Leto IX, i«. 106 Ljubljana, nedelja S. maja 1928 Cena 2 Din — »b 4. »iMtfj. — Stane me»c£no Lhn «5-—, u mo semstro Din «r— neobvezno. Oglasi po tarttu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaiiova ulica itev. 5/L Telefon št. >071 in «804, ponoči tudi it. «034. Rokopisi •• •»• wraiaj«. $4. — Tdefajn te. aojL i i »ih>)an«, Preftcr-4. — Tekrk» kL 849* PodraZnicb Maribor, AJeksa drora flt tj — Celje, A. lekaanUrova cest« Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko pri pottnen eek. nrrodn s Ljubima te. 11.au • Prah* čiato 7». 180. Wten, Nr. km, Ljubljana, 5. maja. Jutri se vrši y Albi Juliji veliko zborovanje nacijonalno-kmečke stranke, kljub temu, da ga je liberalna vlada Bratianova prepovedala. Na obeh straneh se vrše za prireditev ogromne priprave; nacijonalni zaranisti hočejo spraviti v historično središče Erdeljske vse, kar je mogoče, da dosežejo pred volilci in prav tako ali še bolj pred vlado čim največji efekt. Kaj si od njega obetajo, je zavito v tajnost, zakaj o tem dajo njihovi listi in politiki le skrivnostna namigavanja, ki pa ipak zvenijo v pretnjo napram obstoječemu stanju; nemogoče si je o vsebini njihovih načrtov napraviti količkaj pozitivno sodbo. Razumljivo, da je tudi vlada napela vse sile, da primerno reagira na veliki nastop svojih fanatičnih nasprotnikov. Zbrala je v Albi Juliji, kakor naglašajo rumunski listi, ogromne množine oborožene sile, tako da bo mogla biti kos eventualnim presenečenjem. Baš spričo tega končni učinek celotne prireditve morda ne bo dosegel pričakovanj. V bistvu je veliki konflikt med ru-munsko vlado in opozicijo samo notranja zadeva Rumunije. Ali vendar vzbuja preko tega interes inozemske javnosti, ©sobito v tako imenovanih nasledstve-nih državah, kamor spadamo tudi mi v Jugoslaviji. Zakaj v rumunskih notra-:nje-političnih nasprotstvih gre ne v zadnji meri tudi za spor med starim državnim ozemljem in novo pridobljenimi, odnosno osvobojenimi pokrajinami. Nacijonalni del narodnozaranistične stranke tvorijo namreč Erdeljci, ki imajo napram Bukarešti «prečanske» zahteve, to je upoštevanje regionalnih interesov, resnično demokratizacijo in modernizacijo ali evropejizacijo uprave in politične prakse sploh. Spor med opozicijo in vlado v Rumu-niji spominja tedaj prav močno na slič-na nasprotja med prečani in ostalimi strankami v naši kraljevini. Mnogo političnih zahtev in gesel je istih kot pri nas, le da so morda zadeve v naši državi .spričo bolj raznolikih pokrajin in elementov še bolj komplicirane. Ali v bistvu gre tako v Rumuniji kot v Jugoslaviji za borbo med starim in novim, med starimi praktikami, ki je dedščina še iz manjših razmer, in novimi težnjami, ki so v svojih bistvenih osnovah odsev zapadno- in srednjeevropskega razvoja ter šole, ki so >0 prečanske stranke napravile v njem. S te perspektive je tedaj silna politična borba v Rumuniji interesantna tudi za nas več nego običajna notranja zadeva sosedne ter zavezniške države. Ce razširimo paralelo še nekoliko in »e ozremo po sličnih vidikih še na tretjo poglavitno nasledstveno državo, hkrati tretjo članico .Male antante, moramo v egoističnem smislu z obžalovanjem kon-statirati, da so tamkaj bistveno na boljšem glede notranje homogenosti. Tudi CSR sestoji sicer iz dveh po politični in kulturni preteklosti različnih delov, toda tamkaj je vodilni predel države, ki odgovarja staremu jedru Rumuniie in Jugoslavije, ekonomsko, politično in kulturno neprimerno naprednejši in Slovaška je napram njemu v obratnem razmerju kakor prečani v južnih dveh asaveznicah. Zato imajo Cehi v notranjih nasprotjih, ki so se seveda morala pojaviti tudi v CSR. mnogo lažje stališče in zato tamkaj notranja borba ni mogla zavzeti onih velikih dimenzii in povzročiti ostrih ter strastnih konfliktov kot na jugu. Ali nasprotja so tu. so historično nujna in stvar prevdarnih državnikov Je. da jih reši na čim boljši način. Jutrišnji dan v Albi Juliji bo pokazal, kako ite rešujejo v enem področju, v Rumuniji. Protest KDK proti izključitvi Štefana RacJica Beograd, 5. maja. r. O priliki današnje* ga poseta pri skupščinskem predsedniku je g. Svetozar Pribičevič v imenu KDK naj* odločnejše protestiral tudi proti izključit« vi g. Stepana Radiča od 10 sej Narodne skupščine. V svojem protestu je naglasil, da je bila izključitev povsem neupraviče* na in da smatra KDK to za novo vojno napoved opozicije. Predsednik Narodne »kupščine je Stepana Radiča sproti kazno* val za vsak neparlamentarni izraz s pis« menim opominom in je bila torej izklju> čitev povsem neupravičena. V ostalem pa je bil g. Radič izzvan zaradi postopanja ministrov in poslancev vladne večine, ki •o ga žalili z najbolj prostaškimi izrazi in •o zaslužili vsaj tako kazen, kakor je bila ferečena nad g. Radičem Če je skupščin* ski predsednik predlagal kaznovanje go* »poda Radiča. bi bil moral, če bi postopal pravilno in pravično, predlagati enako kazen tudi za ministre in poslance vladne večine. KDK bo na to odgovorila s po= o*tritvijo svoje borbe proti vladi v Na« rodni skupščini m na shodih med naro» dom Prva seja tarifnega odbora Beograd, 5. maja P- Tarifni odbor v prometnem ministrstvu bo Ime! plenarno sejo U. t. m. To bo prva seja tarifnega odbora, ki je bil imenovan a fcratjevta ukazom. • •• Oejanski napad na posl. Savo Kosanoviča Pri belem dnevu ga je sredi Beograda napadel zet ministra dr. Spaha. — Splošno ogorčenje v javnostL — Energičen protest KDK pri predsedstvu Narodne skupščine Beozrad. 5. mala r. Danes le bil sredi Beograda pri belem dnevu izvršen na poslanca SDS Savo Kosanoviča načuven napad, ki ie izzval ne samo v vrstah KDK. marveč tudi v vseh drugih resnih političnih krogih veliko ogorčenje, ker ie očivid-no. da je napad političnega značaja in izvršen nad poslancem Kosanovičem zgold zaradi tega. ker le vršil svolo poslansko dolžnost. Poslanec Kosanovič se le dopoldne mudil v Narodni skupščini odkoder se le okrog 10 vrača! proti svojemu stanovanju. Ko le šel mimo hotela »Moskva«, le nenadoma skočil pred njega neznan moški in ga udaril z vso silo 00 glavi Poslanec Kosanovič ie bil v prvem trenutku tako presenečen. da se ni niti postavil v bran. Šele. ko je neznanec skušal pobegniti, ie stopil za niim in pozval bližniega orožnika, da ie napadalca aretiral in odvedel na policijski komisarijat. kjer so ga legitimirali. Izkazalo se ie, da le napadalec zet ministra trgovine dr. Spaha šef lueoslovenske trgovinske agencije v Carigradu Hamdiia Afgan. S tem je bil pojasnjen tudi vzrok napada. Posl. Kosanovič ie namreč že pred meseci, ko le bil Hamdija Afgan imenovan za šefa trgovinske agencije, vložil na ministra za trgovino dr. Spaha interpelacijo glede tega imenovanja Interpelacija ugotavlja, da Hamdija Afgan ne le nima za to mesto potrebne kvalifikacije, marveč le vrhu tega še v sodni preiskavi zaradi delani ki ga za tako mesto popolnoma diskvalificirajo. Minister za trgovino na to Interpelacijo še do danes ni odgovoril, pač oa le sedaj prizadeti Hamdija Afgan poslanca Kosanoviča dejansko napadel Poslanec Kosanovič le takoj vložil zoper napadalca tožbo pri sodišču. afera pa bo seveda našla odmev tudi v Narodni skupščini. Vest o napadu na poslanca Kosanoviča. ki je postal v Beogradu ln po vsej državi posebno popularen zaradi svojega odločnega nastopa proti strašnim razmeram v beograjski Glavniačl. se je bliskovito razširila 00 vsem mestu in izzvala tudi ori treznih političnih nasprotnikih napadenega poslanca Kosanoviča ostrejšo obsodbo. G. cevic se pogaja z Odgoditev sej radikalskega metni minister Beograd, 5. maja r. Ker je bite vče- [ raj Narodna skupščina za teden dni od-go-dena, je večina poslancev danes odpotovala na svoje domove. V Beogradu je zavladalo zato zopet nekako politično zatišje, ki pa ga bo vlada pač skušala izkoristiti za to, da utrdi svoj skrajno omajan položaj. Mnogo komentarjev zbuja dejstvo, da je o d goden a tudi seja radikalskega poslanskega kluba, ki je že tri dni razpravljal o političnem položaju. Debata se je razvijala za g. Vukičeviča skrajno neugodno in očividno še nI dosegla viška. ker so kot govorniki najavljeni še gg. Boža Maksimovič, dr. Ninčič, dr. Srškič itn Nikola Uzunovič. najhujši nasprotniki g. Vukičeviča in glavni voditelji radikailskih nezadovoljnežev. Tej razpravi se ie hotel g. Vukičevič za vsako ceno izogniti in ie zato for-siral odgoditev Narodne skupščine iii do borbe na nož. Po mnenju političnih krogov pa ie zaradi te«a tudi minister trgovine dr. Spaho tako kompromitiran, da bi moral takoj podati demisijo. • • opozicijo kluba. - Finančni in pro-naj odstopita bivšim finančnim ministrom dr. Stoja-dinovičem in Veljo Vukičevičem, ki sta včeraj in danes dolgo konferirala v vladnem predsedstvu. Kakor se zatrjuje, sta razpravljala o kompromisni resoluciji, ki naj bi bila sprejeta po zaključku debate v radikalskem poslanskem klubu. V zvezi s tem prizadevanjem g. Vukičeviča se širijo vesti o skorajšnji rekonstrukciji vlade. Po teh verzijah bi imela vstopiti v vlado dr. Milan Stoja-dinovič kot minister financ in Krsta Mi-letič kot prometni minister. Danes pa se je zatrjevalo, da bi z ozirom na pogajanja za inozemsko posojilo ostal še nekaj časa dr. Mairkovič finančni minister, tako da bi stopil v vlado zaenkrat dr. Stojadinovič. ki bi začasno prevzel prometno ministrstvo. General Miloša vije v ič bi moral v tem slučaju odstopiti. V vladnih krogih naglašaio. da je ko-mbinacija z generalsko vlado za enkrat odstavljena z dnevnega reda. Za prihodnjo seio Narodne skupščine vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje, ker računajo, da bo do takrat situacija že razčiščena. Sinešnja seja ministrskega sveta Program javnih del, ki naj se izvrše s nomočjo inor^mskeča r»o-sojila. — Nagrade urednikom v Južni Srb?n. — Direktor Narodne banke sodeluje pri pogajanjih za posojilo Beoirrad. 5. maja p. Nocoj od 5. do 9. zvečer ie imel ministrski svet sejo. Po izjavah ministrov se ie na niej predvsem razpravljalo o oosolilu. ki se namerava najeti v inozemstvu. Pri odhodu s seje je voini minister reneral Hadžič Navil, da so netočne časopisne vesti o njem. da je bolan in da namerava podati ostavko. Finančni minister dr Bogdan Markovlč je skupno z zunanjim ministrom dr. Ma-rinkovičem sestavil zapisnik vseh javnih del. ki naj bi se izvršile z novim inozemskim posojilom Ta zapisnik bo vzel dr. Markovič s seboj v London kamor bo od-ootwal naihr* prihodnji torejt Razen tega 'e ministrski svet razpravljal o našem voinem dolgu Grški ki znaša 7 milijonov zlatih frankov Ta dolg je naša vlada priznala in naročila finančnemu ministru nai poišče potrebne kredite za pokritje Ministrski svet se le bavll tudi s sporom, ki ie nasta! med našo državo in francosko skupino, ki vzdržuje brezžično brzojavno postajo v Beogradu. Ministrski svet je izrazil željo, da bi se v sporu dosegel sporazum. Ministrski svet ie končno sprelel predlog notraniega ministra, da se vsem sre-skim načelnikom v Južni Srbiji, ki imajo fakultetno izobrazbo, prizna posebna mesečna doklada 1000 Din. ostalim uradnikom s fakultetno izobrazbo pa mesečna doklada 300 Din. Beograd 5. maja p. Povodom beležk, ki so izšle v beograjskih listih v zvezi s potovanjem generalnega direktorja Narodne banke dr Novakoviča v London. Je uprava Narodne banke izdala komunike, ki nagla-ša. da le netočno, da je dr Novakovič odpotoval v London zaradi državnega posojila. kakor tudi ni točno, da bi dr Novakovič sploh sodeloval nri oogaianiih za najetje tega posojila Niegova Dot v London ie posvečena' le proučavaniu problema sta-bilizaciie dinarja. Pred usodnimi odločitvami v Rumuniji Veliko zborovanje opozicije v Albi Juliji, ki naj bo mejnik v razvoju romunske politike. — Vlada se boji nemirov in je pod-vzela obsežne varnostne mere Mimster ver na oddihu Beograd, 5 maja p Minister ver Milan Si-monovič je odpotoval v §\n'co na oddih V času njegove odsotnosti ga bo nadomestova! minister poŠte dr Kujundži-č. (G minister Simonovič je s noči potoval skozi Ljubljano, kjer pa ni izstopil. Op. nr.) BukareSta, 5. maja, g. Po dosedanjih vesteh je že danes prispelo v Albo Julijo 80 tisoč oseb. Za jutri je sklican zaradi zborovanja v Albi Juliji izredni ministrski svet. Vlada je ukrenila vse. da ohrani mir in red. Vladni organ poroča iz Tokija. da je južna armada včeraj ob 2. zjutraj znova napadla japonsko obrambno črto. Vsi Japonci v Tsinanfu in v okolici ter večina tam naseljenih tujcev, so bili umorjeni Boj je trajal nad tri ure in je bil nato prekinjen. Po vesteh iz šanghaja so povzročili konflikt z japonsko garnizijo regularni kitajski vojaki, ki so začeli streljati na japonske čete. Japonski general Fukuda Je takoj protestiral pri Čansrkajšku. ki je izdal nato povelje, naj se borba ustavi. Kmalu pa se je vnel zopet nov boj. ker so začeli nacijonali-«ti raz okna in hiše obstreljevati Japonce. Iz Tsinanfua poročajo, da so regularne kitajske čete vdrle v japonske koncesije, porušile obrambne nasipe, ki obdajajo koncesijo in oplenile mesto. Borba je trajala več ur. Maršal Lvvakura je vse v Tsingtau nastanjene japonske čete odposlal v Tsinanfu. V bitki pri Tsinanfu je bilo 4(1 Japonskih oficirjev ubitih. Število civilnih oseb, ki so padle v borbi, se ceni na 100. Pariz, 5. maja. s. Vesti iz Kitajske je treba sprejeti zelo previdno. Govori se o de-vetkratni kitajski premoči, ki je obkolila japonske čete ter tih spravila v obupen položaj. Dva tisoč japonskih vojakov koraka proti Tsinanfu. Vesti iz Tokija velijo, da so bile japonske čete v Tsinanfu že razoro-žene, ker so se morale vdati zaradi pomanjkanja munieije. Poveljnik razoroženih japonskih čet je izvršil harakiri. Posebni poročevalec lista bilo dogovorjeno novo premirje- ki pa je trajalo zopet le malo časa Kmabi se je pred japonsko koncesijo nabralo 42.000 mol ki so skušali vdreti v koncesijo. Podatki o japonskih izgubah so zelo različni. Japonci sami javljajo, da so izsrubili tri častnike in t52 mož Po dmtri vesti pa so izgube Japoncev mnogo večje. Tokio. 5. maja. d Zaradi »popadoT med japonskimi in nacionalističnimi tetami pri Tsinanfn ie savladala med Japonsko in na-eijon&Iistično Kitajsko velika napetost Ja- ponska vlada namerava podrseti najostrefSe represalije proti Kitajcem, kar lahko dovede do nedoslednih po«Icdic. Vse kaie na to, da stojji Kitajska pred najtežjo krizo, kar jih je bilo zabeležiti tekom zadnjih nemirnih let. Šanghaj. 5. maja. (be.) Včeraj j« priSlo med japonskimi in' kitajskimi četami v Tsinanfu do hudih bojev, ki so zahtevali med četami in civilnim prebivalstvom veliko žrtev. Iz raznih kraiev Kitajske je bilo odposlanih v Tsinanfu več tisoč iaoonskih vojakov. Iz Tientsina se je odpeljal na mesto oklopni vlak, iz Koreje pa je bilo poslano na bojišče močno zračno brodovje. Japonske prihaja več ladij 1 močnimi vojaškimi ojačenji. Iz Tsinanfu poročajo da je japonski konzul izeinil. Nepričakovan izbruh sovražnosti v Tsinanfu je vzbudil v Londonu veliko vznemirjenje. Splošno se pričakuje, da bodo zavzeli dogodki na Kitajskem nenaden dramatičen razplet, v katerem bodo Anglija, Amerika in druge države igrale važno ulogo. Tokio. 5. maja. (be.) V bližini Tsinanfn so južne kitajske čete razorožile oddelek japonskega vojaštva. Oddelek se je uprl in poveljnik se je ustrelil. Japonski ministra ski predsednik je sklonil pretrenti diplomatske odnošaje z nankins-ko vlado in od-pokiieati generalnega konzn'a London. 5. maja. (lo.) Iz Tsinanfu b« poroča, da je padlo v bojih med Kitajci in Japonci več kot 100 Japoncev in da je bila japonska posest skoro popolnoma Izropana. Japonska posadka se je morala včeraj ve« dan težko boriti proti kitajskemu vojaštvu in so boji komaj ponehali proti večeru. I* Japonske odhaja na Kitajsko neprenehoma vojaštvo. London, 5. maja. (lo.) Londonsko časopisje smatra položaj v Tsinanhi za skrajno kritičen Vež kot 40.000 kitajskih nacionalističnih čet oblega japonsko koncesijo, katero brani 5000 japonskih vojakov. V Tsinanfu se nahaja tudi mnogo Angležev, Američanov in Nemcev, katerih usoda je skrajno ogrožena. Včerajšnje nogometne tekme na Dunaju Dunaj, 5 maja s. Hertha je v prvenst« veni tekmi zmagala proti Sportklubu s 4 : 2 (1 : 1). Prijateljska tekma med FAC in Hakoah je z 2 2 (1 : 1) ostala neodlo čena. Rapid : PTE (Bratislava) 4 : 1 (2 : 1). V napadu PTE igTa znani Uridil. Egiptski zunanji minister demi-sijoniral London, S. maja (be.) Egiptski zunanji minister OhabI paša Ja d emisij oniraL Koliko bo znašala nova zemljarma Današnji hegemonistični režim hoče sedanjo davčno neenakost se povečati Ta »Jutro« napisal g. Jura j Demetrovič, narodni poslanec. Poaianee KDK g. J ur a j Demetrovič je danes priznano eden najboljših davčnih in finančnih »trokovnjakov v Narodni tkupščini. Našim čitate» Ijem bo zlasti ie v Uvern spominu njegova energična borba proti napa* kam tn krivicam novega davčnega zakona. Te krivice bi rada vlada še povečala z uredbo, ki ureja določe* vanje čistega katastralnega dohodka, po katerem se bo računala nova zem> Ijarlna ln o kateri razpravlja ravno te dni finančni odbor Narodne skup* ičine. Novi zakon o neposrednih davkih predvideva novo ugotavljanje katastralnega čistega donosa na bazi cen v ča-iu od 1. julija 1925. do 1. junija 1926. KatastrainJ čisti donos bo služil kot davčna baza, na podlagi katere se bo odmerjal osnovni in dopolnilni davek. Sedaj je finančni minister predložil finančnemu odboru Narodne skupščine na odobrenje uredbo o delokrogu s tem zakonom predvidene državne komisije za ugotavljanje donosa zemljišča kakor tudi o načinu ugotavljanja katastralnega čistega donosa in končno za Srbijo in. Črno goro o načinu popisovanja in razredovanja zemljišč. Namen vsega tega je, da se dobi davčna osnova za novo zemljarino v vsej državi. Avstrija in Madžarska s Hrvatsko »ta vse preteklo stoletje intenzivno delali na ustvarjanju točnega katastra. Ti katastri predstavljajo evropsko kulturno pridobitev. Sedaj pa naj po zamisli beograjskih viastodržcev tudi ti katastri utrpijo svojo baikanlzacijo. Zakai? Zato. ker Srbija in črna gora nimata katastra in je treba izvršiti povsod nive-liranje in uničiti ono, kar ie v drugih krajih dobrega in solidnega. Edino sredstvo proti novim davčnim krivicam. Novo ugotavljanje katastralnega čistega donosa v krajih, kjer že obstoja kataster, sploh ni poirebno. Tu obstoja čisti donos izračunan v zlatu; zadnja revizija katastra ;e bila v Avstriji izvršena v letih 1697. do 1911., dočim je biia v Madžarski in na Hrvatskem izvedena v času od 1. 1909. do 1. 1913. Nova zemljarina bi se torej lahko ugotovila ali tako. da se zlati katasiraini Čisti donos sorazmerno poveča, ali pa tako, da se predvojna zlaia zemljarina s pomočjo multipiikatorja poveča, kolikor je potrebno po današnjih razmerah. Na ta način bi vsak vedel, koliko bo znašala zemljarina v teh krajih in prav tako, koiiko bo zemljarine plača! vsak posestnik zemljišča. V Srbiji in Črni gori naj bi se osnoval začasni kataster, dokler se zemija ne izmeri. Tu bi bilo potrebno izračunati katastralni čisti donos na enak način. kakor se je to delalo pred 100 leti v Avstriji, stremeč pri tem predvsem, da katastralni čisti donos odgovarja donosu v ostalih pokrajinah. Garancija za enako davčno obremenitev zemljišča pa bi se morala najti v kontingentira-nju zemljarine Po posameznih pokrajinah. Davčne enakosti nočejo. Toda enakomernega obdavčenja zemljišč nočejo. Gre za to. da davčna neenakost ostane in poleg tega, da se davek na zemljišča Še poveča, odnosno. da se vtihotapi znatno povečanje zemljarine. Tako se dela v desetem letu po ujedinjeniu in v času najtežje krize našega kmetijstva, ki je notorno nerentabilno. Neenakost davka na zemljišče kakor tudi povišanje bremen, ki se nam obeta, moremo že danes z lahkoto ugotoviti V svojem ekspozeju pred Narodno skupščino je zastopnik finančnega ministra dr. Spaho izjavil, da pričakuje od nove zemljarine 570 milijonov dinarjev državnega dohodka. Poskušajmo sedaj izračunati, koliko naj znaša zemljarina v posameznih pokrajinah, če bi — kar pa bi predstavljalo pretirano obdavčenje kmetijstva — zemljarina dosegla višino zlate paritete. V Hrvatski in Slavoniji s Srenjam bi v Vojvodini je pred vojno znašal čisti katastralni donos 92 milijonov zlatih kron. Zlata zemljarina s 30 odst. predvojno doklado je znašala 23.92 milijona zlatih kron. po zlati pariteti torej 263 milijonov dinarjev. Slovenija in Dahnactja «ta imel! pred vojno 14.5 milijona zlatih kron čistega katastralnega donosa. Če na enak način računamo zlato zemljarino z doklado, bi po principu enakega obdavčenja imeli Slovenija in Dalmacija plačati 41.47 milijona d na rje v. Za Bosno in Hercegovtno vzamem enako relacijo obremenitve, kakor jo je rabilo finančno ministrstvo v svojih kalkulacijah, ter dobim na ta način približno 16 milijonov zlatih dinarjev čistega katastralnega donosa, kar pomeni obremenitev zemljišč s 45.76 milijona dinarjev. Srbija z Južtk> Srhfto hi Črno goro bi torei imela plačati razlfko do pričakovanih 570 milijonov dinarjev, to je okrog 220 milijonov dinarjev aH 38.6 odst. od skupne zemljarine. Kdo bo določal novo zemljarino Ce M bfl davek; sa semlflSč® m ta eaičin razdeljen na posamezne pokrajine, bi obdavčenje zemljišča dospelo zlato pariteto, če vzamemo za podlago predvojno davčno stopnjo v Madžarski in v Hrvatski Toda Srbija s Črno goro ne bo plačala 38.6 odst od skupne zemljarine, temveč komaj polovico tega, približno 18.7 odst, doči« bodo morali ostali kraji plačati sorazmerno več, če hoče državna blagajna dobiti od zemljarine 570 milijonov dinarjev. Kakšna bo davčna osnova in koliko bo znašala v posameznih pokrajinah ter koliko bo znašala višina zemljarine, to je danes popolnoma v rokah slavne naše državne administracije, kajti ona ima po uredbi finančnega ministra suvereno pravico, ugotavljati katastralni čisti donos br&z sodelovanja svobodno izvoljenih predstavnikov naroda. V tem pogledu predvideva uredba manjši vpliv in manjše sodelovanje naroda, kakor Je to bilo po zakonu madžarskih hi hrvatskih fevdaicev Iz L 1875., torej pred 50 leti. Zakon, sankcijoniran po cesarju Franju Josipu — pomislite samo! — je bolj demokratičen, kakor uredba finančnega ministra demokratske Jugoslavije! Kako sem dobil številke davčne obremenitve za Srbijo s črno goro? Na podlagi računa ministrstva financ! Po službenih podatkih merijo v posameznih pokrajinah davku podvržena zemljišča v hektarjih: v Hrvatski in Slavoniji (brez Srema) 3,470.000, v Vojvodini s Sremom 2,310.000, v Sloveniji 1,550.000 v Dalmaciji 1.250.000, v Bosni in Hercegovini 2.500.000, v Severni Srbiji 3,000.000, v Južni Srbiji 700.000 in v Črni gori 200.000. Za karakteristiko, kako se dela, odnosno kakšna ie davčna neenakost. navajam procente površine posameznih pokraiitf. po rezultatih državne statistike. Srbija s črno goro predstavlja 42.3 odst. skupne površine v državi, Bosna in Hercegovina 20.55 odst., Dalmacija 5.13 odst.. Hrvatska in Slavonija z Medjimurjem. Krkom in Kastvom 14.84 odst., Slovenija s Prekmuriem 6.52 odst. in Vojvodina s Sremom 10.66 odst. Srbija « črno goro Je torej po površini trikrat večja od Hrvatske in Slavonije. ima pa le malo več davku podvrženega zemljišča: 3,900.000 napram 3,470.000 ha! Kako ceni sedanja vlada vrednost zemljišč Sedaj poznamo obseg zemlje, podvržene davku, poznamo pa tudi kalkulacijo finančnega ministrstva o novih, ka-tastralnih čistih donosih v posameznih pokrajinah. Po tej kalkulaciji, osnovani na dosedanji preiskavi organov finanč- Kft BihihtiMfa, »tj M mM CM1 kato-»tralni dooo« snašal povprečno po hektara: v Črni forl 20 Din; v Bosni in Hercegovini ter v Južni Srbiji 150 Din; v Severni Srbiji 180 Din; v Dalmaciji 40 Din, to je 20 krat povečan dosedanji zlati katastralni čisti donos; v Stovenfji 161 Din, t j. 23 krat povečan katastralni donos; v Hrvatski in Slavoniji 175 Din ali 25 krat povečan dosedanji katastralni donos in v Vojvodini s Sremom 660 Din, kaT predstavlja 30 krat povečan katastralni donos. Po tej kalkulaciji dotomo naslednji rezultat katastralnih čistih donosov v državi: Hrvatska in Slavonija 607 milijonov dinarjev, Vojvodina s Sremom 1524 milijonov dinarjev, Slovenija 250 milijonov dinarjev, Bosna in Hercegovina 375 milijonov dinarjev. Severna Srbija 540 milijonov dinarjev, Južna Srbija 105 milijonov dinarjev. Črna gora 4 milijone dinarjev. Dalmacija 60 milijonov dinarjev. Skupni katastralni čisti donos naj bi po kalkulaciji finančnega ministrstva znašal 3465 milijonov dinarjev ter bi Srbija s Črno goro pri 649 milijonih dinarjev katastralnega čistega donosa participirala na tem skupnem donosu z 18.7 odst — kakor sem prej ugotovil Vse to, kar sem razložil. Jasno kaže tendenco, na podlagi katere je izdelan novi zakon o neposrednih davkih, kakor tudi uredba o ugotavljanju donosa od zemljišča. Nevamost birokratične samovoljnosti Toda to more izpasti še sJaWe. V prilogi uredbe se n. pr. nahajajo obrazci kot navodila strokovnim organom za iz-računanje čistega katastralnega donosa. Iz teh formularjev izhaja, da bo imela njiva IV. razreda, torei srednje kakovosti, v velikosti enega katastralnega orala, ki je imela dosedaj 14 zlatih dinarjev katastralnega čistega donosa, po novem računanju 536 dinarjev katastralnega čistega donosa ali 39 krat več. Pri njivah najboljše kakovosti (v I. razr.) bi to povečanje znašalo še dvakrat toliko. O tem bodo odločevali samo strokovni organi finančnega ministra. Resnično, parola g. dr. Bogdana Markoviča o finančni diktaturi je postala stvarna! Po diktatu finančnega ministra se bo odmerjal davek na kmečki narod po turškem načinu in to se nam hoče servirati kot popravljanje katastra! Te metode in to delo, ki je brez-primerno v vsem kulturnem svetu, nas sili da razmišljamo, kako se naj obranimo in rešimo izkoriščanja in neenakosti in kako naj osvobodimo narod in državo od vladavine nesposobnih in pokvarjenih ba^anskih hegemonistov, ki ogromno večino naroda tretirajo kakor kolonijalne sužnje. Novo posojilo bi imelo protiprečanski značaj Zanimivo situacijsko poročilo KDK dela v parlamentu. — Beograd, 5. maja, p. Nocojšnja «Reč» ugotavlja v članku pod naslovom «Bor-ba v Narodni skupščini«, da vlada ni predložila skupščini nobenega važnega zakonskega načrta v razpravo. Ako bi ne bilo predlogov opozicije, bi skupščinske seje trajale le po par minut. Mora se priznati, da obsegajo predlogi opozicije najnujnejše in najvažnejše zadeve. Seje Narodne skupščine so zopet odgodene do četrtka. Bile bi pa odgode-ne za daljši čas, ako ne bi Svetozar Pribičevič in Stepan Radič podvzela demarše pri predsedstvu skupščine ter mu sporočila, da bosta predložila obtožbe proti ministrom. »Reč« nadalje kritizira izjavo dr. Korošca, da je večina uradništva v Južmi Srbiji odlična, zlasti ga pa napada zaradi njegove izjave, da je neprijatelj države vsakdo, ki graja režim v Južni Srbiji. »Reč« pravi, da dr. Korošcu pač konvenira režim v Južni Srbiji, ker se klerikalci zavedajo, da odbija ta režim narod od Beograda. Krivdo za vse te razmere pripisuje »Reč« predvsem demokratski stranki, zlasti Ljubi Davido-viču, ki s svojo osebno avtoriteto po- Tristoletnica gimnazije na Sošaku StiSak, J. maj«., n. Danes popoldne Je dospel semkaj prosvetni minister Milan Grol, da se udeleži jutrišnje proslave 300» letnice sušaške gimnazije. Na proslavo so dospeli tudi poslanca KDK dr. Srdjan Bu« disavljevič in prof. Vinko Krpan ter po» slanci Davidovičeve demokratske stranke dr. Angjelinovič, dr. Ribar in Radoslav Agatonovič. Danes si je prosvetni minister ogledal sušaško gimnazijo. Zvečer s« je udeležil z ostalimi gosti slavnostne večer« je v Parkhotelu. Jutri dopoldne n bo M SuSaku vrfila okrožna konferenc« demokratske stranke, ki »e j« bodo udeležili minister Grol, poslanci dr. Angjelinovič, Ribar in Agatono. vid. S Sušaka bo minister Grol odpotoval za en dan na otok Krk. Načrt vinskega zakona Beograd, j. m«)* Posebna strokovna kotnt- s4« ministrstva ca kmetijstvo izdelala načrt aoveta vin&keza zaikona. T« načrt Je bil razposlan vsem 10 s poda r ski m korpocacijam v proučitev, nakar bo po končni redakciji predložen Narodni skupščini t uzakoni-ter. Ustreljen razbojnfK Bw»«d, I. mata 9. k Ufiea poročajo, <• se oirožrrfld r bo)a wtre.HU znanega razbojnika Petka Pejovida, na 5f*ax glavo Je notranje ministrstvo razpisalo nagrado. Ubiti Pejovid Je izvršil mnogoštevilna razbojništva. Streljanje med ntfm in OTOžnifci Je trajalo kakih 20 minut- Njegovo truplo so prepeljati v mestak beograjske »Reči«. — Edino Dr. Korošec in Južna Srbija daljšuje življenje Vuikičevdčevemfu režimu. O posojilu, ki ga namerava vlada najeti v inozemstvu, pravi, da je še vedno piščalka na vrbi. Po najnovejših vesteh iz vladnih krogov posojila sploh ne bo mogoče najeti v nameravani vj-šini in se misli sedaj na to, da bi se najelo manjše posojilo. Vprašanje pa je še, ali bo mogoče dobiti manjše posojilo. Tako je predsednik vlade Velja Vukičevič sam izjavil nekemu svojemu prijatelju iz Srema. V krogih KDK zatrjujejo, da todo z najostrejšimi sredstvi nastopili proti posojilu v taki obliki, kakor ga namerava najeti vlada. Posojilo se najema pod zelo težkimi pogoji, razen lega pa se namerava uporabiti za čisto neproduktivne svr he, kar pomenja ruin države. Upoštevati pa je treba tudi to, da bi razpolagala z njimi hegemonistična vlada, ki bi ga izrabila za uničenje prečanskih krajev. V takih razmerah je upravičen najstrožji boj proti temu posojilu. Vsi pre-čanski k»raji se morajo zavedati, da je to posojilo proti njihovim interesom. Bela Kun bo izpuščen? Berlin, 5. maja. t. «Vorwarts» objavlja poročila o aretaciji Bele Kuna na Dunaju, ki jih je oči vidno dal na razpolago nem« ški državni poslanec dr. Kurt Rosenfeld, ki je na željo Bele Kuna prevzel njegovo obrambo. «Vorwarts» poroča, da je za se* daj gotovo samo to, da bo uvedeno proti Beli Kunu postopanje zaradi napačne pri« jave. Ni pa nikakih dokazov za to, da je Bela Kun snoval kako zaroto. V takem po» ložaju se more računati, da bo Bela Kun kmalu izpuščen. Dr. Rosenfeld je na Du» naju interveniral pri pravosodnem mini* stru dr. Dinghoferju, da bi se Beli Kunu dovolilo potovanje v Rusijo preko Nemči« je. Dr. Dinghofer je pristal na to, ako bo pruska vlada izdala potrebno dovoljenje. Z ozirom na zahtevo po izročitvi Bele Ku» na po Madžarski, pa je nastal nor pre» okret v tej zadevL Spremembe t sovjetski armadi Moskva, 8. maja (be) BivS načelnik f-nerahiega Štaba rdeče armad« Tukačelski je bil Imenovan poveljnikom leningradske-ga vojaškega okrožja. Dosedanji poveljnik moskovskega vojaškega okrožla Šaporšni-kov J« bfl Imenovan za načelnika renerai-tega štaba. Podpis nemško-ameHSKe pogodbe WasMitgto«, B. maja (be.) Dane« Je Ms podpi- snna nemško-ameriška razsodišSna in spravna pogodba. Za Ameriko Je podpisal pogodbo ameriški državni tajnik Kellog, za Nemčijo pa nemški poslank roa PctUvko. Novi stanovanjski zakon ftl totnmtafc novega zakon« j« treba Imeti prsd ymb pred očmi, da i« ta zakon samo sklepni čka v zakonodaji glede stanovanjske zaičke ta Je po svojem nadpisu zakon, a katerim M spreminjajo m dopolnjujejo zakoni o stanovanjih z dne 15. mala 1925, 23. oktobra 1926, in 29. oktobra 1927. Ker k je 1 vsemi temi zakoni omejitev pri svobodnem razpolaganju s stanovanj postopalo likvidirala in s« je krog za Ščit etrih najemnikov in njih pravic bolj hi bolj zoževal, je Jasno, da se določbe novega zakona ne morejo tolmačiti v tem smislu, da uživalo po tem zakonu zaščito tud! tald najemniki, ki doslej niso bfli za ščit etri ali da bi najemniki, ki ostanejo Se nadalje zaičiteni, hneli večje pravice od onih, ki so Hh bili deležni po dosed?njih zakonih. Toliko r sphoSncffl. Kar se ti5« posameznih določb novega zakona, velja naslednje: člen 1. doioča, da s 1- majem 1928. preneha vsako dodeljevanje stanovanj. S stanovanji, ki so se tepraznfia s 1. majem ali prej fn so ostala 1. maja ie prazna ali ki se bodo izpraznila v bodoče, tudi če so v starih zgradbah in so stanovali v ntih aW Se stanujejo zaščiteni najemniki, sme hišni lastnik svobodno razpolagati. Izpraznjenih stanovanj ni treba torei nikomur več prijavljati. Pravica hršnega lastnika do razpolaganja s takšnimi stanovanji Je torej neomejena. člen 2 dofoSa, da s« oproi&ajo od omejitev po tem rakom: 1) vsa stanovanja veCla od trdi sob; 2) stanovanja 3 sob, v katerih stanuje družina z manj nego 3 člani. 3) Stanovanja 2 sob v ksrterft stanuje samo 1 oseba. Glede na zgoraj navedena načeta Je Jasno, da se nanaša ta čien zgolj na doslej zaščitena stanovanja t. j. stanovanja v starih zgradbah, v katerih stanujejo najemniki, našteti v čl. 12 zakona z dne 15. maja 1925. Krog teh najemnikov se je zožil, ker niso več zaščiteni, ako ima stanovanje 4 ali več sob, in pri manjših stanovanjih, ako so podani pogoji, navedeni y ČL 2 novega zakona. Pravico do zaščite imajo torej samo tisti najemniki, ki so to zaščito tudi doslej uživali, r kolikor imajo njih družine predpisano število članov in v kolikor ostanejo v dosedanjem stanovanju. Ce stanovanje menjalo ne morejo novega stanovanja obremeniti t zaščito, tudi če je v stari zgradbi in če ima predpisano število sob m družina predpisano število članov. Z menjavo stanovanja Izgube torej zaščito oni najemniki, ki so ostali z novim zakonom zaščiteni. Vprašanje Je, ali Je smatrati kot sobo vsak stanovanjski prostor ne glede na njegov obseg. Da se med sobe ne štejejo: kuhinja, predsoba, hodnik, shramba, inštalirana kopalnica in soba za služkinjo, Je v zakonu Izrecno določeno, če se upoštevajo razlogi, ki so bili metodami za utesnitev po čl. 2 novega zakona (izločitev zaščite pri večji udobnosti) bo gotovo v kankret-nem primeru preiskovati ln ugotoviti, ali ustreza stanovanje s 3 stanovanjskimi prostori (ki ima lahko n. pr. samo 1 sobo in 2 kabineta) zakonitemu pojmu 3 01. 