntArolzKu&ene vtntilujoč« ijoneraiivna plinove avetiljke ic plinove av«tiljke v ateklu, katna se momj.i rabiti po>so i in *<■ ptl.i erae ta ti« slučaje. Ur-dene so po ts»m svetu. 'Tv Tt Ceniki tn proračuni matonj.	—
Glavni »topit n Tis!: HENRIK WAGNE8, Via Caiinlia 4.
FRIDERIK f SIEMENS
C. kr. priviligovitua tvornica priprav za razsvetlavo iu kurjavo.
Dunaj, IX 2, Alaeratraaae 20.
Odlikovan x /.lato svetinjo (najvišje odlikovanje) itn razstavi zh industrijo gnaa v Brombergu, v maju 1892. Odlikovan / častno diplomo in zlato svetinjo na iih? j u aro rini razstavi v Upskem zu rudrči križ, zdravstvo itd. meseca fehruv 1803.
Siemensove peči na preosnovani gas
edtna peč na gaa a pravim preosnovanim plamenom,
livcnredno ugodnost to^ft zisteutn: Ukorisćenje tračne vročine, t kutero ho r-lererje telo jnk»
nuolno ifiej«, kukor na solnenlh tiakovili. Zračenje Ustno in vspešno t.»ko oh.neg« /rnka, kukor tudi
izključno In siuurno odstranjenje zapaljivoga gnsa. Pod se ogreta lin um"in, d:i ima n ost-liu v »nLi >u luilnzečr
ennku ^orkotu p i nogali in mt gln»l. Izkoriščenje vroč ne, katero ima v sebi odstranjivani zn;>a-
Ijivi
pof«l> im ijthliplji-
Uzdržavanjc plučam potrebne mokrote
x ili jo m \ udu.
čistoča, ni'; snj ni prahu od o^ljn, pepi ln itd. Posebno dobro svoju o poi1. pri uil^iuiju Sigurna in jodno-stuviirt r. ifulnc ja topi to r i k Istodobno razsvetljenje prostorov, kokot T. pisotinimi Ojfn i .'-i (kumini).
Na zahtevo razpošilja se franko .K-JT Glavno skladišče pri	^

CARL GREINITZ NEFFEN.
Lastnik politično druitvo .Edinost* — l«davatolj iu ougovorui urnduik : Julij Mikota. — Tiukarua Doiunc v 1'roiu.