2 sob ČL 3 določa količnik, s katerim se ima pomnožiti Najemnina ki se Je piačala do 1. JuMja 1914.: r mestfh preko 100.000 prebivalcev 12 kratna, sicer 10 kratna predvojna najemnina. Ta določba pa velja le za najemnike, ki ostanejo tudi po novem zakonu zaščiteni in ki so plačevali doslej nižjo najemnino. Oni najemniki, ki so po posebnem dogovoru plačevali višjo najemnino, jo morajo plačevati tudi nadalje, kajti stanovaniski zakon ne ukinja v tem pogledu že prldobHene pravice hišnega lastnika. Za nehfgllenska stanovanja pa se ima plačevati (dokler se stanovanje ne popravi) najemnina, ki se je plačevala meseca aprila, t 1. ČL 4 določa roke za izselitev onfh najemnikov, ki so po čl. 2 Izgubili zaščito in ki Jim Je biLo stanovanje odpovedano pred 1. majem L L Tisti, ki imajo stanovanje večje od 3 sob, se moraJo izseliti do 1. Junia t L vsi ostali do 1. JultJa t 1. Ta določba ne velja torej za najemnike, ki so po H. 2. izgubili zaščito, ki pa Jim stanovanje pred 1. majem t. I. ni bHo odpovedano. Odpoved njihovih stanovanj Je dopustna samo v običajnih terminih, ki veljajo sicer za nezaščitene najemnike. Ker določa čl. 4 terecno fiksne IzseKtvene roke, ni dvoma, da se morajo ti roki brezpogojno držati in da ne pridejo t pošte v it nedo-vršene pravde zaradi odpovedi aH še ne pravomočne sodbe. Zadostuje, da Je bilo stanovanje odpovedano. V kakšnem Stadiju bo dodčno pravdno postopanje dne 1. junija oziroma 1. julija nd merodajno. Seveda pa se izselitev ne more izvršiti pred tenri termini, tudi č« Je že pred tem terminom potekel v pravomočni sodbi doočetii rok za izselitev. Drnge važne določb«. CL 8. zabranjuje dvoje stanovanj v Istem kraju in ponavlja že znano določbo pre)i-njih zakonov. ČL 6. določa prlstotnoat občinskih oblasti za preiskavo in ugotovitev nehlgljen-skih stanovanj. ČL 7. določa s« ▼*« spore po te« zakonu pristojnost rednih sodiK, ki tmajo uporabljati predpise civilnopravdnega reda. Važna Je ta določi« zaradi stroškov. Doslej je nosila vsaka stranka svoje stroSke. Zdad bo trpela vse stroške tista, ki pravdo togubi. Važno Je tudi. da se bo taksa odmerjala po vrednosti enomesečne najemnine. Doslei se je plavala na podlagi enoletne lajemoinc • Cl S. vsdržnje veljavnost (L t, l k H zakona s dne 15. maja 1925. ČL 1 tega sakona naiteva izveštne zgradb«, k! te izvzete od omejitev (n. pr. zgradbe Invalidov. vojnih vdov Itd.), čl 8 vsebuje prepoved podnajema ln ČL 10. našteva v to6-k ah a) do f) pogoje, pod katerimi more lastnik tudi zaščitena stanovanja odpovedati. Dočim Je zakon z dne 29. oktobra vzdrfai določbo Čl. 10. samo v točkah č), d), e) hi f), se Je z novim zakonom obseg odpovednih pogojev, razširil na prvotno mora ČL It. določa, da prenehajo veRatl vse odredbe dosedanjih zakonov o stanovanjih, ki nasprotujejo predpisom tega zakona. Ne velja torej več določb«, da je izpt»-minjanje stanovanj v poslovne prostore prepovedano. Izpraznjena stanovanja se potemtakem lahko preureds v poslovne prostore aH sploh, tndi bre« preureditve, uporabljajo tndi v druge namene, kakor za stanovanja. Če povzamemo do!očb« glede najemnikov, ki tudi po tem zakoeu ostanejo zaloteni, so pravice teh najemnikov v btstvn sledeče: nepremagljivost do 1. maja 1929, dokler ostanejo v sedanjem stanovanju tn če ne nastopijo pogoji za Izredno odpoved po 10. zakona z dne 15. maja 1923; nadalje maksimiranje najemnine do 1. maja 1929 z 10-kratno odnosno 12-kratno predvojno najemnino, če se Je doslej plačevala nižja najemnina. Dr. O. ®4lMtaj sj* moCo«tto«o. fcti-pHcaaiitiko, igea prod t« a»?reko«iifvo rantre prot drsenj. fepodnMsvaaJe m ravri oe*ti po*ftbui ramJJerl aatltkL, m orfcnrffe p« S obstranska rebra le obstranski »kiepi. M očal Conttneotai balonski obrejf tu ikk&*« tm udobnosti, U J& dafc ideala« m^mmmm NebUe čaka... 0*to, 5. maja. s. Zrakoplov dt&8«* ka v Vadsou na to, da ponehajo snežni ri» harji na Spitzbergih. General Nobile in del posadke je ostal v gondolah, dočim je ostali del odšel na kopno, da »« apo» čije. Ni še določeno, kdaj bo Nobiie m* daljeval polet na severni tečaj. Vadsd, 5. maja. (be.) Po zadnjih poio* čilih je zrakoplov «Italia» v zelo krWč» nem položaju. Ogroža ga hud vihar. Velik komunistični proces v Upsko, 5. maja. d. Pred k*zensfcfen sa* natom državnega sodišča »e je reoraj pri* čela glavna razprava v veieizdajniškein procesu proti komunistu Otonu Braunu in tovarišem. Ker sta Braun ter njegova lju» bica in tajnica Olga Benario pobegnila is jetnišnice, se vrši razprava brez glavnih obtožencev. Prič je povabljenih približno 45 in bo trajalo njih zasliševanje najmanj 5 dni. Otonu Braunu očita obtožnica, da je r letih 1923 in 1924 isrvrieval funkcij« šefa generalnega Štaba rdeče armade, ki se je formirala na Turinškem ter da j« bil vojaški organizator prevrata. Poleg tt* ga je obtožen veleizdajniškega delovanj« pri berlinski komunistični ceutrail, kjer m je udejstvovai kot vodja poTočevclsk« službe do aretacije oktobra meseca 1926. Soobtoženi so berlinski metan:k Oton CH» denburg, Gustav Dalisd« is Bremena, Vb Ijem Mtiller k Kaiserlauteraa, urednik Karel Gans iz Monakovcga tn tn ona kov »ki trgovski zastopnik Jurij Sem me! man, Ta* koj pri začetku razprav« j« prišlo do k» cidenta. Ko J« predsednik pri čitanju sonallj med drugim navedel, da j« bil Gan« kaznovan o priliki monakovskega puča, j« Gans planil pokonci in zaklical: *Ce nav«* jat« ono sramotno ofcsodho kjeconega «0» dišča, ki J« bižo sestavljeno a monarhi« stifinfh oficirjev, »e la vnaprej vteh vs« tendenca današnjega procesa 1» Z« vub\H a* vo vlada v političnih krofrh -reRko zanW manj«, napovedujejo p« se tudi senzacijo* nalna razkritja o delovanju nemSkih ko. munistov. Afganistanski kralj t Mosfcvi Moskva, J. maja. (be.) Afg»ai®t«wM kralj j« iniel s •ovjetskim komisarjem s« zunanje sadove Čičerinocn dalj® razgovor glede podaljšanja rusko afganistanske po» godb« o nenapadan««. Afganistanski kraJJ je položil na grob Ljenlna vene« Požar t Italijanskem hangarfa Trrt, ». «Mja o. V T*ttk« vdttd lopi ta 4 hidroptens Ur poJfcodoval S« vsč drstih letal. Požar J« msU! mewia saradi skfctrttaesa kratke«« sdk*. Škodo cenijo sa prt-bUtoo S milijona Ur. 500 hfg pogorelo Rarfgoon, 5. maja. (lo.) V kraju Uyao» onghio v Burmi j« pogorelo 500 hii. Nad 3000 , Fr. Ma-ner, oeim., vsi po 10 Din, Barb. Langerholz S Din, neimenovan 5 Din in Kegljaški klub ^Primorec« v Mariboru 100 Din, skupaj 956 Din, v celem pa 12.325 Din 75 p. Iskrena hvala 1 Uspešna turneja mariborske Glasbene Matice v Švici Včeraj, 2. t. m., so si zjutraj mariborski pevci, sveži in spočiti, ogledovali Basel. Predvsem jih je mikal izredno bogati zoološki vrt, oče Ren, starodavni >Rathaus< e Holbeinovirnl slikami, Miinster s krasnim »Kreuzgangom«, muzej, itd. itd. Še zjutraj je bil kratek nastop v koncertni dvorani, ki obsega 1500 sedežev in ima velikanski oder z modernimi orglami. Okoli 70 matičarjev se je Čutilo na tem velikem odru kakor otoček na morju. Ta poskusni nastop pa je poka-aal, da so pevci v najboljši formi. Popoldne jim je tramvajska krožna vožnja po mestu in okolici pokazala lepoto baselskega kantona ter jih celo zavedla v sosedno Nemčijo za par minut. Ob pol 4. je bil v slavnostni dvorani >Rathausa< svečan sprejem. Vladni svetnik dr. Adolf Im Hof je pozdravi! Matičarje kot predsednik kantona Basel in kot predsednik mestne občine. Odgovoril je dr. Tominšek z vznesenimi besedami, nakar so pevci zapeli >Gor čez je-zeroc. Občinstvo je naše pevce pred mestno hišo živahno pozdravljalo. Nato je odšla mala deputacijn k slavnemu dirigentu F. Wein-gartnerju, da ga povabi na koncert. Ljubeznivi gospod, žal, tega ni mogel obljubiti, ker je zvečer dirigiral v tukajšnji operi »Tristana in Izoldo<. Ob 8. zvečer točno je pričel koncert. Velikanska dvorana seveda vsled premajhne reklamo, prekratke dcbe tukajšnjih priprav za koncert itd. ni bila polno zasedena, vendar so smeii biti naši pevci z obiskom zadovoljni, kajti veliki moralni uspeh tega prvega koncerta je prav gotovo izravnal manjši materinim uspeh. Koncert je pcse-tila na j,odličnejša baselska publika, predstavniki kanlonske vlade, vsi v Baslu nahajajoči se konzuli tujih držav itd. Pevski zbor se je ves čas večera krepko in ko-rajžno držal. Izpočetka nekoliko plahi glasovi so se čim dalje bolj okrepili, vzpodbujeni po čim daljo bolj naraščajočem in končno do skoro elementarnih izbruhov do-šedših odobravanj entuziasmirane publike. Vse pevske točke so bile podane precizno ln so zlasti dinamski izredno lepo izdelane. Nai.bolj so užigale slovenske narodne pesmi, Gotovac z »Jadovanko za teletom f, Mokranj-čev, >Kozar«, obe bolgarski pesmi D. Hri-stova >Mari mome, crnooko« in >Ergen djedo«, moja >Marija in brodarc. v zadnjem delu pa je pevski zbor moral točko za točko ponavljati ter ie vrhunec navdušenja dosegel z mo;iin >Mladim junakom«. Publika ni hotela oditi iz dvorane in so bili pevci prisiljeni dodati še tri narodne pesmi. Led je bil prebit in častitke so deževale od vseh &!rani. Podrobno o koncertu :n izvajanju poročam pozneje. Po koncertu je bil v slavnostni dvorani vesel družabni večer, ki ga je Mariborčanom priredila tukajšnja >Lie-dertafel?. V imenu >Lieder!afla< je njen predsednik E. Keiser-Hanschiri pozdravil najprej navzočega predstavnika vlade g. dr. Im Hof a, nato našega jugoslovenskega konzula g. Guggenheima, zastopnike baselskih pevskih društev, cd katerih so se nekatera koncerta _in prijateljskega večera udeležila kor-porntimo, dalje >Jugoslovenski klub«, predstavnike časopisja in končno naše pevce, posebej še oba predsednika dr. Tominška in Arnuša ter dirigenta Hladeka. Nato je pevski zbor baselskega >Liedertnfla< odlično zanel več pesmi. Slišali smo tudi izvrstne domače soliste. Dvorana je bila okrašena z veliko švicarsko in vis-a-vis z našo ponosno zastavo z državnim gibom. Na pozdravni govor g. Keiseria je odgovoril v toplih besedah najprej vladni svetnik dr. Im Hof, nagla! a j oč vedno bolj poglabljajoče sa vse- stranske stike z Jugoslavijo, napil naši državi, kraljevi rodbini in našim pevcem. Nato je nazdravil nas konzul g. Guggen-heim kantonski vladi in se zahvalil v imenu naše države in Mariborčanov za ljubeznivo pomoč in lep sprejem, odgovarjali so dr. Tominšek, predsednik Arnuš itd. itd., izmenjavali lepa spominska darila in se končno tako rekoč oficiielno med seboj pobratili. Mariborčani so g. Keiserja na licu mesta izbrali svojim častnim članom. Končno so Matičarji zapeli še švicarski psalm, s katerim so začeli tudi svoj koncert. Navdušenja in v resnici iskrenega, odkritosrčnega prijateljstva je bilo čuda mnogo. Nato seveda še ples do ranega jutra. Baselski meščanje se niso mogli načuditi lepoti naših narodnih noš, so aklamirali vsak hip naše pevke ter se podali ž njimi v vrtinec >Kolac. Baselski slaščičarji so pevce obdarovali s slaščicami, tiskarji z razglednicami, vrtnarji s cvetlicami itd. Danes, 3. t. m., potuje pevski zbor k svojemu drugemu koncertu v Ziirich. Včerajšnji, nad vse pričakovanje srečni začetek koncertne turneje Mariborčanov opravičuje najlepše nade tudi v dobro uspeli nadaljnji potek njihovega pevskega pota. —č. * Krasen uspeh koncerta v Curihu č— Curih, 5. maja. Drugi koncert mariborske Glasbene Matice je bil izvrsten. Dvorana nabito polna, uspeh visoko umetniški. Odobravanju ni bilo kraja. Dirigentu in zboru so bile izrečene številne čestitke. Pomlad na našem dvoru Princa Peter in Tomislav na bratskem sestanku Mali Tomislav občuduje pomladni svet ■'v-; m mmš0' il§ ti I §§ m mmm i F® ■ ' ■■ 'J Peterček nabira prve pomladanske cvetlice Fot. Vlad. Benčič, Beograd. Beograd, v majiu. Po ulici kralja Milana, po Terazijah, šumi živitjenje, a tu v kraljevskem dvoru, tik ob glavni prometni žili naše prestoli oe, vlada dostojanstvena tišina, prekinjena samo z menjavam jem straž. Velika okna blestijo v svitu majskega soinea in taim po parkih se poigrava lahen vetrič s cvetjem in sveže zele-jiiim listjem dreves... Toda ne bi bilo (pomladi na dvoru brez obeh mladih princev. Njima velja vsa skrb in ljubezen, onadva sta radost vsega dvora. A dočim uživa mlajši Tomislav naj-vestnejšo nego svoje kraljevske matere in se čvrsto razvija v mehkih plenicah, ie prestolonaslednik Petar že strogo vezan na svoj dnevni red. Le malo mu ostaja časa za brezskrbno igranje in razvedrilo v dvorskem vrtu, kjer krmi zajčke, preizkuša svojega ponija in nabira prvo znanje v priro-dosiovju. Najsrečnejša pa je zanj popoldanska ura, ko ga okrog 17. pozo-vejo k čajoi ob strani svojih staršev. Tu se sestane tudi s svojim malim bratcem Tomiislavom, ki strmeče gleda vanij in kakor zamaknjen posliuša njegovo veselo čebljanje, velika razodetja o veselem igranju na dvorskem vrtu in še v marsičem drugem. Saj res, toliko kkušenj ima prestol onaskdnik Petar že za seboj, da kar n« more poj-mtti, zakaj njegov mali bratce Še «« skoči na noge in se »e druži z njim v vseh prostih urah. Ko mu do povedo, da se bo to zgodilo prihodnjo pomlad, se prestolonaslednik zadovolji, poujčka svojega bratca in zopet odhiti po širokih koridorjih in stopnicah ven, v svet, na svoje igrišče... In medtem, ko odmevajo njegovi radostni klici in se izgubljajo v šumenju, ki valovi z ulice, sniva njegov mali bratec zadovoljno v mehkih plenicah. To je cvetoča pomlad na našem Pismo iz prestolice Beograd, začetkom maja Mogoče Je nespodobno, kar bom sedajle zapisal, ampak ljubi kristjani, ali morem kaj za to, da je moj karakter takšen, da mi pero v reproduciranju misli ne trpi olcp-šavanja! Norenje namreč ni protckoKrana specijaliteta samo naših neštetih problematičnih vlad, nego tudi beograjskega vremena. N. pr. tale maj v Beogradu! V drugih krajih naše mile domovine v maju vse kipi od zelenja in solnce greje prijetno, božajoče, ne preveč in ne premalo, baš kakor si to žele mlade zaljubljene in sanjave na-ture. Maj v Beogradu se pa sentimentalnosti brezobzirno krohoče v obraz. Včeraj vročina, neznosna soparica. Gospodična Fa-nika iz Ljubljane, ki pestuje na Kalcmeg-danu otroke, zdihuje: »Ja, veste, tudi avgusta se v, Ljubljani nisem nikoli toliko potila, kafcor se potim tukaj sedaj, začetkom svoje noge ter nosite sedal poleti sandale, katere kupite v najboljši kakovosti ori R. STERMECKI. Celje, po sledečih nizkih cenah: št. 19—24 Din 32, št. 30—35 Din 68, št. 25—29 Din 37. št. 36—42 Din 96, št. 43—46 Din 109.—» Naročite ilustrovani cenik! maja! Kaj šele bo čez par mesecev? Uboga gospodična — ne poznaš še šeg beograjskega vremena! Pljusknil bo dež, od Du-va bo zapihal veter in jutri te bo v zimski jopici spreletavala od mraza kurja polt... Pred durmi kopalne sezone smo. Na bregovih Save in Dunava se že pojavljajo prvi kopalci in kopalke. Navdušeni športniki predvsem, kajpak! Človek, ki gleda iz daljave, bi mislil, da se po bregovih sprehajajo slokonoge čaplje. Pa so to le nadebudni sinovi in hčere Adama in Eve, ki so kraj vode pometali s sebe nadležno obleko in se opasali z obligatnim figovim peresom. Njihova telesa so še čisto bela, od solnca še nič zarjavela. Podrobijo malo po Vodi, prekopicnejo se enkrat, dvakrat v valovih ln hitijo nazaj na obalo. Prehladna je še voda. Zato se rajše sprehajajo po obali, izpostavljajoč svoje ude blagodejnemu vplivu solnčnih žarkov, pri čemer nežne dami-ce v sila važnem kramljanju izražajo svojo srčno željo, da bi čimprej potemneie od solnca kakor Malajke, ker je bronasto-rja-va polt sedaj moderna. Smo prav tako tudi pred durmi sezone konjskih dirk. Beograd je — to se razume samo ob sebi — prvo športno mesto v Jugoslaviji. Za šport se navdušuje tukaj vse, kar leze ino gre, od prvega ministra do zadnjega čevljarskega vajenca. Posebno navdušenje vlada za konjske dirke, ki se ob lepih nedeljskih popoldnevih prirejajo na prostrani ravnici pri Topčideru. Okrog dirkališča se zbira elita Beograda. Prav za prav je tu dvojna tekma: tekma konj v hitrosti ln — tekma dam in gospodov v briljiranju toalet! Polnokrvne angleške kobile in njihova slava, ako na dirkah zmagajo, so predmet živahnega debatiranja zlasti med beograjskimi brivskimi mojstri, ki svojim klijentom z britvijo v roki za-mahovaje že več dni pred dirkami radi dokazujejo, da bo zmagal ta, a ne oni konj. Slavne kobile, slavni konjički! Ako bi vedeli, da zaradi njihovega dirkanja marsikateri beograjski meščan v navdušeni stavi izgubi precejšnjo vsoto, to sem prepričan, da bi potočili solizo SGžalja, samo da bi se otresli neizbežnega prokletstva . . . Mladim zaljubljencem v prestolnici zelo priljubljene izletne točke ob nedeljah so sedaj Topčider, Košutniak in Kijevo s svojimi zelenimi hrastovimi šurnicami. Da bi znale te šumice govoriti! Skoraj za vsakim grmom pritajeno šepetanje, izpovedi srca, neuitešenega koprnenia, priseganje zvestobe do grciba. Odmev poljuba, pečata ljubezni. Poredno hihitanje devojke, razigrane ob temperamentnem kavalirju. Od nekod iz daljave vrisk pijanega veselja. Nad pohojeno trato, po globoko nagnjenih bukovih vejah, spreletavajoči se ptički, žvrgoleči, v solncu srebrno bleščeči . . . Muhast je maj v Beogradu, nestanoviten, brez primere, sedaj vroč, sedaj spet hladen, ali kljub temu je on tudi tu predvsem — »ljubezni čas«. —J. osvežuje, desinficira želodec in čreva Odstranjuje žeravico [zgago], napetost, vzpehavanje, katar J z deluje laboratorij Jllga - Sušcik ifa 2 poskusna omota priložite naročilu 10 Din v znamkah. 'Dobiva se po vseh lekarnah omot za k T)in. je rešil troie življenj in da si je pridobil srca vsega svojega okraja. Čujemo, da se g. Pfeiferju obrača zdravje že na bolje. Želimo njemu skorajšnjega popolnega okrevanja, mornarici pa čestitamo, da ji je ostal ohranjen tako izboren, strokovno na višku stoječ častnik, ki ji utegne biti v njenem razvoju in procvitu s svojo energijo, delavnostjo in zmožnostjo še v cdlično pomoč. Neurje nad Vuzenico in Vuzerdca, 4. maja. Leto 1923. obeta postati za okoliš Vu* zenice*Muta upiav nevarno. Že koncem marca je tako nalivalo, da se je bilo bati večje škode. Zadnjega aprila in 1. maja pa je lilo kakor iz škafa Sejem, ki bi se bil moral vršiti 1. maja na Muti, je odpadeL Okoli poldneva so začeli vsi potočki gro« zeče naraščati, reki Cerkvenica in Bistrica do nepomniene višine. Kakor čujemo, je odnesla Bistrica na ti* soče hlodov, ki so bili ob reki pripravljeni za spiavljenje. Tudi so pravili ljudje, kako je neki s hlodi natovorjen voz z živino vred izginil v valovih Bistrice. V vuzeniški občini je nalivalo posebno močno 1. maja med 11 in 12. uro opoldne. Posledice so se takoj pokazale. Cerkvenica in vsi potoki so tako narastli, da je moralo stopiti v akcijo domače gasilno društvo. K j sreči razen številnih plazov in poplavljenih cest ni bilo večje katastrofe, ker se je vre» me kmalu obrnilo na lepo in so že po 2. uri vode zopet začele padati. Vsekakor se ceni škoda na plazovih, ki so jo utrpeli zlasti kmetje Pokeršnik, Kuhelnik, Vindiš, Bavh, Kanop, Cank, Pok in še več drugih, na bli» zu 100.000 Din. — Posebno močno so pri* zadete občinske ceste. Čeravno je še precej dževalo tudi 2. in 3. maja, vendar ta dež ni povzročil škode. Sreča v nesreči Leskovec, 5. maja. Pred kratkim se je po odsotstvu poldrugega leta vrnil na kratek dopust na svoj domači kraj naš odlični rojak, g. Vladimir Pfeifer, fregatni kapitan v jugoslovenski mornarici. Pred tem se je mudil na Angleškem, kamor ga je bilo poslalo vojno ministrstvo, da je kot izboren strokovnjak — podmorničar nadzoroval gradnjo novih podmornic. Eno od njih, podmornico »Ne-bojša« je privedel kot komandant iz Anglije freg. kap. g. Pfeifer sam. Nas, njegove rojake, veseli, da je bila baš njemu poverjena ta častna in odgovorna naloga; veseli smo tega tem bolj, ker vemo, da je bil on eden izmed redkih slov. častnikov v avstrijski armadi, ki so brez strahu in glasno priznavali narodnost ter v ustvaritvi Jugoslavije videli svoj ideal. Bil je tudi v najnevarnejših časih član revolucionarne »Omladine«. To dejstvo samo govori glasneje nego včasih še tako glasno »post festum«-zatrjevanje o nacionalnem mišljenju v preteklosti. Pred nekaj dnevi pa je g. Pfeiferja domala zadela smrtna nesreča. Splašii se je domači konj, in ko ga je g. Pfeifer hotel ujeti, se je spotaknil in padel, konj pa ga je z vso silo s kopitom udaril po glavi in ga nevarno ranil. G. Pfeifer je več ur ležal v hudi omotici, in le njegovi izredno trdni konstrukciji ter pristni »kranjski glavi« gre hvala ,da ga ni plašna žival do smrti pobila. Vest o nezgodi se je bliskoma razširila po bližnji in daljnji okolici. Dokaz, kako priljubljen je g. Pfeifer po svoji ožji domovini, je dejstvo, da prihajajo dan na dan od vsepovsod ljudje najrazličnejših stanov povpraševat po njegovem zdravju. G. Pfeifer si je bil pridobil toliko naklonjenost zlašti še s svojim junaškim činom pred leti, ko je hkrati rešil tri dečke iz deročih savskih valov, dva med njimi že nezavestna. Planil je oblečen v vodo in z nadčloveškim naporom ter sam v smrtni nevarnosti ugrabil Savi mlade žrtve. Nik-do drug si tega ni upal, dasi je stalo več odraslih plavačev v kopalnih oblekah v neposredni bližini. Za svoj pogumni čin je prejel g. freg. kap. odlikovanje, ali še danes mu je najlepše zadoščenje zavest, da Zloglasni vlomilec in tat Vinko Gačnik, p. d. K ene iz Si. Ruperta na Dolenjskem, ki za orožniki že dolgo zasledujejo radi raznih hudih deliktov. Komur Je znano njegovo biva!išče, naj o tem obvesti najbližjo orožniško stanico. Vlomilci v tovorne vagone pod ključem Drzni vlomilci v tovorne vagone na postaji v Lazah, o katerih smo včeraj poročali, so že pod ključem. Jože Loboda in Jakob Levičnik sta bila aretirana takoj naslednje jutro, v četrtek po izvršenem vlomu. Prijeli so ju v Ljubljani, kamor sta se zjutraj zopet mirno podala na delo, kakot da se ni ponoči nič zgodilo. Glavni aranžei; vloma Janez Mahkovec, ki se je po izvršenem vlomu skrival v okolici Laz, pa je doživel presenečenje v, noči od petka na soboto, ko so ga v neki šupi okrog 3. zjutraj našli vaški orožniki. Vlomilci so bili včeraj izročeni v ljubljanske zapore in je zdaj zzdeva v rokah državnega pravdništva. Vsi trije vlomilci odkrilo priznavajo svoj zločin. Izpovedujejo, da so se že dva dni prej dogovorili, da se v sredo zvečer ob 8. sestanejo v Lazah in pričnejo z vlamljanjem v tovorne vagone. Skupna škoda, ki so jo povzročili, ie nasledku* S00 Din na galici, po 450 Dii} pa irpt fcod« fetezai&a oprav* pri vsakem vagona, ki j*r ]• bio pet Skupno torej 3050 Dku Priznanje sa aatfo izsleditev vtomilsks trojice, ki je rotovo fanela načrte ie za nova vlomilska podjetja, velja vevškim orožnikom, ki so intenzivno vodili zasledovanje ter poleg ukradenega materijala v najkrajšem času izsledili tudi storilce. Uveljavljenje novega voznega reda na železnicah Dne 15. maja »e trveljavi na vseh progah dri. železnic nov vozni red za leto 1928/29, ki velja za dobo enega leta Spremembe niso znatne, vendar p« «o iEasi nekaterih vlakov radi priključkov na Inozemske proge nekoliko premaknjeni. — Važne in obenem zelo ugodne so nekatere irvezo na Gorenjsko, ki bodo v sezoni lahko kos navalu izletnikov in turistov. Tako odhajajo iz Ljubljana osebni vlaki: proti Mariboru: ob 5.17 (prih. v Celje 7.40, v Maribor 9.37), 7.38 (prih. v Zidani most ob 9.12), ob 1215 (prih. v Celje 14.34, v Maribor 16.34), 14.10 (prih. v Celje 16.28), 17.40 (prih. v Celje 20.01, v Maribor ob 22.00) in 23.08 (prih. v Celje 2.04, v Ma* ribor 4.01). Isti vlaki imajo tudi zveze do Zagreba; razen njih vozi ob nedeljah in praznikih še izletniški vlak ob 21.30 s prihodom v Zagreb ob 1.04. Vroti Jesenicam in Bohinju: ob 5.28 (izlet« niški), 6.50, 8.10 (turistovski od septem* bra dalje), 11.40, 14.20 (kopalni, po od* redbi direkcije), 14.40, 17.20 (do Kranja) in 18.50. proti Kamniku: ob 5.37 (izletniški), 7.54, 14.08 in 18.20. proti Kerlovcu ozlr. Kočevju: ob 7.33, 11.50, 13.18 in 18.45. proti Rakeku: ob 6.10, 14.13, 18.30 »n 23.00. proti Vrhniki: ob 7.50, 13.25, 18.17 in 22.25 (nedeljski do 16. IX.). V Ljubljano pa prihajajo osebni vlaki: b Maribora: ob 7.28 (odhod iz Celja ob 5.05), 9.59 (odhod iz Maribora 5.20, iz Celja 7.17), 13.53 (odhod iz Maribora 9.20, iz Celja 11.17), 18.12 (odhod iz Ma> ribora ob 13.25, iz Celja 15 47), 21.45 (odhod iz Maribora 17.20, iz Celja 19.19) in 3.50 (odhod iz Maribora 23.25, iz Celja 1.25). Z istimi vlaki so zvezani z Ljublja« no tudi vlaki iz Zagreba. t Jesenic, ozir. Bohinja: ob 7.23 (iz Kranja), 8.07, 10.16 (nedeljski po 17 IX.), 11.35, 16.42, 19.23 (iz Kranja), 21.08 in 22.20 (izletniški do 17. IX.). fe Kamnika: ob 6.58, 7.42 (omejeno), 13.00, 17.28 in 21.20 (izletniški, vsako nedeljo). 4z Karlovca, ozir. Kočevja: ob 7.15, 9.08, 14.30 in 20.30. Iz Rakeka: ob 7.19. 10.48. 14.35 in 22,02. iz Vrhnike: ob 6.43. 10.30, 17.15 in 20.40. (nedeljski do 16. IX.). Brzovlaki odhajajo iz Ljubljane: Ob 0.35 (orijent=ekspres proti Beogradu), ob 1.21 (proti Mariboru in Dunaju) ob 4.12 (simplonski ekspres proti Trstu), ob 4.57 (proti Trstu), ob 5.26 (proti Trstu), ob 8.40 (proti Trstu), ob 8.45 proti Jese* nicam in v Monakovo), ob 9.00 (proti Beogradu), ob 12.08 (Droti Mariboru in Dunaju), ob 17.27 (proti Trstu), ob 20 00 proti Beogradu in ob 23.56 (proti Pragers iskem in Budimpešti). V Ljubljano pa prihajajo brzovlaki: Ob 0.26 (ekspr. iz Tn»ta), ob 1.13 (iz Trsta) ob 4.03 (ekspr. iz Beograda), ob 4.49 (iz Dunaja in Maribora), ob 5.16 (iz Budim« pešte in Pragerskega), ob 8.12 (iz Beogra* da), ob 8.35 (iz Monakova in Jesenic), ob 12.00 (iz Trsta), ob 17.22 (z Dunaia in Prage), ob 19.28 (iz Trsta), ob 19.38 (iz Monakova in Jesenic) ob 20.49 (iz Beo« Vada) in ob 23.48 (iz Trsta). Osvefa ljubosumnega prvega hlapca Kotredež, 4. maja lanez Iz Kotredeža je res pravi kranjski Janezi Jak je kakor zelen hrast v gori, hi rdečih lic kakor breskvin cvet ob južnem zidu. In priden kakor mravlja. Vsak dan je prvi pokonci, pa leže zadnji v posteljo. Janez je namreč za »prvega« hlapca pri bogatem kotredeškem kmetu. Prvi hlapec pa je nekak gospodarjev namestnik, ki mora gledati pri hiši na vse. Janez se je tega držal do pičice natačno. zato je gledal najraje ln pazljivo na domačo hčerko Jui-ko. Kdo ve, kaj si je pri tem Janez mislil, ln kakšne skrivne načrte je pri tem koval? Res pa je; čim lepše je gledal Janez na Juiko, brhki cvet, tem bolj jezno je streljal z o5m1 na fanta Matevža, ki je povsod iskal prilike za pomenkovanje z Juiko. Janeza je grteSo, da ne mara Jti??l nič za njegove prijazne besede, nič za njegove za- peljive poglede, afč n njegove saljnMjeae vzdihe, sploh xa njega nič. Le za onim pre-kiecnantai Matevžem si brusi oči ia pete. Zapostavljen v ljubezni je legal Janez zadnji k počitka ,da bi zasačil kje neljubega Matevža, ki bi ga morda ljubezen prignala po vasi pod okna Janez je vstajal prvi, da bi našel morebiti kako »led za nočnim pohajačem, kar bi mu dalo povod za fantovski obračun. Potem bi imel za to pravico ta dolžnost Dolžnost in pravica prvega hlapcal in t nedeljo se ma fe pa le nadfla aa pol prilika. Janez jo je do dobra izkoristil. Ta dan je bil Janez ves dan v »službi«. Pri majhni podružnici je bilo žegnanje. Vino je teklo in harmonike so hropele, fantje in dekleta so pa v zakajeni krčmi plesali na vse vjže. Najbolj pa Matevž z Julko. Janez je le s stranske sobe pogledaval na oba ln pil na vso jezo. Okrog polnoči so se veseljaki razhajali. Proti JuHklnemn domu je izginil parček, tiho objet ta šepetajoč... še luna se je sramežljivo od časa do časa skrila za oblak ... Za srečnim parom pa je hodil kakor senca nesrečni Janez. A ne sam! Res ni vedel, kdaj mu je prišel v roke potežkan kol. Tam pred domačo hišo, kjer se cesta nad strmhn bregom zavije, se je parček ustavil — tisti hip pa je že Matevža zmanjkalo. Nekaj je močno udarilo, Matevž je zastokal od bolečine, trenutek nato se je pa že valil po bregu navzdol. Tisti hip se je troje glasov združilo v eno: Matevž je zaklical stokajoč in na pol v omedlevici izpod brega na pomoč; Jul-ka, ki Je bila na tako nagel način ob fantu, Je krilenila od groze, iz teme pa je za-vrlskal Janez, ki je z enim mahom tako dobro pogodil svojega tekmeca... Zavrl-skal je tako Junaško, kakor razodene domači petelin vsej soseski, da Je napodil tujega, ki se je vštulii med njegove jarči-ce... Še celo luna se je ustrašila neobičajnega akorda, In se Je prestrašeno skrila... Zdaj pa raziskujejo vso zadevo orožniki. Matevž Je bil podoben prv.e dni zamorcu. Ko se je valil po bregu navzdol, se je ves obtolkel in zadobll pri padcu težke podplutbe. Pa tudi za Janeza se stvar ne bo dobro Iztekla. Ga bodo prijeli zaradi prekoračenja »uradne dolžnosti«. Tudi prvemu hlapcu ni vse dovoljena Posebno pa ne sme prišteti k posestvu in živinici domače hčerke, če tudi je to brhka in sta-sita Julka... M vnet oMAuiiln, kinematografov, kamor navadno nI zahajal sam, marveč r ženski družbi. V Ljubljani je Imel twfl svojo ataft-no ljubico, neko Nežiko, kateri je zaupal, na kakšen način se preživlja. Nežfid se je zazdel Pavle pravi junak in je bfla vsa navdušena zanj ta za svojo romantično ljubezen. Kadar Je slaba predla ta so mu hi-H za petami detektivi, Je fant vedno našel pri njej ugodno zavetišče in skrivališče. Drago «vojo ljubico Je imel Pavle r okolici 2ataa ta jo ta včasih celo gmotno podpiral ta izkupička ukradenih kole«. Po aretaciji je postal prekanjeni tet, kakor Je bil preje vedno korajžen ta podjeten strašno malodušen In Je varnostnim organom zatrjeval celo, da se bo ooboljšal .. Pretkanega ptiča so snoči oddali v zapore-deželnega sodišča. Prodaja poznanih IKKOLJ-vezenin Poroča se nam, da Je stara in ugledna tvrdka C. J. Hamairn v LJubljani. Mestni trg 8 od tvornic Ikkolj« sprejela tvorniško zalogo poznanih »Ikkolj« — vezenin. Iz te zaloge bo vsakomur redno prodajala najnovejše izdelke po originalnih tovarniških cenah. Imenovane tvornice pa so se ob tej priliki tudi odločile, da dado večjo množino svojih pletenin za poskušnjo po izredno znižanih tvorniških cenah na prodaj, da bi Imelo občinstvo tako v( večjem obsegu priliko prepričati se o izredni kvaliteti izdelkov »Ikkolj«. Množina pletenin, ki se bo tako prodala, je pa omejena, vsJed česar se bo prodaja po izredno znižanih tvorniških cenah vršila ie v časn od 12. do 24. maja t L Opozarjamo p. n. občinstvo na možnost tega priložnostnega nakupa s priporočilom, da se obilo posluži te izredne prilike cenenega nakupa prvovrstnega blaga. Manifestacija slovenskega učiteljstva za osemletno šolsko obveznost Zopet drzen kolesarski tat v rokah pravice Ljubljana, 5. maja. Našim varnostnim oblastim se Je končno vendarle posrečilo spraviti v zapor proslu-lega kolesarskega tatu 29 letnega Idrljčana Pavla Kogeja, ki Je kradel kolesa širom Slovenije, se zadrževal po vseh slovenskih mestih, najraje in najdalje časa pa v Ljubljani. Pavle KogeJ Je bfl svoj čas rudar, toda se je kmalu naveličal težkega rudarskega dela ter Jo leta 1921. popihal čez gore v Jugoslavijo Tukaj je nekaj časa služil pri raznih posestnikih v okolici Logatca, pa se Je kmalu naveličal tudi kmetovati ter odšel v Ljubljano. V Ljubljani je bil sem in tja v službah pri raznih prevoznikih, pa mu tudi ta posel ni dišal. Jel se Je potepati po mestu in okolici in kmalu ga je bilo videti kako se je pogumno vozaril okrog s kolesom. Njegovi tovariši so se sicer čudili, kako da ima skoro sleherni dan drugačno kolo. vendar se Je brihtna butlca znal izgovarjati, da je dobil mesto pri mehaniku, ki poseduje več koles, on pa ima nekako zastopstvo in kolesa prodaja. Seveda pa KogeJ ni prodajal koles svojim nekdanjim tovarišem ln znancem, marveč je šel s kolesi na deželo ter jih tamkaj spravljal v denar ln to za smešno nizko ceno po 300 do 400 Din, kaT je prav lahko storil, saj njega niso stala niti pare. Samo lani in letos je pokradel KogeJ v Ljubljani in okolici nad 15 koles. Poiskal jih Je po največ v veži OUZD, dalje iz veže poslopja bivše Okrajne bolniške blagajne v Gradišču pa tudi v vežah raznih gostiln. Čim je prišel KogeJ zopet do tujega kolesa se }e vsakikrat odpeljal z njim na deželo, sedaj v Domžale, drugič proti Logatcu ali na Gorenjsko ter jih oddal najraie raznim kmečkim fantom. Kogej pa Je pokradel mno go koles tudi po Štajerskem: V Celju, Žalcu Laškem ln Mariboru. Z dežele se je zopet vrača! v Ljubljano m imel pri sebi vedno precej denarja. Bil Momimentalnl velefžlm nepopisne lepote! Pravica poročne noči. Jus primae noetts. V glavnih vlogah prekrasni ljubavrrf par ¥šli3i£3 Banky in Ronald Colman Okratni vojvoda zahteva leno srofapK podanika v poročni ooK. — Raj« T smrt kakor v objem aasilnlka. — O svet* ob mrtve« tmphi fcafe-Meee »opno«. — Mesto maSčevanj« — iskrena Bobesen. — OSarijhro lepa voflvodfaja to dgan-kavaHr. — Ortfje sa dvor« vctfvode. — Kasen — smrt na grmad!. — ReSltenr in pobirat tlačenega narod*. Krasti«, gantjhra sodba! bavi Predstave danes ob: 3„ pol 5., 6., pol 8. in 9. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1. in od 2. ure naprej. ELITNI KINO MATICA Telefon št. 2124. Včeraj se Je vršilo zborovanje sedmih učiteljskih društev, v Ljubljani v dvorani hotela Union. Zborovala so: ljubljansko, kranjsko, kamniško, logaško, litijsko, radovljiško In ljubljansko - okoliško učiteljsko društvo, skupno 600 učiteljev in učiteljic. Kot prva točka dnevnega reda se je obravnavala nevarnost da bo z novim šolskim zakonom uvedena kot načelno štiriletna Šolska obveznosit in osemletna samo kot izjema, o čemer so listi že poročali. Na ziborovanju je bila sprejeta naslednja resolucija: Slovensko učiteljstvo sedmerih okrajnih učiteljskih društev, zborujoče dne 5. maja v Ljubljani, izjavlja, oprto na zavest da j.e slovenska javnost te nJim solidarna, sledeče: 1. Z vznemirjenjem »prejemamo vest o formulaciji čl. 9 projekta o*n. Sol. zakona glede šolske obveznosti. Zavračamo vsako miseL da bi radi neke umetne, mehanične unifikacije šolstva trpeli naši kulturni interesi ter smo si edini v tem, da Be vprašanje šolske obveznosti ne da s splošno, za vso državo veljavno zakon, določbo druga če kot okvirno rešiti in so specialne, diferencirane določbe za njegovo stvarno ureditev v posameznih delih države neobhodno potrebne. 2. Zahtevamo, da pride do Jasnega izraza načelo, da bodi vsak pouk v dobi splošne obveznosti v normalnih razmerah reden pouk in vsak skrčen pouk izjema, glede katere je treba točnih določb, kje in v koliko so dopustne. 8. Vsako določbo, ki M dopuSSala stalno omejitev rednega pouka na prva štiri šolska leta, torej njegovo prekinjenje v dobi, ko postaja mladina šele sposobna za intenzivnejši ln poklicno vsmerien pouk, označu jemo kot reakcionarno in naperjeno naravnost proti kulturnemu dvigu širokih plasti kmetskega ljudstva, brez katerega nI in ne more biti kulturnega in gospodarskega napredka naroda in države. Smatramo naravnost kot dolžnost države, da posveča podvojeno skrb pouku zrelejše mladine v osn. šoli tam, kjer ji ne more nuditi nobene druge izobraževalne prilike. Vsako misel na štednjo v škodo tej mladini moramo z ogorčenjem zavrniti. 4. Pozdravljamo uvajanje oeemletne lol-ske obveznosti v vsej državi, nočemo pa, da bi se reševal videz osemletne šole na ta način, da se ta umetno loči v nižji in višji tečaj in se za višji tečaj uvaja kak ničvreden surogat rednega pouka. Bolje je po našem mnenju, da se tam, kjer obstojajo danes še nepremagljive ovire za izvedbo popolne osemletne šolske obveznosti, obvezna starost za vstop v šolo napram sedanji zviša za toliko, za kolikor je skrajšanje osemletnega rednega pouka kenotno neizogibno. Na vsak način mora 13- in 141etna mladina biti deležna rednega pouka. 6. Olajšave v šolskem obisku smatramo kot dopustne le pri osemletnem iolskem obisku zadnji dve šolski leti. Urejene morajo biti s potrebnimi diferencijami enotno po pokrajinah aH oblastih in ne more odločitev o njih načinu biti prepuščena krajevnim činlteljem. Za pretežno dobo SoL leta mora ostati redni, to je celodnevni, ves leden trajajoči pouk neokrnjen. 6. Ne zadovoljuje in ne pomirjuj« ■ stališča slovenskih kulturnih interesov obljubljena garancija, da ostane redna osemletna Sola, kjer Je le vpeljana, nedotaknjena. Hočemo trdnih garancij ta svoboden razmah in razvoj slovenskega lolstva, hočemo, da se Šolska obveznost za vso Slovenijo izenači in se vpelje 81etni redni pouk tudi tam, kjer dejansko Se obstoja Šestletna redna Sola, i dveletno ponavljalno Solo, o kateri smo vsi edini, da je že skrajni čas sa njeno ukinitev. čitajte »Ponedeljek"! Sokol Izbirna tekma JSS za olimpiado v Amsterdama Po afckpu TOJSS se vr« dane« dopokba ob 9. v telovadnici Narodne«* doma »turna tekma članov ln članic v predpisanih obveznih vajah aa orodju u ©limpijado v Amsterdamu. 2e pregled« tekme članov ia članic LJ. Sokola in Sokola I. eo pokarate, da bo tekma na višk* ta da bo vrata JSS častno sastopak naše barv« v Amsterdam«. Do »daj sa Je prijavilo k tebi tedemi 12 članov te LJ. Sokola in Sokola I ter 20 članic te društev LJ. Sokol. Sokol I, Celje ki Metlika. Kot sodniki bodo fungiraM naSi preizkušeni sokolski delavci bratje Smrtnik, Vidmar, Svetllč, Ml klavec in Ing. Požecel; pri članicah pa bodo soda« članice saveznega TO. Ker bo izbirna tekma nudila lep telovadili užitek, porivamo SofcoJstvo in nJemu naklonjeno občinstvo k moogobrolui adekfbi. Prostovoljni prispevka ** amsterdamski sklad se bodo hvaležno «pre)emaiL Zdravo! Nekoliko statistike Jagoslovenskega Sokol-»tva. Koncem leta 1927. je štela lugoslo venska sotoiska organizacija 22 žup, ki so imele včlanjenih 441 društev. Tekom leta 1927. Je biio m n ustanovljenih oziroma oživljenih 19 društev, med njimi Bihač, Beograd II, Novi Kar-lovci, Kuršitmljija itd. Izbrisalo pa se Je radi nedelavnosti itd. 18 edinic, večinoma malih odsekov, kjer zaenkrat Se ni osnovnih pogojev za delovanje. — Članstva Je itelo So kote t vo skupaj 35.654 moških n 8733 ženskih članov, 6892 moškega in 3917 ženskega naraščaja in 7538 moške ter 6065 ženske dece, kar da skupno 68.799 sokolskih pripadnikov. — Sokolskih domov Je bilo 67, 4 društva so Imela samo lastne telovadnice brez ostalih prostorov, 13 Jdh Je vežba-lo po Narodnih domih, 122 v Šolah ia 164 po Privatnih dvoranah. Sokolskih godb k nad 35, orkestrov 11 in 34 tamburaških zborov. Iz tega Je razvidno, da se glasba zek> pridno goji po društvih. Sokol I u Taboru izreka iskreno zahvalo svojemu dolgoletnemu odborniku in članu br. Jožku Peršiču, poStnemu tajniku in njegovim kolegom in koleginjam pri direkciji poŠte in telegrafa v LJubljani za sveto 449 Din, nabrano ob priliki njegovega slovesa v prid gradbe društvenega doma Sokola I na Taboru. Sokol I vabi svoje članstvo, da se po možnosti udeleži pogreba gospe Apolonije škrjanec, matere naše zaslužne članice sestre Helene Sel-ko-ve, danes ob poi 16. izpred hiše žalosti, Bohoričeva uMca 25. Kroj civilni z znakom. Danes ob pol f I«, S* četrt na 8*, čeh l na 10, (2 urne predstave} Največ? uspeh Is »esifei V« predstave nt*, prodane! — Mojstrsko »lavnega Pite* Lan ga, Ufa Pikri Berite. Špijoni NaJnttfc bitja, katera sv,> pevci nastopali. Saj je v teh krajih pred vo^no le malokdaj bilo čuti lepo, ubrano slovensko pesem. p— Italijanlzscija priimkov. Tržaška ko« misija je poitalijanila zopet nad 500 pri* imkov. Med temi čitamo: Bajec Bacci, Ba* tič Battini, Bednajz Bennari, Brginc Ber« ghi, Bevk Belli, Bev Benzzi, Bobič Favetti, Brinšek Berini, Bruckner Bricchi, Buchber* ger Monfaggio, drugi Buchberger Monre* libro, Kalčič Calici, Črnivec Cernuzzi, ČeA« nik Cesini, Coen Sacerdoti, Kozlovič Co» sulli, Defar Dtfardi, Dežman Deciinani, Doležal Dolcetti, Dovgan Dolgani, Ehrsn* feld Camponare, Elender, Elleni, Grmek Ghermetti, Grželj Ghersi, Goldschmidt Orefici, Griin Grini, Hofer Corti, Holzei Cozzi, Hribar Monti, Hrovatšn Rovatti, Koštial Costiale, Kranjc Carnieri, Lah La» ghi, Lust Lieti, Alaurer Mjuratori, Morgen« stern Morganti, Nabergoj Naveri, Pečenko Pirzengo, Pepevnik Cenerini, Perhavec Pe» ruzzi, Piščanc Polli, Premrov Premiani^ Pukl Pucchi, Schneide-r Sartori, Sedmak Settimo, Smrekar Smeraldi, Švab Soave, Tavčer Tauzzi, Ume k Savini, Zakrajšek Sacrati, Zima Cima, 2ivic Sivini. p— Odhajajo. — Iz Drage je odSei v Jugoslavijo duhovnik Josip Knav«, ki je služboval tam 15 let Draga, Klan« ia Boršt so sedaj brez duhovnika. p — V Renčah imajo eedaj prcfektmtu— ga komisarja Morettija. Prejšnji podeiStat Graziani je premeščen v Grahovo. Odpu« ščen je iz službe obSinski tajnik Zo* m podtajnik Faconti ter neki sluga! Tajniško posle vodi začasno dornberški tajnik Harej. p— Okrajna posojtlnicu v Idriji je Štela koncem leta 1927. skupno 704 člane * 851 deleži. Vrednost deležev znaša 13.392.68 Ht. Redni rezervni zaklad znaša 21.472.23 lir, izredni 65.150.64. Vrednost posestev za* druge je izkazana z 218.260 lirami. Vlog je za 2.984.539.62 lir. Posojila so narastla ltv ni na 2.015.894.99 napram 1.-405.744.58 lk prejšnjega leta. Mali posestnik in obrtnik potrebuje pomoči denarnih .zavodov. Cisti dobiček znaša 6.727.26 lir. p— venske** in posebej slovenskega — t b Hlajeni kozetnstvu. Tudi s fasoo športnih vidikov k pripisovati tetam veliko važnost. Za to n« govori jamo nedvomna visoka kvaJitei« eraike-fc-a teanuu temveč i« boij okoiiščjca, da se nudi ravno Ui»biianskpr&j pošljejo svoj« prijave tajništva sekcije Ljubljaua, odnosoo Maribor. Na prijav« po 20. au^u se ne bo mogoče ved odirati, ker s« morajo r svrbo točneja fumcrijoniranja sobe ž* popre-] naročji. Ljubljanska sekcija Avtokluba •e je potruOiia, da izpo-siaje čimvečje ugodnosti pri prenočiščih, garažah itd., kar se je tudi v polni men posrečilo. Vsak izietaik, ki bo ab-solvirsi vožnjo do Mtachena, dobi lepo spominsko plaketo r emajla, ki bo r okras vsakemu avtomobilu. T. K. Stala pc*b-« rw rrimt 6kna te o moralo po prvi Izgubljeni bitki vzeti pot pod nogi. To je končno manj neprijetno kot -par težkih igesr zaporedoma, ki lahko prinesejo še večja razočaranja. Mi bomo sedaj čakali na žrebanje, t/stalega r>a se zavedamo! V oogmuetu zaznamujemo pr^četkoro ni»j« vi-Ick pomladanske sezone. Letos >e še bolj iivah-i»o, ker iniajno po Evropi polno olimpijskih garnitur, ki se polagoma spravljajo na Nizozemsko. Lraguajd so se izkrcali v Le Mavru in Jo tako] ta-godli tasnošnjemu športnemu klubu. Odpravili so ga » 6:01 Turkom ne gre ravno najboljše; ig.-aia s« s Kladnom neodločno 2:2. Angleži so se tepli daije za prvenstvo; Evenon je vsled zad-cjega poraza Haddersfielda postal prvak angleške I. iige. Tem ostrejši bo boj za zadnjeplasi-rane v I. Kgi, kjer grozi kar šestim klubom ne-va/rtost, da padejo v II. ligo. Pokalni zmagovalci Blackburn Rovers pridejo sredii maja v Budimpešto ia »a Dunaj. Razer. ttga bodo imeli po dsiupijadi tamkaj tudi Lirugaajce in Argentince v gostih. — Cehi se prepirajo radi prekinjenega pokalnega finaiia • med Sparto in Slavijo. — V Praga se je 1. t m. sestal odbor za srednjeevropski pokal, ki Je kljub pritiskom z raz-nih Hrani obdržal dosedanje udeležence (po dva kluba Avstrije, .Madžarske in Češkoslovaške). Ker te pa hotel pritegniti v konkurenco tudi Rumu-nljo, )e »kienil, da mora drugi zastopnik Jugo-•savi&j, BSK, odigrati Se dve kvalifikacijski tek-eru z romunskim prvakom Kiniszijem. Gradjan-fcr-i pa zaswpa Jugoslavijo a priori! Danes se Vi-^e na raznih nogometnih froutah veiki boji: na Dunaja med nami in Avstrijo, v Budimpešti med Avstrijo ia Madžarsko, v Beogradu med ivami in Rumata k v Baalc mod Švico in Ndzo, ge-TiAko. Dr. Peliaer, aomžati lih&oatictski prvak, si }e poškodoval nogo sa nwM»da sploh ne bo mogel liasr srečal svoje ameriške »prijatelje« ki bi se mu naijbrže ne godilo posebno dobro. — Istočasno, ko prihajajo vesti o doživljenjski dis-kvaMikaciji Norvežana Horfa, ki je osnpnil svet • skokom 4-20 m ob palici, javljajo iz Newyorka, da je mladi Študent Leo Bamess na mitingu neke kalidomijske univerze postavil nov svetovni rekord v tej disciplini z znamko 4.31 m! S tem it vrge4 Carrov rekord % dne 28. maja 1927 (4_2-67 m), ki pa še m bi! verificiran. — Na istem Cikingu je vTgel Kuok kroglo 15.56 m k postavil oov svetovni rekord. Senzacijonalen je met diska <9.1 m, ki ga j« dosegel Kreutz pri treningu v >»ewyorian Gavuzzi je še v«lr» prvi. Umek pa s:! je poma®al že oa deveto mesto. Franco-ski Od««j, Alani GerbmUt, je zapustil Kaapsko mesto na jugu Atrke in odjadral oko-H rtiča Dobra nade. V mesm »o ma delali precej Biprilrk, dotter si si uredil svoj« obleke, ki je garadi po-morskih naporov zelo trpek. Najtežje te je pred dobrim letom poslovil z otočja Wall» v Tihem oceanu, kjer so mu obljubili kraljevsko krono, aico ostane tamkaj. Gerbault pa jo J« skrivaj poci-haL Nikakor pa pravi, da je videl na poti ta-ko krasne kraje, da se bo — po povratku w Pariz — staino naselil tamkaj. Sedaj so se pričela na vseh frontah tekmovanja prvega kola za Davisov pokal. O rezultatih bomo poročali prejeledno. Helena Wiils je prispela v Pariz, si o.gleda!a mode k delila intervjuve; sedaj je sirota zbolela, tako da se ne bo mogla kmalu udeležiti kakega turnirja. — Trije francoski »B«, ki so od pričetka zim« potovali po fužra Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji k Južni Afriki, se vračajo domov. V splošnem z uspehi! — Whnbledonski zmagovalec Cochet Je gostoval v Lipskem in je dokazal svojo formo. — Lacoste ie zmaga! v Angliji na highburškem turnirju proti Turnbullu v singlu in s TurnbuUam proti fj-izeenPittu v miitu. Spanec Pao&ao, o katerem smo 4a j« Ui aa odmor, j« te dni podpisal pogodbo, da s« bo 1. jufcja boksal v Saa S^aatknn i Bertazzoloaa. — V Parku Js evrosiki prvak mušje tele Pladn« premagal Angleža Croioaa. Sodnik js boj ie v četrtem krogu zaključil, ker js bil Angle* te opetovano aa tleh. — V New-yorku je Delaney podlegel Jack« Sharkeyu v 1 mm. 13 sek. k. o. Boks je gledalo 20.000 ljudi, »ed njimi KOM ra tovariši s »Bremena« ter uewyorški župan Waifker. Za čisti šport lajava odbora SK MriR X sotron aa dteoek, ki |s idM pod forajte naslovom r «Jutro. it. 103, kj«.^ odbo* SK Ilirije, da Je odstavek r tem članku: «Od obeh v prvenstvu interesiranih strani so se stavile ponudbe v bojj ali manj sramežljivi obliki...» absolutno neosamm, vkoiikor morda meri na SK Ilirijo. Sporarf klub «Iliriija» ni stevii SK Slovarva nikakih ponudb glede prvenstvene tekal« Slovan : Priroorje ne ofcijeko o« aeo4a C L v LJaHJa-■i, m mm aa soaoje. — Ponovno prosimo vm klube, da javijo svoje verificirane khkoatk-te k poravnajo čknarioo! — Tajnik L Kolesarstvo KliA rfov. koleiarjev *Ceije» priredi dne 13. maja veliko propagandno dirko na Vransko v sporazumu i ljubljanskimi klu» bi, ki vozijo isti dan na Vransko. Podrobnosti Se objavimo. Koles, klub v Šoštanju. Kakor d ozn a* vamo od Kluba Slov. koles. Cd]«, s« bo ie tekom letošnje sezone obnovil kole«, klub v Šoštanju, ki zadnjih par let ni d©» lov al. — Ta korak je vsekakor pozdraviti. Koles, klub «Vransko 1928.» Pod tem naslovom je osnovan na Vranskem priprav« Ijalni odbor, ki je ukrenil že vse potrebno m vložil klubska pravila na odobritev. — Novemu klubu, čigar bodoči funkcijonarji in dober kolesarski materijal jamčijo ie danes za najboljše uspehe, je želeti naj« lepšega razvoja. Mt ftfa* mtatm MU, M T Ukm v Sa vinjaki dolini m nuj« koleaarski klub. Potrebno j« le i« m slo dobre volj« ki stvar bo perfektna. Torej krepko ki s voljo — # uresničenj«. Kolesarski klub r Trbovljah. Idejo po ■stanovitvi kole«, klub« v Trbovlj«h j« vsekakor pozdraviti Priprave «e vrie ie par mesecev ter je upati, da bomo v krat« kem imeti priliko videti na koles, prire* ditvah tudi čile trboveljske kolesarje. Koles, savez kraljevine SHS, pododbor Celje (prip. odbor). Pod okriljem najsta« rejšega kole«, kluba Slovenije Klub« slov. koles, v Celju je ustanovljen pripravljalni odbor kole«, taveza SHS, pododbor Celje, — v čigar področje bodo spadali sledeči ie ustanovljeni, oziroma snujoči se koles, klubi: Koles, klub Vransko 1928., koles, klub Žalec 1928., koles, klub Šoštanj, koles, klub Trbovlje, Klub slov. kolesarjev Celje. S tem dobi Slovenija najlepše kolesarsko« športne zveze, ki bodo omogočale razvoj in napredek pri nas še razmeroma mladega koles, športa. ©seodarstvo Uredba o odpiranja in zapiranju trgovskih obratovalilč Kakor smo fe včeraj kratko poročali, sta minister ta socialno politiko g. Ceda Rado-vič in minister za trgovino in industrijo dr. Spaho podpisala uredbo o delovnem času pomožnega osobja v trgovskih in obrtnih obratovališčih odnosno podjetjih in o odpiranju in zapiranju teh obratovali^. 0 vsebini uredbe je inšpektor ministrstva za socialno politiko g. Dušan Jeremič dal novinarjem naslednja pojasnila. Uredba je izdelana v sporazum« ■ trgovinskim ministrstvom na podlagi kompromisa. Njena definitivna redakcija se je iir vršila na bazi mišljenj delavskih in deloda-jaiskih zbornic iz vse države kakor tudi predlogov, iznešenih na konferenci zastopnikov delodajalcev in delojemalcev, ki se je vršila 7. in 8 februarja v Beogradu. Uredba regulira predvsem vprašanje delovnega časa pomožnega osobja v trgovskih in obrtnih obratovališčih in čas odpiranja in zapiranja tako ob delavnikih, nedeljah ter državnih in verskih praznikih. Dalje regulira uredba prepoved nedeljskega dela v pekarskih obratih, delovni čas pri gradbenih delih, prepoved nočnega dela za žene brez razlike starosti ter za moške izpod 18 let starosti. Glede delovnega časa pomožnega osobja predpisuje uredba v principu 9itrni delovni čas. Izjemno uvaja 8urni delovni čas v vseh bančnih, zavarovalnih in sličnih podjetjih, v podjetjih za nakladanje in izkladanje bla-ga na železnicah, rečnih pristaniščih in morskih lukah, za dela v tunelih in kasonih. v vseh vrstah tiskarske obrti, v pralnicah perila ter v zavodih za hieijensko čiščenje in barvanje obleke in perila, v usnjarskih, juvelirskih, zlatarskih, kolarskih, ključavničarskih, kovaških, kleparskih, kotlarskih delavnicah, v obrtnih livnicah za kovine, v brusilnicah, kamnoseških podjetjih, v pre-delovalnicah kovin in izdelovalr.icah akumulatorjev, v steklarskih brusilnicah, v pekarnah, za natakarsko delo, v delavnicah, kjer se dela s svincem in živim srebrom sploh, kakor tudi v delavnicah za ogledala, v liv-nicah za izdelovanje predmetov iz svinca, v elektrotehničnih in steklarskih delavnicah ter ostalih delavnicah, ki delajo s svincem, živim srebrom ali zlitinami, v delavnicah za predelavo živinskih odradkov ter v delavnicah za izdelavo glavnikov, ščetk in za predelavo čreves. lOnrni defoTTii čas se trvaja v trgovinah z življenskfml potrebščinami (živili), v trgovinah s kolonijalnim blagom, z delikatesarni in drobnarijo, v samostojnih tobačnih maloprodajalnicah (iz-vzemši v postranskih tobačnih maloproda-jalnicah) v časopisnih prodajalnah, v cvetličarnah in podjetjih, ki se bavijo z mlekarstvom. Ce je v kateri teh obrti in trgovin vpeljan za pomožno osobje krajši delovni čas, velja ta delovni čas za pomožno osobje vseh obratov doiične stroke za vso oblast. Nedeljski počitek je načeloma vpeljan povsod. izvzemši v mestih z manj kakor 10.000 prebivalci, in to z gotovimi omejitvami. Možnost te izjeme predvideva že zakon o zaščiti delavcev ter z uredbo niso kršeni predpisi tega zakona. Za odpiranje in zapiranje trgovskih tn obrtnih obratovališč so določene meje, preko katerih ta obratovališča ne smejo biti cd prta. Ta meia je za čas od 1. oktobra do 81. marca (pozimi) ob 7. uri zjutraj in ob 7. uri zvečer z opoldanskim odmorom od najmanj 1 ure v času od 12.—8. ure. Za čas od' 1. aprila do 80. septembra (poleti) pa je ta meja ob 6. uri zjutraj in ob 8. uri zvečer. Veliki župani so dolžni, da v roku od 2 mesecev od dneva publiciranja te uredbe s posebno naredbo v navedenih mejah točno določijo Čas odpiranja in zapiranja obratovališč v sporazumu z delodajalskimi in delavskimi zbornicami. Pripomniti je treba, da se ima po uredbi čas, v katerem so obratovališča odprta, ujemati z delovnim časom pomožnega osobja za dotično kategorijo. V podjetjih, kjer to ni izvedljivo, sme razlika med delovnim časom pomožnega osobja in časom, v katerem je obratovališČe odprto, znašati največ 1 uro. Dalje je prepovedano delo v pekarnah od 4. ure zjutraj v pondeljek. Za žene, brez razlike starosti, in za mladeniče pod 18. leti starosti je prepovedano nočno delo v času od 10. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Za gradbena podjetja je predviden povprečni 8uroi delovni čas, Izračunan za razdobje 8 mesecev, tako da more v posameznih dneh znašati 10 ur. Poleg tega sta dovoljeni za to razdobje 2 naduri dnevno. Mladeničem pod 18. leti je zajamčen 8urni delavnik in polni nedeljski odmor. _ jr*Srt mrve*« »aotneg« trgovinske«« prav«. ZagrebSki vseučlliščni profesor dr. M. Stražnicki, ki je član komisije za izdelavo načrta novega enotnega trgovinskega prava, je te dni izjavil v Beogradu, da posli pri izdelavi tega načrta napredujejo le počasi, predvsem zaradi različnosti zakonodajstva v naši državi. Gotovi osnovni pojmi novega trgovinskega zakona, kakor n. pr. pojm trgovca, trgovinskega registra, trgovske firme, so že določeni. Veliko pozornost posveča komisija proučevanju prava delniških družb, o katerem bo komisija razpravljala v Jeseni. Pomorsko pravo ne bo vnešeno v tr-rovinski zakon, prav tako tudi ne rečno brodarsko pravo. Komisija bo skušala, da čim prej dovrši svoje delo. ker je potreba po enotnem trgovinskem pravu v naši državi nujna. Čim bo projekt izdelan, bo po&iaa v izjavo vsem gospodarskim ustanovam, nakar se bo komisija ponovno sestala, da na podlagi iznešenih predlogov izvrši definitiv-no redakcijo zakonskega predloga. Povratek generalnega direktor}« Narodne banke iz Londona. Kakor poročajo iz Beograda, bo te dni prispel iz Londona generalni direktor Narodne banke gosp. Drag. Novakovid, ki je pr«d tedni odpotoval po nalogu finančnega ministra, da nadaljuje pogajanja za naše zunanje posojilo in da informira posojilodajalce o načinu, kako se namerava izvesti stabilizacija naše valute 4n kako se nameravajo porabiti sredstva iz tega posojila. 0 uspehih gosp Novakoviča v Londonu pristojna mesta v Beogradu ne dajejo nikakih pojasnil. = Veliko jugoglovensk« maroflls srednjeevropskemu železarskem« kar telo. Naša železniška uprava je po vesteh i« Dunaja zadnje dni oddala srednjeevropskemu železarskemu kartelu naročilo za 8000 vagonov tračnic in železniškega materijala v vrednosti 10 milijonov šilingov (80 milijonov Din). Razdelitev tega naročila na posamezna podjetja (avstrijska, češkoslovaška, madžarska in poljska) se bo izvršila po kartelnem ključu. Družba Alpine Montan bo dobavila 500 vagonov. <= Konference srednje«vropskik bor«. Kakor smo poročali, so se nedavno sestali na Dunaju tajniki dunajske, praške, zagrebške in budimpeštanske borze h konferenci, na kateri se je razpravljalo o enotni ureditvi glede borznega poslovanja. Na podlagi rezultatov te konference se bo 21. L m. vršila ponovna in širša konferenca, na kateri bodo zastopane vse srednjeevropske borze. «= Nova tržišča z« izvoj naših svinj. Po poročilih, ki jih je prejelo ministrstvo za kmetijstvo in vode, je bilo zadnje dni prodanih mnogo naših svinj na tržiščih v Lyo-nu, Curihu in Milanu, in aicer po zelo po-voljnih cenah. c. Znižanje defotgke gUvnie«. Ministrstvo «« trgovino in Industrijo Je odobrilo znižanje delniške glavnice Splošne stvb. družbe v Mariboru od 10 na 5 milijonov Din potom znižanja nomipale delnic od 100 na 50 Din. Znižanje delniške glavnice se ima izvršiti na podlagi sklepa občnega zbora od 4 avgusta 1927. = Konkurs J« razglašen o Imovini Janka Artmana, trgovca v St. Jurju ob južni železnici, registrovanega pod firmo Franc Kartin, nasl. J. Artman (prvi zbor upnikov 21. t. m., oglasitveni rok do 10. junija in ugotovitveni narok 25. junija), o imovini Vitomira Dolinška, trgovca v Celju, Gosposka ulica 4 (prvi zbor upn 21 t. m., oglas, rok do 10. junija, ugot. narok 25 Junija), ter o imovini Line-Drage Vrečkove, trgovke v Celju (prvi zbor upn. 21. t. m., oglas, rok do 5. junija, ugotov. narok 11. junija). b Odpravljen je konknm o imovini Lote Trautmanove, trgovke v Murski Soboti, ker so temu pritrdili vsi umiki. = Redni občni zbor Konjerejskega društva za ljubljansko oblast se bo vršil 23. t. m. ob 11. dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani na Turjaškem trgu. b Občni zbori. Dne 18. L m. se bo vršil cbčni zbor Mehanične vrvarne, terilnice lanu in konoplje ter predilnice, Anton Šinkovec, d. d. na Grosupljem pri Ljubljani v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani (bilanca 1927, znižanje delniške glavnice od 2.5 na 0.25 milijona Din); 20. t. m. redni občni zbor tvrdke A. Westen, d. d. v Celju v družbeni pisarni v Celju-Gabr-ju (bilanc« 1927); 20. t. m. redni občni zbor Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, d. d. na družbenem sedežu v Celju (bilanca 1927). «= V trgovinski register so s« ? pisal« nastopne tvrdke: Modic Ludovik, trgovina i lesom in živino na Bloški Polici; Lekarna v »Mariji Pomočnici« Mr. ph. Drago Milič v Domžalah; Albert Jark, trgovina z mešanim blagol v Gabrju pri Celju; Anton Sfiligoj, trgovina s galanterijskim blagom, papirjem in pisarniškimi potrebščinami v Ljubljani; Josip šusteršič, trgovina c vinom, v Semiči-ci pri Medvodah; Karol Sinko, trgovina s perutnino, jajci in sadjem v. Slakovcih, Franc Pri bolezni v grru, hripavosti glasu, na« hodu — so neobhodno potrebne okusne najboljše, najtrdnejše, zato najcenejše! ' Anton MarSift, usnjarstvo ia trgovina s usnjem la čevljarskimi potrebščinami v Slovenski Bistrici: Ivan Zaletel, domača fga-njarna, izdelovanje in prodajanje likerje*, ruma in drugih vrst domačega žganja na debelo ln drobno v StanežiČah, P"žta St. Vid nad Ljubljano; Franc Zalatel, kuhanj« hi prodajanje žganja v Vižmarjih. — V zadružni register sta se vpAsaH nastopni zadrugi: Poljedelska zakupna zadruga, r. b. « o. %. v Ljubljani in Gospodarska in prometna zadruga v Makolah, r. z. i o. z. Položaj na naših borzah Devizni promet aa ljubljanski bork 18.8 milijona Din. Vojna »kod« a&predaj«. Ljubljana, 5. maja. Tudi pretekH teden Je bil devizni promet na ljubljanski borzi precej fivaben. Skupni tedenski devizni promet je znašal 18.8 milijona Din napram 19, 18, 17.1 in 15.9 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili. Devizi na Dunaj in Prago sta se napram zadnjemu tednu okrepili, deviza na London pa je ta malenkost popustila. Potrebo v devizah na Trst in Nevrvork je ves teden krila privatna ponudba, deloma tudi v devizah na Budimpešto, Berlin in Pariz, vso ostalo potrebo pa, kakor običajno. Narodna banka. Med efekti so se Vevče pričele trgovati po odbitku kupona za L 1927. (8 Din). Glede na istočasno izdajo gratis - delnic (na 4 stare 1 gratis - delnica, udeležena na dobičku ra I. 1927.) notirajo sedaj 105 denar. Od ostalih papirjev je bil zaključen Seš-lr 105. Na zagrebškem efektnem tržišču so s« tečaji Vojne škode gibali ve« teden na višini zadnjega tedna. Povpraševanje po Volni škodi je nekoliko popustilo, zato je bil tudi promet v tem papirju slabši. Promptaa se je koncem tedna trgovala po 487. Investicijsko posojilo pa je bilo ve« teden precej čvrsto ter se je trgovalo po 915 — 92. Agrarne obveznice so se v početku tedna trgovale po 59, proti koncu tedna pa so nekoliko popustile. Med bančnimi papirji j* ve^e MnimsnJ« za Ljubljansko kreditno banko pri tečaj« 130 (zaključki). Praštediona »e je pri krep-kejši tendenci trs?ovala po 810 do 812.5. Dalje so se trsrovale Jngobanka po 87 — 88, Šrpska po 135 — 140. Hirvrtekarna po 5« 5 in Zemaljska Sarajevo po 144 — 145. Industrijske vrednote so bile zanemarjene. Proti koncu tedna se je Slavonija okrepila od 12 na 14, delnice Tvomice vagonov (Brod) pa so se ponovno dvismile od 75 na 85 (za-ključ.). Trboveljska je ves teden notirala skoro nespremenjeno 525 — 530. Ljubljana. (Prosti promet) Dtmaf 8.0, Berlin 13.5925, London 277.81, Milan 299.14, Pariz 223.75, Praga 188.25, Curih 1095. Curih. Beograd 9.1325. Pariz 20.4175, Lo»-don 25.325, Newyork 518.82, Milan 27.33, Praga 15.38, Dunaj 73.02, Budimpešta 90.65, Berlin 124.1, Amsterdam 209.27. Dunaj. Beograd 12.4875 — 12 5275, Berlin 169.71 — 170.21, London 84.64 — B4.74. Milan 37.40 — 37-50, Newyork 709 85—711.85, Pariz 27.92 — 28.02, Curih 136.73 — 137.23; dinarji 706.25 — 710.25. Blagovna tržišča Z lesnega trga. Na slovenskem lesnem trgu je v zadnjem času večie zanimanje za madrijerje boljše kakovosti in za smrekov rezan le3 gorenjske provenijence prav tako je, kakor doslej, opažati povy I Sevanje po brzojavnih drogovih. Zaradi potresnih katastrof bo Grčija potrebovala večje množine gradbenega lesa. Zato so se grški trgov-i zopet pričeli živahnejše zanimati za naše blago. Potrebujejo predvsem tramove In re-meljne. Italijansko tržišče Se vedno ne kaže pravega oživljenja. Trenotno se zanima za drva, narezana v dolžinah od 20 — 45 cm. 0 težkočah glede prodaje blaga iz Slovenije v Split smo že nedavno poročali. Kakor znano, kupčija s Splitom sedaj ni več mogoča, ker se pristaniščna tarifa ne tolerira več za blago, ki se ne izvaža preko morja, temveč služi tamošnjemu konsumu, kar povzroča Sloveniji veliko škodo. Ker se bo v kratkem sestal tarifni odbor, polagoma slovenskim delegatom na srce, da zastavijo vse sile, da se prizna Sloveniji sa prevoz v Split pristaniščna tarifa ne glede na to, ali gre blago po morju ali pa ostane v Dalmaciji. Tudi bi Slovenija nujno potrebovala direktno telefonsko zvezo s Splitom, kakor jo ima že s Sušakom. S tržišča jajc. Iz naše države se trenotao izvaža skoro izključno blago, namenjeno «a hladilnice, kajti inozemstvo je dobro salo-ženo z ruskim in poljskim blagom, ki je cenejše od našega. Italija, ki je v prvih mesecih t. L izvažala precej našega blaga, krije sedaj svojo potrebo predvsem s francoskim in belgijskim blagom, ki je težje od našega in razmeroma cenejše. Pri nas prihaja na trg še vedno manj blaga kakor druga leta. Le malo je krajev, ki v produkciji ne zaostajajo napram prejšnjim letom. Cene so še vedno razmeroma visoke, kar seveda ovira izvoz. Na naših trgih se prodajajo jajca na drobno po 0.75 do 1 Din. Novosadska blagovna bora (4 V m.) Tendenca nespremenjena. Cen« so Mfole nespremenjene. Promet: 17 vagonov pSe-nice, 1 vagon ovsa, 1 vagon ječmena, 18 vagonov tnrščice in 7 vag. moke. Pšenica: baška, 77/78 kg 862.5 — 9e5: baSka, 78/79 kg 865 _ 867.5; banaSka, 78/79 kg 857.860. Oves: baški ln sremstd 200 do 265. J e 8 m e n: baški in sremski 260—9*5. Turičiea: baška ln sremska 295 — 900; nt maj 800 — 805; aa Junij 806 — 807.5. Moka: bafka <0g» ln «0gg> 487-8 — 497.5; d> 467.5 — 477.5; <5> 447.5 — 457J5; <6> 428 — 435. Otrobi; baški fn sremski v Jutastih vrečah 282.5 — 237.5. Danajska bera n kmetijsko prefsved« Na ameriških borzah Je tendenca Izredno mirna, dočim so se tečaji na budlmpeštan-ski terminsld borzi zaradi neugodnih vremenskih napovedi okrepili. Na dunajskem tržišču Je bilo razpoloženje izredno mirno, promet pa je bil minimalen. Tudi za novo pšenico ni bilo zanimanja. Jugoslovenska pšenica Tisa (77 kg) se nudi po 1-92 ex Dunaj. Uradne notacije za pšenico in rž so bile znižane ki 25 grošev. V turščici ni bilo prometa, v ovsa pa je situacija pri čvrstih cenah nespremenjena. Uradno notirajo vključno blagovnoprometnl davek brez carine: pšenica: domača 44.25 — 45 25, madžarska Tisa (81/82 kg) 48—48.75; rž: march-feldska 44.5 — 45.25: turščica: 37 do 37.5; oves: domači 80 — 39.5, ipariforsU La Vaše Pi:n ra otroke Uin Sivi ali drap ače vesti Oako nežno je in čisto skozi in skozi par~ fimirano, prijetno osvežujoče, svetlo v barvi Lepo zavito. Elida kvaliteta, naj priljubljen nejše milo, favorit vseh. ♦ Angleški -poslanik na lovu ▼ Kranjski gori. Angleški poslanik na našem dvoTU g. Kennard in njegov trgovski ataše z. Marveč sta z včerajšnjim jutranjim brzovla-kom prispela v Ljubljano. Oba gospoda sta *e takoj odpeljala z avtom v Kranjsko goro na lov, kieT sta gosta g. Praprotnika. ♦ Poset francoskih profesorjev. Tekom prihodnjega tedna se bodo nahajali v naši aredd v Ljubljani profesorji francoskih jni-verz Vb Liila in Strasoonrga. Dne 10. maja bo predaval z. Guerlin du Guer. profesor na filozofski fakulteti liilske univerze o razmerah v industrijskih krajih na severu Francije, s skioptičnimi slikami. 11. In 12. maja bo imel g. Robert Redslob. profesor mednarodnega prava na univerzi v Stras-boorgu, naslednje tri predavanja: 1.) Francoska revolucija in mednarodno pravo, 2) "Društvo narodov, 3) Alzacija (s skioptičnimi slikami). Cas in kraj teh predavanj bomo objavili pozneje. ♦ Odlikovanja. S kraljevim ukazom so * odlikovani: načelnik ministrstva za trgovi- !ao in industrijo dr. Rudolf Steinmetz-Soro-dolski z redom sv. Save 3. razreda: inšpektor v istem ministrstvu dr. Ciril Žižek z redom sv. Save 4. razreda. Nadalje so odlikovani slovenski šolniki: dr. Ludovfk BGhm, diTektoT trgovske akademije v Ljubljani, z redom sv. Save 3. razreda; ravnatelj trgovske šole v Ljubljana Josip Gogola ter profesorja P&vel Kril in Stanko Pre-tnelč na Srednji tehnični šoli z redom sv. Savo 4. razreda, strokovni učitelj Josip Beran na Srednji tehnični šoli v Ljubljani pa z redom sv. Save 5. razreda. ♦ Odlikovanja češkoslovaških državljanov. Na pred'iog min. prosv. so bili odlikovani: prof. kirurgije na univerzi v Bratislavi dr. Stanislav Kostlivy z redom sv. Save 3. razreda; pogodbeni docent za nemški jezik na beograjski univerzi dr. Edmund Sclmeewetes z redom sv. Save 4. razreda, lektor češkega jezika na univerzi v Beogradu Otokar Kolman pa z redom sv. Save 5. razreda. ♦ Izpreraembe v prometni shižbi. Naš rojak Josip Cugmus, doslej pri generalni direkciji državnih železnic, je imenovan za referenta v komercijalnih in tarifnih vprašanjih v prometnem ministrstvu. V območju direkcije državnih železnic v Ljubljani sta imenovana: ivan Soklič za šefa železniške postaje Kranj in Emilija Jeras za uradnico pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Načelnik komercijalncga oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani Ernest Var-ga^on je stavljen na razpoloženje. Upokojeni pa so uradniki Franc Arko, Franc Re-bec, Franc Zore, Jakob Kovač bi Alojzij Nekrep. ♦ Inženjerski izpit ht Inženjerske široke Je položil na tehniški fakulteti v Ljubljani g Jože Tlrrnger iz Slapa pri Tržiču. Mlademu inženjerju Čestitamo! ♦ K usposoiiljenosinim izpitom, ki so se vršili v času od 27. aprila do 5. t. m. na moškem učiteljišču v Ljubljani ped predsedstvom ravnatelja Antona Doklerja, se Je prijavilo V kandidatov in 47 kandldatinj. Usposobljeni so bili: I.a) za laščano: s. Pavla Dovč, s. Frančiška Fras, Ana Simčič in Marija Zidar; b) za srbohrvaščino na meščanskih šolah: s. Justina Koncilja; II. za osnovne šole: Stanko Andolšek, Avgust Binder, Karol ChrLstof, Franc Gruden, Muko Kokolj, Ivan Kopriva, Franc Lunaček, Josip Novačan, Ceiestin Perkovač, Josip Pirnat, Tomo Podna-r, Milan Ra-žert, Anton Robič, Filip Slokan. Stane Šuler, Ivan Zupan in Martin Železnik: Ljudmila Andolšek, Marija AnžiČ, Valerija Bašca, Josipi na Cetrn, Cirila Erjavec, Mariia Feren-čak, Marija Gaie, Stana GeTlovič. Terezija Glasener, Marija Goriček, Angela Gospa-darič, Gizela Gregorič, Mariia Jerin, Juli-Jana Kadunc, Pranja Kokalj, Olga Koželj (z odliko). Emilija Kristan, Vida Kuhar, Aia Lavrenčič, Jelica Leban (z odliko), Ana Mairkelj, Matilda Martinčič, Florjana Mo-korel, Marija Ozwald (z odliko). Pavla Perpar (z odliko), Kristina Petek (z odliko), Reza Petelin. Marija Polak. Marjeta Poz-nik. Antonija Preveč, Antonija Pungarinik, Cedi! j a Rapč-Jelenc, Antonija Sedej, Ljudmila Sila. Mariia Šuštar. Juliiana Šušferšič I (z odliko), Marija Trtnik, Marija Umnik, Mariia Urbančič, Marija Verovšek (z odliko), Elizabeta V račko in Ferdinanda Za- vršnik. * Izstop iz naše državljanske zveze. Izstop iz naše državljanske zveze ie dovoljen dT. Edvardu Luschimi. bančnemu uradniku na Dunaju, rodom iz Ljubljane; Francu Petku, inž. v Meranu pristojnemu v Sp. Sečo-vo pri Šmarju, ter Luki Antiču, inž. v Pragi, rodom iz Selca v Primorm. ♦ Sedemstofetnica Iavantinske škofije. V sredo in četrtek bodo v Mariboru slovesno proslavili 700 letnico obstoja Iavantinske škofija. Cerkvene proslave se udeleži tuda nuncij Pelegrinetti, ki bo slovesno sprejet v sredo g!> 14.48. V četrtek bo v stolnici odkritje spominske plošče s slavnostnim govorom in pontifikalno mašo. * Dvojezične tiskovine duhovnega urada deželne bonice v Ljubljani. Kakor nam poročajo, uporablja ta urad še sedaj vedno tiskovino »Zapisek iz rojstne ta kTstne knjige deželne bolnice v Ljubljani« v slovensko - nemški nakladi. Menimo, da Je v desetem letu po osvoboditvi pač že zanji čas, da se naklada čzpremenL ♦ Poroka. V petek 4. t. *tn. se Je poroči! v Ljubljani g. Mirko Lovšin z gdč. Poldko Cainkovo iz zavedne rodbine Z. Cajnka, postajenačelnika na Polzeli. — Na Brezjah se je včeraj poročil gotrp. Otmar F r i t 8 c h, član redakcije cSlov. Naroda>, z gdč. Drago Hafnerjevo. — Novopor o Sencem iskrene čestitke! ira fii sik naiskrbnenše izdelave, najmodernejših vzorcev za gospode je samo pr! tvrdki F. LUKIČ, LJUBLJANA, STRITAR-_______ JEVA ULICA_ • Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla vdova ga Apolonija škerjančeva, katere dom hiša tipično kmečkega slovenskega značaja se nahaja na oglu Bohoričeve ceste in ulice Na zavrtih. Pokojnica Je bila mati pesnika ln pisatelja Ivana Škerjanca, ki ga je pokosila v 29. letu jetika. Ivan Škerjancev je piodovito sodeloval kot pod-listkar v »Slovenskem Narodu«, kot črti-čar v nekdanjem (Hribarjevem) celjskem »Koledarju« ter je prlpbčeval pesmi v dunajski »Vesni« in v »Ljubljanskem -Zvonu«. Podpisoval se ie Iv Š. Mrakov. »Pri Mra-kovih« se namreč imenuje njegov dom Pokojnica je bila Inteligentna ln odločno narodna žena. — V splošni bolnici je umrl kjučavničarski pomočnik g. Anton B a-1 o h, Pogreb bo danes 6. t m. ob 15.30 iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag jima spomin, prizadetim naše sožalje! ♦ Dvojni jubilej. Danes praznujeta g. Rafko Thaler, veletržec v Škof ji Loki, In njegova soproga ga. Rezika, rojena Jirvanova, v krogu svojih otrok Radeta, Jetice ter Melite, ki vneto sodelujejo pri Sokolu, 65-ietnico obstoja svoje manufaktume trgovine. Obenem praznujeta tudi svoto srebrno poroko. K obema jubilejema iskreno čestitamo! * Upravni In nadzorni odbor Slovenskega kulturnega dtvštva »Triglav« je na svoji plenarni seji 30. aprila t. 1. votiral iz društvene blagajne za nesrečne žrtve potresa v Bolgariji skromni znesek 100 Din z načelom: »Odpri roke, odpri srce, otlrai bratov-ske solze!« ♦ Sombor zahteva deložacHo vojaštva. Mestna občina Sombor je pri tamkajšnjem sodišču vložila zahtevo, da se vojaštvo izseli iz vojašnice »Kralja Petra« do 1. novembra letos Mestna občina motrviTa zahtevo z navedbo, da ministrstvo vojske in mornarice že od leta 1920. ni plačalo ni-kake najemščine za poslopje, ki ie last občine Dolg na najemščini znaša 2,500.000 dinarjev. * Razširjenje telefonskih centraL Po odredbi ministrstva pošte in brzojava se bodo letos primerno razširile telefonske centrale v Celju. Sevnici. Novem Sadu. Novem Vrbasu, v Brodu in Vinkovcih. * Za kemike In tehnologe. Za kemijske laboratorije pri d.rekdjah javnih železnic v Ljubljani. Zagrebu in Subotici je treba treh kemikov ali tehnologov z dovršeno fakulteto — pripravnikov. Prošnje naj se vlože pri strojnem oddelku . generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, Vlajkovičeva ulica 2. do 15. maja. * Natečaj za zdravnike. Pri higijenskih zavodih v Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu, Nišu, Skoplju, Sarajevu in Trogirjb je razpisan natečaj za popolnitev šestfh zdravniških mest za medicinsko statistiko. Kandidatom gre poleg prejemkov po uradniškem zakonu specijalna doklada. tako da znašajo njih skupni prejemki v prvem letu do 4000 dinarjev na mesec. Prosild morajo podpisati reverz, da ostanejo v tej službi najmanj pet let. Prošnje naj se pošljejo do 10. maja higijenskemu oddelku ministrstva za narodno zdravje. * Sprejem gojencev v artiljerlisko podčastniško šolo v Alariboru. V oddelek arti-Ijerljske podčastniške šole v Mariboru se sprejme letos 150 mladeničev. Interesente opozarjamo na tozadevni razpis v 43. številki »Uradnega lista.« * Absolventi jurldičae fakultete, ki hočejo opraviti državoslovni državni izpit tekom poletnega semetra 1927./28., se opozarjajo, da se javijo najkasneje do 15. mala t. 1. ob torkih od pal 12.—12. ure pri predsedniku komisije g. Kremenšku v palači velikega župana pritličje, soba 1, vhod z Erjavčeve ceste 13. Poznejše prijave se ne bodo sprejemale. * Najbednejši med bednimi. Prejeli smo: Staro upokojenci srno najsrečnejši ljudje v državi. Pri nas se je vse spremenilo, samo naša pokojnina je ostala kronska, kakor je bfla v Avstriji. Prejšnja leta ln vseskozi do lanskih skupščinskih volitev so poslanci in časopis* Izkazovali neizmerno ljubezen do nas. Povsod so zahtevali, da se naše stanje zboljša, in v skupščini so sklenili, da se prevedejo kronske pokojnine v dinarske. Ta beraški dar naj bi se nam bil nakazoval že lansko leto. Al ije kdo že kaj dobil? Nihče! Sklep v skupščini je bil sprejet, glavna kontrola je izplačila zadržala. Prevedba se ni Izvršila, ker se noben krst resno na zavzame za nas, pač pa smo dobili davke. Ni dovoli, da so ram požrli v proračunu odmerjene zneske, sedaj so začeli še glodati naše beraške paTe? Srečni so le tisti staroupokojenci, ki so šli vživat pokojnino na britof. Naša beda je tolika, da ponovno, Čeprav breupno, pozivamo poslance, naj se enkrat resno zavzamejo za to, da se nam izplačajo vsaj tiste borne pare, ki so nam že dovoljene. * Upravičena pritožba tobačnih trafikantov. Prejeli smo: Ljubljanska tobačna tovarna izdaja svoje izdelke trafikantom v ograjenem prostoru med tovarno in mitnico na Tržaški cesti. Tam se zbirajo odjemalci z nahrbtniki, ročnimi vozički ali s konjsko vprego. Tu se odigrava milijonski promet, toda vodstvu tobačne tovarne, oziroma mo-nopolske uprave v Beogradu se ne zdi vredno, da bi napravilo času primerno na-kladišče za množice, ki prinašajo milijonske vsote. Tako nakladišče bi bilo nujno potrebno, da bi mogli odjemalci med čakanjem biti pod streho, kjer bi tudi živino privezali. Prava sramota za bogato mono-polsko upravo je, da m rajo liudje, ki ji donašajo milijone, posedati pri vsakem slabem vremenu po stopnicah, ali pa tavajo z nahrbtniki okrog kakor svolečasno berači pred Uršulinskim samostanom, čakajoč na kosilo. * Savski Brestovec Je postal zopet RaJ-henburg. Naziv železniške postaje Savski Brestovec je, ustrezajoč želji tamkajšnjega prebivalstva, Izpremenjen v prejšnji naziv Rajhenburg. * Kolonijalno blago prihaja preko naših pristanišč. Včeraj je prispela v Solit s Cosu-lichevim prekooceanskim parobrodom prva pošiljka kolonijalnega blaga s Kanarskih otokov za nekatere beograjske trgovce. Nadaljnje pošiljke se pričakujeta. Doslei ie kolonijalno blago, namenieno za Jugoslavijo prihajalo preko Trsta s posredovanjem italijanskih trgovcev Sedaj, ko smo se osamosvojili od italiianskih trgovcev, bo blago prispevalo direktno preko naših pristanišč. * Občni zbor oblastnega odbora UJNŽB Ljubljana se bo vršil 6. t m. ob 8. zjutraj v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Miklošičeva cesta, m ne v Mestnem domu, kakor je bilo obiavljeno v strokovnem glasilu. Pozivamo članstvo, da se občnega zbora v čim večjem Številu udeleži. * Planincem. Včeraj je bila otvorjena spodnja koča na Golici, ki bo odprta vse poletje ter bo dobro oskrbovana in založena z vsem potrebnim. * BInkoštni izlet v Salzburg. Munchen, Innsbruck bo priredil Gospodarski procvit, Ljubljana, Resljeva cesta 13., od 25 do 30. t. m. Skupni stroški 1500 Din. Prijave do 10. t. m. 689 * Nov tednik. V Splitu prične te dni izhajati nov tednik »Savremeni vidici«, ki se bo bavil s svobodnimi socijalnimi in kulturnimi vprašanji. * »Skovir«, Izšla je 8. številka »Skovirja« ki je prav pestra in ra-znovrstna, da se človek, ki sri poželi lahkega razvedrila gotovo ne dolgočasi, ko jo vzame v roke. Številka napoveduje, da bo začel v -»Škornju« v kratkem izhajati zanimiv roman. List stane 15 Din četrtletno itd. Uprava je v Rožni dolini pri Ljubljani. 3-Mc * Nagelnov vzorec »dečve«. Ustrezajoč interesom občinstva objavljamo, da Je slikal nagelnov vzorec »dečve« naš narodni sli-kaT M. Gaspari po zamislicah g. M šari-čeve. Jugoslovenska Matica !e vzorec kot pravflno naroden potrdila Vzorec Je kot narodna lastnina zavarovan doma ln v inozemstvu. 892 * »Dečva«. Tem potom sporočamo vsem naročnicam Izvršene »dečve«. da smo pričeli z razpošiljanjem ter jo bomo do konca meseca vsem doposlall. Propaganda »dečve*, Kongresni trg 4-1., nad Obrtno banko. m *»U znakn preporoda«. Pod tem naslovom je te dni izišla v Sarajevu obsežna knjiga, ki obsega znatno množino dokumentov o delu in uspehu Vidovičevega prosvetno-etičnega pokreta v narodu. Razen revije »Novi vidid« in »Novi čovjek< je Vidovičev pokret nedavno ustanovil tudi kmečki list pod naslovom »Kultura sela«. Petrovičeva knjiga »U znaku preporoda« je važna za našo kulturno zgodovino in bodo radi posegali po njej vsi prijatelji tega prosvetno-etičnega pokreta. Turisti, lovci vse športne in lovske potrebščine priporoča Pm Hagdio, Ljubljana Oglejte si izložbe * Žrebanje loterije Jadranske straže. Prvo žrebanje loterije Jadranske straže se je vršilo 1. maja pri direkdji državnih dolgov v finančnem ministrstvu. Izžrebanih je bilo 2250 dobitkov v vrednosti 400.000 Din. Glavni dobitki so padli na sledeče serije in številke srečk: serija A št. 7551 avto, 5t. 5438 pianino, št. 14.798 motocikl št. 22.359 potovanje in 15 dnevno bivanje v Dubrovniku. št. 1S.010 ženska zlata ura; serija B. št. 43838 potovanje London—Pariz—Niča, št. 24.652 potovanje in 15 - dnevno bivanje » Dubrovniku; serija C: št. 14.191 potova n.ie in 15 dnevno bivanje v Splitu št. 4524 moška zlata ura. št. 37.561 ženska zlata ura, serija D: št 10.802 potovanje in 15 •inevno bivanje v Splitu; serija E: Štev 26.488 potovanje Praga. Varšava Bukarešta, št 6819 potovanje v Beograd-Nica. št.47.671 potovanje in 15 dnevno bivanje na Suša-ku; serija F št 13.464 potovanje in 15 dnevno bivanje na Sušaku in serija G: št 3131.514 moška zlata ura Neizžrebane srečke naj se hranijo do giavnega žrebanja, ki se bo vršilo 7. in 8. septembra. * Sin ubil lastnega očeta. Policira ▼ Subotici ie prišla na sled groznemu zločinu. Pred dvema mesecema so naš'? nosestnika Ivana Bačiča v Bikovcu v njegovi sobi v mlaki krvi. Prva ga ie opazi'a niee va žena. kateri Je sin končno priznal, da je s pomočjo dveh hlapcev ubil svojega s katerim je čivei v -ve-omh. Ma- ti je nekoliko časa oklevala. Vrvčno pa Je vendaT o zadev obvestila polidjo, ki je sina ln oba hlapca aretirala Vsi trije taje. Predvčerajšnjim Je bilo truplo trmorjeica ekshumlrano Komisfja je ugotovila, da je bil Bačič umorjen; imel Je s sekiro razbito iobanjo Policija išče sed&J zdravnika, ki je dopustil pokop umorjenca * Naš rojak v Južni Amerik! rešil življenje potapljajočemu se Poliaku. Pišejo nam: Naš rojak France Weiss je potegnil na veliki petek po hudem naporu in z veliko nevarnostjo za lastno življenje fz valov reke Salamo pri mestu Esperanza, provinca San- Slovo! Dobro ste zadeli, VI pravičniki! Ne veste na, da maščevanje ni Vaše in da Drugi povrne?! Ker Vas resnica v oči bode, ste ootvorili dejstvo, samo da ste dosegli svoi namen. Izgovarjate se z neresnico. Ko odhajam iz Ljubljane, kličem vsej beli L;ubljani v slovo in pozdrav lep, iskren in prisrčen — Zdravo! Joško Peršič. ta F6, potapljajočega se Josipa Blanka, rodom Poljaka. G. Wdss je doma iz Metlike v Sloveniji in je znan kot izvrsten športnik. * Drava močno narašča. Po vesteh iz Os-jeka je začela Drava močno naraščati. Predvčerajšnjim je dosegla višino 270 cm. Do katastrofalnega vodostaja manjka še ISO cm. Po brzini toka je pričakovati še nadaljnjega naraščanja vode. Nasipi so utrjeni in popravljeni in bodo tvorili, kakor se pričakuje, siguren odpor proti navalu vode. • Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu tvrdke »Sana« pri Volarih v Bosni sta bila predvčerajšnjim delavca Omer BašiČ in Mašo Hadžič zaposlena z miniranjem kamenja. Nenadoma se je pri delu zrušila na delavca skala, težka nad 50 ton. ki je nesrečna minerja popolnoma zmečkala. • Avtomobilska nesreča v Prekmurju. Na cesti Dolnja Lendava - Velika Kaniža se Je pripetila težka avtomobilska nesreča. Neki potniški avtomobil se je v nagli vožnji zaletel v brzojavni drog. Sunek Je bil tako močan, da so potniki v velikem loku zleteli iz avtomobila. En potni£ je ostal na mestu mrtev, štirje pa so bili težko ranjeni. ♦ Strašna borba z morskimi valovi. O katastrofi jadrnice »Sv. Vlaho«, o kateri smo že poročali, so dospele še naslednje podrobnosti: Posadka »Sv. Vlaha« je nad 20 ur ostala brez pomoči v vodi. boreča se z valovi in držeča se za prevrnieno ladjo. Borba z valovi je bila silno težka. Najstarejšega mornarja 69 letnega starca Petra Gjuroviča so že ponoči zapustile moči in našel je smrt v morskih valovih: mornarja Peter in Marko Benkovič, prvi 15, drugi 17 let star, sta vztrajala v borbi celo noč, pozneje pa sta tudi onadva postala žrtev valov. Edini se je rešil mornar N:kola Stje-pič, kateremu se je posrečilo, da se je privezal za jadrnico. Pozneje ga je rešila Jadrnica »Marija Stomaria« pod komando kapetana Repiča. Enega izmed utopljencev so našli mrtvega pri Sumbardi. Razne dele jadrnice je morje na-plavilo pri Vrliki na otoku Korčuli. ♦ Smrt po ugrizu steklega psa. 41 Bistri v hrvatskem Zagorju je pred mesecem ogri-zel neki pes 15 letnega kmečkega fanta Mija Gajskega. Rana ni bila nevarna, zato Mijo sam, niti njegova rodbina ni posvečala posebne pozornosti neznatni rani. Starši so «zdravili» dečka doma; šele v zadnjem času ko Je bilo že prepozno, so fanta pripeljal* v Zagreb v svrho zdravljenja. Na fantu so se že pojavljali znaki stekline. Bolezen Ja naglo napredovala in nesrečni maldenič je v strašnih mukah podlegel strašni bolezni. * Vlak povozil neznano ženo. Iz Poljčan nam poročajo: V noči od 3. na 4. maja je povozil vlak na Križnem vrhu med Slov. Bistrico in Poljčamami neznano žensko. Identitete ponesrečenke še niso dognalL Vlak Je nesrečnid odrezal glavo in jo strašno razmesarll. * Zanimivi podatki Iz naše zdravstvene statistike. IfcakoT povzamemo uradnemu izkazu o zdravstveno-statističnih razmerah v ljubljanski oblasti za leto 1927., je znašalo število prebivalcev 537.019, število porok 4247, število rojencev 16.083, nezakonsko rojenih 1283. mrtvorojenih 271. število umrlih pa 9246 Vzroki smrti so biH: prirojena žfvljenska slabost v 476 primerih, tuberkuloza 1264. srčna napaka 827. pljučnica 671, kap 435, nove tvorbe zločestega značaja 235, difterija 71, dušliivi kašelj 55, škrlatlnka 36. ošpice 10, trebušni tifuz 39, griža 86, kolera infantum 99, otročnfška vročica 13, bolezni na ranah 57, druge infekcijske bolezni 155, prenosne živalske bolezni 3, ostali naravni vzroki smrti 4193. STRAŠI! KJE* DUHOVI! V kinu Meal Laaro la Plante v senzacljonalnem lllma Starinski grad s tajinstvenimi pošastmi. — Spijoni in skrivnostni ogleduhi. — Bogata dedščina ln lep« dedinja. —• Težki* pogoji podelitve. — Razkrinkani lopovi — Kazen. Predstave danes ob: pol 11., 3.. pol 5., 6„ pol 8. In 9. nrl VSi V KINO IDcM «JUTRO» If, 106 3 Nedelja 6, & 1928 Vslad sSufia$nfh amrtnih nezgod H wm4o 249 oseb: ponesrečilo se Jih ie zaradi različnih poškodb 120, utonilo »h Je 56, opeklo se Jth Je 16, po nesreči s« Jih le zadušilo 12, vlak Je povozil 8, v rudniku se Jih Je ponesrečilo 6, zmrznilo Jih Je 6, po nesreči Je bilo ustreljenih 5, strela je ubila 4. električni tok Je ubil 4, umrlo Jih Je zaradi av-tomobilne ali motorne nesreče 5. izkrvavele so na porodu 3, po nesreči so se zastrupile z alkoholom 3. Samomor Je izvršilo pile z alkoholom 3, najdena ročna granata pa je ubila 1 osebo. Samomor je Izvršilo lani 95 oseb: obesilo se lih Je 37, ustrelilo se Jfh Je 19, zastrupilo se jih je 16, utopilo se Jih Je 9, skočilo Jih )» pod vlak 9, skočili sta skozi okno 2, usmrtila se Je z električnim tokom 1, ranila s! Je srce 1 ln prerezala si Je sapnik 1. Umorjenih te ubitih Je bfk> 36 oseb: zabodenih v tepežu ]e bilo 20, ubitih Je bilo 9, ustreljene so bfle 4, dete sta umorili 2, umorjena pa Je bila 1 oseba. ITO — zobna pasta najboljša. • Rogaška slatina, najbolj renomlrano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, želodčnih kamnov, srca. ledvic in Jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! • Prf neenakem krvnem toka. boleznih srca, naduhi, razdražliivosti živcev migreni, slabem spanju, Vam povzroča raba pri-rodne grenčlce »Fratiz-Josef« redno telesno odvajanje, zmanjša velik krvni pritisk in poveča odpornost. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so vodo »Franz-Josef« z velikim uspehom porabljali. Dobi se v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. 17 Za dame neobhodno potrebno idealno deslnfekcljsko sredstvo Sanoform se dobi v vseh lekarnah hi drogeriiah. Stalna zaloga v Mariboru: drogerija M. \Vo!fram naslednik M. Kane, Gosposka irl. 33. • Tarmol priznano sredstvo proti molom, dobite v vseh lekarnah ln drogeriiah. Proizvajalec »Chemotechna«, LJubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne). 43 • Birmanske are, verižice, obeske, tfhane fid. v veliki Izbiri in po najnlžil ceni kupite najugodneje pri tvrdki Ed. Skope k, Ljubljana, Mestni trg 8. 888 • Za deslniekcljo uporabljamo najbolje Sanltol. Zahtevajte v lekarni ln drogeriiah le originalne steklenice! Proizvajalec »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10. 45 • Vedno najnovejše dunajske bluze, krasne otroške oblekce. KrlsioHč - Bučar, Stari trg. • Obleke kemično čisti, barva pHslra bi Dka tovarna Jos. Relch. Iz Lfcbliane a— Prihodnja sela občinskega sveta ljubljanskega se bo vršila v torek 8. t. m. ob 18. Na dnevnem redu bodo med drugim naslednja poročila: o nakupu Nušakove vojašnice; o pravilniku o kreditih za zgradbo malih stanovanjskih hiš; o ustanovitvi stanovanjskega urada; nadalje nujni predlog občinskih odbornikov Tavčarja in Kreka glede podpore mestne občine ljubljanske za po potresu prizadeto prebivalstvo v Bolgariji ter nujni predlog obč. odbornika Rebeka glede pobiranja mestne užitnine na kolodvorih ter samostojni predlog obč. odbornika Šterka glede reorganizacije uradnega poslovanja na mestnem magistratu. u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je priredilo nedavno družaben večer v proslavo socljalne misli med zdravniki povodom 25-letnice šefzdravnika dr. Zajca v službi socijalnega zavarovanja. Dobro obiskan večer je potekel v najboljšem razpoloženju, ki ga je ves čas vzdrževal odlični zdravniški orkester s strumnim Izvajanjem izbranih koncertnih komadov. V pozdravnem govoru je označil predsednik društva veliki pomen socijalnega zavarovanja, v katerem so se pokazali zdravniki za največje prijatelje delavstva. Predsednik Zdravniške zbornice mestni fizik g. dr. Rus je opisal velike zasluge dr. Zajca za organizacijo socijalnega zavarovanja ter naglasll nlegovo vzorno požrtvovalnost v Izvrševanju taj. poslov Zdravniške zbornice. Veteran socijalnega zavarovanja, častni predsednik ln primarij dr. Oregorlč le očrtal kratko zgodovino socljalne zaščite in ugotovil velikanski napredek Izza njegovih časov, nakar je oblastni odbornik dr. Brecelj predstav® jubilarja kot kolego in prijatelja, osobito pa kot uspešnega vzgojitelja zdravniškega naraščaja v pojmovanju socljalne dolžnosti. V zahvalnem govoru je prikazal šetzdravnlk dr. Zajec socllalno zavarovanje s tako svetlega stališča, da so sitopile vse sence v ozadje. Ponosno Je poudarE slavljenec, da so med Slovenci zdravniki prvi stan, v katerem je skupni socijalnodružabn! interes premagal vsa druga nasprotja ln ga elll v enotno družino, enotno tudi v socl-lalnl zavesti s svojim ljudstvom. Dobra volja Je prikipela do vrhunca ob resni latinski čestitki dr. Dereanfja, ki jo Je nato s svežim humorjem prestavil v šaljivo ln dovtlpno slovenščino. Ognjevit! »Jazz« me-dlclncev Je zaključil uspelo prireditev, neumorno pozivajoč k starim ln modernim plesom veselo rajajoče pare. n— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, Je Izposodila meseca aprila 1928 32$9 strankam 12.073 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. do»8 zvečer In izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, poljske, francoske, angleške, Italijanske, nemške, esperantske knjige in modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago novi popolni tiskani Imeniki knjig, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. o— Društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani hna v četrtek dne 10. t. m. ob pol 6. uri popoldne v dvorani zbornice TOI svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu Je poleg poročil funkcionarjev in volitev novega odbora tudi važna točka: Ustanovitev štipendij za absolvente trgovske akademije za praktično izobrazbo v inozemstvu. a— Jadranska straža. Občni zbor oblat- nega odbor« Jadranske straže v Ljubljani se bo vršil v petek 11. t m. ob voi 21. v restavraciji »Zvezda«, a— Zveza stavbnih zadreg, r. a. t o. Je imela 4. t. m. svoj redni občni zbor. V načelstvu so bili ponovno soglasno izvoljeni gg. Anton Kristan in Emil Podkrajšek (»Stan In Dom<), dr. Muys-Spiller (Vrt in Mir), železniški uradnik Osredkar (Bajtar), upokojena poštni inšpektor Klemenčič (Dom) ter ravnatelj užit. zak. Zupan (mestni uslužbenci). V nadzorstvo so bili poklicani: Ce-bular (Delavski Dom, Šfška) inž. Malašek (Stavbna zadruga Javnih nameščencev, Novo mesto) in Anton Cugrič (Stan in Dom za Gorenjsko, Jesenice). Občni zbor Je soglasno sklenil prirediti anketo o gradbeni akciji občin in oblastev ter zadruge, ki se naj vrši 10. t. m. v Ljubljani v mestni posvetovalnici. Povabijo se na to anketo vsi prizadeti javni člnitelji in vse stavbne zadruge. n— Oblastnem«, oziroma cestnem« odboru. Z Viča nam pišejo: Odborniku cestnega odbora na Viču menda ni neznano, v kakšnem obupnem stanju Je mostič na potoku Curnovec, to Je na deželni cesti z Viča skozi log do Vnanje Gorice. Mostu preti resna nevarnost, da se sesede in potega s seboj še kakšno žrtev. Kle tiči vzrok da ne pride do naprave novega mostu, ker popraviti ga Itak ni več mogoče. Ali se res čaka na katastrofo ln živalske aH celo človeške žrtve. Zakaj se ne prične takoj z delom, ki Je neodložljivo? Most bi moral biti najpozneje do konca t. m. gotov, ker prihodnji mesec se prično košnje a kje naj posestniki vozijo seno? Ako leži krivda na cestnem odboru, naj se ta takoj zgane, ako pa spada zadeva v kompetenoo oblastnega odbora, pozivamo tega, da nemudoma vse potrebno ukrene, da se napravi nov most. Novosti za pomlad in poletje v raznfh srvflah in pol svilah, v volnenih di* lenih, poldtlenih in druge najmodernejše stvari r veliki izbiri — Vam nudi tvrdka JOS. SNOJ, LJUBLJANA, Prešernova 3. a— Vič — Bolgarom. Odbor Rdečega križa priredi v nedeljo dne 13. t. m. ob 8. zvečer v Sokolskem domu na Viču. zabavni večer s pestrim programom. Sodelujejo vse viške prosvetne organizacije ne glede na strankarsko pripadnost. Točnejši spored objavimo pozneje. b— Kolesarje opozarjamo, da se za danes napovedane dirke »Sore< v St. Vidu vrše od vsakem vremenu. Začetek točno ob 14. pred gostilno »Slepi Janez« (km 4.2). o— Življenje v pragozdovih Amerike. Samo še danes ob 11. uri dopoldne bo predvajala v prostorih kina Matice poučni film »Življenje v pragozdovih Amerike«, ki prekaša po svojih lepih slikah in po zanimivi vsebini vse doslej predvajane kulturne filme. Najrazličnejše živali, način njihovega življenja, tropsko rastlinstvo, bogastvo narave Je opisano v tem krasnem delu na trajna zorne jšl način. Opozarjamo cenjeno publiko. zlasti šolske kroge in mladino, naj ne pozabilo posetiti ta spored. Cene 2 do 8 Din. Danes velika poštna tombola z godbo ob 3. popoldne na Kongresnem trga B_ v Spodnji Šiški, v Knezovi ulici 19., sva otvorila gostilno pri »Nikotu«. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava. — Niko in Mici Malgai 887 u— Odbornik« ta odbornice društva »Skrb za mladino« prosim, da se danes ude leže pogreba umrle naše bivše podpredsednice gospe Leni Šelkove. Pogreb se bo vršil ob pol 16. uri Iz Bohoričeve ulice. — Tajnik. p Mladinska akademija društva »Skrb za mladino«. Uprava Narodnega gledališča nam je v zadnjem hipu sporočila, da se naša akademija ne more vršiti, ker je Jutri po-popoldrie generalna skušnja »Hermana Celi skega« Ker društvo »Skrb za mladino« ne zadene tu nifcaka krivda; vljudno prosimo, da nam cenjeno občinstvo oprosti. Akademija se bo vršila prihodnjo nedeljo 13. t m. — Odbor. 890 a— Jurjevanjo oa Ljubljanskem gradu Je zaradi slabega vremena preloženo na prihodnjo nedeljo 13. t m. a— Policijski drobiž. Od petka na soboto 30 bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 poškodba tuje lastnine, 1 telesna poškodba, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 1 popadljiv pes ter 9 prestopkov cestoo-poilcijskega reda. Aretirana Je bffa neka Nežfka O. zaradi tatvine 520 Din, dalje neki krošnja«- ln berač France. n— Kruh ma je prevrnil v blato. Delavec Ivan Ravnikar, usiuH>en pri peku Antonu Grčarju na Poljanski cesti. Je pustil predvčerajšnjim zjutraj s kruhom naložen voziček na prostoru med hodnikom te t tramvajskimi tračnicami Pred škofi+o. Ob Istem času Je privozil po tramvajskih tračnicah delavec France D. z vozom gramoza. Ker ni mogel mimo s kruhom naloženega vozička, ga Je to tako ujezilo, da Je skočH k vozičku ter prekucnil kruh r blato. Intervenirati Je mora! stražnik, ki le Franceta legitimiral In bo moral ta svoje dejanje zagovarjati pred sodiščem. a— S kamnom ga le obdelal. Progovni čuval Rok Vilfan Je zapazil predsnočnjim na stranski progi v Dravljah Pod nekim vagonom neznanega človeka. Opozoril ga Je, naj se umakne s proge. Ker pa moški; v katerem Je med tem spozna! v Dravljah stanujočega delavca Petra K., nI hotel poslušati njegovega opozorila, ga Je potegnil izpod vagona za noge. Petru pa njegov prijem ni bil nič kaj po godu, zaTadi česar se Je med obema razvnel boj. Koncem koocrr Je Peter pobral veKk kamen ter ga zalučal Vilfanu z v»o silo v glavo. Vilfanova poškodba Je precej težka, tako da Je moral Iskati zdravniške pomoči. n— Opasna štlrlperesna deteljica pod ključem. Po mestu se Je klatila že mesece štiriperesna deteljica delamržnih tipov, ki ima na vesti neštevilne male tatvine. Te tatvine v mnogih primerih niti naznanjene niso bile in Jim je prišla policija na sled šele sedaj, ko je zlikovce aretirala. So to 20-letni delavec Janez M., 18-letni Maks J., 20-letni Pavle P. ter enako stari Albin P. Vsi štirje so po navadi prenočevali pod raznimi kozolci, oziroma v skednjih v ljubljanski okolici. Pri tatvinah v, raznih trgovinah, trafikah, mesarskih in branjevskih stojnicah so navadno prakticirali tako, da so nastopili skupno ter sta dva motila prodajalca, druga dva pa hitela basati v žepe cigarete, jestvlne, včasi pa, ako je šlo prav po sreči, tudi gotovino. Janeza so prijeli stražniki na Dunajski cesti, kamor sta ga pripodila dva dijaka, ki ju je opozorila na tatu trafikantka Marija Flandrova v Kolodvorski ulici. Janez je namreč v družbi z vsemi tremi ukradel malo prej Flan-drovl nekaj cigaret ter cigaretnih ustnikov. Ostale tri so prijeli detektivi v neki gostilni na Cankarjevem nabrežju, ko so po tatvini pri Flandrovi skušali okrastl še nekega starinarja na Gallusovem nabrežju. u— Pokvarjenka. Iz splošne bolnice Je bila včeraj izpuščena po ozdravljenju prav nesrečne bolezni komaj 16 let stara, vendar že znana prostitutka Marija K., doma iz Zg. Kašlja. Ko je bolniška sestra prinesla iz skladišča v sobo njeno obleko ter okrog 2000 Din vredno obleko enako odpuščene Franje T., je pokvarjenka že Izrabila prilika V hipu se je oblekla sama, istočasno pa pograbila obleko svoje tova-rišice, se Izmuznila na hodnik, odtam pa na dvorišče ln skozi sprejemno poslopje na cesto. Ubežnico so v bolnici pogrešili, ko je bilo že prepozno In ko je bila z ukradeno obleko že bog zna kje. Frančiška T. Je morala, čeprav zdrava, ostati še nadalje v bolnici, ker ni Imela civilne obleke. Mlada tatica Marička K. Je bila tekom letošnjega leta zaradi tatvin že 4krat aretirana ter je presedela tekom letošnjega leta skoro dva meseca zapora. Zdaj jo Iščejo varnostni organi že petič. n— Mestna zastavljalnica naznanja, da se bo vršila tomesečna dražba v septembru 1927 zastavljenih predmetov v četrtek dne 10. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici n— Krasne obleke In bluze dobite najceneje v trgovini Tomšič. Sv. Petra c. 38. _____ 893 Birmanske oblekce svilene, etamin, popelin v veliki izberi ter vseh velikostih že od Din 90 naprej kupite edino le pri tvrdki BELIHAR & VELEPIC Ljubljana, Mestni trg 13. — Oglejte si izložbe! — Iz Manbora a— Ljudska univerza in Žensko društvo v Mariboru priredita v četrtek 10. t. m. v veliki dvorani Uniona bolgarski koncert v prid ponesrečencem po potresu v Bolgariji. Sodelovali bodo gospa Carigradska, gosp. Gospodinov in gosp. Krajev (bariton). a— Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek ob 8. zvečer bo predaval umetnostni zgodovinar gosp. monsignor Steska iz Ljubljane o našem slikarstvu v 19. stoletju, t. j. renesančna in baročna doba. Predavanje bodo obrazložile lepe skioptične slike. a— Zaobljuba okrajnih cestarjev. Dne 30. aprila so bili zaobljubljeni vsi okrajni cestarji okraja Maribor kot javni organi in nosijo kot taki službene čepice, označene z znakom OM. a— Umetniška razstava Trstenjak - Plr-nat Z razstavo akademskega slikarja Trste-njaka, ki se otvori danes dopoldne v mali dvorani Uniona, je združena tudi razstava mariborskega kiparja in slikarja Pirnata. a— Mariborski stanovanjski najemniki so imeli v petek zvečer javno sejo odbora svojega društva. Popolnoma napolnjena dvorana Gospodarske zadružne banke je pričala, kako važen problem je v Mariboru stanovanjska zaščita, ker so se seje udeležili društveni člani iz vseh stanov od najvišjih državnih uradnikov do najbednejših upokojencev, invalidov in delavcev. Vse je prignala enaka skrb, da dobe točne informacije o vprašanju, ki je zanje življenskega pomena. Ker , v katerih je izšel novi stanovanjski zakon, niso dospele, je višji ravnatelj gosp. Vrabl na podlagi besedila, ki Je izšlo v slovenskih in srbskih listih, podrobno razložil določbe novega zakona. Veliko ogorčenost je vzbudilo dejstvo, da je novi zakon tako površen, da »e niti ne more reči, kdo je sploh zaščiten in da bodo morali mariborski najemniki plačevati zvišano desetkratno najemnino tudi za nehigijenska stanovanja, ker naše mesto ne iteje nad BO.OOO prebivalcev. Posebno so se opozarjali najemniki, da se sme na lOkratni predvojni znesek zvišati s 1. majem samo čista najemnina, d očim se eventualne občinske davščine (go-staičina, vodarlna, kanalske pristojbine) morajo plačevati v iznosu, kakor so dejansko predpisane. Magistrata! uradnik gosp. Kramberger je nato obširno poročal o intervencijah delegatov najemniškega društva v zadnjem tednu aprila v Beogradu. Njegovo poročilo je vzbudilo mnogo ogorčenja, pa tudi veselo«ti, ko je popisal težave in nezdrave razmere, v katerih je nastal novi stanovanjski zakon. A. KIFFMANN Maribor U 36-b prinaša kot prvi na trg najnovejšo pridobi tov švicarske urarske Industrije. Razpošilja ti je ie začel te ure. ki niso ne le nena vadno poceni, temveč v Istini tudi dobre Zelo pripravne za birmansko darilo. Ilustro vani cenik pošlje oa zahtevo brezplačno. K— Kesrela fti dehL T Ljutomera a« J» smrtno ponesrečil znani narodni obrtnik klepar go3p. Rižnar. Popravljal j« pri Slni-goju žlebe. Ko ja atal na lestvi pri atrahi, mu je spodrsnilo, grabil aa je za električno napeljavo, padel na tla in na mestu obležal mrtev. R arvi poizkus postaviti to dramo tudi na judski, podeželski oder. Kar se tiče kom* pozicije in režije, smo bili vsi nadvse za« dovoljni. Saj pač več nismo mogli priča* kovati, ko je oder tak*> majhen in garni« tura pičla. Igralci so nastopali samostojno in odločno, znak dobre priprave in nekoliko že prakse. Povsem nam je ugajal Fl nega šolskega nadzornika v Litiji »c je ytš& v četrtek po Vo h »olah nagega okraja protialkoholni dan. Na litijski osnovni »cA je predaval deci viiiiit razredov okrožni zdravnik dr. Polde Uknsar. V Stični pa |a predavala o škodljivih vplivih alkohola tamkajšnjim »Mladim jtw£JCom» nčiteljica gdč. Marija BezelJakova, agilna delavka na treznostnem polju. i— Streljačke druitne ao nameraval« da* nes prirediti pomladni izlet na Polfoik. Za* radi deževja zadnjih dni pa. j« izlet odg» den. 1— Za uktnjenjt pouka ob tc.mtkin dnm vih. Med litijskim, zlasti pa ckoliSkim pr» bivalstvom se čujejo že dalje časa pritožb^ ker se vrši pouk tudi ob sejmiskih anemh. teh prilikah je namreč po vseli iitiiskih ali cah zaradi goste gneče sejmsrjev in irviae prehod jako opasen, za malo dec^ pa narav« nost nevaren. Nekateri starši zadržujejo do« co zaradi tega doma, drugi jih uporab« ljajo za čuvarje doma, ker gredo sami na sejem. Zaradi tega je pouk siabo obiskaiw Pozivamo oblasrvo, da ukine pouk ob »cjni* skih dnevih iz navedenih razlogov tudi t Litiji, kakor je to navada v Smartnem, pa tudi po mnogih drugih šolah. i— Zborovanje natega učiieljstv*. Včentf je zborovalo vse učiteljstvo našega »re«. in sicer članstvo UJU v Ljubljani, čl»ni društva «Edinstvo» pa na Savi. Na obeh zborovanjih so manifestirali za neokrnjeno osemletno šolsko obveznost. j— Zdravnik dr. Fajdiga, okrajni tetni referent, se je naselil v Litiji v Žcr» javovi vili za Savo, poleg predflniških stavb, kjer ordinira privatno od 9. — 11. dopoldne, uradno pa od 11. — 12. na sre« skem poglavarstvu. Iz Trbovelj t_ Predavanje Iz gospodarstva. Kmetij* ska nadaljevalna šola v Trbovljah bo pri« redila 13. t. m. predavanje g. ravnatelja inž. Laha iz Ljubljane o rasti rastlin in o učil* kih umetnih gnojil. t_ Bratovska skladnlca r Trbovljah }• določila 20.000 Din za zdravljenje boiehnih otrok na morju. Akcijo bo prevzel RdeS križ. t— Trboveljski odbor Rdečega krita J« prevzel zbirko za žrtve potresa na Bolg&rs skem. Požrtvovalne dame Rdečega križa v Trbovljah bodo te dni pričele zbirati daro« ve. Vsakogar uljudno naprošamo, naj da* ruje po svoji moči in naj ne pozabi ne* srečnih bratov v Bolgarijil t_ Kmetijska nadaljevalna Ma r Tn bovljah jc priredila 3. t m. izlet na speci« jalno kmetijsko šolo v Sv. Jurij ob juž. žel Vodstvo nadaljevalne šole je hvaležno go* spodu ravnatelju kakor tudi gg. profeao*« jem zavoda za izredno ljubezniv sprejem in tolmačenje vseh naprav n« zavodu. Spo« toma so si učenci ogledaM tudi zbirko cel J« skega muzeja. t— Brez sledu izgtnila. Pogreba sa ie od pretekle sobote 223etna Berta Sulnova, hčerka posestnika in gostilničarja ▼ Ti* bovljah. Ker je bila zaradi dolgotrajne bo« lezni zadnii čas duševno zelo potrta, m je bati najhujšega. Kdor bi o njej kaj »ve« del, se prosi, da takoj sporoči proti povrnitvi stroškov na naslov: Alojz Suin, po* sestnik in gostilničar v Trbovljah. t— Krajevna organizacija SDS v Trbov. t)ah je imela 4. t. m. v Sokolskem domu sejo, katere se je udeležil tudi podžupan ravnatelj Vodušek, ki je poročal o razmerah v naši občini Podvzeli se bodo koraki za zboljšanje gospodarskega stanja in od« stranitev nevzdržnega političnega sovra* štva, ker Je to v občutno škodo vsem slo« jem trboveljske kotline. Iz Zagorja %— Potresna nmka. V sredo ofe K. wl smo čutili rahel potresni sunek, ob 22.53 pa močan potres z bobnenjem, da je prebi* valstvo ponekod prestrašeno pribežaio is hiš. z— Huda nevihta. Deževno ki ga imamo, se je v četrtek spremenilo t hudo nevihto. Okrog -15. ure se je stemnilo ne« bo okrog Svete Planine in nastala je h» da ploha z grmenjem in treskanjem, vmea pa je padala toča. Sadno drevje, ki J« le« to« bujno cvetelo, je ~po dolinah deloma uničeno. z— Zaplentte¥ moke. Oblantra ao bfa opozorjena, da neki trgovec v Kotredef« prodaja pokvarjeno moko. Moka se je »a« plenila in odposlala nt preizkušnjo. %— Za zaščito obrtništva. Obrtno dru« štvo je poslalo na sresko poglavarstvo vlo* go, da nekateri župani brez zadostnih id* formacij podpirajo razne šušmarje s tem, da potrde, da so se dotični v ondotnem kraju učili obrti Na podlagi tega potrdila dobe obrtni list, kar pa je po obrtniškem redu nepravilno in v škodo obrtništva. Pomagajte Bolgarom! Kraljestvo mode Kako naj oblačimo deco Timiad Je »estra mkdost*! aaSa drag* mladost p« ie na$a deca, katere ne smerno saocmarjari ce v ttube-zni oe v obleki. Ker je otrok enostaven, naraven hi preprost. se mu bo tudi sedanja enostavna moda nad vse prfiegla. Raison d'Stre dečie obtefccs Je njena praktičnost ln vporabnost; uri mali decl pa bomo pazili tudi na to. da io oblečemo v cblekoo, ki se lahko oere. Važnejša od linije le pri otroSd obleki barva; dočim }e linija lahko povsem enostavna, bodimo pri barvah biaea izbirčni. 60 barve, ki se deci nikakor ne prilegato — izvzemši prav posebne slučaje. Sem bi lahko uvrstili sivo barvo m belž. Nasprotno pa pristoje otrokom žive barve — ne da bi hoteli pri tem izločiti modro barvo, ki učinkuje kakor pri odraslih tudi ori otrocih diskretno in elezantno. Zlasti Pri nekoliko odrasli deci nai se smatra modra barva, odnosno obleka iz takega Maga, za standard-gard erobo. Za štraoacne namene bomo deci omi-sMll obleko iz tkanin, ki se nereto lahko in brez škode. Flanelasto blazo. Panama in platno so najhvaležmeiše materiialije. Po-služimo pa se khko tudi volnene georgette ln. freska, blasrov. ki so trpežni in radi luk-njičavo-sti posebno prikladni in hlgijeničnl. Moda za deco se še vedno drži dvodelne kombinacije: zgornji del le svetlejši od spodnje partiie — bluza je sve-tla ali rožnata, barva krila ali hlač pa le temna. Te kombinacije so najbolj priljubljene in tudi naf.epše. Ogrtači za deoo so sitno enostavni. Dekletca nosfjo enobarven plašček. dečki pa- tetots po možnosti naj bo ta temnonsoder z zlatosvetlim! gumbi. Športna moda za deoo Ihibi oajrafša volnene Izdelke. Barva se ravna individualno, Je pa vedno živahna. Naša slika prikazuie nekai »rtmerov, kfko ie oblačiti deco za $olo ln dom. Deček na levi nosi hlačke iz temnega blaga in bluzo, prepeto s pasom iz usnia: ovratnik bluze ie obrnjen navzven. Čevlji so temni, nogavice, svetle. Mesto nizkih čevljev se nosijo tudi visokL Dekletce poleg dečka nosi nabrano tem-nobarvno krilce ln pester iumper brez rokavov. Krilce ie na spodnjem robu nazobčano. Za nafnflaišo deco ie natorikladneiše oblačilo košuliasta oblekca z ovratnikom in pisano kravato. Vrhu obleke kakor io nosi deklica na levi sliki, oblečemo plašč svefleiše barve. Plašček te prepasan in na hrbtu predelen z vlikamo gubo. ki se vleče od vratu do nad kolen. Deček ie oblečen v paletot Tretja slika nam predočude pietene oblekce za športne namene, v orvi vrsti za izlete. Male deklice so v iumneriih kal srčkane, nič manj simpatični t*a niso dečki v knickerbockerskih hlačah ln s športnimi nogavicami. H takim hlačam se nosi sedaj pulover s poševnimi progami. Obuvalo je nizko, po potrebi se nosilo vrhu dolgih nogavic še kratke, katere zavihamo nazai. Rokavi iz čipk •atnorejfSa moderna Bovoat ter se no*Qe P®-k stiisidia oblekam; domač« a&okttje|o S« ssrof/o tega, ker se nosilo kakor nekakšne SMpoi' rokavice, ki »o segale časih samo do polovic« prstov. Rokavi sa naši sliki dopolnjujejo »e6er»o sdlsko obleko Iz satlnastega krepa. Tn-& »Tratnik te obleke Je Iz čipk, ki pokrivalo ta<3 ramena tako, da ostane prost le nezoae, so zaspani, leni in se čutilo silno trudne in oslabljene. Sami sebi prepuščeni, pobebijo. Separatni kurz o malariji v tropskem institutu v Hamburgu Po naredbi higijenske sekciie društva narodov se vrši od 7. maia do 13. Junija separatni kurz o malariii v institutu za tro-pične bolezni v Hamburgu. Kurs ie pristopen vsem zdravnikom. Posebna pozornost se bo posvetila zdravljenju malarije s plas-moehinom in pa zdravljenje paralize z malarijo, katero je vpeljal profesor Wagner-Jauregg z Dunaja. wDečva" prihaja Zanimanje, fa se kaže na vseh straneh za našo »dečvo«, je dokaz, da je dobra ideja zmagaiia in da si naše ženstvo želi nekaj svojega domačega, slovenskega, a obenem modernega, novega, okusnega. Razveseljivo je pri tem tudi to, da se priglaša za »dečvo« v enaki meri mesito in dežela ln da so prvi poskusi po trgih in vaseh vzbudili splošno pozornost in odobravanje, o čemer pričajo številna vprašanja, M prihajajo od vse povsod. Nekoliko hladno aprilsko vreme, W Je seglo tudi v naše prve majnlške dni, Je sicer zadržalo »dečvo« na njenem pomladanskem pohodu, ko je lepa, prenovljena in mladostno ubrana nastopila svojo pot iz starih škrinj naših babic v mlade čase našega današnjega slovenskega žensrva. Toda v maju, ko bodo zacvetele njive in polja, parki in vrtovi, bo zavladala med njimi naša »dečva« v praznični svoji krasoti, in o marsikateri gospodični, marsikaterem dekletu bo veljali Kettejev verz: »Tn rekel sem ti, da si roža rož...« Mi, I ki tako radi povdarjamo svojo slovensko samobitnost, smo baš v modi izgledali precej nesamobitno. To ni brez pomena, če pomislimo, da je baš moda tisto, kar se najprej in najbolj vidi. Tujska sezona pripelje med nas vsako leto mnogo tujcev in iz lastnih izkušenj vemo, da vidimo o tuji deželi rajši kaj njenega, domačega, starošegavega nego mednarodnega, navadnega in takega, kar vidimo in najdemo povsod. Na ta način bo dala »dečva« našim krajem in mestom zopet na zunaj slovenski narodni izraz. V njej je izražen naš narodni okus in slog. Reči moramo, da smo lahko ponosni nanj ln na naše stare Slovenke. Njih mojškre so se lahko postavile s svojim zmistfom za lepo domačo nošo. Mislimo, da je pohvala za lepega dekleta najbolj izražena v gorenjski besedi: brhkž. Zanimivo je, da imamo baš v tem ozlru mnogo tujih izrazov: fest, luštna, fletna, ofertna itd., kar pa ni samo pri nas tako, ampak tudi pri drugih narodih, kakor da je manjkalo domačih izrazov za vsa priznanja lepote. AH pa Je morda s tujo modo pri- šla tudi tuja beseda v deželo? Bodi kakorkoli: o »dečvi« velja pred vsem, da je brhka in dela vtis pristno slovenske noše, ki združuje v sebi fino linijo z ljubkostjo in gracijoznostjo. Mislimo, da je v tem razloga dovolj, da je »dečva« našla pri našem mladem svetu tako prisrčen sprejem. Tu se narodnost lepp druži z ženskostjo in bo le v čast sedanji slovenski ženski generaciji, če bo »dečva« popolnoma zmagaJ a. Druga važna stvar pri tej zadevi so barve. Da so vzorci domači, se razume samo po sebi ln Gašparijevo ime nam jamči, da so pristno slovenski. Izbira je že sedaj dovolj velika — zadnji vzorec, ki je izšel, je naš slovenski nagelj. Nagelj je povsod priljubljena cvetka, opevajo ga vse narodne pesmi, povsod Je izraz goreče ljubezni, a ne veftn, če raste kije v tako lepi, živi barvi kakor pri nas na Gorenjskem. Nageljček, roženkravtt, rožmarin ... to so simboli zdravega ljudskega okusa, ki predstavljajo živa srčna čuvstva. Oba vzorca, na svetlomodri In temni podlagi se bosta v dečvi dobro podala In odgovarjata našemu narodnemu okusu v barvah. Treba je samo malo pogledati v naš pisani slovanski svet, da zapazimo, kako si posamezni kraji izbirajo svoje barve. Poglejmo samo naše narodne noše: Ziljanka ljubi druge barve nego Pohorkia, Gorenjka druge nego Dolenjka, Kranjčanke ljubijo bolj svetlo barvo nego Kamničanke, No-tranjke drugačne nego Primorke. Kaj šeie če bi stopili na Slovaško ali Moravsko, v Galicijo ali v Rusijo, v Su-botico ali v Srbijo, v Slavonijo ali v Dalmacijo! Kakšna razlika barv in kako te barve odgovarjajo svojim pokrajinam! Odločilna pa se zdi pri vseh teh rdeča barva in pri nas je to žlvogoreč slovenski nagelj, ki ga je sprejela tudi »dečva«. Vidi se torej, dfi Je akcija »dečve« resno ln premišljeno pripravljena ln ker odgovarja vsem našim zahtevam, se tako hitro širi. Pred ljubljanskimi izložbami, kjer je izstavljeno blago za dečve, je vedno bolj živo. Kako izgleda »dečva« v masi, se bo pokazalo na koncertu ta mesec, ko bodo vse pevke 1 oblečene v dečve. To bo majski po- » zdrav naši domači zemlji, njeni lepoti, njenim barvam. Tu se bo pokazalo, da imamo nekaj svojega tudi v noši in da je prav, če to v pofeii meri uveljavimo. To bo naši slovenski zavesti v okras in čast. Zato je lepo. da se naše ženstvo tako zaveda važnosti te akcije in da se »dečva« povsod tako hitro širi. Že prvi začetki kažejo, da ji je zagotovljen popoln uspeh. Naravno je, da so pri taki vsenarod-ni akciji vsi poklicani na sodelovanje. Naš ženski svet po mestih in deželf ima sedaj priliko, da ustvari nekaj več nego novo modo, da uveljavi svojo nošo tako, da bo ostala za vselej kot tip naše slovenske noše, našega okusa, naših vzorcev, naših barv. S tem bo pokazalo, da Je cvet naše zemlje, da so hčerke naroda, ki si je prilagodil nošo po naravi svoje domovine. I. E. R. Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani ■■■■■■■■■■■■a Mercedes Nini Castellano, bogata Spanajolka, ki se bo poročila v bližnjem času z diktatorjem Primo de Ršverom. Krvna preizkušnja in borba za njeno priznanje 8. civilni senat berlinskega Kammer-gerichta (približno našega dež. sodišča), je v neki sodbi (na tožbo radi očetovstva) izrekel, da krvna preizkušnja ne more točno ugotoviti, odnosno izključiti očetovstva. Sodba je med nemškimi sodbami osamljena in je vzbudila močno polemiko, najpreje med ju-risti, potem pa med prvaki nemške medicine in biologije. V zadnji »Juristi-sche VVochenschritt« se o stvari izjavljajo prvaki med nemškimi strokovnjaki. (Gre za sledeče vprašanje, ki je aktualno tudi za naše socialne in seksualne razmere ter za našo sodno, zastopniško in zdravniško prakso: Nezakonska mati toži možakarja na plačilo alimentov, obenem z ugotovitvijo očetovstva. Toženi priznava, da je občeval z materjo v znani dobi, kakršno določa zakon (paragraf 163 odz. ne manj ko 180 ne več ko 300 dni). Ali sme toženec nastopiti dokaz, da on ne more biti otrokov oče, ker spada otrok po svoji krvni sestavi k takšni skupini, h kateri ne pripadata niti mati, nii toženec. (Ako spadata otrok in mati isti krvni skupini, ni potrebno, da bi tjakaj spadal tudi oče. V takšnem slučaju je krvna preiskava ostala brez praktičnega uspeha, ker je dognala le to, kar že itak vemo, mater semper certa. Ako sta pa mati in oče različnih krvnih skupin in spada otrok k očetovi skupini, se smatra dokaz očetovstva za dopri-nešen.) Sodba Kamraergerichta je navajala, da krvna preiskava ne podaja tako brezdvomnega izsledka, da bi se nanj mogel opreti izrek sodnikov. Napram tej sodbi navaja v »Jur. W.« dunajski sodni zdravnik dr. W e r k g a r t n e r v obširni razpravi, da temelji dokazovanje na trojnem temelju. Vsak človek prvič pripada za vse svoje življenje ne-izpremenljivo k neki določni krvni skupini. Pri današnjem stanju medicinske vede se smatra to naziranje kot brez-dvomno in neoporečno. Drugič se mora prav tako smatrati za dokazano, da se pripadnost k eni ali drugi skupini da istotako nedvomno ugotoviti in dokazati, in da so zmotne ugotovitve ali opredelitve po človeškem prevdarku izključene. Tretje vprašanje pa je, ali se določene krvne skupine, ozir. pripadnost k njim podeduje po določnih zakonih, — in to vprašanje razmotriva dr. VVerkgartner obširno ter zaključuje, da vkljub številnim raziskavam ni doslej znan niti eden slučaj, ki bi ga smeli smatrati zanesljivo za izjemo iz splošno veljavnega pravila. Raziskovanje pripadnosti h krvni skupini (t. j. »Blutgruppenuntersuchung«) ima zase ono verjetnost, kakor le kterakoli druga prirodoslovna znanstvena raziskava. Tem izvajanjem se pridružuje znani berlinski sodni zdravnik, tajni zdravniški svetnik prof dr. F. Strassmann, ki sporoča, da je tudi že senatni predsednik Leonhardt (pod čigar predsedstvom je izšla uvodoma omenjena razsodba), izjavil na nekem zborovanju berlinskega forenzično - medicinskega udruženja, da mora prejšnje nazore, izrečene v tej sodbi, revidirati temeljem novo doznalih zdravniško-znan-stvenih činjenic in spoznav. Direktor Landgerichta, dr. HeUwig, ki je pristaš istega naziranja, poroča o slučaju, ko je pravočasr>o prevedena krvna preiskava preprečila že nameravano (očetovo) krivo prisego. Po vsem tem, zaključuje »Jur. W.«, je treba računati s tem, da bo preiskava o krvni pripadnosti k določni skupini, danes dopuščena že pri mnogih sodiščih Nemčije in Avstrije, kmalu nesporna in splošno uvedena pri vseh sodiščih. Za nas bi bilo zanimivo še, kaj pravijo o istem vprašanju še Cehi, Švicarji in pa Francozi in Lahi, bodisi sodišča, bodisi zlasti zdravniki. In po tej primerjavi nastane neposredno vprašanje, kedaj bo ta mnogokrat sigurna ugotovitev očetovstva uvedena tudi pri nas? _ Otvoritev novinarske šole v Pragi V petek so otvorili na svečan način v zborovainici praškega mestnega doma Svobodno šolo za politične znanosti, ki ji je namen, da bi dala češkoslovaški žurnalistiki znanstveno podla-go. Za člane častnega predsedstva od otvoritve do konca učnega leta 1929— 1930 je imenoval prosvetni minister Hodža prof. dr. Jožefa Šusto, prof. dr. Jana Krčmara, urednika Jožefa Peni-žeka, predsednika Splošne češke bančne zveze urednika Jana Hejreta in kot člana kuratorija prof. dr. V. Tilieja, sekcij skega načelnika v notranjem ministrstvu dr. V. Joachima, urednika dr. Leva Borskyja, prof. dr. Vilibalda Mildschuha, ministeriialnega višjega poverjenika dr. Valteria Wohryzeka, višjega sekcijskega svetnika v naučnem ministrstvu dr. Antona Dvoraka, urednike J. B. Zyka, dr. Franca Bacherja, dr. Vincenca Charvata in dr. Jurija Mannheimerja, senatorja dr. Vlad. Ta-čeka, glavnega tajnika dr. V. Šusterja, senatorja J. Pichla. ministra Fedorja Houdeka, poslanca Františka Tomaše-ka, senatorja Jožefa Vranyia, prof. dr.* Františka Weyra, podpredsednika poslanske zbornice inž. Jana Dostaleka in ministra dr. Karla Urbana. Za dobo do konca učnega leta 1928-29 je imenoval kot predsednika kuratorija sekcijskega načelnika v naučnem ministr- stvu dr. Fr. Matouš-Malbohana, kot podpreds. gL tajn. trg. zbornice dr. Bogdana Žyvanskyja, glavnega tajnika narodno - gospodarskega zavoda inž. Jožefa Jareša, vladnega svetnika inž. Št. Janšaka in končno ministerijal-nega svetnika v poljedelskem ministrstvu inž. dr. Edvarda Reicha. Nenavaden prisklednik Filmska dava Laura La Plante dinira v Holti-woodu s svojo najljubšo živaljo: s slonom Minniejem. Ženska v nevarnih letih Klimakterij ali prehodna leta so pri ženski most med dobo zrelosti in dobo starosti. V tistih letih preneha zmož« nos* do ploditve, ker prenehajo tudi jajčniki s produciranjem jajčec, me« sečni tok se polagoma ali hipoma usta« vi. Tako jc normalno, vendar so tudi slučaji z izjemnimi simptomi. Že doba prehoda ni pri vseh ženskah enaka. Preden se organizem uravnoteži, traja celo leto, včasih pa tudi dve. V spioš* nem stopijo ženske naših krajev v ta stadij v povprečnem letu 47.2. V juž« nejših deželah se dogaja to pozneje, v severnejših tudi prej. Odloča vse pol« no plemenskih, klimatičnih, socijakiih in konstitucijonalnih momentov. Za* morke in severnoameriške tndijanke rode n. pr. še v petdesetih letih. Veliko ulogo igra tudi pod'-dovalnost. Ženske smatrajo ta leta po navadi za nekakšno bolezen, kar pa ni dobesedno tako. Ta čas jc le doba, ko išče organizem nadomestila za tiste sub* stance, ki jih je prejemal po notranji sckreciji v doM zrelosti in ki so se prenehale tvoriti s prenehanjem nasta* m^m K potres« na Bolgarskem. Rarvatjne Šolskega poslopja v vasi Manoloto pri Plovdivu. janja jajčec. Vse težave te dobe se da* do premagati z zavživanjem nedražlji* ve hrane, z opustitvijo alkohola, kave, čaja in drugih mamljivih pijač, z mlač* nimi, slatinskimi in morskimi kopelmi in z dovajanjem jajčnikovih substanc, ki jih nudi zdravilstvo v raznih obli* kah. Vsekakor pa je priporočljivo vprašati zdravnika za svet, tudi če se prehod vrši popolnoma normalno. Saj obiskujemo zobozdravnika redno tudi z zdravimi zobmi. Tem bolj je zdrav* nik potreben če se pokaže kakršnakoli nepravilnost, n. pr. če se pojavijo hipna in močna krvavljenja. To je važno tudi radi tega, ker oboli največ žensk v teh letih na najstrašnejši ženski bolezni, na raku v maternici. Med prve simptom me te bolezni spadajo neredna, včasih čisto brezbolestna krvavljenja. S hitro operacijo ji je mogoče najčešče priti v okom. Med drugimi težavami, ki se pojavi* jo v prehodnih letih še pred popolno ustavitvijo mesečnega toka, so nervoz* nosti, težko dihanje, močno utripanje srca, nespečnost in včasih zelo viharne seksualne razburjenosti. Ženske v pre* hodni dobi ne imenujejo zaman »žen* sko v nevarnih letih«. Včasih si razla* gajo ženske ustavitev mesečnega toka za simptom nosečnosti in šele zdravnik jim potem pojasnil, za kaj prav za prav gre. Tudi iz takšnih razlogov je po* trebno, da je ženska popolnoma pou* čena o zadevah, ki posegajo tako odločilno v njeno življenje. Dirka v smrt. Znani ameriški avtomobilist Frank Lock-hart ie hotel pred nekaj dnevi doseči nov hitrostni rekor d z novim motorjem tioa 900 C. V. v Davtoni (Florida) V največjem diru je zavrazil v obrežno sipino, avto se ie prevrni! in drzni dirkač je našel pod njim strašno smrt Volilna šala Pri pravkar končanih francoskih vo* litvah se je pojavil tudi prav zabaven kandidat, neki gospod Duconnaud, «slikar sadja in pokrajin®, čeprav raz* umemo njegov pridevek, da je «frui* tier*paysagiste». Ta gospod je menda nekaj sličnega, kakor rajnki avtor Švejka Hašek, ki je tudi «kandidiral» in se rogal oficijelni politiki. Ducon* naud je nastopil v Quartier Latin, v študentovskem kvartu Pariza, kjer naj* deš različne zabavne tipe in kjer so ze« lo pristopni za «hecne» ideje. V velikih plakatih je kandidat Duconnaud ob* ljubi j al svojim volilcem, da bo — če bo izvoljen, seveda, — skrbel za zgrad* njo velikih kanalov od morja pa na* ravnost do pariških bulvarov, zato da bodo Američani in drugi prekmorski potniki lahko iz «steamerja» stopili — naravnost v bulvarne kavarne! Svojim volilcem je nadalje obljubil, da bodo enkrat na teden smeli priti v zoološki vrt na lov, in dalje, da se mora posta* viti blizu Pariza velik vremenski ob* Paul Rosenhayn: iisko snemanje Madeleine Barre je odprla vrata av* tomobila in stopila v sprejemnlco Grand Hotela. Ravnatelj jo je sprejel z globokim poklonom: »Milostiva, glavni režiser .Splošnega filmskega društva' vas čaka in prosi, da ga sprejmete.« »Kje je gospod?« »Tu zadaj, v kabinetu.« »Prosim, pokličite ga.« Čez nekaj trenutkov je stal pred njo visok in plečat mož. »Komu naj se zahvalim za čast, ki me je doletela?« »Milostiva, že dolgo sem iskal igral* ke, ki bi mogla igrati glavno vlogo v novem filmu, ki ga pripravljam. Na* pravil sem celo vrsto poskusov, a no« beden me ni zadovoljil. Ko pa sem vas nocoj videl na odru, mi je postalo jas* no, da morete edino vi igrati vlogo. Nagrada je postranska stvar.« Nasmehnila se je: »K sreči imam sedaj nekaj časa. Mo* ja gostovanja se nadaljujejo šele čez mesec dni. Ali boste v tem roku lahko dovršili film?« »Upam, da. Najprej bomo snemali posamezne prizore, med tem se bodo delali poskusi za nastope z množico. Teh je na srečo malo. Ako ste pripravljeni, lahko takoj naredimo pogodbo, jutri pa začnemo filmati.« Potegnil je iz žepa list papirja. Igral* ka ga je preletela z očmi, na koncu je prikimala, segla po peresu in podpisala svoje ime. »Kje in kako bomo začeli?« je vpra* šala. Režiser se je za trenutek zamislil in rekel: »Prosim vas, da pridete jutri ob še* stih zjutraj v park za hotelom.« »Ob šestih že? Ali ne bo prezgo* daj?« »Na žalost — tako je določeno. Po* zneje bi nas nadlegovali ljudje, ki ho* dijo mimo.« »Kako naj se oblečem?« »Prosim docela enostavno. Napravil: bomo zaključni prozor četrtega deja* nja. Ubiti morate moža, ki gre na se* stanek z neko, damo. Ta prizor je naj* važnejši. Ostalo bomo filmali v ate* Ijeju.« ^ Madelaine Barre je točno ob šestih prišla v park. Režiser, dva igralca in operaterji so že čakali nanjo. Stransko osobje je še stopalo iz avtomobila. Re* žiser ji je po vrsti predstavil soigralce, premeril jo s strogim pogledom od gla* ve do pete in dejal: »Prav takšno sem si vas predstav* ljal. »Nato je vzel uro iz žepa. »Vaš partner ni točen. Ima slabo na* vado, da se rad zakasni. Tu vam izro* čim revolver s slepimi naboji. Stopite za to drevo in kadar se vaš partner prikaže izza vogala one hiše, pazite na moje znamenje in sprožite. Ustrelite dvakrat, vrzite se na tla in čakajte mo* je nadaljne odredbe. Operaterji, na delo!« Čez deset minut je zaškripal pesek na stezicah. Bližal se je majhen, ele* ganten gospod. » »Za drevo!« je velel režiser. Madelaine Barre je bežno ošvrknila operaterja ki je jel vrteti kljuko na aparatu. »Zdaj!« Skočila je Izza drevesa. Prišlec se je bližal z lahkim sigurnim korakom. »Kak imeniten igralec!« je pomislila. Ne da bi pogledala režiserja, je napela petelina, sprožila dvakrat zaporedoma in se vrgla na tla. Minilo je nekaj sekund brez povelja. Iz zemlje se je kadila vlaga. Čutila je, kako se vpija vanjo, in to ji je postalo zoprno. Nekakšna tesnoba in tišina sta ji stisnili srce. Kaj molči režiser tako dolgo? Tedajci se je oglasil avtomobil. Kaj, režiser še ne zine besede? Vprašujoče je pogledala kvišku, oko ji je obstalo na okolici. Režiser je bil izginil. Ope* raterjev ni bilo nikjer več. Samo od daleč se je še slišalo brnenje avtomobila. Strašna slutnja ji je prešinila mož* gane. Vstala je in z grozo ugotovila, da se človek na tleh ne gane. Izpod njegovega obraza, ki je ležal v pesku, je vrela drobna struja krvi. Ležal je tam z razširjenimi rokami in se ni ga* In mahoma so zaškripali koraki. Ljudje so vreli vkup. Množili so se ka* kor prikazni, vse črno jih je bilo in nekdo je zinil: »Komunistka je ... Ustrelila je poli. cijskega prefekta.« In nako se je začul drugi glas: »Stražniki, poberite ga in odvedite zločinko!« izdelujemo samo iz angleškega najfinejšega koverkot platna. Vsak moitociklist naj si ga nabavi Stane samo Difn 180.—. drago scffvvab, ljubljana mmpauui^uLiibib:! servatorij za brivce, — ker vedno go» vore o vremenu, čeprav o njem nič ne razumejo. Najradikalnejši je pa kan* didatov predlog, da se z zakonom od* pravi revščina, .in sicer vsak dan od 8. ure zvečer pa do zjutraj. — Pri pr* vi volitvi je Duconnaud dobil 143 gla* sov, pred ožjimi volitvami pa je sreč* nejšim protikandidatom predlagal športno tekmo, češ, vsi kandidati naj korakajo ritenski od vodnjaka na trgu sv. Mihaela pa do Medicejskega vod* njaka v Luxemburškem parku, in kdor pojde najbolj počasno nazaj, je zma* govalec. Pa niti najbolj nazadnjaški kandidati niso predloga sprejeli. Ško* da, da Duconnaud ni tudi poslw>eci Tašča »Daj hitro. Tiburcii! Ne morem toliko časa prijazno gledati.« Raab o raketnem letak Te dni smo por očali, da so O plove delavnice v Riisselheimu sklenile z le* talcem Antonom Raabom pogodbo, da bo vodil prvo raketno letalo, ki se bo dvignilo v kratkem v še ne dosežene zračne višine. Ta vest je šla kakor, blisk po vsem svetu in Raaba, ki biva v Kasselu, oblegajo venomer cele četa novinarjev. Raab je zelo zgovoren člo* vek in rad daje vsakovrstna pojasnila« ki se tičejo njegovega drznega pocU jetja. V Oplovih delavnicah so izkoristili, kakor je on pravil, serijo novih izumov, iz zadnjega časa, ki omogočajo leta« lom, da se dvignejo v višine do 15 km. Sedaj nastane vprašanje, ali more člo* vek vztrajati tako visoko nad zemljo. Najvišje po letalcih dosežene višine znašajo okoli 4000 m, a zrak je tam tako mrzel in redek, da je daljše biva* nje v njem izključeno. Turistom po gorah je stvar lažja. Dosegli so že ve* liko večje višine, čeprav tudi ne za dalj časa. Pri svojem poletu se bo Raab poslužil aparatov s kisikom in ker mu organizma ne bo treba preveč nape* njati, bo morda le uspel, V skrajnem slučaju mu bodo na razpolago avtoma* tična padala najnovejšega sistema, ki ga bodo v trenutku ponesla na zemljo. Letalo pa bodo gnale tri baterije ra* ket. Poskusi s tem letalom se bodo vr* šili sprva še v območju najnižje zrač« ne plasti in raketni motorji bodo ta* ko nastavljeni, da letalo absolutno ^ne bo moglo višje. Pozneje bodo skušali ugotoviti pred vsem to, ali je res, da je zemeljska atmosfera v velikanski višini odeta z ledenim neprodirnim plaščem, kakor trdi dunajski meteo* rolog Horbiger, genijalni izumitelj gla* cijalne kozmogonije. Če je to res, po* tem bi bilo letanje ljudi v brezzračni prostor, letanje v interplanetarnem prostorju in zunaj njega bržkone za vse večne čase le lepa in nemogoča pravljica. Ampak raketno letalo bo vseeno imelo velikanski pomen za zračni pro* met preko oceanov. Večina dosedanjih poletov na dolgo progo se je izjalovila samo zato, ker so letalci v nižjem ozračju, nad katerega niso mogli, za* deli v viharje in druge neprilike. Me* teorologi parfnenijo, da je v višini 8000 metrov in še preko venomer jasno ne« bo s čisto neznatnimi zračnimi toki. V teh višinah bi ne bilo bojazni, da boš naletel na vožnji preko oceanov na viharne toke, ki jih naši sedanji motorji še ne morejo prenašati, in tudi orijentacija bi bila lažja, ker je nepri* lika megle izključena. Za današnji čas je raketno letalo letalo bodočnosti. Draga vežnja Komandant Burnev, ki se nahaja se* daj v Združenih državah, da bi crga* niziral zračni promet z novim an* gleškim zrakoplovom «R 100», je izja« vil, da bo stala prva vožnja preko Oce* ana v tem zrakoplovu vsakega potni* ka kakšnih 400.000 Din v naši valuti. Pozneje se bo ta ogromna voznina zni« žal a morda na petino ali ceio na de* setino. »Na pomoč! Ženska pri krmilu!« Kulturni pregled Ljubljanska drama Začetek ob 20. Hadelja, 8. J . Kuponi. Ljubljansko gledali^«. Y operi Je danes ob 15. »Grofica Marica«. — V drami ob 20. »večer premijera NovaČanovega »Hermana Celjskega«. — Premijera Pucoinijeve »De-felice x zlatega rapada« ne bo v torek, ampak šele v četrtek zvečer. Pri umetniških vodjih našega teatra članek smo prejeli v objavo 9e preden je izbruhnila gledališka kriza v Ljubljani. (Ur.) »GledaliSki list« je oznanil naravnost obupno stanje slovenskega Narodnega gledališča v Ljubljani. Po poročilih uprave prinaša novo budžetno leto primanjkljaj enega milijona dinarjev, ki pade v prvi vrsti na kritje osebnih izdatkov. Ta primanjkljaj pomeni nove redukcije že itak minimalnega osobja in njih plač. Osebne redukcije preobremenjujejo ie itak pre-ssposlene igravce tako, da nastopajo isti v enem komadu v dveh, celo v štirih vlogah; da pa redukcije plač pri tem napornejšem duševnem delu in današnjih življenskih prilikah ne uplivajo blagodejno je jasno. Da bi izvedel kaj natančnejšega o Umetniških razmerah v našem teatru sem se napotil k artističnim vodjem, ki so moji Režiser Nar. gtedaHSS« t UvHJm* prof. O sip Šest radovednosti rade volje ustregli ln ml dali nameniva poročila, ki jih v naslednjem prinašam. Ljnbljanska drama. Ravnatelj drame g. Pavel Golla se nahaja na bolniškem dopustu, nadomestuje ga šef - režiser g. prof. Gsip Sest, ki bo izpeljal po možaosti že predvidene stvari do tedaj, da se direktor Golia vrne. Kot vršilec dolžnosti dramskega ravnatelja izjavlja g. prof. Šest, da vse govorice in fakti o zmanjšanih dotacijah do danes na dramo ne uplivajo. Nasprotno je drama »veža in mlada ter živi samo sebe. »2elel bi«, pravi, ida bi uprava enkrat vsaj na papirju vodila zase operne in dramske račune, da bi videli, s kako malenkostno subvencijo bi drama lahko živela. Res je delo 100% in večne štednje ne uplivajo blažilno n® posameznike, a nova orijentacija repertoarja bi odpomogla tem večnim finančnim stiskam.« KakSen bi bil ta repertoar? Ce bi bilo po mojem bi večno igral Sha-kespearea, a ker se to ne da realizirati in fledam na teater i očmi, ki se ne navdu-ujejo ob vsaki modni stvari mi ugaja predvsem solidnost v repertoarju, režiji in kreaciji igravca. Misliti moram na repertoar, ki bi bil za slovensko narodno ^gledališče reprezentančen. V poštev bi prišla dela domače in svetovne literature, ki bi bila pisana za igravca in umetniška, dasi bi pri tem računal vsaj 150% na blagajno. Jasno Zafiasrt pesnik Oton Župančič je, da bi ne zavzel odklonilnega »tališča napram modernim pokretom, dasi slednji žalibog Ljubljano prihitevajo. Lahko ifvem Vaše stališče do iivirne slovenske drame? Po »vetu pišejo mnogo dramskih del, a le malo od teh je dobrih. Isto je pri nas. Vprašate me, v čiem tiči vzrok? Pri nas pisatelji premalo poznajo oder in ne ločijo dramskega dela od odrskega. V gledališkem svetu vlaa sedaj nov pisatelj, ne več toliko literaren, a zato teaterski. Kaj pripravlja drama? Sedaj delam na Novačanovem »Hermanu« ki je brezdvomno veliko in učinkovito delo in pride na oder še ta mesec- Delo, pri katerem sodeluje ves naš dramski ansambel in so glavne vloge v rokah gg. Levarja. Ro-goza, Skrbinška, ge. Marije Vere. Nabtocke, bo opremljeno z vsem teaterskim bleskom in bo imelo gotov uspeh. Zatem pričneta vsporedno študirati g. Debevec Materlinko-vega »Župana Stilmondskega« z g. Levar-jem in go. Juvanovo v glavnih vlogah, g. Skrbinšek pa Jeromovo »Fani in zadeva s služinčadjo«. Jaz sam bom režiral Haško-vega »Dobrega vojaka Švejka« z g. Cesarjem v naslovni vlogi V isti vlogi se zopet predstavi našemu občinstvu vzorni slovenski igravec g. Daneš. Do generalne vaje pa pridemo letos g Clabundovim »Krednim krogom«, kjer bo po daljšem odmoru nastopila zopet v glavni vlogi priljubljena ga. Šaričeva. Omenili ste DaneSeve gostovanje. Mislite morda še na kakega gosta? Da! V toplejših majevih dneh mislim povabiti b praških »Vinohradov« g. Stjepan-ka, ki bo igral »Cyrana«. G. prol ali mislite, da se finančne raimere v našem teatru kdaj iboljšajo? Jaz sem optimist in vem le to, da teater bo! In če nam odpove vse od države in oblastne uprave do mestne občine, eno ne odpove in to smo mi. Ce je teater dober in zdrav mora inkaso rasti, če inkaso pada je znak, da je teater slab. Dejstvo pa je, da je naš teater dober in zato ne more propasti! Naša opera. Direktor Mirko Polič je prepričan, da je podržavljenje desinteresiralo ljudstvo za teater, ki je videlo v njem le še erarno zadevo, ne pa nacijonalni zavod. Treba je publiko teatru zopet približati, da bo spoz- ft TtChi rpru H w uit t nJem »roje ogledal« ln uvidela, 4» j« slovenski teater vprašanje slovenskega naroda in ne države SHS. Država je rotirala teatru do 8 milijonov in prejemala od in-kasa komaj slabo četrtino. Računi »o pokazali, da Je plačala država za sedež, ki stan« 100 Din 80 Din, posetnik pa 20 dinarjev. Ce -fceater ne bo našel podpore pri občinstvu bo moral zmanjšati obseg, Je se pa to zgodi bo prihodnje leto državna dotacija ie manjša, tako da bo teater padel na predvojno stopnjo. Zato »i mora biti aprava svesta, da pritegne v teater čimvečie ljudske plasti, da s tem popravi inkaso, ki ostane sedaj doma. Sicer opažam, da je letošnji inkaso večji od lanskega in prepričan sem, da ni to le zgolj slučaj, ampak tendenca kvišku. Dve komponenti: podpora od »trant publike in dober pevski materijal, ki ga Slovenci hvala Bogu imamo sta najboljša podlaga za našo opero Tudi na$i pevci, katerih požrtvovalno delo majhnim honorarjem ne odgovarja so toliko zavedni in ne bodo dopustili, da teater propade. AH so predvidene še kakšue redukcije per-sonala? Minimum personala j?e dosežen, po mojem mnenju že prekoračen. Večji, modernejši ln težavnejši repertoar lahko predvajamo le i izven teaterskimi močmi, kar Je v Ljubljani mogoče. Repertoar. Ka» se repertoarja tiče je tako zvanl normalni operni repertoar v Ljubliani skoraj že izčrpan in smo prisiljeni mnogo oper reprizirati. Vsaka absolutna noviteta namreč je vedno kolikor toliko riskantna i ozirom na njen uspeh. Razven tega je pa pri obsežnosti našega dela skoro nemogoče postaviti več ko eno izrazito moderno opero na repertoar, ker zadržuje vsakdanje delo, posebno, ker je v tekoči sezoni v solistov-skem personnlu mnogo novih moči, ki nimajo še naštudiranega normalnega repertoarja. Tudi je za absolviranje modernega repertoarju potreben perfekten orkester. Sicer je naš danes že pod normalo. vendar je pa prav dobro vigran in ima odlične moči, ki pomanjkljivost personala odtehtajo. Povdarjam pa. da ie naš orkester edini sin-fonični orkester v Sloveniji, ki bi ae zanj kot institucijo zase morali interesirati vsi krogi. Repertoar te sezone je odvisen od tega ali gremo na turnejo ali ne. Vsekakor pa računam na to, da vprizorimo Puccini-jevo opero »Dekle z zlatega zapada« i go Mitrovičevo in gg. Gospodinovom in Ho-lodkom v glavnih vlogah, ki je prišla na repertoar zato. ker nam je nov Puccini potreben in obljubljenega »Turandota« radi ogromnih režijskih stroškov zaenkrat ne moremo vprizoriti. Nadalje vprizorimo še Straussovo »Salomes ln Kogojeve »Črne maske«. Kaj mislite o bodočnosti našega teatra? Ključ za bodočnost našega teatra je v rokah uprave in našega občinstva. Če bo vodila uprava pametno gledališko politiko, se razmere če že ne ustalijo, pa vsaj zboljšajo. F. D. Direktor opere Mirko Polič Odstopivšj upravnik Nar. gledališča v Ljubljani arh. ing. R. Kregar Aprilski zvezek „Ljubijanskega Zvona" Te dni je izšla četrta številka letošnjega letnika »Ljubljanskega Zvona«. Opremljena je z portretom pesnika Iga Grudna. Številko otvarja esej B. Borka o največjem pesniku povojne, boljše viške Rusije Sergeju Jesenjinu Pisec premotriva njegovo duševno krizo, ki ga je naposled privedla k samomoru in ga karakterizira kot poeta primitivne, a zdrave kmečke Rusije. Esej izpopolnjuje Jesenjinovo pesem »Sovjetska Rusija< v prevodu Mileta Klojičiča. Dobršen del te številke zavzema nadaljevanje romana Jožeta Pahorja »Serenis-sima«, ki ga ni treba nobenemu čitatelju posebej priporočati, saj so ga dosedanja poglavja dovolj upeljala v slovenski svet. Nadaljuje in zaključuje se esej Nikolaja Berdjajeva »Kriza sodobne kulture«. Bratko Kreft se je oglasil z povestjo »Vlak«, s pesmimi pa sta zastopana Ferdo Kozak in Karlo Kocjančič (v prozi). Znanstvena razprava Rudolfa Kolarira o jezikoslovcu Miklošiču se nadaljuje in se bo v prihodnji številki zaključila. Med književnimi poročili ocenjuje Fran Albrecht knjigi Pirjevee »Slovenski možje« ia 4r. L Lah »Todofld in preroki«, Sbnoo Dolar Veberjeve »Idejna temelje slovanskega agrarizma«, A. D. prevod Lichtenber-gerjevega »Mojega malega Hlačka« in B. B. Neviatičevo študijo o Gjalskem in Bartulo-vičevo »More u našoj književnosti«. »Ljubljanski Zvon« stane 120 Din na leto in se naroča pri upravi, Prešernova uL 54. Dve zbirki mladinskih pesmi (Danilo Gorlnšek: »Mai« in »Pisan cvet«). Lansko leto ie izdal mlad pesnik D. Go-rinšek drobni zvezek pesmi za deco: .Maj'. Zbirka je že razprodana. Mogoče je to dejstvo navdužik) pesnika, da le izdal novo knjižico: »Pisan cvet«, pesmi za mladino. Noben pesnik mladinskih pesmi pri nas ne more mimo Levstika in Ziroančiča, ki sta bila klasika v tem pogledu. Zlasti vpliv Zupančičev je zelo močan. Včasih zasluti* tudi značaj pesmic Zmaia Jovanoviča. Zlasti oblikovno pa se je pesnik oprl na -verz naše in srbske narodne pesmi. Toda pri tem njegova originalnost ni nič izgubila. Tako ie najlažje peti otrokom. Otroci bodo teh pesmi veseli, ker so deležni v njih tople besede, ki k> jim sicer v živlieniu malokdo govori. Pesnik trna izreden dar vživeti se v otrokovo dušo. Z niim misli ln čuvstvuje. Zna dojemati okolico kot otrok, otroško pojmovati življenje, ki ga spoznava še nepokvarjena miselnost otrokova. Podčrtana so tudi vsa značilna čuvstva otrokova, ki se veseli spoiriladi. soilnca. dneva zvezdnatega neba in narave in se piaši noči. smrti, nevihte itd. Vse to ie Izraženo v lepih figurah. večinoma vzetih iz narave in Je polno onomatopoezije, kakor v narodni pesmi. Tudi fantazija ie čisto otroška. Lepe so zlasti pesmice, ki pojejo o materi, kateri je avtor tudi posvetil prvo zbirko. Jezik pesmi je lep, verz gladek. Pesmice so zelo pevne in hvaležne tudi za glasbenika. Izšla je knjiga v lastni založbi. F. B. „Zbori" st. 2 »Zbori«, ki Izhajajo sedaj v novi, Jako lični in pestri obliki, se vse bolj uveljavljajo kot glasilo ter se le čudim pritožbam njihovih izdajateljev, da Je premalo naročnikov. Misliti bi bilo namreč in pričakovati, da bodo vsi zborovski pevci segli po tem materijalu. ki iim v mnogo ličnejši obliki nudi vsakovrstne pesmi, ki pridejo v poštev za zbore v mestu in na deželi. Saj nudijo dosedanji 3 letniki te revije že dokaj lepo zbirko pesmi za vsakovrstne sestave zborov in so torej silno uporabne. Zal, se uredništvo, kakor kaže. omejuje le na umetniško manj zanimive zborovske skladbe, bržčas iz vziroka večje popularizacije. ter prinaša izključno le skladbe, ki so vsakemu zboru dandanes lahko dostopne in za vsakogar izvedljive. Pričujoča številka obsega osem strani književne priloge, ki ie večinoma posvečena pevskemu zboru Glasbene Matice, ki je med tem že nastopil svojo turnejo v inozemstvo. Kratkemu nekrologu Serafinu Vii-harju sledi nadaljevanje dr. Schwabove zanimivo pisane razpravice »Ipavci ta jaz« ter v nadaljnjem pevska, koncertna in operna kronika, dopisi itd. Prilogi so dodane dobro posnete slike pevskega zbora Glasbene Matice, Fr. S. Vilharja, Jakoba Lumbarja ta J. Betetta. Muzikalni part obsega tri Mirkove in eno Broobičevo pesem. Vasilij Mirk. ki biva sedaj v Mariboru, prispeva svojo veselo »Jurjevo« za ženski abor s spremi] evanjem klavirja. Pesmica Je preprosta ter prav lahko izvedljiva ia brez vsakršnih umetniških aspiracij. Napako na strani 14. vrsta 3., takt 2. v altu, kjer stoji »e« mesto »es«. si bo lahko vsak sam popravil po analognem mestu. Ostali dve sta priredbi narodnih popevk (Kolo in Bogata sem) Brnobičev op 10 interpretira v nekolik« ohlapnem in maniriranem slogu Kettejevo pesem »Na poljani . . .« (za mešani zbor). Ponavljanje posameznih besedi ali stavkovnih delov v posameznih glasovih vpliva kvarno na jasnost izraza, n pr. str. 19 1 vrsta, in prej. ko poje bas: »Mir Je mir v poljani, beli javor tih (3krat), lisitov zelenih C?krat)«. V ostalem Je zvezek, kakor vselej, primeren skoro vsakemu zboru ter priporoč-Uiv. L M. S. Šestnajst« mednarodna razstava upodabljajoče umetnosti v Benetkah. V četrtek, dne 3. maja je bergamski vojvoda otvoril 16. mednarodno razstavo upodabljajočih umetnosti v Benetkah. Na razstavi so zastopane vse velike evropske države, poleg Italije tudi Francija in Anglija, Nemčija, Rusija, Španija, Nizozemska, Češkoslovaška, Madžarska in druge. Francija, Anglija, Nemčija, Rusija, Španija in Italija imajo lastne paviljone, druge države so se morale zadovoljiti t navadnimi razstavišči. Razstava angleške moderne umetnosti v Ljubljani. Na pobudo novo osnovanega Britanskega društva za Jugoslavijo v Londonu, ki ima poseben odsek za propagando in za posredovanje stikov med Britanci in Jugo-sloveni, se bo priredila letošnjo jesen v treh glavnih središčih Jugoslavije (Beograd, Zagreb, Ljubljana) razstava moderne angleške umetnosti. V ta namen se bodo prebijala semkaj slike, ki so razstavljene v velikobri-tanskem paviljonu na mednarodni razstavi v Benetkah- Zbirka bo še izpopolnjena nalašč za Jugoslavijo. Razstava bi se priredila najprej v Ljubljani. Prihodnje leto namerava aranžirati omenjeno društvo reprezentativno razstavo jugoslovenske umetnosti v Londonu. «H!apee Jernef» v angleškem prerodu. Londonski založnik John Rodker je "prejel med svoje edicije v letošnji sezoni Cankarjevega «Hlat)ca Jerneja> v prevodu go?p-e J©-rasove. Ta izdaja bo opremljena z daljšim uvodom našega rojaka, angleškega esejista Janka Lavrina. Tz zasebnega pisma publicista Wilfrida Hindleja člana redakcije «Ti-mesa», ki se je mudil Lini v Ljubljani, posnamemo, da se je nadejati lepemu uspeha te knjige. Goso. Hindle pravi dobesedno: < Sodeč po tistem, kar sem sam videl, je nivo slovenske moderne literature višji od nivoja angleške moderne literature.? Mar i za Želieznova - Kokalj Dnšanove uganke. Ilustriral F S. Stiplovšek. V Beogradu je izšla v avtorčtai založbi majhna knjižica za otroke. Na 32 straneh se vrs-e verzi z ugankami, ki jih pojasnjujejo ilustracije. Naš priznani umetnik F. S. Stiplov-šek je knjigo čedno ilustiral. pa tudi tisk in papir sta dobra, tako da ie knjižica lep dar našim malčkom. Križanka ,Adresar' Pomen Vodoravno: 1 nemški komponist. 6. svetopisemska oseba. 7. elektrarna v Jugoslaviji. 9. vprašalmica. 11. neosvoboieno mesto. 14 krajevni prislov. 15. svetopisemska oseba. 17. bivši a.-o. volak. 18. grški pre-fiks, 20. egiptsko božanstvo. 21. medmet, 22 del sobe, 24. stara mera. — 25. pesnitev 28. osebni zaimek. 29. renta. 30. vpra-šaloi zaimek (stara oblika). 33. orvi človek, 35. medmet, 36. rimski datum. 38. živalska pravljica, 40. avtomobilska znamka. 41. števnik, 43. deska. 45. okolica. 47. izraz na menicah. ______m ________ besed. Navpično: l. francoska kolonija. 7. predlog, 3. blago, 4. kraj v iužni Tiroiski, 5. krajevni prislov, 8. prižr.lca. l0. prostor v gledališču, 12. prebivalec evropske države. 13 spojina vodika in dušika. 16. žensko ime, 19. osebni zašinek s predlogom, 23. kratica na listinah. 25. vihar. 26. plemiška členica, 27. že., 39. ime raznih nemških rek. 40. žensko ime, 42. zaliv (tujka). 44. kemične spoj ne. 46. sbh. vprašalnica. Naša gledališka kriza V najnovejši številki (7.) zagrebške revi-!k »Nova Evropa« je napisal sedandi pro-tvetnl minister %. Milan Grol daljše razpravo »Pozorišna kriza«. Pripravil lo le v dneh, ko še ni bil prosvetni minister, zato le zdaj tesm zanimiveijša; znano pa Je tudi, da Je g. Grol kot dolgoletni gledališki wten-dant strokovnjak v teh vprašanjih. Pisec ugotavlja predvsem, da naša gledališka kriza ni posledica najnovfl'še redukcije državnih subvencij, da tudi ne izvira zgolj iz finančnih težkoč. Zdi se mn. da se Je pri nas takoj s početka osnovalo preveč gledališč, ki so se držala zbog lokalnega samoljubja To velja o oblastnih gledališčih. Ponekod so le-ta nadaljevala tradicije, kakor n. pr. v Mariboru. ie slovenski ansambel nadomestil nemškega, vendar pa se mu vzlic simpatičnemu VTiZa~ devamju ni posrečilo, da bi si ustvaril dovolj — publike Drugod so delali znova in z ve_ likimi ovirami Oblastna gledališča so imela paradne naslove državnih gledališč, dasi država ni vplivala na nde in ni moč'3 Pfe-vzeti stvarne odgovornosti za njihovo delovanje. Vsa ta gledališča, ki so začela delovati z dramo, so končala z uvajanjem operete. Prvi vzrok sedanje krize ie nezdrava umetniška podlaga oblastnih gleda- lišč. improviziranih brez igralcev, brez repertoarja ta brez programa. Drugi vzrok pa je njihov nedoločen zakonski .in upravni znača« Za razliko od osrednjih gledališč (Beograd. Zagreb. Ljubljana) so se nazva-la oblasitna gledališča, vendar Jih oblasti ne marajo prevzeti .država pa se je prestrašila visokih gledaliških subvencij (1. 1926/27 so njeni Izdatki prekoračili petdeset milijonov dinarjev) in se Je razbremenila predvsem pri gledališčih, ki niso Izrazito državna. Pisec nato opisuje kritičen položaj oblastnih gledaiišč. ki so vsa pcezadolžena in ki se s svojim osobjeon vred ne morajo nadejati rožnate bodočnosti. Ta preobremenjenost z vsakdanjimi skrbmi nadložraost neurejenih odnošajev ta životarenje brez vere v prihodnjost. se prenaša tudi na publiko Iščoč v sili zdravila ondi. kjer stalnega zdravila ni. hoteč za vsako ceno razvneti zanimanje občinstva, so gledališke uprave počenjale napako za napako. Tako je tudi prišlo do operete. — operete brez operetnega ansambla ln brez operetne opreme. Nihče nI premišljeval, ali te klaverno opremljene predstave lahko ohranijo iluzijo pi-kanterije brez duha ta lepote, razkošja v cunjah, iluzijo razigrane veselosti s sestra, danimi lici zboristov. ki se samo enkrat na dan do sitega najedo. Tako je prišlo do repertoarja, ki Je največji strup za mlada, nova gledališka okolja, v katerih sta spričo današne manije športa, čarlestona in detektivskih filmov, gledališče ta krrjiga edina buditella plemenitejšega vznemirjenja, nežnejše občutljivosti za lepoto in globljega umevanja življenja, če ie že hotelo n. pr. mariborsko gledališče na ta način zvabiti pod svojo streho nemške someščane, čemu pa le moTala biti opereta v Sarajevu ali celo v Skopju?! Jasno je, da siromašno opremljene in izvajane operete ne morejo rešiti gledališkega vprašanja in se ie treba vprašati, zakai so se ti dragi poizikusi izvajali in se še izvajajo pod državno firmo? Pisec pravi nadalje: Ce govorim strogo, ie absurdno zahtevati, da naj država organizira in plačuje plehko zabavo ljudem, ki bi sicer odšli v zabavišča. To ni naloga subvencioniranih gledališč, niti sredstvo za njih vzdrževanje! Z dramo so se delali razni poizkusi: z dobro izbire komadov, z dobrimi predstavami, s orece'^nin opremo. Samo poglavitno se le bilo prezrlo- ponavljati manjše število komadov v ve?'en številu krajev! Tg je edini način. lahke oblastno gledaMšče ta ali oni komad dobro pripravi in da število predstav ne bo maniše cd števila vai M->-mestu tega pa vseh šesit oblastnih gledališč, ki naj bi po vsej deželi širila gledališko umetnost birokratski sedi ta čaka v »kraju svoje pristojnosti« Igralci se skrbe za »raz. vrstitve« uprava pa se v potu svojega obraza temeljito trudijo, da bi iztisnile lz maloštevilne, večno iste publike poslednji sok zanimanja za gledališče. Pisec pravi da ie vedno lasno pojmoval nalogo in značaj gledališč v naši revni kmečki državi, ki štedi celo pri osnovnem šolstvu. Nikdar ni bil za to, da bi država odtegnila gledališčem vsakršno pomoč, toda zdrav giiedališkl razvoi z visokimi stremljenji ie moKoč tudi brez luksuza. Zanj se nam ni treba nenaravno vzpenjati na prste, zakaj takšna poza ni ne odlična niti vzdržna Nato pisec podrobno premotriva gledališ. ke budžete In konstatira. da le v teku dveh let izdala država za gledališča čem mili-Jarde dinarjev — žrtev, ki ni v nobenem primernem razmeriu z drugimi izdatki za narodne potrebe. Svojo razpravo skfepa tako-le: Ako hočemo, da bo gledališče napredovalo. da bo vzpodbujalo diramatsko stvar-janje in vzgajajo igralce, da bo moglo v svoji sredini kulturni vpliv, tedaj mora imeti — gledalce ! Slikarstvu zadostuje primerno število mecenov — gledališču pa nobena podpora ne more nadomestiti občinstva... Treba je podvojiti trud v dveh smereh: v večjem delovanju, v skrbnejše-m spoznavanju teženj ta na-: troj en j občinstva, v prebujanju odreveneiih energij in zaostalih ambicij pri igraicih. ki Jih čedalje bolj upropašča sedanji birokratizem — tako rji-hov kakor upravni. Treba ie naj:i radome-stilo za razkošno opremo v močnejšem vsebinskem izraževanju Oživiti moramo dobo gledališkega romantična: defro strastne ljubezni do gledališča, zlasti med mladi-tx>: z repertoarjem, z igro igralcev, s kategorijami predstav za vse sloje ta vse denarnice moramo ustvariti iz gledališča bolj mikavno ognjišče, v katerem se bo uprava boij gospodinjsko brisala za gost« in stalno razpihovala ognjevitost in aimiri. % cije. Treba je tudi obvarovati gledališč« pred klikami. sektarji. karijeristi in birokrati. zakaj umetnost zahteva svobodo in širino, požrtvovalnost navdušeno prepričanje! Brez take atmosfere nI dobre drarne. Zmotno le misliti, da se oipera in balet lahko gojita ob skromnih sredstvih Strogo izbrani ansambel solistov .brez sinekuT, manjši zbor, manjši balet, manjše število s-alrih članov v orkestru — manjše mase nn odTU — pomenijo manjšo opremo in manjše ma-terijalne izdatke. Z A G V vsem, iprav v vsem $e Zagreb vse dmugačen, kakor Ljubljana. Dasiravno je Zagreb danes, kakor neikdaj Trst, skoraj, — in gotovo Še po velikosti »drugo slovensko mesto«, večje kot Maribor. Le da se naši Posavci takoj asimilirajo in postajajo »ipu-rgeri«. Kajk-av-ci s>o gotovo bližji silovenstvu, kakor bosanskemu aM šumadinskerrvu štokav-6tvu. To razl/ko in do sorodnost pa v Zagrebu občutiš m doživljaš na vsaik korak. Kamor prideš — izvzamša le g5avmie tuje ubce, ki niso ne kajkavske ne štokavske, meurveč ieopoldstadter-ske, — povsod drugod najdeš ljudi ki *e zavedajo svojega slovenstva. Slo- vence, Štajerce, Kranjce, Dolenjce, Pr- leike, Posavoe, polno jih je in... oni te spoznajo .po govorci- četudi govoriš še dokaj čisto hrvaščino, spoznano te po neki trš izgovor a vi ali po tonu, ki spornimija na ožjo domačijo, in te nagovore ... Ko Tlc o imamo nove selitve, jugoslovanske! Mesto v Ameriko. ki je zaprla svoje vrata, mesto v Porurje in drugod na Vestfalsko, se seE sediaj vsako po-irrkid jata slovenskih ptic selivk ma hMf. pa se lesemi ne vračaj jeseni jim slede nove jate. Sarajevo in Sušak, vsa Dal-irraciia, Beograd. Skoolje in Zagreb in nešteto drugi'?! južnih krajev naše večje domovine sprerjema.io vase na it-isoče slovenskih simov in hčera-, — statistika se jih še m p^iliastfa, niti socialna poli-f'ka.. Zaiem.krc.it co še ko K stre. da bodo za gnoj. ;z katerega bo morda pognal vrt llep-še ingoslovenske bodočnosti. Morda. Se dni pa se čuje v pogovorih včasih vrrošarre. aili bi se pričelo misliti na naše šele v Zaigrebu. v Beogradu? Na ožjo organizacijo naše kolonije. ma vzarernno pomoč, posredovanje, na društveno ž"ivlr'ien.:e. na varstvo zoper izkoriščanje, na materinsko pomoč, na prosvetno delo. In takoj se oglasi drugo v.pr^šanie. ali ie to sploh potrebno. in kakšno, v kateri smeri naj bi se •takšne stvari *me,g!e podvzeti med Hrvati in Srbi? AK ni to nekaj bistveno dinutgega, kakor med Nemcr, Lahi ali Angleži? In ie v tem jedro jugoslovenskega vprašanja za nas . Slovence in Slovenke najdeš v podru-m'h. natakarje, snažiloe čevljev, likari-ce im šiv;i*i;e, v policiji in med vozniki in posrreščki. v raznih obrtih in sploh kot malim? na stavljen ce im majhne obrtnike im cbrtnics, kot kvalificirane delavce, zlasti v mizarstvu in ključavni- Vrli vojak Švejk (K uprizoritvi v celjskem gledališču.) Nemško komediografa M. Brod in H. Rei-mann sta po svoje dramatizirala Haškovega »Švejka«, in Maks Pallenberg zanje sedaj pri Piscatorju v Berlinu kot Švejk velike uspehe. Pri nas ga je prvo uprizorilo mariborsko gledališče, in to s češkim obeležjem, sedaj pa ga je skusilo celjsko gledališče 6lovenizirati. »Pucflek« Švejk je figura, ki jo lahko postaviš v življenje vsakega evropskega, zlasti pa srednjeevropskega naroda. Tip »vrlega« vojaka Švejka, ki iavira med omejenostjo in. prefriganostjo, je ostra satira svetovne vojne, zlasti bivših avstro-ogrskih razmer. Posamezne figure so vzete iz življenja in izvrstno pogodene. Celjskega »Švejka« je režiral g. Bratina ln igral tudi naslovno vlogo. Režija je bila deloma kos svoji nalogi. Nekatere scene, slasti ansambelske, so bile premalo izpiljene in tudi tempo je bil prepočasen, vsled česar je trajala predstava kljub eni sami pavzi nad tri ure. Celjski »Švejk«, ki naj bi bil slovenski, ni odgovarjal koncepciji Haškovega »Švejka«. S slovenizacijo, ki ni vzbudila vtisa enotnosti in ki ni bila docela v stilu, je igra precej izgubila na efektu. Ta eksperiment na bi se bil lahko posrečil, če bi se bila režija v stilu bolj naslanjala na original Jaroslava Haška, neso na nemško dramatizacijo. Igra, ki vsebuje 14 epizod. je bila inscenirana s pomočjo nevtralnem okvira in zaves. Bila pa ie nekoliko monotona, ker so bile spremembe zgolj markirane. Gosp.. Bratina je igraj Švejka na svoj na- R E B čan-stvu, ter kot služkinje, hišne. Tudi že po pisarnah. In---najdeš jih zvečer po ulicah in klopeh, v barih, sveče.nioe. Veneris vulgivagae. Le her-oegovačko ljudstvo se je morda toliko razseljevalo kakor naše, im vsem sosedom ma vse strani potorHo njih fabrike in javne hiše im bolnice in delavnice in jiim dajalo tolčko. tolliko svojega semena in svojega mleka in svoje krvi. Neprestan ver saerum, hekatombe vsem, h me sebi. Zagreb grmi. Tu Je promet. Zjutraj zamrgole uiMoe, vse belo im rdeče je, ker se od Somibora, Šestin im Sesvet zgrne narod na zagrebški trg. Ljubljančan, Strossmayerjev spomenik v Zagrebu (Kip Ivana Meštrovida) zilasti naše gospodinje, nimajo pojma, 'katj se vse tu naijde. Vse vrste ranega sočivja, najfinejših salat in finih fižol-čkov, kumaric, buč, razmiih kupu sov in keljev pa vse do letošnjega finega špargliia, razno cvetje in semena im pa naš Ink, vse to se tu dobi na kupe, v izberi, ki je nisem videl nikdar v Ljub-Kiami, ne v Trstu, ne Gradcu, le redko na Dunaju. V takšni izberi in takšnih masah ti postreže le še Praga in pa nedosegljivi Pariz v svojih »Hailles«. Ko se sprehajaš med temi zagrebškimi se-ljamkaimi ob osmih zjutraj, se spomniš ma barvni ZolOv opis v »Ventre du Pariš«. Zagrebški trebuh mora biti bogme izbirčen im precej širok in razvajen. In cena, — skoraj za polovico ceneje je vse ko v Ljubljani, in marsikaj mnogo pod polovico! Ima pa todii Zagreb vse drugače mil klima, za 2—3 tedne je pred nami, ves v zelenju im cvetju, že pred 14 dnevi so cvetele breskve im hrt^ke in sedaj cveto črešnee po vsem gričevju od Podsuseda pa do Slemena im okrog prastarega Medvedgrada, kamor .so še Celjani hodili na lov... Ljubljančan na zagrebškem trgu ne more odvrniti očesa od narodnih noš. To niso paradne, to so narodne noše v praksi. Malo manj romantične so. pa zato zares narodne in zelo slikovite. Bela in rdeča sta temeljni akord. Le da je zunanjost vseh teh seljakov in se-lijaikinj v fizičnem pogledu daileko pod slovenskim standardom. Ti ljudje so majhne rasti, bledih, izmozganih l!ic. oči-vidno .zelo podvrženi bolehavosti. Na prvi pogled se vidi, da delajo trdo, in da žive slabo. Mnogo slabeie. ko pri nas. Ilustracija socilamega vprašanja na deželi, im zopet smo pri vsebini jugo-slovenskega vprašanja, ki si ga dan- em. V tekstu ni bil povsem siguren, pa je skušal z rutino in ekstemporaci jami izpolniti nastale vrzeli. V zadnjih slikah je prekoračil okvir svoje vloge in podal svojega Švejka s premočnim temperamentom in možatostjo. Bratinov Švejk je imel ozek obraz in angleške brke, temno modro čepico in jugoslovensko vojaško suknjo; to ni tip avstrijskega »pucfleka« in k. u. k. idijota švejka! Gosp. Pfeifer je igral detektiva z izvrstnimi germanizmi in obersta von Schroderja z dobro interpretacijo avstrijskega oficirskega tipa. Gosp. Pere je podal profesorja zgodovine s češkim naglasom, s sa-perjem Vodičko pa je ustvaril komorno figuro. Zelo posrečena sta bila gosp. Fedor Gradišnik kot nadporočnik Lukaš in g. Bele kot vojni dobavitelj Barany z madžarskim naglasom. .Simpatično je vplival gosp. Ma-roll kot iavditor. Dobra sta bila tudi g. Žabkar kot krčmar in g. VidetiS kot trgovec in kot vojni kurat. Lep napredek je zaznamovati pri gdč. Žabkarjevi (Etelka) 'n gdč. Sončevi (Dolly). Solidno igro sta podali gdč. Kaučičeva (krčmariea) in gdč. Lovrečeva (kuharica). Ostali so le deloma ustrezali. Scena na fronti je bila pokvarjena, ker je bila igra ansambla nemogoča. Tudi ne gre, da nastopajo avstrijski vojaki v jugoslovenskih uniformah z avstrijskimi čepicami; to nikakor ni v stilu. Nekatere„ scene v igri, ki so bile prepovršno naštudi-rane, so večinoma zaradi neprimernih eks-temporacij in »igranja po domače« mejile na banalnost. Gledališče ie bilo nabito polno. »Švejk« bo v Celju kljub vsemu dobro odrezal. Rado Pečnik. danes skorajj ne upamo več staviti sami sebi. Drugod po Zagrebu? Trgovin vedno več, pa skoraj vsa v rokah priseljenih •tujcev. Vrsta neznosnih imen, kolonija nemškega židovstva. Domačinom so v gilavnem osta/le »sitničarije« in »podru-mi«. Konkurence je pa toliko, da kupiš vse mamufakturno blago, obutev in razne luksuzne in vsaikdanje predmete v Zagrebu zopet precej ceneje ko v Ljubicami:, dasi seveda procentualna razlika nd tako ogromna, kakor na živilskem trgu. Tudi kar živi tu naših uradnikov, mi ipotmjuijejo, da se živi v Zagrebu dokaj ceneje kot v Ljubljani, če bi ne bilo te stanovanjske draginje. In pri tem se nikjer ne zida toliko, kot v Zagrebu. Morda niti v Beogradu ne. Celi deli mesta so novi, in nikjer ni oniih hišic, kakor v LjubKjamii. Zagreb zida same .palače, Okrog mesta pa mastaija novo gosto mesto vil, cottage, — pa ne vilic, marveč resmočno veliikih viil, kalkor si predstavimo ta pojem iz starih časov. 8 sob, 2 kopcfučci itd za 1 rodbino, in mnogo vrta k temu, to je vila! In takšnih v'il tu novih več stotim, cela Ša-lata, ali čmrok jih je poln in Pamtovčak in Borongaj in sploh, kamor greš. Nekdanje seOmiišče pa je lep trg, obkrožen z velik m i palačami, in nad Jelačičeviim trgom so porušili sredi mesta vse stare baijte in >tu, v srcu najbolj historičnega dela starega Zagreba, se kopljejo temelji za fronto novrih palač. Ob petih popoldne zamrgcle ulice z novo intenzivnostjo. Zagrebška publika goji patriarhalne navade im gre ob tej utri na sprehod, »promenado«; — in na jamzo, ikaikor se tu izražajo v svojem volapiiku. Sedaj imajo dame svoj shop-ping, avtomobili se pripode in drdra.jo in tulijo, prodajailci ponujajo Riječ in Večer, Hrvata in Narodni val, trume flaneurjev in flameus se gnete med ka-varnaimi im pred njimi in v njih, vse klopi, vsi stoli so zasedeni, vsi lokali polni. Za Ljubljančana pogled, ki ni brez zavisti in sentimentalnosti... Esplamade ne smeš izpustiti. Dasi je le kcipija zapadmega hotelskega kom-fotra, in sicer komvencionelna in vrhu tega še nekoliko bledeča kopija. — se vendar še izplača, da se poslužiš tega hotela vsaj včasih. Da si privoščiš iluzijo, da si kje drugje, v večjih razmerah. Umetniški paviljon ima svojo razstavo. Mmogo prostora, mnogo praznine, ne vse talko v škatljici, kakor v majhnem Jakopičevem paviljonu. Skoraj da ima vsaka slika, vsak krip svojo steno, svojo svetlobo. Kvalitativno baš seda-irnja razstava ne gre preko povprečnosti, ne idejno, ne tehnično. Iskanje mo-vih izrazov, hlastam-,je po originalnosti, borba zopeT konvencijo, pa vendar nič večjega, "in nič. kar bi živelo s svojo dušo. izražajo neko globljo samobitnost Te sl''ke, antičnem narodu. (To je baš glavna naljia kniturn.-ga zgodovinarja). Vsak poedini zgodovinski dogodek je nastal jn se da razumeti, če spoznaš njegove tri bistvene pogoie: La race, le milieu. Ie moment. To so: Pleme (narod. ljudstvo): okolica, sredina, in trenutek, doba. Rasa. pleme, je izraz za skup vseh fizičnih pogojev; milieu. sredina, Gkohca. ie skup vseh socialnih pogojev, le moment, pa ne koledarska doba, marveč individualni povod, ki je zadnji faktor, da nastane poedin noiav ali da nastopi neki dogodek. Ta tToiica sestavin, iz katerih se sestavba vsako dogatanie. je postala slavna. Če je v naši dobi rekel dr. Dermota po češkem vzorcu: »Človek ie produkt razmer«, ie s tem Ie posplošil in ponovil Taineovo trojstvo, s katerim se obrazloži vse: La race. Ie milieu. le moment. Samo pomisli na primer, kako so te tri prvine ustvarile naš oni december, kako so tu odločilno vplivale rasa. milieu in moment. In na vprašanie. zakaj v teb desetih letih nismo dosegli več in boljšega, — zopet odgovor: Prouči trojstvo »race, milieu. moment«, in razumel boš. da boljšega in več v tem desetletju... doseči nismo mogli... To ie primer S to povsem lastno, originalno analizo dogajanja ie pa Taine združil krepko umevanie. blestečo analizo dogodkov bogastvo nriaier v toku svojega opisovanja, tako da mu ie to Prvo njegovo glavno delo že prineslo sloves evropskega učenjaka. Anglijo ie Taine na svoiih številnih inozemskih potovanjih največ obiskoval, nio ie naibolie poznal, to zemljo je ljubil in občudoval Taine ie bil aristokratski državlian. nastopal in živel je poln ugleda in slovesa, časti in slave, ki jo je potreboval za svoie živlienie kot načelno bistvo, ne le kot ugled, ki ga zahteva samozavest moža. ki ustvaria Zunanje njegovo življenje se ie razviialo v korektni vsakdaniosti. niegov čin in usoda sta bila v njegovem ustvarianiu. njegovem delu, njegovem spoznanju in nauku. Bil je eden onih strogih severnih Francozov, ki jih v Franciii sami smatraio za mešan;co galskih in germanskih osobin. In vendar reprezentira prav tipično francosko dušev-nost. namreč smisel za načeio in pravilo, za sistem, za intelektualno pojmovanje vsega, kar se dogaja. Sedaj je ponosni, ugledni učeniak. ki je bil vajen istino razumevati in razlagati s svoiim razumom in sisremom. naenkrat doživel veliki polom, debacle Franciie l. 1870, »leto groze«, grozote revoluciie in komune. Bolest in groza in strašno nacionalno ponižanje so mu vsilili vprašanie: »Odkod to? Kako ie vse to mogoče? Kie so temelii dogodkov in doživliaiev sodobne Francie?« Monod pravi, da se je Taine loti! teh vprašanj, kakor zdravnik, ki stopi k postelji bolne domovine. On sam se ie pa primerjal s prirodoslovcem. ki študira organizem hrošča s povečalnim steklom in ki noče nič druzega. ko da konstatira to. kar ie. Tako je Taine ustvaril svoie najznamenitejše delo. veliko delo »Postanek sodobne Francije« (»Les Origines de !a France con-temporaine«) ki ie izšlo od 1876. v več zvezkih ned' končano. Nad tem delom ie umrl. Vkliub v^emu kar st temu delu sme in mera očitati, ie vseeno čudovit dokument duševnega ustvarjanja Tri načela, la race, le milieu le moment, se uoorabliaio za razumevanje francoske zgodovine. Ka-KOr sodobni Gustave Flaubert in pozneie veliki realist Fmile Zola. tako zbira Taine vse podrobnosti vse vsakdanie majhne dogodke. les petits faits. vso množico karakterističnih lastnosti, ter daie trivialnemu in efememernj snfsel in historično vrednost. Bralcu sugerira Taine na moistrski način vso miselnost dor'čne dobe. katero opisuje, tako da ono dobo doživiš na novo in iznova Z množino naredb in dogodkov, z moralno in duševno silo svoie razlage in razumevanja dogodkov te uprav norazi, te za roko oovede seboj, ti s prstom pokaže pravo pot. tako da s-' nrennčan in da nb- svet predstavlja delavec Funtar, starega pa aacijonalist Oba se borita z-\ pravico in poštenost V smrti se združita Novo življenje zahteva žrtve apostola prihajajočih in borca starega sveta. — Vkljub prizadevanju pa pogreša drama umetniških kvalitet in bo ostalo delo le kot propagandno delo. Toda to pot niso odločevale umetniške vrednote dela, temveč uprizoritev. Zato je škoda, da niso delavci nastopili z boljšim delom, ker so pokazali zmožuosli, ki so morale vsakogar presenetiti Režiser in igralci so imeli izredno težko nalogo. Borba kolektivnega človeka zahteva gibanje množic. Taki prizori so nenavadno težki. Množico mora sestavljati masa, v kateri se gibljejo ostro izraženi tipi. Ni dovolj, da se množica ravna po gotovih psiholoških zakonih, v celokupnem nastopu mora izražati voljo in idejo. Režiser mo-a strogo paziti na celoto, a nič manj na vse najsub-tilnejše posameznosti. Vsak tak prizor mora biti izveden z železno logiko. Doslej so bili masni nastopi na naših deskah le dile-tantsko delo. Šele v »Krizi« sme gledali nastope množic, ki so tako sugestivno vplivali na gledalca, da je postal tudi on član ak tivno delujoče množice na odru. Večkratni različni prizori so dokazali, kako mojstrsko obvladajo režiser in igralci svojo nalogo. V neizbrisnem spominu ostaneta spopad delavcev z nacijonalisti in odhod v Francijo. . Zadnji je po svojih notranjih vrednotah j celo presegal prvega, ker se njegova vsebina ne naslanja toliko na zunanje e^ktne dogodke. Kdor bi pripisoval uspešni nastop dejstvu, da so delavci predstavljali tako rekoč sebe in okolico, bi bil v zmoti. Deske so deske, veliko študija in zmožnosti je treba, da lahko učinkovito predstaviš najpreprostejše dogodke iz lastnega, vsakdanjega življenja V bistvu tudi ni res, da so delavci igrali sebe; ustvariti so morali predpisane tipe, kar se jim je v splošnem izredno posrečilo. Režiser je pri tem pokazal sposobno roko. Spretno je izbral posameznike, ki so pomanjkljivo napisane značaje oživeli z živ-Ijensko resničnostjo. Kakor vliti so bili n. pr. Puntar, Peter invalid. Enako hvalo izrekam ravnatelju delniške družbe, Gold-mannu, Skoku, advokatu, redakterju in drugim, ki so nastopili v množici. Uprizoritev »Krize« je dostojno predstavila dramo kolektivnega človeka. Meni pa le dokazala, da je v naših ljudeh veliko igralskih sposobnosti in talenta. Samozavestni nastop me potrjuje v zavesti, da je naš delavski stan kulturno zrel in bolj sodoben kot meščan. Edino žalostno dejstvo pa je, da pogrešamo dobrih dramatskib del, v katerih bi s« tovrstni igralci lahko razvijali in ustvarjali nekaj samoniklega. Juš Kozak. HippoIyte Taine «JUTRO» it 106 13 = Heaeff« s. & mk •»*, 4a al trn m «rrr«a votc k RomanJa. Strt*trt Talnov »misel za red, n mirni la losrični raz vol te veda »J na-kVmfe-n revoluciji. ki »e mu zdi le kot kao« In groza la nasprotnica razvoia. Revolucl-kmarji so mu obsedenci, sužnji Instinktov, razbiiači sveta, ki sicer ni brez napak, k! Je pa vfcljub temu boljj bi dostohiejšl, kakor novi kaos. Vse kar Talne v!dl in IzTa-fa. j« krepko, njegove teze. niesrova načela so opremljena in potrlena z blestečml ln prepričevalnimi dokazi. Napram zgodovinskemu faktu ve ike francoske revolucije vseeno ni motel bit! pravičen — (kakor tudi mi nismo bili pravični na orani svetovno zgodovinskemu faktu ruske revolucije csile dobe) — w Talne nf oornal vseh 8-ntenic (kakor ne Poznamo rrr! bistvenih čini«*: ruskih). Konservativci »n klerikalci to porabili Taineovo delo. da bi ž njegovimi argumenti v francfH pobeli duha na-uredka. Cista in nedotakljiva Talneova nče-nja$ka osebnost ie postala predmet Porabe strank, s katerimi se le morda strinjal po temieliih svoie?a naziranja. nikakor pa po praktičnem političnem namenu. OkroK Tai-neovega dela so sc v Franciji bile strastne miselne te načelne borbe. Odkar ie St. Au-lard obla vil svejo studilo »Talne kot zgodovinar francoske revolucije«, vemo tudi. kako enostransko ie Talne uporabljal tudi vire in kako se da zasledovati niecova tendenca cedo v podrobnosti citiranja. Današnja Francija se je v razumevanhi svojega po-rsi?ka in svo^e miselnosti razvila preko Tainea In po pretežni večini sledi današnje mu svojemu hisiorfku St. Aulardu tn njegovemu razumevanju francoske revolucije, karakteristično Izraženemu v pregnan-tnlh besedah: »Pour la comprendre. il fairt 1'.a!mer« (kdor io hoče razumeti, veliko revolucijo, ta k\ -pora liubltl. t. j. ta le ___ . btt lhi — temeljnega nazfrranja ta vseh bistvenih tendenc, ki tvorijo miselno ki politično bistvo t*ga epohalnega dogodka). To vel k. tudi n na«, ln za razumevanja razsula Avstrije, postanka Jugoslavije niso le merodajni la race. le mllieu. le moment, marveč velja za Jugoslavijo .pour la comprendre, 11 faut F almer. Kdor je nI ljubil pred 1914.. kdor je takrat nI pričakoval, ta Je ne razume danes. Zato morajo iziumreti današnji negativno »neljubeče« generacije Srbov. Hrvatov ta Slovencev, da bo prišla nova generacija Jugoslovanov. Ob Talneu in St. Aulardu nam Je marsikaj Jasno in se da iaeraziti, kar »i-cer le čutimo, ne da bi bik znali točno formulirati Od Talna* »r»t Ceniki a* fa»i>o: »xo 184 > Ireče i*r» sc rabi K*« r»eti trt %te stC' ti em&aiaži aui r« ji« ▼ Miog ;^iRK0 MLAKAH LjnMjana SiotnSkOTa 11 Trfd&lfe « -krlnji&o te trrd. ke u pcer*i»nj« bLapu \KTt*TH4> u ugorro*, pe- k&Hf- m n!»»a.rje. i»4elnjf €T-ibni!»> F B L., Ljub-IjsjL E&rlorsks csrtj 4. 46 so največji sorražniki mladosti, ter kvarijo lepoto vsake dame. — Želite ii popolnoma mj enolično ter v vsaki željeni nijansi barvati Vaše lase, se brezpo gojno poslužite od dSXELCIOR'HENNTE» dr. Dorrame & Cie., Pariz. Barvanje »elo iahko in enostavno za vsakega posameznika Ne maže rok, kože, glave, niti perilo — Garantiramo vsak uspeh, barva je neškod« ljiva za lase. Garnitur« Din 36.— cKamiii« čin ekstrakt*, najpopolnejše sredstvo za barvanje las v svetloplavl nijans Din 40 «CENTIFOLIA» kosmet zavod, Zagreb, Ih» ca br. 37. Zahtevajte zastonj ilustrovane prospekteJ B iM! sa r»ako r*-rbo ta za ▼•ako^ar • prestava« mi — kickstartarjem, koopietrjiiB orodjem frartco Ljubljana Eho 7B00,— protnpt* no dobavljivi od »kla* diiče generatafga za< »topst^a O ŽUŽEK, LJubljana, Tavčarjeva o'!ca U. kh modroce najboljša « najcenejša prj tt MA8IERL :ovami lin« ori Kranfn J. StJepuSln, Zagreb J»ri«r»ka aiica 5T prtpc-T>Sa n&jliolje t*mbiir»©t -trne-,' partiiur*. lol« tr mW< potr^b-u T frUsbil* 041v kovin, t« p* rtffci lilofbi (.'«nlij fraok« C 2li posteljne trložke aorva ijablfanska isde- iovalnt« poatelj. vloi-•ov Aadlovic Strgulec. Pomenskega 84 BI 66 MU Prešernova ulica št. 4 (zraven Frančiškanske cerkve) (vis a vis Mestne hranilnice) H, SUTTNER, Uubtjana Zaloga tir, srebrnih ln zlatih predmetov. Lastna protokolirana tovarna ur v švicl. Birmanska darila po nizkih cenah. Kovinasta ura x verižico od Din 58 naprej Srebrna ara z verižico od Din 290 naprej Srebrna zapestna nra od Din 218 naprej 14-kar. zlata zapest ura od Din 380 naprej 3-letna garancija. Velflra izbira, nizke cene ln točna postrežba. RazpoSilJaba trgovina se nahaja na DUNAJSKI CESTI ŠTEV. c. 1. B. HIIMUMMIIIMIHIIMIIMI Danes zvečer kopel za noge, Ako Vas bole noge nmtopit« dane« zvečer 1 do S Slirf soli sir. i umivalnika Jako tople roda, ▼ kateri si okopljemo noge. Noge tu bodo kmalu nehale peči, in trudnost nog ter odprtine bodo sginle. Ta kopelj za noge ozdravi tudi bolečine, ki so jih povzročili pretesni čevlji. Odstrani trgovralne ozebljine in srbečico, ki jo povzročajo. Ce pustite noge delj časa v vodi, se kurja očeea in druga trda koža tako omehča, ga jo lahko brez noža odstranite Sv Roka aol za noge utrdi tudi najobčutljivejše noge. jih zopet popravi, četudi so bile ie tako zanemarjene in sicer v* tolikšni meri, da lahko zopet neovirano hodita, ali gojite šport kolikor hočete. Lahko stojite na nogah poljubno dolgo časa, ne da bi ae pojavila trudnost ali kakšna bolečina. Velik zavojček soli sv. Roka ta noge stane Din 16.—. Dobite v vsaki apoteki. Dobi se ▼ vsaki lekarni ta drogeriJL Tr»»I«mri»111 »»tlmrtrvrovinnraTr -.-n-,<|||m Strah klerikalce? pred napredno mladino Nedavno ie »Slovenec« priobčil besen napad na srednješolsko mladino, ki se noče vpreS v klerikalni voz ta ki izdaja svoje glasilo »Jugosloven-ski Srednješolec«. Na »Slovenčev« članek smo prejeli več odgovorov, ki Jih zaradi preobilice drugega gradiva, ial. nismo mogli obdavitl Pač pa pri-občujeroo danes članek, ki nam ga le v odgovor na »Slovenca« poslal od-Kčen prijatelj naše mladine. Naiim klerikalcem očividno ne gre več po sreči njihova, nekdaj tako uspešna propaganda med mladino. Pojavil se je zdrav odpor Iz srede mladine same ta odločno zavrl klerikalno zavojevanje mladih duš. Krožek agilnih mladeničev je poživil dosedanjo svojo dijaško organizacijo in Ji usnvaril glasilo, ki se ga mladi svet oprijemlje z velikim veseljem ln navdušenjem. Zelo naravno je, da Je ta pokret zadel na veliko nejevoljo vesoljne SLS, ki je smatrala »rednje šoie kot monopolno torišče za zbiranje svojega naraščaja. Srednješolci »o imeli dolgo mir, naenkrat pa jim je sam »Slovenec« dal občutiti, da vodstvo SLS ni zadovoljno z njimi in zlasti z njihovim glasilom. Izpustil je nad napredne srednješolce uvodnik pod naslovom »Pogreti liberalizem« in yt celi zbirki pavšalnih obdolžhev očita srednješolcem vse tisto, česar ni v njih glasita. Uredništvo »Jugoslovenskega Srednješolca« je lahko ponosno, da Je > svojim pisanjem zadelo na najobčutljivejše mesto, o tem priča napad na uvodnem mestu, priča pa tudi dikcija, stil in erudlclja »Slovenče-vega« člankarja, da Je bilo treba poslati nad mladino najhujšega bojevnika, ki ga premore štab g. škofa Ta je v zgoščenih stavkih podal vso zgodovino človeške kulture od Tertuliana pa do Mabnlča, da bi iztrebil »racijonaiistično puhlost svobodnjakarske puhlice, prežvekano, koncentrirano plitvost, samooboževalno miselnost In plehkobo.« Vsi ti Izrazi se ponavljajo ta vlečejo skorl ves članek z obupno monotonljo, da mora čitatelj pri čltanju tega zmerjanja reči samo eno: Le style c'est 1'homme. Prosimo naše srednješolce, naj ze za pet ran božjih pazno ta z največjo pobožnostjo '.»gibljejo podobne stilistike, ki Jo Je Mencinger v svoji kanibalskl povesti »Cmokavzar in Ušperna« tako mojstersko karikiral. Ako premagamo averzljo napram temu neolikanemu tonu ln se poglobimo v tisto bore vsebino, kar je je razen psovk ln podtikanj še v članku, smo pomirjeni: Tako malo soli je v njem, da Je nujno potreboval zgoraj omenjene draperije. Cesa vsega nI v tem jadnem sestavku, kdo vse nI imenovan po nemarnem, da bi se dokazalo, kako daleč so zabredli napredni srednješolci, ki so se drznili misliti mak) drugače, kakor Jim SLS zapoveduje verovati, človek pri čltanju napada na srednješolce dobi spoštovanje pred mladeniči, kajti njih pisanje mora »Slovenec« pobijati z imeni, ki imajo zelc dober glas v svetovni literaturi. Izmed vseh, ki se »Slovenec« Igra z njimi ta meče njih gola imena na papir, da dokaže, kar po višjem nalogu mora dokazati, omenjamo samo Dostojevskega, ki mu »Slovenec« z vsemi ostalimi vred kratkomalo podtakne za življensko nalogo »poživitev zapadne sho-lastike in mistike zgodnjega srednjega veka«. ta v resnici: članki v, »Jugoslovenskem Srednješolcu«, ob katere se »Slovenčev« ilankar najbolj spodtika, zagovarjajo v šoli primat znanosti, nje izsledkov in svobodne pameti, kar »Slovenec« citira doslovno in proti čemer je vzdignil svoje junaško kopje. Borba proti tem principom, ki so jih napisali naši mladeniči na svoj ščit, pa je silno težka, zato se vrli borec skrije za posvečene apriorizme, ki so sicer šele predmet debate ln docira o vrednotah religije, ki jih »J. S.« ne zanika, o po vračanju h krščanstvu, ki daleč še ni istovetno s povra-anjem h klerikalizmu, o brezbožni in moralni mehanizaciji življenja na Ruskem, za kar se »J. S.« tudi ni ogreval, ter o Masa-rykovi globoki religijoznosti, ki je zopet ni nihče zanikal Mladeniči, ki jim »Slovenčev« člankaT očita »Jugoslovensko zmešanost pojmov«, v vseh svojih člankih kažejo, da znajo fino diferencirati med religljoznostjo, vero, krščanstvom, katolicizmom, cerkvijo in SLS, kar njih napadalec meče vse v en koš ta operira smelo s temi potmi, kakor s sinonimi. Tako se mu posreči, da rellgijoznost Masaryka in Dostojevskega vpreže v svoj voz ter navidezno dokaže, da religijoznost nujno vodi v edino zveličavni tabor SLS. To pa Je tudi bil namen vsemu pisanju. Na žalost »SlovenČevo«, veliki filozof ta mislec Masaryk nima logike slovenskega klerikalca in Je kljub svoji globoki religijoznosti daleč, daleč od klerlkaldzma. Ko Je dokazal Istovetnost pojmov rellgl-joenostl in SLS. zapoje nebotične slavospe-ve tistim, ki so krenili v klerikalne organizacije ln v vrste naraščaja SLS. ki edini so baje našli po gorečem iskanju nepremični cilj. Ostali pa »blodijo medtem v labirintu puhlic«, dasi stavljajo zelo pametno ln odobravanja vredno zahtevo, da bi se s državnimi sredstvi ne gojil nikak privilegirani verski sistem, kar Izhaja že te same kulturne strukture jugoslovenskega naroda. Ako omenimo $e, da »Slovenčevec« vse neljufc« pojave v današnji mladini nekritično la pavšalno napnd samo napredni dijaški struji, za svoje somišljenike pa hna le besede najvišje hvale, potem smo Izčrpali dolgovezno te vseh vetrov skupaj znešeno skrpucalo, ki je neka ponesrečena zmes nedostojnega obrekovanja ta profanega vpletanja v politiko raznih varljant o Večnem, Transcedentalnenv Absolutnem hi Nadčloveškem . . » »Slovenčev. napad s« je pripravljal Itf-rtaajst dni. Ves ta čas je SLS zvesto dlja-štvo grozilo svojim kolegom nasprotne smeri, da bo neki mogočnik vehementno udaril po »J. S.« ter ga str! v prah, zdaj pa napredni tovariši vidijo, da gora ni rodila zmaja, marveč samo ini&o . • * Izvleček iz večernih programov Nedelja, i. maja. ZAGREB 20: Prenos operete Iz zagrebškega Nar. gledališča. BERLIN 20 30: Koncert vojaškega orkestra. — 1. Joh. Strauss: »Netopir«: uvertura. — 2. Jos. Strauss: Valček. — 3. Plesi za godala in harfo. — 4. Joh. Strauss: Iz opere »Vitez Pasman«. — 5 Mozartove skladbe — 6. Komzak: Prijateljem. — 7 Koračnica. FRANKFURT 20.30: Zabaven večer. (Orkester ln solisti.) LANGENBERO 20.15: Koncert orkestra ta souranistke. — 1 Graener: Večerna glasba. — 2 Petje. — 3. Nioode: In-trodukcija in scherzo. — 4 Petje. — 5. Rir.iskil-Korsakov: Šeherezada, simfonična sulta. PRAGA 19 15: Orkestralen koncert lahke glasbe 20: Nizozemski večer. — 1. Zweers: »Saskika«: uvertura. — 2 Wagenaar: Savel ln David. — 3. Roentzen: Con-tredans. — 4. Wan Androov: Nizozemska rapsodija. Prenos programa iz Varšave. LONDON 21.08: Komorna glasba. — 1. Mozart: Godalni kvartet v D-moltt — 2. Ravel: Otroška pesem — 3. Schubert: Godalni kvartet v G-molu. — 4. Pesma Hugona Wolfa. t- 5. Beethoven: Godalni kvartet v T-molu. BRNO 18: Koncert — 1. Marx: Popotnikova večerna pesem. — 2. Wolf: Prikritost. — 3. Welngartner: Proslava ljubezni. 20: Prenos programa te Prage. Prenos iz Varšave DUNAJ 19: Komorna glasba. — A Joh. Scholz: Godalni kvartet v Es-dura. 19.40: Koncert arij in pesmi. 20.10: O. Strauss: »Okrog ljubezni«: opereta v treh dejanjih. Ponedeljek. 7. maja. ZAGREB 20.30: Nizozemski večer. Nato večerni koncert lahke glasbe. BERLIN 20.30: Nizozemski večer. — 1. Wa«enaar: »Cyrano de Bergerac«; uvertura. — 2. Roentgen: Stari Inozemski plesi. — 3. Pravljice ta skice. — 4 SchŠfer: Javanska rapsodija. — 5. Vas Eeden: »Mali Janezek«. — 6. Plet Hein: Nizozemska rapsodija. PRAGA 20.10: Zabaven večer. Nato koa-cert tamburaškega zfcora. RIM 20.45: Večerni koncert lahke glasbe. DUNAJ 20.05: Nizozemski večer. — 1. Brandts-Buys: Kvartet v D-duru. (1. ln 2. srtavek.) — 2. Pesmi. — 3. Mann: Mlada ljubezen. — 4. NlzozemsSe pea» ml. — 5. Brandts-Buys: Suita v starem siogu. BRNO 20: Pesmica te stare Prage. (Godba na pihala.) VARŠAVA 2U.30: Komor, glasba. — Skladbe Hugona V/olfa. — 2 Godalni kvartet v E-molu. — 2. Tri pesmi. — 3. Italijanska serenada. — 4. Tri pesmi. STOCKHOLM 18.30: Nizozemski program. (Orkester in solisti.) Norveške skladbe za zbor. Vreme Isge&ea Msilo Popularni UttradTM, a ka<«ria same-ret« med krajevno po$Nja tue liti. Sedaj pa je nastala situacij« kakor pred dv»-m« tednoma. Glavna depresija se je razpredla ▼ več niaiijših depreiiijskib vrtin«ev, ki s« prav počasi potovala od za.pa.da prod vzbodu. Depresija, ki sam Je v ponedeljek daia obilo dežja, ae j« t svojim središčem do torka zjutraj prestavila i« nad Madžarsko, toda je tesala » centralnim delom še do severnega Jadrana, in tudi v torek ie še pošteao lilo. Ko se je oddaljila prafci vabo-dn nad južno Rusijo, )e pričeJ na njeni aadoH »tratk pritiskati proti }ugu hladnejši zrak od severa, za. 10 s« nam je v naslednjih dnen izdatno shladuo. Toda vreme se s tem ie m izboljšalo, zakaj sa prro depresijo so »e pomikale od za-pada od Atlantskega oceana zaporedoma š« nove manjše depresije proti nam; prva m je držala bo4j Sredozemskega morja, povzročila • tem pri nas bur)o, ki pa nam je dan sa dan oakiamjaia ic.mo ded, aelo z gromom » treskom. Ko t* J« do petka tudi ta oddaljila proti jugozapadu, M situacija s« vedno ai bistveno izboljšala, sakai r petek zjutraj ao bila zapadiM od nas ie tri d&presijska središča, eno nad Švico in zapadno Avstrijo, drugo nad severno Francijo k tretje ie nad oceanom pri irski. Prva oa« je 1 deijem otolagkrdariia takoj v aeboto, te celo prav temeljno, ostali dve bi radi kasnej« priiH m vraea. Morda na« reii deževja visok jraCoi tisk, U ciit « hladnim severnim zrakom v Siroti fronti od Skandinavije ter severne k srednje Rusaj« proti jugu k Jagosapadu. Severni hlad je ie v četrtek poplavil ravnine na severa od Alp la Karpatov, osobito' Poljsko ter prinesel lepo Jasno, dasi hladno vreme, do petka zjutraj ]e mrsla poplava napredovala ie bolj proti Jugu k prodrla najdlje v Rum uniji; v soboto Je dosegi« tudi naše kraje. Ako napreduje ie aokotifeo, da potisne vso 0000 maidh deževnih depresij n« Sredozemsko morje, bi mogli upa Si na lepše rreme, kakor ga ima domala vsa sev-eraa k srednja fcNrop*. P—a|«to mamki napoved n datrje vreme bo najbrže trajalo dalje. Tržaška vremenska napoved za nedeljo. Zmerni vetrovi, z močnejšimi sunki z vzhoda-severo-v®hoda. Nebo oblačno, dež, pozneje iapremeaffi-vo in jasno. Temperatura 10 do U stopinj Celzija. Morje vznemirjeno, «jtrnto» st. 106 • •-■ 14 Nedelj« 6. V. 1928 Iz življenja slovenskih rudarjev v Franciji Železni rudnik Saint Pierremont v Man-cieullesu v Franciji eden najmodernejše urejenih železnih rudnikov v pokra* jmi Meurthe » Moselle, kjer je zaposlenih tudi lepo šte» vilo Slovencev. Mancleulfes, začetkom maja Rudnik Saint-Pierremont, ki je bil pred ivetovno vojno last nemške delniške družbe Gelsenkirchen, je bil Slovencem dolgo časa popolnoma nepoznan. Šele leta 1923. so pričeli prvi slovenski rudarji v tem rudniku delati, v začeitku seveda z majhnim, toda življenskim razmeram približno primernim zaslužkom. Ko je leta 1924. v Porurju zavladala velika brezposelnost, ki je zadela tudi Slovence, so bili t: prisiljeni iskati pomoč pri svojem konzulatu, ki pa seveda, kakor običajno, za podpore ni imel denarja na razpolago, — pač pa jim je preskrbel posel v Belgiji in Franciji. — Na ta način je večje število Slovencev iz Porurja odpotovalo in se deloma naselilo v Mancieullesu. Ker pa je, kar se tiče dela, v premogovnikih in železnih rudnikih velika razlika, sprva tem Slovencem naporno delo v železnem rudniku ni ugajalo, dokler se mu niso privadili. Po preteku šestmesečne pogodbe, na katero so bili vezani, si je nekaj teh rudarjev poiskalo kruh deloma v premogovnikih, deloma v železnih rudnikih na Lotrmškem, drugi pa so ostali v Mancieullesu, kjer so še danes zaposleni. Ravnateljstvo rudnika St. Pierremont se je za Slovence posebno zanimalo in nameravalo zaposliti večje število posebno brezposelnih rudarjev iz Slovenije. Do tega pa ni prišlo, ker so oblasti zabranile izseljevanje rudarjev v večiih skupinah. Le posameznikom, ki so lahko krili potne stroške sami, se je posrečilo dospeti sem in se na ta način rešiti brezposelnosti in pomanjkanja v domovini. Meseca apriia 1926 je obiskala komisija Delavske zbornice v Ljubljani več rudnikov v Franciii. da prouči tukajšnje razmere in da pripomore brezposelnim rudarjem do zaželjenega kruha. ?Vled drugim je ta komisija obi-kala tudi rudnik St. Pierremont in si ga ogledala od zunaj in znotraj. Kakor se je sama izrazila, je dobila prav dober utis; obljubila je napotiti nekaj brezposelnih rudarjev v ta rudnik, toda ostalo je zgolj pri obljubi. Kar se tiče zaslužka, znaša danes brez družinskih doklad povprečno 37 frankov na 8 ur, a od tega zneska se odbije 5.75 % za Pokojninsko in bolniško blagajno Za hrano in stanovanje plačujejo samci po 12.50 fr. dnevno (vštevši 1 liter piiače). Poročeni imajo prav lepa stanovanja z električno razsvetljavo in plačujejo od sobe po 5 fr. mesečno. Poskrbljeno je tudi za duševno razvedrilo in zabavo v prostem času. Edino žalostno je, da se mladina odtuji svojemu maternemu jeziku, ker obiskuje izključno le francoske šole. Posebno pažnjo izkazuje ravnateljstvo rudnika dojenčkom, za katere poskrbi do- Panlefejnion Romanov: Knjigovodja Kirjuhin Knjigovodja Kirjuhin iz livarne je sedel s svojimi prijatelji v pivovarni in je tožil: — Povej mi, prosim te, kako je to, da smo mi po svoji državni obliki nemara za nekaj tisočletij pred drugimi, a naše življenje ie od sile zaostalo? Pravilo, da v inozemstvu ne razločiš delavca od drugih: ima klobuk in zapestnice. In pri nas? Ondi služijo tako dobro, da lahko delavec dostojno hrani in oblači svojo rodbino, da ima sobo s slikami in marsičem drugim. Zakai ni tega pri nas? Zato. ker se vse potrati za žganje. Bili smo v prejšnjih časih zaostali in smo taki še dandanašnji. In kako sirove so naše šege! Nihče ne mara spodobno govoriti, nihče ti po omikano ne odgovarja, — hudič je z nami Naši ljudie se sramujejo da bi bili nežni Nu, zato pa se jim vidi spodobno, če uganjaš škandale ali hodiš razcapan po ulici... — Pri nas ne pazijo na malenkosti, — je menil prijatelj. — Ondan sem čital o Ameriki.... Tam ti žive kakor gospoda. Nosijo klo-ouke in imajo zavese na oknih. Tako mora biti. Če imaš v žepu dve odvišni jcopejki, že si moraš zveza ti ovratnik in natakniti zapestnice... Glejte, tako voljno količino pristnega mleka. Vobče je vzorna ta skrb za ves naraščaj domačih, kakor inozemskih delavcev. Tako imajo n. pr. iz šole odpuščeni fantje priliko, da se izuče rokodelstva, dekleta pa šivanja, kuhanja in gospodinjstva sploh. V splošnem se torej počutimo Slovenci-izseljenci tukaj dobro, pri čemer pa domovine ne pozabimo. Tudi iz naših grl zadoni pesem »Domovina mili kraj« in tužno nam je STce, ko se spominiamo svojega lepega rojstnega kraja. Vendar se pa čutimo zadovoljne, da smo v zavetju, posebno, ako či-tamo slične članke, kakor ga je prineslo »Jutro« št. 95 od 22. aprila t 1. pod naslovom »Beda in glad v šentjanškem okraju«, kjer gladujejo naši sotrpini, in to zgolj po krivdi klerikalne pristranosti. ki je zagrešila greh nad ubogim ljudstvom pri razdelitvi koruze. Rojaki! Odprite vendar oči in premislite si dobro, komu boste oddali pri prihodnjih občinskih in državnih volitvah svoje glasove. Ako čitate napredne časopise, imate dovolj snovi za obsodbo klerikalne politike. Tudi mi izseljenci smo dobro poučeni o domačih razmerah, in če se še kdaj vrnemo v domovino, bomo vedeli dobro, katera stranka deluje v b'agor kmeta in delavca. Prisrčen pozdrav vsem tovarišem in rojakom v imenu tukajšnjih slovenskih rudarjev! — J P., naročnik »Jutra«. © Noč Ijubavi (K pretnijeri v kinu Matici) Motiv tega krasnega filma, prirejenega po pesnitvi Španskega pesnika Calderona de la Barca, je staro pravo fevdalnih gospodarjev, pravica do poročne noči z ženami svojih podanikov. Mlada žena ciganskega glavarja Montere (Ro-nald Colman) je ugajala vojvodi, ki jo zato v prvi noči zahteva za sebe. Ona si pa rajSa vzame življenje kot da bi se udata vojvodi in ko dobi Montero naslednji dan le mrtvo truplo svoje ljubljene soproge, priseže osveto. Prilika se mu kmalu nudi in ko se vojvoda ženi, ugrabi Montero nevesto vojvod i njo (Vilma Banky) in jo odpelje. Začetkom poina sovraštva do cigana se mlada žena kmalu zaljubi v mladega lepega junaka, osobito še, ko zazna za njegovo nesrečo in zločin svojega moža. loda čut dolžnosti zmaga nad ljubeznijo in zato se žena naslednjega jutra vrne k možu; ta pa to da zapreti v temnico kljub prisegi, da ie nedolžna "n nedotaknjena. Montero, ki jo hoče rešiti, pade tiranu v pest in le-ta ga ukaže sežgati na grmadi V zadnjem hipu še-Ie zmaga pravica, ljudstvo se dvigne uad okrutneža ln ljub a v ni par Ima odprto pot do sreče. v glavnih vlogah nastopata Ronald Colman in Vilma Banky Blaga, čista lepota Vilme ter možata stasitost Colmana delujeta na vsakega gle- dalca. Osobfto je krasna Cotmanova igra; dasf- ravao pola mnžnje in ®avraStv* do vojvod«, ostane vendar kavalir napram ujeti ženi tex se ne osved na njej iza itocjene krirvice. Montažne Love dobro podaja silnega, surovega despota, ki pozna zgo4j 4a®tesi užitek in naslado. Posrečeno so inscenirane orgije na domu vo)vode. Pole z pretresljivih prizorov v filmu ne manjka tudi izredno šaljivih scea. Skratka film je d-ek), kj zasluži v (koini meri potovalo im naijboJjšo oceno. Ana Karenina Nov film Grete Garbove. Znano je, da je uspeh Grete Garbo presenetil tudi veščake. Ta mlada igralka, ki jo je sprejelo občinstvo z uorav nepopisnim navdušenjem, je bila. ko le prišla v Ameriko, angažirana z minimailoo plačo, danes >e pa ena prvih zvezd in ima tri tisoč dolarjev tedenske Dlače in vesti o njenih filmih pričakujejo povsod z velikim zanimanjem. Po Sudermannovi drami »Ped jarmom strasti« je trajalo precei časa, preden je Merro-Goldwyn-Mayer našla primeren sujet za nordijsko lepoto in nenavadni talent Grete Garbove. Končno se je družba odločila za »Ano Karenim>< Leva Tolstega«. Eden najbližjih sorodnikov velikega ruskega pisatelja je dobil nalogo, da roman obdela za film. Preden ie film Drišel v javnost, so pripovedovali, da ie docela izpre-menjen in da ne odgovarja romanu. Partner Grete Garbove je bila druga velika skrb, ki je mučila ravnateljstvo firme M. G. M. Po več poskušnjah so določili Ricarda Cor-teza. ki pa ni bil deležen posebnih simpatij gospodične Garbove. Ta ie nekega dne kar zapustila atelje in izjavila, da se ne vrne, dokler ji ne najdejo partnerja t>o njenem okusu. Njen režiser ie vedel, kai to pomeni. Toda ravnatelji se niso dali ugnati in dolgo je trajalo, preden so pristali, da se že fotografirani film uniči in da začno iznova z Johnom Gilbertom kot partnerjem Grete Garbove. Občinstvo bo s to izpremembo zadovoljno, ker bo spet gledalo film s parom, ki jih je tako navdušil v drami »Pod jarmom strasti«. Ljubezenske scene med Greto Garbovo in Johndom Gilbertom so v tem filmu še boli ognjevite in strastne. Tako nam bo jesen prinesla film Grete Garbove. ki ga smemo pričakovati z velikim zanimanjem. Zaksj ima Adolbhe Menfou uspeh pri ženah ^ Tgralec. zlasti filmski, ki stoli nad maso, čigar slika gre oo vsem svetu, postane postane, skoro vedno tip. Šablonizirajo ga. Vloge so si podobne kakor jajce jajcu in čustva in konflikti so vedno isti. Samo partnerica je enkrat zlatolaska, drugič črna in tretjič suha happy. notem pa snet redko unhappv. To ne Domeni, da bi bilo tipizi-ranie samo po sebi škodljivo. Mi sami. gledalci. iščemo tiDov. Hočemo namreč vedeti: To ie demonska žena. to ie romantičen junak. Ta ie zločinec, oni ie gentlemen, bon-vivant. Dcn Juan. Pravijo, da tip popolnega gentlemcna in kavaliria izumira in da je samo še nekaj redkih primerov. Morda ima zato Adolphe Monjou toliko uspeha pri ženah. On je v resnici tip moškega, ki ga imaio vse žene rade in ki ea redko najdete v resnici. Toda Venjou ie več kot liubezniv spomin na preteklost, ko še niso jemali erotike tako odkrito in brez poeziie. On ie tudi moderen: po svojem skepticizmu in po svojem porogljivem humorju, oo svoji moči in resignaciji. Don Juan starih časov je bil bolj strasten in mnogo boli enostranski. Meniou Dridobiva žene. ker se ne baha s tem kot drug; slieni moški. Toda njemu so žene važne in potrebne, vendar ne prevažne in prepotrebse. On se ne vznemirja, če mu usoda ne dovoli žene. za katero mu je šlo. Nikdar ne pričakuje preveč in zato ne more doživeti velikega razečarania. Neprijetnih stvari se reši z resie.iiianim smehljaiem in nikdar ne odpre sraice. da bi vam pokazal' svoje srce: Glejte, kako trpim. Ne:r?a umetnost Spisala Pauline Frederickova. Danes smo vendar tako daleč. da. velja w.'di film kot umetnost. Tudi oni krogi, ki so še pred kratkim prezirali film, so bili Končno prisiljeni izpremeniti svoie mišljenje. ker so velika flmska dela. ki so izšla v zadnHh letih, izpreobrnila tudi največje sovražnike Možnost izražania z nemo mimiko. ki pride v filmu mnogo boli do veljave kot na odru. ie dosegla, da ie dobil film novo vrsto odličnih pristašev. V gledišču vlada beseda kretnie so šele na drugem mestu Rada imam besedo in gledišče in ne veriamem. da bi film ubil oder. Toda prav tako imam rada tudi film in menim, da ie oonolnoma enakopraven gledišču. Najmočneiši dramatski izraz ne rabi besede KolikoT močneie pretrese človeka kak doživljaj, toliko mani more govoriti. Kadar danes beremo ali gledamo klasične drame, se včasih kar čudimo, kako mnogo besed so rabili ob smrti in drugih tragičnih pr,'petliaiih V velikih momentih beseda molči in samo obraz govori. Zato .ie film idealno sredstvo za slikanje resn;čnHi doživeti!, ki moreio ganiti gle- dafca. Nepotrebne besede v*« tn ne mrrfi)o — seveda, če Je film dober in nima preveč naslovov. Gledališka predstava, b ima velike dra- maitske efekte, je torej lahko dobra tudi kot film. Taka drama ie »Madame X«, katere glavno vlogo sem posebno rada Igrala. Ta žena nosi $ sebol cek> verigo muk ki postane iz ljubezni do sina cefo ubijalka. V filmu ni mogoče podati Izraza notranjih muk z besedami, ampak ea iahko samo projicirate na obraz in na kretnie telesa, kar deiuje ie bolj pretresiftvo kot na odru. Seveda se na sme generalizirati. Groz* je nema, strast govori. Besnost govori, ža-lcst modči. Za eno čustvo ie naiboljša beseda, za drugo mimika. Gledališče in film sta sorodni umetnosti, česar ne bi smel entueiast za gledališče ln oboževalec besede nikdar pozabiti. A tudi ljubitelj filma, ki mu je do mimičmega izražanja več kot do besede, ne bi smel teza pozabiti, sicer za^de v zmoto, da le giedišče preživelo. To pa spet ni res, kajti beseda je večna in zato bo etedišče obskriaJo tudi nadadje. i. " ' ' ' '-"i ''' \ ■ '< ' •■• • ' . • -- v i : i v. ' - * -> - -*•- " - - - - ; x •.. - ! U " . AH so živali dovzetne za glasbo? Monakovski profesor dr. Sebastijan Schmid se je bavil v zadnjem času z obsežnimi poskusi, da bi dognal to vprašanje. Najbolj zanimivi so bili eksperimenti z dvolet« nim jazbecem pred gramofonom, ki jih je profesor tudi filmovaL Slika nam kaže razne faze teh poskusov: na prvi vidimo, kako išče žival odkod prihajajo glasovi, na drugi se je obrnila vprašujoč proti filmskemu operaterju, na tretji se je vrnila k glasbilu, na četrti pa kroži okoli njega in ne more dognati izvora glasov. Bilo je pa očitno, da je imel štirinožec veliko ugodje pri poslušanju muzike. Majniška uganka za sestavljanje tudi jaz storim. Imam sila majhno plačo, ali pri meni je vse. kakor se spodobi: zlikane hlače rokavice, dokole-nice... In danes pojdem domov z gramofonom, z zavesami za okna in s klobukom za ženo... Treba je, da človek ume gospodariti. Vse predmestje ve, kako omikano jaz živim. Kdo se umeje lepo vesti? Samo Kirjuhin. Poslednjo nedeljo sem šel na sprehod v rokavicah in se opravičeval liudem... Kirjuhin je plačal, si nataknil rokavice in odšel. Ker so Dopili deset steklenic, se je Kirjuhinu na vsakem koraku ponudila priložnost da se komu opraviči. — Ali vidiš? — ie rekel. — Pravkar me je sunil neki patoglavec. Lahko bi ga bil opsoval... Nu, pa sem se zgolj opravičil. — Kako si mogel to storiti? — Kako? I nu, tako Ponovno vprašam: Kdo v celem predmestju živi kot kulturen človek? Edini Kirjuhin... Prosim, postoi malo! Prijatelj je obstal, Kiriuhin ie stopil pet korakov naprei in je vprašal: — Ali se mi pozna, da sem knjigovodja? — Ne, gospod si. — Kaj pa da... Poleti kanim kupiti cilinder, potlej pa boš videl, kaj bo iz mene. V tramvaju je imel dokaj opravka, preden je pospravil svoje reči: gramofon, zavese in škatlo s klobukom. Medtem je nekaj polglasno momljal. Sedel je tik nekega gospoda in je dejal: — Vračam se domov z različnimi rečmi. Pri nas je taka navada, da polovico plače ostaviš prvega v žganjar-ni. Jaz nisem te bire in baže. Pijem samo enkrat na mesec pivo, zato pa sem zmerom odbrano oblečen, takisto žena. Nihče ne bi do videzu sodil, da sem knjigovodja. Sosed ga je pogledal, a ni rekel bev ne mev. Kirjuhin je vzel iz žepa krta-čico in ogledalo in je jel gladiti potno frizuro. — Ali z ženo imam precejšen križ, — je rekel in je pozorno motril soseda. — Dati komu kulturo je prav tako težko, kakor naučiti svinjo vožnje z vprego. Na primer, moja žena... Dru-ga na njenem mestu bi hvalila Boga. da ima naprednega moža. Nu, name-stu tega imam vsak dan prepir v hiši in včasi se celo pretepava. Dobro je. da ie žena še dokaj blagega značaja, sicer bi bilo ioj in prejoj. Tako sem se ie naveliča! da mi ie čedalje bolj zoprna. Mestne gospodične hodijo tako snažne, v klobučkih, z manikiranimi nohtki, dočim si ta moja krava oblači nekake čudne jope in se ves božji dan vrti samo okoli piskrov. Vrhu tega ne razume toliko, da bi za nohet djal... Ondan sem govoril ž njo o Fjordu, a ženšče nima niti pojma o njem. In je tudi nič ne zanima... Jaz lahko govorim o tem in o onem, ali žena sedi kakor panj in gleda neumno ko noč____ Da, moja žena je prava neotesanka. Ko pridem domov, s kom naj se raz-govarjam? Kaj naj mi razveseli pogled? Ne, naša dežela ni zame. Prej ko mogoče moram kam za mejo. Zato se je treba učiti jezikov. Na postaji je stopila v tramvaj neka ženska. Kirjuhin je pohitel, da bi pospravil svoje reči in ii ponudil prostor. — Madame. če vam je drago... _— Prosim, prosim, nikar se ne trudite, — je rekla in je sedla na drugo klop. Kirjuhin je sedel in je zmajal z glavo: — Moj Bog. kako smešni so nekateri ljudje Ko bi bila vsai lepotica! Kdo drugi bi ji bil pljunil v obraz, a iaz skočim pokonci in pravim: prosim, madame . Tramvaj se je ustavil. Kirjuhinov sosed je izstopil. Zdaj se je obrnil k drugemu in je rekel: — Ali ste videli tega - le bedaka? Ves čas sedi kakor sova in mi venomer nekaj pripoveduie. Naposled je izstopil tudi Kiriuhin in je pozdravil svoje znance. Potisnil je čepico visoko nazaj in se je prezirljivo poklonil. — Krasne rokavice imate, — je pripomnil neki znanec. — Šest rubljev petdeset, — je rekel Kirjuhin in izprožil roke, da bi znanci lahko občudovali njegove rokavice. Ko se je peljal s sanmi po vasi, je zrl melanholično na hiše, kmete in žene. Občutil je neumliiv prezir nasproti ljudem, ki nimajo ovratnic in se ne umejo razgovarjati. In jel se je žalosti ti, da je edino bitje v tej vasi, ki živi kot omikan človek. Njegova žena je bila v jedru mirna in dobra. Vse bi bilo prav. če ne bi bil on toliko civiliziran. Rad bi govoril ž njo o Ameriki, dočim ona niti ne ve, kaj je Amerika ... Glej. danes ji je kupil klobuk... Toda prav za prav bi si želel nežno, tenkočutno ženo, — tako. kakršen je sam, — ne pa takega-le panja Ko se je oripelial pred hišo. ie opazil, da Akuljina pravkar krmi svinje. — Hej ti neumnica. ali ne vidiš, da ti je prišel mož? Glej. dar sem ti prinesel: klobuk Ne vem. ali ga boš ume-la posaditi na glavo... Ka.i pa otroci? Dober dan! Pomagajte Bolgarom! Lakasti čevlji za vsako vreme in vsako priliko 9645 — 60723 6875 — 60598 8855 — 60371 Din 249 dopoldne Din 229-- Din 229-- popoldne za večer Barvasti čevlji za solnčne dneve Din 229 1665 — 80406 Modern drap žetisJd čevelj. Mehak usnjen podšiv. Noga dobi vitko obliko. Hoja postane prijetna. Din 229 6645 — 20571 Eleganten čevelj fz svetlo sivega voljnega usnja. Na končini okusno okrašen, izpopolnjuje njegovo lepo obliko. Din 229 5645— 80318 Posebno lep čevelj z mnogimi hifonj!-častimi okraski. V svetli drap-barvi z visokimi podpetniki. Za izprehode — najpriljubljenejši vzorec zapadnih dežel. '1 B. 9635 — 40988 Obrobljen Savan nizki čevelj iz finega boks-usnja z nizkim podpetnikom z okusnimi luknjičastimi okraski. Čevlji za šport Din 269'» in izlete 9645 — 40062 Fin boks-čevefl z elastičnim gumijastim podplatom. Žeto prijeten pri velikih izletih. Din 249'- 9645 — 40723 Novost zgodnje pomladanske sezone v svMi drap-barvi Okusni luknjičasft okraski na končini in peti. Nizek usnjat podpetnik. "V' Čevlji za gospode za vsako priliko Din 2691 9937 — 60991 Cm rob, Šivan nizki čevelj z vulkanftzf- panam gumijastim podplatom. Za vsakdanjo y porabo in štrapac najbolj prikladen. Din 2691 9937 — 40992 Ta čevelj ima zeflo okusne okraske. Izdelan iz finega rjavega leteč, boksa. Din 299-- 4937 — 40099 Nizki čevlji z gumijastim creip-podpla-tom bogato okrašen. V črni in rjavi, barvi Zelo prijeten pri hoji Din 299< 9637— 13795 Zelo eleganten Tob. Šivan nizki čevelj v čudoviti črešnjevo-rdeči barvi. Za vsako priliko kar najbolj prikladen, Stanley Weyman: 12 deča kokarda Roman. »Gospoda,« sem vzkliknil in m«Q glas se je gromko radegel po dvorani, »temu protestu se upiram zato, ker je prazen in jalov; med drugim tudi zato, ker je čas, ko bi bil morda še kaj zale gd, zdavnaj mirti!. Potezate se za predpravtioe, ki jih ni več! Za svoj izjemni položaj, ki je šel po vodi! Ogorčeno protestirate zopeT edinistvo svojih predstavnikov s predstavniki ljudstva — zdaj, ko že zasedajo skupaj! Oni zasedajo skupaj in vaš protest jim tega ne bo ubranil, prav tako gotovo ne, kakor ne morete ustaviti naraščajoče povodu ji! To, kar zavračate, je izvršeno dejstvo. Ce vržete kost pred sestradanega psa, aii morete upati, da mu jo ne-ogrizeno izpulite iz gobca? Ako se zanašate na to, ste brezummdki. A to miti ni moj najjačji ugovor zoper vaš protest. Francija je danes ta dan gola, tik pred bankerotom, brez zaklada in brez denarja Ali mislite, da ji prinašate pomoč in da jo boste oblekli m obogatili s tem, da trkate na svoje predpravioe in izjemne svobodščine ter vztrajate na njih do poslednje pičice? Ne, gospoda. Te svoboščine, te pravice in predpravice, s katerima so se naši predniki upravičeno ponašali, so jim bile podeljene v davnih dneh zato, ker so bMa ščit Francije. Oni so oboroževaE vojnike in so jih vodili v boj; ostalo Je b&o skrb družbe. Dandanes pa je ljudstvo tisto, ki mora v boj, ljudstvo tisto, ki plačuje, ifudstvo tisto, ki dela vse. Da, gospoda, taka je resnica, ki jo sleherni izmed nas dobro pozna: JCmetavs plačuje za vse!'« Umolknil sem, meneč, da pride zdaj tisti izbruh, ki sem ga 2e tako dolgo pričakoval. Toda preden se je utegnila zbornica oglasiti, je udarilo v dvorano kričanje stotin in stotin človeških grl. Prihajalo je s trga, skozi okna, ki so bila zaradi vročine odprta. Ta krik je bil pritrjevanje ljudstva na ulici, ki je prvič slišalo nekoga, kd je glasno oznanjal njegovo pravico. Naj je bil še tako vesel in dobrohoten, vendar nas ni zmede! nič manj nego bi nas bil zmedel napad. Tudi jaz sem odrevenel z odprtimi usti in ostrmel z ostalimi vred. Toda moja osuplost je bila Je majhna v primeri s tem, kar je paHo na moje nasprotnike. Ogorčeni vzkriki, s katerimi so me hoteli zasuti, so jim zamrli na ustnicah; minuto ali dve so gledali drug drugega, kakor da ne verjamejo svojim ušesom. Ves ta Čas je vladalo v skupščini razdraženo, prepad eno molčanje. Nato je plani! gospod de Satot-ALais s svojega sedeža. »Kaj je to?« je kriknfl in njegov plemeniti obraz je bi! od srda teman kakor hudourni oblak. »Mar je kralj tudi nam zapovedal naj zborujemo s tretjim stanom? Affi je tudi nas dotorej ponižal? Ako ne, gospod predsednik, ako ne.« je ponovil, z mahfljajem roke se braneč ploskanja, ki je pozdravilo njegove besede, »in če ne gre morda za spefcko, zasnovano po kakem nevrednežu iz našega stanu, ki se je zvezal s sodrgo, da bi izzval novo kmečko vstaio Isednik, botfaszifiv gospod te uradniškega plemstva* ga k prefnnil: »Pazite, gospod, okna so Se odprta.* »Odprta so?« : Predsednik je poklmal. »Kaj je ciaan do tega? Kaj nam je do tega?« je ognjevito odvmS Saint Alais. »Kaj je nam do tega?« je nadaljeval, giedaje okoli sebe, kakor da se je v žarku njegovih oči združilo vse zaničevani« njegove ošabne duše. »Odprta so, pravite? Nu prav, naj ostanejo odprta. Naj sliši Ljudstvo obe stranki, ne samo tistih, ki se mu prilizujejo; tistih, ki se zanašajo na njegovo šibkost in nevednost in hočejo s tem, da obtožujejo nas in opravičujejo ljudstvo, postati Retzi in Cromwelli naših dri! Da, gospod predsednik,« je nadaljeval, ne meneč se zame, ki sem mu zaman izkušal seči v bese-ao, med tem ko so ostali člani skupščine h rum ž vstajali s svojih sedežev, »še enkrat pravim: tistih, ki jih odlikuje poleg Gromu* eiio-vega in Retzovega častihlepja samo divjost teh dveh, ne pa tudi njiju sposobnosti!« Ta krivični očitek me je zadel v živo in burno sem vzroji: »Gospod markiz, če namigavate s temi besedami name...« Saint-Alais se je za niči ji vo zasmejal. »Umejte jih, kakor vam drago, gospod.« »S prezirom odklanjam to podtikanje!« sem zavpS. »Gospod de Saint-Alais me imenuje Retza in Cronnve&a!« ZSfCS! 1 tskušenega avtomobiifsta. »WM(H.U8 fcžSf za prodajo Ratne štete ižčewio> Vsi, ki niste zadovoljni s svojimi generalnimi zastopniki m delodajalci, obrnite se radi direktnih pregovorov na našo bančno tvrdko, ki dela z močnim kapitalom Točno in direktno obračunavanje. Javite se na Jugoslovansko Rudolf Mosse A. D. pod znakom »Velika Provizija 183«. tmmnniaissi st Tvrdka v fšiSidoviieca izdeluje OBLEKE po angleški In francoski modi. Ima vedno v zalogi češko in angleško biago. rKinr,naGnjGDnt:;mronanmnnnr-nr Češko sukno, kamgame kupite naj-ceneie pri tvrdki DflmHL m Lili, ftsrožaite lev tvorn^i, katera edina izde'uie to blago iz najboljšega materijah in prodaja najceneje. JOS. 13. PUH Uumzmz, u! ce 22 — lafet on 2513 Grad anska pivovarna d. d., Daravar, Slavonija P i v r tr t k o SUVGVKA LIKERJS samo it. 9 Ostanki za polovično ceno. ^uUUULiUaDLJiJaCJOLjLILiUUUUUlJUi:. S clllederskl 4 litrov ea I Strmina is feres mestfaire prestam. Preden si nabavite avto, zahtevajte ponudbe od &t }m Dnaašsfca cesta št. 22 telefon štev. 2247 po naJueocinelSt ceni. ter žganih pi|ač audJ Vam PIVNICARSTVO »OPSKRBA« D. D Zagreb. Franbopaoska al 12. Ako potrebujete izvolite ogledati flaSt^ klet to ?oktss?t? ^bvete ts fcupČHo JftZka nabavna cena Mm vporčba bencina! framust! ffirmzlm izrab tnc ftilsssinov sok TVORNICA ŠPIRITA I RAFINERIJA, Daruvar - Badljevina Zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, KarIov?ka cesta št 2 ob mestnem parku v Mariboru z dvoje stanovanj po tri sobe, verando, kopalnico, kuhjnjo itd., z velikim sadonosni-kom in vrtom je na prodaj za 350.000.— Din. Naslov v upravi «Jutra*. O TO §t< I fes i Mmm w ijfp# iti I H f |fjIfjff II iM <51 iž sj^lgSj milu povsod postavliivi, donašajo visoke dohod' ke. Iščemo generalnega zastopnika, z najemanj 50000 Din kapitalom. — Oferte pod J. H. 29^1 na Rudolf Mosse, Zagreb, Zrinjs ski trd 20 • i Pozor Amerikanci, trgovci, gostilničarji! t-a. * priporoča svojo bogato zalogo vsako- i vrstnega blaga za birmanoe, Izredno § lepo in veliko izbiro blaga za damske % in gosposke obleke ter razno drugo t miuslaMsfsa ^otIGS ML^RIBOH, Gosiosfea nI. 10 manufaktumo blago. Ugodne cene za « Na drnhnot * Mo mehanično čiščeno perje od Din 35.— f Na drobno! Na debelo! naprej ter puh od Din 150— naprej. ♦ s » ecijalna mehanična za popravo vseh pisalnih, račun skih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni r s irgovino ter o-koH 20 oralov posestva, vsa trgovska zaloga, polna klet včna, v obče živ in mrtev inventar (4 konji), ob glavni cesti med Vinico in Varaždiraom, vse po najugodnejših £>o-2ojrh. V slučaju, da bi kuipec ne reflektiral na vse »sestvo in ves inventar, se od?roda tudi delno, niša z ev. željenim somadom posestva od morda le dveh oralov; hiša, v kateri se nahaja gostilna ki meš. trgovina, je enonadstropoa. Ponudbe je naskmti ter vsa nadaljna \-pra5a-nja staviti na naslov: Mijo Deždjek, Strmec, pošta PetHianec prj Varaždinu. dobite • cVecu»oni». b»j-rečjiai izuaioiD modeme kij-.aietite Te medicin bi ološko srecfstvo od dr Dot raine k Cie. Puri*, odstranjuje r 10-14 dneb rse nečistoč* lica kakor bore, nabore mrije. ^Tube. bra-■pavo-t rdfčilo, bobnljio«, nsE5r»škano kožo lišaj? in maščobo Koža lica poftane topet elastična, barznnartu ^akoi malega dete- ta, a Ugled lica je pomia BD la mnogo let fsebro:ne priznanice »o T?akemu aa rpogled Gnrnitura 9' Din Cenliloiia kosmet ta vod: Zagreb. li!ca brej 37 -Zahterajt* ilustrirane prospekte laftonj! n Kaiokiisneišs izvzšh! Ub sledgnfni linija! il^M plačilu? pogo*i! B«J«EBBBSfiBBMKBB»Biia£ecaOBfiBEaiJ = 3e!US=3M3i ■ ■ * --J rI m si I 4i W r 1 t*. m £ I* na zelo ugodnem prostoru Ljub-l|ans-vega veiesejraa je ceno na i prodaj. Ponudbe pod „Seunsxi ! paviljon" na upravo lista. b a ijubljanske kreditne večja množina, pod tečajem naprodaj. Ponudbe pod »Brza odločitev« m. ogl. oddelek »Jutra«. ■ nwtneaai ■ a e bit u k i u u * v ■ a • t a as i b 3 e & c 3, jts % a 3 k i m* V/7S H** čl.C* 3 cš» y > fci Koplsta. »uhsk? in Krstič. tvomlc« { o^fedai in brušenega sf&k!a, Ltebi?3na VFI. Medvedova ui. tel 343 Zagreb. F.pogr;5d. Osfek Središnjica Zagreb Zrcalno »teklo p »rtalnc 5tekio, mašin sko steklo 5—6 mm, ogleda ia brušeni vseb velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe izbočene plošče vstekievanje v med Pma, nav^dns ogledate S/ Za mednarodno po-tavno zavarovan predmet, Ki se ga porabi masah iščemo ar & generalnega zastopnika z možnostmi največjega zaslužka. Sol ventni gospodje i organizacijsnim ta leniom naj obrneio taKoi na tovarnarja PERSCH a, Hotel Sion Ljubljana Zagreb, natzova H/i leleion 42-26. Ljubijana: J. Kraker, t-oii^osk« i. le;. 26-t viaribor: R Peiikan, K,irilJa pft™ o. iti. 4U Beograd: Ferrum d.d., <1 Milana m. i. či.gv Sprejmemo zastopnike. kupim stalno vsako iiinožino kostenicvcga teninskega les smrekove skorje, cele in zdrobljene, smrekove hmeljeve droge, rabljene sode od strojrippa in jedilnesra olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah Akreditivno plačilo. 'a nft d e! ^ !! n S f a LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. Tel. 29w0 3 avtom, regulatorje, zatvcrnice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja G. F. SCHNEITER, Skofja Loka podjetje za zgradbo vodmb turbin Konkurenčne cene! Zahtevajte ponudhe! Prvovrstne reference! !f Sv. Peter v Savinjski dolini. ™ ^ra irai I i & 14 If^ || M? sto' iksi šMs ^ iA i-. KUPI S C* % znamke „MAG-' s 4-5 sedeži, 4 cilindri, vse v naj boljšem stanju se takoj pFO&a. M. CfeBatitoer, irečs pri Slot7ess&lb Eosficali, 3 I event 2 stacionarni PARNI LOKOMOTIVI, rab-Ueni, vsaka po 2.?0/2S0 HP Refiekttra se samo na dobro ohranjene stroje najnovejše konstrukcije. PRODA SBi I pogonski PARNI STROJ s 50 HP (Antriebsdampf-maschine) rabljen, izdelek Breiti & Dančk, oo ako ugodni ceni. Ponudbe za oboje na ogiasni oddelek «Jutra» pod »Para DDD». a a a a a a a a a 9 ■ Deintška giavnica Din 50,000.000-— Skupne rezerve ca: Din 1G,@OO.CQO*— DEKT^LAf LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA g^OPfc 19B5 PODRUZHiCEi ' - " '--1 Brežice, Cesje, Ci-nomelj, &ran}i S^strisigr, f^etko»šč, liovi Sad, £!ovg mesto, Ptuf, Sarajevo, Slevcnigrsdeo, Split, Sibenik« Gorica, Trst. BRZOJAVNI NASLOV: BANKA LJUBLJANA. Teieton štev. 2SSi, 2413. 2^02 in n irlgorad n m •JUTRO. «. 106 17 Nedelja 6. SI 1928 za avtobuse, luksuzne In tovorne avtomobile najsolidneje izdelu e M. FAJFAR Izdelovanje avto karo seri | Lilffiflim, Trnovska ZS. Telefon 34-l<> Njcveaats — Salon damskih klobukov IISLA PEKOLJ, LJUBLJANA {Šv. Petra cesta št. 24 (pritličje) priploroča cenj. damam za obilen obisk. — Delo po najnovejših dunajskih modelih. Dr. F. KOLTERER l^tzdravnik zdravilišča — apedjallst za balneoterapijo naznanja zopet svojo ordinacijo ROGAŠKI SLATINI (Strossmayerjev dom) Tdvarna POHIŠTVA 1.1] NAGLAS, Turjaški tr9 št. 6 prtporoča trojo veHfco zalogo vsakovrstnega oohištva 00 oaislžflli cenah gosje rafje kokoije ln purje prod: vsako množino in po najnižji een tvrdka B. VAJPA. Cakovee, Medji morje Telefon 8t 56 80 8 eneralno zastopstvo vseh jugoslovan« tovarn ove kisline ima za Slovenijo Gospodarska zveza š v L aMfaal, na katero se direktno obračajte glede ponudb. maslo kupuj| na celoletni sklep prvovrstno, centrifugalno čajno raslo. — Dopisi pod E. Vaj da, Čakovec Medjimurje. Telefon 59, 60, 3. Najpopolnejfti Stoewer Šivalni stroji sa Ji vil je, krojače in čevljarje t« n vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pn tvrdkl Ud. Baraga, Uubllene Šelenburgova ulic« 6 1. Irazglačao oouk tMttna garanciji Telefon št 980, * 1 Črka sama ne pomeni ničesar! Nekatere vrste oU, razHčne po kakovosti in ra-zične po Izvoru, so označene z i&timi črkami, kakor jih uporabljajo že desetletja za označitev mazil Gaireovle. Ako tared skratka zahtevate «A» afi «B» afl o#e «BB», tedaj niste eoto- ivt da dobdrte pravi Qargoyle MobilJoiL NaiboJj zanesljivo je, ako zahtevate forecno «Oargoy1e Mobfloil A» ali «Oa,rgoyle Mobiloil B» ali «Garg?oyle Mo-biloil BB», kakor to že predpisuje za Vaš motor Gargoyle Mobiloil priporočilno kazalo. Ne pozabite torej, da črka sama ničesar ne pomeni! Mobilofl VACUUM OIL COMPANY D. D. Mineralno m blatno kopališče Radioaktivni topli vrelo! 38« 50° C Maj uspešneje zdravljenje: Ženskih bolezni, heumatazma, pedegri: ištssa, slabokrvnosti in spiosne slabosti. Celo ie>o otiprtoi Priletno ieio^išiei Ugo&ne že»e«n*ske zveze: Zalo zmerne cene! Izven glavne sezone znaten popust! Zahtevajte prospeki od ravnateljstva kopališča. in potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogenja A. Kane sinova Ljubljana Židovska ulica I in drogeriia M. WOLFRAM naši. M. KAN C MARIBOR, Gosposka ui. 33 >=--wi., ur,.: —I ZAGREB, Trg N štev. 5 BEOGRAD. Skopljanska ul. 5 Telefom 6651 in 6652 Telefon 21—41 in 44—80 Kadar aaujboJS cveto cvetice v loncih, so tudi najbolj potrebne braoe. Najbolj priporočljivo }e, da hraste Vaše cvetice s KANIPOS rastlinsko soljo, po priključenih navodilih. Omot 12.50 in 43 Die. — Naprodaj v tekamah in drozerijah ter trgovinah semen. Po povzetju ra®po5ilja Z. ŠU-MAHER, kem. m farmac. laboratorij, Crvenka (SHS). Brez kaJkrSnekoli tezutoe na sojenju perjadi že 40 let uporabljajo priposnani »Koto« prašek za živino. Ce ga le malo pridenete redni brani, ie boste videli u®peh. Kuretroa se odebeli in tod! bolje nese. Je tndd naisizurnejše zdravilo proti raznim boleznim. Univerzalni učinek je pravi blagoslov na dvorišču. Omot 10—40 aJ5 115 Din. STAVBENIKI dosežejo z našim tzoiaftnfm oreparatom »ISOL« pri osuševatita vlažneza zidovja. zolaciiah in konzervfrannj zidovia fenovnenalne uspehe! Zahtevaite prospekt! — Treovcem 9 stavbnim materiialom. barvam itd služimo s posebno ugodno oreorodamo Donudbo. LJUBLJANSKA KOMERCIJAINA DRUŽBA, LJubUana B1elweteova cesta 18. mmmaam Potrtega BTOt ta v najgloblji faloeti naznanjamo rsem »orodrlkom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas jo nai ljubljeni soprog, oče, brat in stric Jakob Tegelj posestnik t Planini pri Rakeku dne 5 maja ob po! 10. dopoldne po mučni bolezni v 62. leti starosti za vedno zapustil Pog.ffe bo v ponedeljek ob 4. uri popoldne. Bodi ti lahka zemlja, nai dobri oče. Plarkia, 5. maj* 1928. IVANA TEGELJ, soproga; FRANC, TONČEK, DRAGO, JAK03, PEPCA, REZIKA, MICI, otroci — in vse ostalo sorodstvo. tU .. i - v. r" -* r Zahvala. Ob prebridki izgubi našega nepozabnega, predobrega, ljubečega »proga, očeta, dedeka, brata, svaka in strica, gospoda Martino PlnzniRa p. l Masa se najiiteneje zahvaljutemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancen *a mnogoštevilne izraze blagodejnega sožalja, za po-klonjen* prekrasne vence in šopke, ter vsem, ki so ga v tako izredno /elikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Poslej se še zahvaljujemo g. dr Jensterleju za njegovo požrtvovalnost ob bolezni pokojnika, kakor tudi vsem, ki so ga za časa bolezni obiskovali in ga tolažili ter mu s tem ublaž.li eglN?0jScrenejS zahvala tudi častiti duhovščini za zadnje soremsto, hvala požarni bratnbi in lovskim društvom .Jelenca', .Kum* in .Draga* čijih člani so nepozabnega rajnkega nosili " zadnji" počitku ter izkazali pokojniku zadnji v srce segajoči lovM pozdrav. Prosimo vse, da mu ohranite blag in trajen spomin. Zdravilišče Ros&ško Slatino Največje in najmodernejše urejeno zdravilišče v kraljevini SHS. Svetovnoznani »dravilnl vrelci: Tempe!" ,.Styria" ..Donat' Zdravljenje vseh bolezni želodca in ireves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Glavna Sezona: 1. maja do 30. septembra Sezona: 15. iunra do 31. avgusta Cene zmerne. Izven plavne sezone znatni popusti. Svira vojaška godba. Radio. — Največji komfort. Prometne eveze zelo ugodne. — Na železnici izredni popusti. Razpošiljanje mineralne vode. Zahtevajte prospekte! i Ravnateljstvo cdravili&a. ECLA1R VERMOREL TORPillE-VERMOREL je najboljši razpr*e?alec na s?eta strop za rarmanle žvepla Generalno zastopstvo; BARZEL d. d., Zahtevajte ceniki arf I Dobita ga povsod llnjigmmciiši!® kores 15 Vsak naj čita perfektna nemščine in laičine — »če lesna trgovine, (pisarna) v Ljubljani za takojšnji nastop; vpoštevajo se samo dobre in zanesljive moči. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Export lesa». ^094 a »PONEDELJEK« ki prinafta nafnoTejše Hriitaik, dne 1. maja 1928. Žalujoči ostali. Številka 1 Din Varofnina mesečno 4 Din, četrtietn« 10 Din polletno 30 Din Naročajte in širite . Ponedeljek" fjpni liliji li » » » » » » » » priporoča svojo v državi SHS pripoznano. nafboiiše vpeljano in vremensko aajbolj odporno Isporit strešno ln zidno opeko prvovrstne kakovosti ki zaradi svoje visoke žgalne temperature nadkriljuje e«™d* oo ilovnato opeko, m sicer ▼ najmanj dvojnem obstanku. Ia laporit zsrezna strešna opeka, sistem inž »Steinbrfick«; prešana opeka, sistem Wienerberger; dvotno zarezana orešana opeka, sistem Leiters-berg: bobrove! (strang) z dvem! nosov!: »trojna zidna opeka, 184 kg pritiska na c®»j radlal lo votla zidna opeka Ud. Za kvadratni meter se uporabi 15 komadov zarezne atie$ne opeke ali preSane opeke v težini 32 do 35 kg, ali pa 30 komadov bobrovcev v teži ca. 45 kz. Uiti stretia Mm no M bBWL Na lOtonski vagon se natovorl 2500 komadov zidne, odnosno 4500 komadov zarezane strešne aH 4000 komadov preSane (WlenerbeTgeT) ter 5000 dvolno zarezane ?>r&Šane onese 'Leitersberger) ali pa 6000 komadov bobrovcev. Dobre zastopnike spps]mem» Z odličnim sDoStovanlem Franc Derwusehek mestni stavbeni mojster in posestnik leiterberško opekarne ori Mariboru. vnnmnm.il i prodajajo se od 30. aprila t. L naprej čevlji vseh vrst po znatno znižanih cenah. ANT. KRISPER - Ljubljana. Mestni trs 26 ■-vMifaaaik - • -•- -i 4 S«* OTH6 rt i.aži-'i. /.»^•■^»tiiiritejtičS i JtAro£uLa. in. ur* dopts* Uioi*. malih, oglasov, /4, poAah, nsv Oglasu*. oddeUJt J1TTRA, Ljubljana, Prtstnunsa, ul.4 Ctksrurvo račun, parbi4. krxuulnic*. Ljubljana,,st 11IS42 Talaforh sbuulkcL 2492 Hali oplasL, kt tiujujo v posrajlovalna. uusocgaLna. ruunsjuL občinstva., vsaka. btstda 50Paj~ UajmasijJi zn&sck Vin, Pristojbina za šifro Vin, J— Zinlbo*, dopisna/ga ui oglasi. Ponova vas pri Grosupljem 18. maja e« vrli ob 10. uri cv. maša na Taboru, nato pa velika veselica r prijaznem gozdičku « sledečim sporedom: streljišče, turška kavarna, janje na ražnju. Šaljiva pošta, petje itd Ipra godba na pihala Pri vlakih na postaji Grosuplje vozovi na razpolago — Vabljeni vsi, od daU-č ln blizu. 878 Dalmatinska vina Srna in bela. kakor tudi Štajerska. najfinejša in najcenejša toči Ivan Rahne — gostilna. Selo-Moste. 17757 Klepar, vajenca sprejmem proti dogovora Stanko Kezele, Bohoričeva ulica 3. Ljubljana 17538 Izdelovalec čopičev (Pinselmeister), — spretna meč, dobi mesto v tovarni krtač v Vojvodini Nastop takoj Ponudbe t navedbo plačilnih pogojev ie nasloviti na »Radio Reklam Jugoslavija. Snbotica, — postni pretinac 48. 17571 Mlajši pekovski pomočnik ki bi tudi pecivo razna-ša!. dobi me-to Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17522 Pomočnike slikarske h' pleskarske sprejmem takoj V Schunn ko. Aškerčeva 7. Celje 17520 Prodajalko mešane stroke. s znanjem slovenščine iD nemščine, sprejmem Ponudbe pod »Poltena moč« na oglasni odd. »Jutra«. 17514 IVVado gospodično zmožno vseh pisarniških del s perfektnim znanjem slo ven-ke in italijanske korespondence. sprejme izvozna tvrdka Lastnoročno piJan<-pont-dbe z zahtevkom p'ači-. currieulnm vit3e t<-r sliko je rasloviti na oglasni od delek «Jutra» pod značko «K P N » 16955 Sfro»en?sko ia nemško in slovensko do pisov.inje in druga pisarniška dela iščem Ponudbe z navedbo prakse na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Honorarno delo«. 16964 Mizarskega va;enca lz boljše hiše. sprejme L Bareis i F. Votava, Karlo ▼ac. 17076 Stavbnega risarja Izurjenega, sprejmem takoj Naslov oglasnem od »Jutra«. 17633 Perfektne servirke iščem za hote! »Jeklpr«. Bled. Informacije dobe v ogl. odd. »Jutra«. 17600 Pletiljo ▼eščo t izdelavi telovnikov. puloverjev itd . »prejmemo v večjem provincijalnem mestu proti popolni oskrba ln dobri plači Ponndbe na Interreklam d d Zagreb. Marovska 28 suh« »Maschi nenstrickerin 43—28« 17392 Učenko r Hvalnico perila sprejme trgovina I. Lenard, bunaj-aka cesta 20. 17359 Učenko M strojno pletenje sprejmem takoj. Naslov T ogl. odd. »Jutra«. 17682 Kuharico pridno ia pošteno, sprejmem v stalno službo. Na-alov t ogl. odd. »Jutra« 17661 Mizarski pomočnik •tarejša moč. dobi mesto na deželi. Hrana is stanovanje pri mojstra. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Ribnica* 17772 Zdravo dekle »nažno in pridno, v starosti 16—18 let, sprejme boljša hiša za pospravljanje par-ketiranih sob in k otrokom Naslov v oglasnem oddelku ••Jutra*. 17807 Učenca za mešano trgovino sprejmem takoj. Naslov T ogias. oddelku »Jutra*. 17810 Posredovalnica Ogrinc na Sv. Petra e. 8 nujno rabi goetilnidke kuharice, natakarice in soba rice. 17805 Služkinjo staro 12—15 let. sprejmem. Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 17809 Vajenko za frizersko obrt, iz boljše družine, > hrano in stanovanjem, za učno dobo treh 'et sprejmem takoj po dogovoru. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Lepa prilika*. 17790 Dekleta v starosti 20— 30 let, sprejme boljša hiia takoj Znati mora kuhati iobro meščansko hrano in opravljati •iruga snažna gospodinjska dela Zahteva se poštenost, -nažnost in delavnost Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 17806 Boljšo prodajalko pošteno, z dolgimi -pričevali imajo prednost, sprejmem — Istotam sprejmem tudi učenko boljših in poltenih staršev. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «5t. 800». 17861 Fotograf, pomočnik prvovrsten, dobi mesto v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Retušer». 17862 Vajenca za mizarsko obrt sprejmem takoj Prednost imajo tisti, ki so se že učili. — Ignacij Beher. mizar, Loke pri Zagorju 63. 17700 Pridno postrežnico sprejmem za popoldne na Rimski cesti 1 — pritličje. 17837 Vajenko kot prešivalko zgornjih de-lov (šteparico) sprejme takoj Anton Skodič. čevljar, Vič-Glince, Tržaška e. 15. 17820 Vajenca iz boljše rodbine, ki obvlada slovenski in nemški jezik, sprejme v manufaktur-no in modno trgovino F. Urch, Celje, Glavni trg 17. 17603 Nakupovalca gozdov 1 n 1 e s a iščem za Kranj, Kamnik in Domžale. Kupim trame, brzojavne drogove in žaganice. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutr&» pod šifro «Berger 17678». 17678 Kuharico s&mostojno. veščo tudi drugih hišnih del, sprejmem takoj. Ponudbe na naslov: M. Savnik, Skofja Loka 17668 Brivski pomočnik dober delavec, ki je možen onduiacije in striženja bubi frizure, ne pod 23 let star, dobi službo do 15 maja. Boštar Franc, brivec Jesenice, Gorenjsko 17699 Posredovalnica Ogrinc. Ljubljana. Sv Petra cesta 88 (pazi številko) oddaja in preskrbuje najboljšo privatno in hot-eUko slu-žinčad. Za odgovor priložiti znamko u 2 Din. 17770 Kmečko dekle boljše, sprejmem v pouk t kuhinji in gospodinjstvu. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra* pod »Spretna 17» 17766 Prvovrstno kuharico z daljšimi spričevali, iščem za na deželo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 17796 Mlinarja samca, poštenega in dobro izurjenega n» kmečki mlin s 8 pari kamnov in stope, sprejmem takoj »li po dogovoru Dokaze ■ spričevali N*sloT pove ogl. odd. »JutTa>. Pek. pomočnika ki je izurjen pri parni peči — samo prvovrstno moč sprejme takoj Karel Prezelj v Litiji. 17718 Pek. pomočnika dobro izurjenega sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 17698 Potnike za razne dobro idoče predmete po konkurenčnih ce-nah. sprejme Franjo Ahlin. Ljubljana VII. 17787 Vajenca poštenega in solidnega, za izdelovanje glavnikov sprejme A. Bernik, Skofja Loka Jt. 54. 17118 Železn. vpokojenca mlajšega — sprejmnm kot ikviziterja, začetkom proti proviziji, pozneje tudi mesečna plača Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »PoSten*. 17863 Mizar, preddelavca zmožnega samostojnega vodstva, stavbno delo — s kavcijo 5000 Din. se sprejme takoj v trajno delo k strojnemu mizarstvu v Ljubljani Ponudbe na ogl odd »Jutra* pod •Preddelavec* 17825 Lokalne zastopnike iščpmo za Kranj. Jesenice, Litijo. Trbovlje ter druge kraje proti fiksni me*ečni plači ali dobri proviziji 'po dogovoru) Prednost Imajo oni. ki so verzirani v po slovanju s privatnimi strankami korektnega nastopa ter garancije zmožni 7.8 osebne ponudbe naslov r>ri oglasnem oddelku »Jutra« Za p!=mpne ponudbe znač ka »BLAGO« na oglasni odd. »Jutra«. 17533 Provizijo od 2 do 7 obroka pri rat pečavanju državn papirjev '8 letošnj- žrfhanie' tdru ženo t zavarovanjem dol*- ?a-tupniki f,e!e irž-(T' A 'Vganizacionog Odelfnja -lifograd. Zmaj od No^aja 14 1203? Prvovrstno zastopstvo komisijsko zalogo, naročila iz inozemstva. trgov«k>-zveze sigurno eksistenco si zasoU.vite. če piSete na: R PUC. Ljubljana, vila za art. voj. 17611 Fina šivilja izdeluje najmodernejše plašče po 100 Din, kostume in pomladanske obleke, najceneje in najhitreje Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 17812 Akviziterje irvežbane, išče za živlien-ski oddelek večja zavarovalna družba v Ljubljani Delokrog po vsej Sloveniji Ponudbe z označbo dose danjega poslovanja in refe-reur pod »Sta^a plača» na ocrlasni oddelek »Jutra* 17308 Pletilja dobro izurjena, išče delo za na dom Naslov v oglasnem odd. »Jutra». 17656 Za Češko iščem zastopstvo dobre domače tvrdke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Jugoslavenski proizvodi 17731 Prevzamem delo za prepisovanje na" stroj na dom. tudi v nemščini ati francoščini. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Prepisovanje*. 17639 Epohalna novost Za mednarodno postavno zavarovan predmet, ki se ga porabi v masah, iščemo 2-lavnega zastopnika za Slovenijo, z izgledi na največji zaslužek. Solventni gospodje naj se javijo takoj tovarnarju g. Perschu, hotel «Slon». 17635 Zastopnice za provizijsko prodajo modnega blaga sprejmemo za vse večje kraje v državi. Prednost imajo one, ki so vešče poslovanja s privatnimi strankami. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 1779S Potnike zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvor-niea pijač — Ponndbe pod značko »Zanesljiv 28» n« oglasni oddelek »Jutra« 17795 Zastopnika za 81ovenijo, Hrvatsko hi Primorje, energičnega in zanesljivega mladeniča iščem Pismene osebne ponudbe od 10,—12. in od 1.—18. ar« na Ivkovič, hotel Dnion — soba 89. 17800 Tako lahko je zaslužiti denar! Samo pri nas lahko zaslužite 6000 Din mesečno, ako prevzamete naše z.istoipetvo Prodajamo razne stvari na mesečna odplačila Ztimbu-lovič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 17747 Zastopnike spretne in agilne, za obročno prodajo »rečk. išče lenarni zavod Zaslužek tiksen in proti proviziji — Ponudbe je poslati na ogl odd. »Jutra« pod značko: »Sigurna eksistenca«. 17381 Knjigovodjo ali knjigovodinjo potrebujem dva dni mesečno na dežeU, ta ureditev knjig. Ponudbe z navedbo honorarja na oglasni oddelek «Jutr&* pod »Honorar 777» 17784 Kdor je priden lahko zasluži letno 85.000 Lepo samostojno delo za vsakogar. Pismu je urilo-žiti 20 Din za vsa pojasnila. Kdor prevzame izdelavo. se mu [njsiani zne^k odračuna. L. Franz, Spiel-feld 49, Avstrija. 17857 Šoferska šola Daje p o a k in izobraio;> jrakt čno m teoretična kan lidate u sam<»tujn» tu •»rje Pouk je u-m»lj!t a ispth siguren Kandidat-prejemamo vsa* dan Prospekti grati« !J*t*nftl> nforroactje v avto Soli Zagreb Kaptol 15. teiefor St 11-95 » Stenografijo slovensko, nemško in italijansko poučuje z dobrim uspehom Skobl. Moste pri Ljubljani. Pouk slovanske stenografije tudi v pi-mih 17741 Absolventinia trgovske šole išče primerne službe Oenj ponudbe na ogl odi »Jutra« pod »Praktikantinjac 17535 Mlada kuharica išče službe k financarjem ali orožnikom Naslov v ogL odd. »Jutra«. 17521 Mesto kletarja -kladiščnika ali kaj slič-lega iščem Izurjen v ku anju in manipuliranja 'gauia imam v tem več •tno prakso Oenj oonud 'ie pod »Zanesljiva nw6> na podružnico «Jutra» Ce I je 17489 Inteligentna gdč. vešča v vsem gospodinj stvu ter z daljšo prakso o higijenski negi dojenč kov, želi takoj primerno službo v boljši bišl Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubezen do otrok«. 17443 Šofer t izpitom Zeli mesta k osebnemu ali tovornemu it 'omobiln V prostem času 1» event opravljal tod iruga dela Naslov v ogla* nem odd. * Jutra«. 17416 Izurjena p'etflia ki je vešča vsega dela. spadajočega k tej streti, želi premeniti službo tudi na dežeU. Naslov na ogl Odd. 17621 Trg. pomočnik dobro izvežban ▼ mešani trgovini. 20 let star. želi premeniti službo z dežele v meste Naslov pove ogla* odd. »Jutra«. 17654 14 letna deklica pridna, i dežele, dovršivši s prav dobrim uspehom petrazredno osnovno in po-navljalno šolo. želi iti kot učenka k modistinji Ponudbe: Upraviteljevo osnovne šole Selca nad 9knf-jo Loko. 17640 Trgovsko naobražena gosDa z znanjem slovenščine, nemščine m italijanščine ter vseh pisarniških del, želi primerno mesto Razpolaga t manjšim kapitalom za ervent. kavcijo ali garancijo. Ponudbe pod »1898« na oglasni oddelek »Jutra*. 17586 Kot pomoč gospodinj išče mesto gospa, 85 let stara, rajena vsega gospodinjstva. kmeitske kuhe, gostilne, šivanja ln drugega. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Gospodinja« Odprte dopise m sprejemam. 17602 Železniški uradnik upokojen, izvrsten računar. tudi tarifarično izvežban išče službe karkoli Dopise pod »Vesten 19« ogl odd. »Jutra«. 17619 Trgovski pomočnik mlad, išče službe v mestu ali na deželi v trgovini mešanega blaga Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17622 Knjigovodja bilancist z vzletno strokovno naobrazbo in i dobrimi referencami, išče stalne namestitve Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Knjigovodja*. 17338 Uradnik 28 let star. Iržačan, vešč slovenskega, nemškega, ita lijanskega in angleškega jezika v govoru in pisavi ter deloma srbohrvatskega, želi nastopiti službo v Jugoslaviji — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod značko »Uradnik 28*. 17225 Deklic« z dežele. 15 i«« stara, zelo poštena, prosi službe v trgovino ali kakšni drugi ob'ti kot učenka Ponnrfhe prosim na Jurkovič. delovodja predilnice Litija — 17367 Vrtnar perfekten. agilen in podjeten išče službe Ponudbe na ogla?ni odd »Jutra. ,'»od značko »Podjeten vrtnar» 14399 Mladenič star 24 let, vojaščine prost, želi službo v avtomobilski stroki kot šofer: gre tudi kot snažilec proti majhni plači, event. brezplačno. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko »Avto •■nažilec*. 17815 Mesto gospodinje k starejšemu gospodu išče vdova. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 17634 Trgovski pomočnik izvežban v vseh trg. po-slih, iščf službo v me.-tu ali na deželi. Nastopi lahko takoj Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod šifro «Dobra moč 70». 17565 Slaščičarski in me-dičarskl pomočnik išče službe. Naslov v oglas, oddelku «Jutra*. 17482 Lesni manipulant z dobrimi spričevali, išče mesto Gre tudi v inozemstvo Pismene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod značko »N. S.» 17584 Ločena žena ki ima osebno pravico, želi stalno službo v kakšni gostilni ali restavraciji. Na-sloT pove oglasni oddelek «Jutra». 17686 Trgovski pomočnik izurjen v mešani stroki, 23 let star, vešč slovenščine, nemščine in hrvaščine v go voru in pisavi, vojaščine prost, želi službo za takoj Cenjene ponudbe na ogla-oddelek «Jutra* pod šifro .Vesten 45». 17672 Hotelska kuharica z večletnim spričevalom — želi mesto gospodinje ali -amostojne kuharice Pismene ponudbe na naslov: Mici Potočnik. Celje, Kovaška ulica 8. 17703 Mizarski pomočnik z dobrimi spričevali delo-vodske šole v Ljubljani — želi službo. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 17765 Natakarica dobro izvežbana. želi boljše mesto za takoj. Anica Javornik. natakarica. Celje, kolodvorska restavracija. 17706 Plavalni mojster (Schwimmeister) — vojaško preizkušen želi službo v kopališču. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Mojster*, 17151 Gospodična prvovrstna strojepiska in slov. »tenc-grafinja. i večletno pisarniško prakso, išče mesto za takojšnji nastop. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Strojepiska*. 17791 Pisarniška moč prvovrstna. z dolgoletno prakso, t oranimi klasifikacijami. veTzirana ▼ vseh pisarnikih poslih s perfektnim znanjem slovenske in nemške stenografije, srbohrvaščine in samostoj-n» korespondence, želi premeniti mesto. Ponndbe z navedbo plač« pod šifro »Verzirana 84* na ogl od-dclek »Jutra*. 17842 trgovskima aLi ruklajruiuga zjta^aja, maka bestda Vui f-Hajnuuijst, rsustk Vul kt- Pristojbina za fifro Vui-5~- Urt prtstojbi nt, j t. vpo/Lati občnim, z naročilom,, uccr m. ogtasL iu. pnobajo Sprtf&nuug*. malih, oglasov za, prihodnjo sUodko JUTRA S4. zaključi dan, prvd vzidam. Ušla, ob t7 uru PozsUf*. sprtjth, oglasi, bodo pru obotsu' v nashuLnji s tuniki, lista, TdUforu sbiadJza, 2492 Uradnik knjigovodja, bilancist slovenski. nemški ter deloma tudi srbohrvatski kores-pondent. vešč tudi strojepisja z večletno prakso pri industriji in veletrgovini, išče mesta. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod »Vesten uradnik* 17853 Kletar z večletno prakso, pošten ln zanesijiv, išče primerne službe pri veletrgovini z vinom Poseduje tudi osebno pravico Gre tudi kot trgovski potnik, skladiščnik ali kaj sličnega Ponudbe pod »Trezen 52» na ogl. odd. »Jutra*. 17852 -i v f r, Lepo kočijo (landauer) in tovorni avto Bflseinsf za 2 in pol tone 36 HP. pletilni stroj in 1 plinski aparat, prodam Vprašati v ogl. odd »Jutra«. 17580 Motorno kolo brezhibno, kupim Ponudbe na ogl odd »Jutra« pod značko »Novejši mciel 3 —5 HP«. 17259 Wanderer avto rigt-.ležt-n, t tKišovo r»z -vKljavo. izredno dobro •ttraiijvn jiroti mesečnemu jipl.,č.lu ugodno oapro«laj Nh ogled iri «lriumpf-»utu> lublian« VII 17294 Proda se iz druge roke Peugeot, 12 HP, dvosede-žrn, model 1925 za 22 000 Din; Ptugeot, potniški molel 1927 za 25.000 Din; Peugeot Cabriolet Luxus, moiiel 1927 za 33.500 Din; Aieta!lurgique, 16 IIP, šti-risedežen za 18.500 Din; šasi Mercedes, 82 HP, za 1000 kg, Din 17 000; Wsn-'ierer. trisedežen za 25.000 Din in tritonski ogr Benz za 261>00 Din. Vsi vozovi v najboljšem stanju na ogled pri tvrdki O Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Več rabljenih motociklov na zalogi. 17773 Priložnostni nakup! Nov šestcilinderski Stude-baiker, petsedežen, 77 000 Din. Event plačilne oiaj šave. 0. Žužek, Ljubljana. Tavčarjeva 11. 17774 Pozor motociklist! in avtomohilisti! Prispel najmodernejši avto in motor pribor, po naj ugodnejših nenah. 0. Žužek Ljubljana, Tavčarjeva 11 17775 Motorno kolo 1 % HP, ugodno proda Lovro Sebemk v Ljubljani. Knezova ulica štev. 28. 17696 Auto 4 sedežni majhen, prvovrstne znamke prodam ali zamenjam z večjim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16888 Motorno kolo znamke «Stuccki». 2 cilindra. 8 HP, 8 prestave in prosti tek. poceni prodam Kolo na ogled v mehanični delavnici R. Perdan v Celju 17491' Motorno kolo dobro ohranjeno, novejše tipe. kupim Ponudb« z navedbo najnižje cene in natančnim opisom na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Motorno kolo*. 17755 Prikolico za motorno kolo kupim. — Ponudbe z označbo cene pod šifro »Prikolica* na oglas, oddelek »Jutra*. 17728 Avtomobili Proda se: Manjši 2 do 4-sedežni »Renault*, malo rabljen, 4—5 sedežni močnejši »Renault*, malo rabljen, 4—5 sedežni »Stude-baker*. »Fiat* 501 4 sedežni in «Fiat» 505 6 sedežni Poizve se pri tvrdki Lam-pret in drug, d. z o. z . Ljubljana, Dunajska 22. 17835 vjf Nogavice avti iti vrst oaioene]* on «rnč» Orvald Dob»'r I.iuhliana Pred flcofMr W Orehovo Jedilnico novo (2 kredenci, miza, 6 stolov in divan z ogieda lom) prodam za polovično ceno — devet tisoč dinarjev. Naslov v ogl .dd »Jutra«. 17680 Lokomobila -istem LANZ, 65 K8. v najboljšem stanju. • 24 m lolgim dimnikom ter ku iščem (Treppenrost), je ce-uo na prodaj Naslov pri ■glas odd »Jutra« pod — . Lof.oir.obiU 65«. 17346 Motvoz tt-tIcoj kupite najceneje tovarni Ueh«nična rrvanu Sinkovoe Gro*nr>lie ?8 Najlepša drva Oebin. VVoilova ulica t /11 □ La PavonI Stroj za kuhanje kave — ekspres. Popolnoma nov zelo pripraven za kavarne gostilne. okrepčevalnice na železniških postajah. 4» likatesne trgovine itd po zmerni ceni na prodaj — Pov|.r»šati v siaSč^čarn-I Eržen. Ljubljana. Kon grešni trg. 17534 Veliko množino vrtnih miz in stolov tndi posamezno, poceni oddam tSiekler, Maribor, Krekova ulica 18. 17507 Stare pisalne mize irhivoe omare in stojni pisalnik (Stehpult) prodamo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17320 Poročne prstane vseh vrst nudi Josip Janko urar v Kamniku. 17203 Pisalne stroje »Remington- prodaja na ob-roke Gustinčič. Maribor — Tattenbaihova ulica št 14. Zahtevajte ponudbe 16717 Štiri kamenite stebre prosto stoječe, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 17599 Khibgarnitura radi premaiega stonovanja cent na prodaj. Interesent nai pošljp svoj naslov na ogl odd »Jutra« pod »Klubgarnitura*. 17645 Betonske stebriče za ograjo, 183 cm visoke, prodam, komad Din 20 —. Natlov v ogl. odd. »Jutra«. 17674 3 Lutzove peči iepo emsjliraa« velik električni gramofon leipo izM 'O različnih znamk prodam laslov ▼ oglas odd »Ju tra«. 17362 Otroško posteljo čisto novo, nič rabljeno, prodam Naslov v ogl odd »Jutra«. 17692 Moško kolo dobro ohranjeno poceni — prodam Iv. Kreč, Dunaj ska cesta 9. 17677 Blagajno Wertheim) • pod in na tavkom prodam Naalov * oglasnem odd. »Jutra« — 17394* šivalni stroj fin, za krojače in marmornati umivainik poceni na prodaj na Mestnem trgu št. 13/IL 17699 Strešni stol (cimper) odprta šupa »X12 m, radi postavitve večje, po last ni cena na prodaj. Fran Suftar, lesna indu-trija. -Ljubljana, Dolenjska cesta 12. 17578 Gostilničarji pozor! Prodam 220 gostilniških stolov. Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gostilna*. 17788 Kino-aparat kompleten, pripraven za po-leželski kino, prodam Pismena vprašanja pod Šifro «Kina» na oglasni oddelek «Jntoa*. 17789 Jugovičevo Salvator sirišče da ▼ petih minutah sladek sir, 6 Din. Barva za sirovo maslo tn za sir Din 5. Prašek za pripremo sirovega masla 5 Din. Sprejmemo preprodajalce. — Lekarna Jugovič, Novisad. — Zahtevajte vzorce in pošljite v pismu 10 Din. 17824 Motorna kolesa in šivalni stroj «8ing«r» (Flachsteper) za čevljarje naprodaj — Na ogled med 12. in 2. ter 6. in 8 uro r Dramskem gledališču — g. Leben. 17642 Fotoaparat 9 X 12, Voiglander, prodam Naslov pove oglasni oddeiefc »Jutra*. 17652 Kozolec s tremi kamenitimi podstavki naprodaj. Poizve se v Sp. Šiški, Lepodvorska ul. št. 31. 17653 Otroška posteljica kompletna, železna, belo lakirana, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 17613 Biljard s t kroglami in 12 palicami fkee) prodam za 2000 Din — Naslo^ v oglasnem oddelku »Jutra*. 17811 Mornarske hlače okoro nove, za dečka od 8—10 let starega in več dobro ohranjene obleke po-eeni prodam. — Na ogled med 2. in 4 uro v Slomškovi ulici 23/1 — levo. 17643 Razno pohištvo čisto, svetlo likano. proda po zelo nizki ceni. Klotfčar. Jenkova ulica štev. 8/1. 17851 Pohištvo kompletno spalnico, slike in Se drugo proda po zelo nizki ceni Ulman, Turjaški trg št. 4/H1. 17850 Stroj št. 8 35 cm, proda za 3200 Din Buh, Križevniška ul. 12/1. 17848 Vinskih sodov po 8—4 hI prodam 5 kom. ter 1 od 17 hI. — Pismena vprašanja na oglasni oddelek «Jutra* pod »Burinie* 17849 Recepte za izdelovanje krem« za čevlje, muholovce, žganja, likerjev, mošta itd. proda F Leban, Spielfeld 49 — Avstrija. 17856 Uhani za narodno noSo. naprodaj v Sp Šiški, Gasilska c 8. 17609 Ženskega blaga prodam 400 m po 80 Din meter. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17626 Novo cizo ugodno proda Matej Pfei-fer, Trnovska ulica St. 25. 17548 Žensko In moško kolo zelo dobro ohranjeno, proda Kovačič, Moste, Selška ul. St. 49. 17589 Vsak deseti kupec klobukov dne 13., 14., 15.. 16 in 17. maja dobi 1 klobuk ali 1 športno kapo zastonj v trgovini Martin Jančigaj, Jesenice, Gorenjsko (poleg kolodvora) 17591 Nageljne sadike za okna in vrt, razpošilja 10 komadov za 20 Din (poštnina posebej) Ivan Jemec, vrtnarstvo, Maribor 17688 Za birmo prodaja Jančigaj na Jesenicah: kravate fsamovezniee) po 9. 11 in 17 Din: moške srajce po 85. 40. 60 in 70 Din: moške nogavice po 8, 12 in svilene po 15 Din: ženske nogavice po 14 in 28 Din; vsakovrstne čevlje, sandale itd. po izredno nizkih cenah. 17701 Žage-larmenice in vodne lage tvrdke I. Clouth Remscheid zastopstvo in zalogo ima Rudolf Deržaj v Ljubljani, Kolodvorska ulica 28. 125 Kokošjo uto uporabno za vrtno, 1.00 m v _ kvadrat in razno pohištvo prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 17710 Dve omari postelja, nočna omarica iz trdega lesa, steklene stene in drugo radi pomanjkanja prostora poceni naprodaj v Novem Vodmatu, Cigierjeva ulica 116. 17712 Salonček z barfunastimi fotelji — krasna preproga 8.50 X 4.50 kompletna kuhinja ln spalnica, pisalna miza, zofa, stoli, mize ln razno pohištvo poceni naprodaj. — Sirnik. Brinje, hiša Pokojninskega zavoda, Dunajska cesta. 17018 Štedilnik dobro ohranjen, kakor tndi nekaj pohištva na.prO'!aj na Vidov.ianski cesti št. 2 — podstrešje. 17724 Brek voz za 10 oseb, v najboljšem stanju po nizki ceni proda Fran Wisjan. ličar in sedlar v Ljubljani Kolodvorska ulica 25. 17725 Stare pisalne mize arhivne omare, stojni pisal-nik, žel tehtnico za 1000 kg, iel. duplikat kotel za 5001. angl. vprega za konje in druge drobnarije poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 17738 Pohištvo staro, preprosto, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 17722 Otroški voziček dobro ohranjen, poceni prodam na Vidovdanski cesti št. 12, dvorišče, II vrata. 17638 Veliko ogledalo visook^toječe, prodam zaradi selitve po nizki ceni. Naslov T ogl. odd. «Jutra» 17830 Hišni telefon kompleten ledenik za pi-vO naprodaj Naslov v ogl odd. »Jutra*. 17833 Otroški voziček dobro ohranjen, prodam Naslov v ogl. odd. »Jutra*. 17827 Perilo, steklo, porcelan, žimnice, preproge in razno pohištvo prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17736 2 površnika poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 17746 Sivo skunks boo in bel plašč za srednjo postavo poceni prodam Na slov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17745 Za prešanie sena (Holzwol!e) kupim prešo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17673 Vagonete rabljene tračnirt traverze -tare neuporabljive stroje železo in litvine kupuje do najvišjih cenah »C a 1 i n* kom društvo. Zagreb -Mandaličina 1-b. 53 Vsakovrstno zlato rl odd. »Jutra« pod nl«a». »17719 Železno posteljo zložljivo, dobro ohranjeno, takoj kupim. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Železna poetolja*. 17707-a Kodeljo ta blazino in modro o«, po 2 Din kg, prašečo dlako za sedlarje, priporoča Dion. društvo za promet sirovina. Zagreb. 17819 Šetine aroreo, dlako, mezdro, ro-?ove, železo, kovine, kupuje Dion društvo ta promet slrovlna, Zagreb. 17819 Pisalni stroj rabljen, dobro oh-injen, po možnosti Underwood aU Smith Broe. mizico zraven m amerik. pisalno miz. kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »St. 770». 17769 Trgovske stelaže stare in pult (špec.) kupim. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 17803 Karkoli želite kupiti ali prodati, oglasit, na poštni predal št. 216 — Ljubljana. 17751 Dobavo stružnice razpisujemo. — Ponudbe j. predložiti do 24. t m Ve8 pri Direkciji državnega rudnika, Zabuiovca pri Celju. 17705 Kdo posodi gospodični 2000 Din? Po-nudbe na oglasu oddelek užabnik se sprejme radi preobilne zaposlenosti Predpogoj: samski. pošten ii vnet za pro-lajo manufakture Ponudbe na ogl odd »Jutra« pod »Dolenjsko«. 17560 Enonadstiopno hišo Krasno, poponoma prenovljeno, komfotno. z vrtom v Spodnji Siki, zamenjam za hišo z io^alom na pro inetni cesti Ljubljani — proti event doplačilu Ponudbe pod »Hiša« na ogl. odd. »Jutra«. 17410 Posestvo obstoječe iz Mie, zemljišča in gozdov, r j celjski oko. lici naprodaj ta 75.000 Din — Ponudbe aa podružnico »Jutra* v Cdju pod »Lepa lega*. i77oa Hiša z malim vrt m, pred 2 letoma popolnima prenovljena in prezi.ana, primerna za malega obrtnika ali upokojenca, je na prodaj pod zelo ugdnimi plačilnimi pogoji -< Ljubnem na Gorenjskem. Natmčnejše se poizve pi Josipu Am-brožič, Ljuao pri Pod-nartu. — ■ _ Slovenci! V «du Saiaci, Oddaljeno 14 kilometarv od mesta Prnjavor (B«na), ne daleS od glavne c»te, ki vodi U Banja-Luke t Prnjavor — prodam *di odhoda v Ameriko pdest (grunt) v površini od »0 dulumov in 20 hektarjev za 85.000 Din — Na iste* posestvu se nahaja nov«grajena hiša, 15 m dolga i» 5 14 metrov široka, t dtko krita in hlev za 12 tTedi. z rleno slamo krit. tonlja je prvovrstna. Posit je z malini delom šum< :obraščena in vsa naokoli irajena. Blizu posesti Je rfkev in šola. Kupe« se n*e takoj vseliti in g pos4vom razpolagati. PojasA daje Ivan Tabulo, Bad-Ltfka, Bosna 1778« ■iii •M aMMt»km«. 17611 posestvo Bem T sioraaijl, fnčao« srtoaor- ao u vrtnaratvo. ni« r»-m kapee. Natančne ponudbe pod 100.000 n« »Mar-Maribor, K.oro4k» io. nm Parcele M Bž« 17877 Posestvo T Tn.lcs pri Dom1«1»% — dr« liri pel »d Ljubljane, I »rala njiv«, travnika, joada. »donopnika, reco-rirrui hiia (4 »ob«), hlev Itd., takoj «el« tjodao p r « il a in. Pripravno ca obrt. Svet » lahko odkupi. Poirvt t« aa Sel« 41 — Kom K« 17806' FTHo rtlo fcsakk. ▼ LJubljani, t {♦i. .la j* kmala aa razpolago. Natan&ne prandb« 1 navedbe cene na tflaari «dd«iek »Jutra* pod «Takc>jinJ« pi*iiio». 17804 ■ kU- t cm, I «nlof ajhr, taarmi-kov, roada. Frijpnn* a« xMwar>, Imm ttnr*« ali kakrteokoli krgorto«. Iva« Ljabijaaa. BoWi»l, ob lejeMioi k dvo- draltoak« sot« K niša* «d Oolja pocesd prodala. DopUe na pofeai predal tterr. tli, Ljublj—- HIŠo ▼ Trstu prt Sv lru». •aosadftrop- no, iMitmjam aH predam po prav siodnl eenl Potov« m v Zeleni jami 141/11 17781 Hiša I ffsspodarskim poelopjem, vrtom iz gozdom t Grahovem pri Cerknici (prej laM M. Levaria) Je ugodno naprodaj. Pojasnila pri Za-drutnl banki v Ljubljani, Aiekjandnrva «e«ta. 17779 Posestvo 8 ha, 44 a, 98 »« travo Swv, palnikssr, »ozda, vinograda, 4 y«^podar»k* potlopja, «yodaa lega, inventar in Jivtno po ugodni eecl prostovoljno prodam radi smrt! v Poianskl vari it. 6, občina Sladka fora. Dopise na naelov: PSeničntk t. i. oskrbnik, Zidani moet 17783 fT!$o v Mariboru |fl ita periterijl Marft«ra kmpLt. io BC.000 Din. Sta-»•rvanj« Ba raipoiajro. Po-■»dTM na upravo «Ju?vra> , Jiar.boni pod «8t. 55779». 17859 Prodsm hf$o dsiropne, 1 i MjKanri. Urr »ktdenj vrt. t fo*&il parceli hs wenj«ke pravice v Boh. Bistrici. — Kaeicv Tnr.c Trojar, Jb-•»»le^-Puflnt 43. 1741S Vpeljano trgovino ■ hU» in saiogo, v indn-(trijrkem kraju prodam takoj u 190.000 Diji. Takoj piailjivo polovica — Po-»udbs n* og!a»nl oddelek »Jntra» pod inačko *Pro-natn* tcika 41». 17641 Trgovsko poslople i« aovo, krasen pirodljn: lokal, »da« in «v-Venjadni vrt 64 a obse« njiva, pol«; topne aerkve, v aijlepJ^m krain Dolenj-*ke oropam is 130.000 Din Po vrhu ie stanovanjska bU* > rt«*n\ rospo-iarskimi poslopji NailepS& prilika la lasae trgovce aH ek^port dei pridelkov — Potrebn* gotorlna 60 000 Din. Na-»loi pove oglasni oddelek «Jntra». 17568 Lepo posestvo «aa'hr.o, tik Maribora, ve-Hk" uidonoenik ir vin>te trte, velik vrt *a aelenjavo. yripi-avno *a vpokojenc* ali vrtnarja, neodiio naprodaj Ka*lov pove ogla«. oddeleV «Jalra» 175SS Vila v Celin krajma ^^'ba. 9 K>b, 8 kabinje. veranda, velIfi vrt, v naileojl ietrti m<^ta je naprti aj V»a vila n« pro-»to uporabo Pi?mf-na vpra-lanja tkkI »Krasna vila» na gjrliumi oddelek . 174G9 Pritlična b?§a Int. t S aobassi bi vtemi jpriiiklinami, tri or&la »rtalje, v-^ljano strojno ple-tar«tvo. ie takoj naprodaj £vtaja eena 155 000 Din. Poiisnna daje Golob v M v jfbora Gregorii8?.va »t 8. 17687 >—■••■ -—----- Enodružinsko filSo ■ »rt««, tfk Celja v vred-KOKi 70.000 Din, Vapim. — SapiM na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dgo-dni pogoji«. 17541 Več poslovnih lokalov tm »d da v Sp taki aa prometnem prostoru, in veliko o-iorto So?«- Ponudbe pod »Obrtni lokalu na oglasni odd. »Jutra«. 17675 Jm. Kn^ki •ddat* «J« 17761 CrrDarsko detanrfco timm T mt~ Fr BMM« tajm gd«r ml J« pr««AiW, dobi marrado. — Ponudb« ma naelov: I-raa Zopii. Jevljar. P.olaa dolina, M^a V, H*r. B -poita TU. 17748 Gostilno oddam takoj ta ralun v fratei nem kraju — Poamdbe na oglaenl oddelek «Jntra» t>od c Dobro ldo4a». 17780 Restavracijo T Straikih Topiieai — broidoio »ddam t »ajem. Seninat vrt tmjske r-obe Itd Pojasnila daie gostllnUar Anton Rifelj, Novo mwto in »Posredovalec*. Ljubljana. Sv. Petra ee*ta li 17488 irijii S^novan!« i Htk kuhi«Je oddam v najem aa letno — Martin 3» mani4. otok Kr* 17127 Dve stanovanji « po t »obama. kuhinjo pritikUnaml. »onporabo ko palnie« trn vrtom, ob Du najski M«ti na Brinju od da takoj Pokojninski «a-rod v LJubljani, Alekean irova ««et« IS, 12771 Stanovanje 2 sob ■ kuhinjo to pritlkEnaml. souporabo ko>palnie«, pral-nle« ln vrtom odda takoj ob Dunajski ee*ti na Bri nj« Pokojninski »avod t Ljubljani, Al-fckeandrova a. 11720 Ključavničarska delavnica dobro vpeljana, radi odpo-tovanja takoj poceni naprodaj. Dopise na podružnico «Jutr&» v Celju pod Šifro a sm 1«>- toSniega veleaejma. InfoT-macije r urada vsleeejma v Ljubljani. 17708 Stanovanje vtookoprttlično, bito« pošte, obstoječe to S »ob, 1 kabineta, kopalnice, kuhinje ln pritiklin oddam takoj bol J 51 stranki Pismene ponudbe sprpjema opl odd. »Jutra« pod »Snai-noet«. 17561 Stanovanje obstoječe to »obe ln kuhinje. v »redini mesta. iS če ca takoj cakonaki par bre« otrok, odsoten eei dan. Ponudb« na egl od. »Jutra« pod »Zračno stanovanje«. 17631 Stanovanle »V to kuhinje eventnetao 2 »ob ln kuhinj«, iičem. Ponudbe pod »JS-lter« na ogL oddelek »Jutra«. 17394 Elegantno stanovanje trsk »oh, i pritiklinaml. — dam taioj v a*iem. sasoo boljii stranki bre* malih otrok, v sredini mesta —. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Elegantno«. 17(367 2 stanovanji oddam mirnima strankama v 8p. Šiški, AielevSeva 26. V 17776 Stanovanje obstoječe to 2—8 »ob, »Se mirna ctranka (2osebi) ca junij, odnosno ca kasneje. Plača cahtevano najemnino Ponudb« na ogla«, oddelek «Jutra» pod »Bolj v sredi-ni meeta*. 17777 Stanovanje S »ob. kabineta ta kuhinje. Čisto ln solnftn«, tSče mirna straDka 2 oseb i 1. avgustom, bliru centra ali blizu tramvaja. Ponudbe na otriasnl oddelek «Jutra» pod »Do 700*. 17823 Stanovanj S parketiranih sob, majhne kuhinje to pritiklin, s souporabo vrta ln telefonom, v I. nadf.tr. oddam 1, julija v bli?.inl Tabora in kolodvora — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod .Vila 83». 17832 Stanovanje opremljeno sobo i kuhinjo, v novi hiši oddam. Naslov v oglasnom oddelku Jutra. 17843 Stanovanje 3—4 »ob s pritiklinaml Išče mirna stranka v mestu s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Mesto 50». 17814 Stanovanje 2 K>b, kuhinje ta pritiklin, na Resljevi ceeti štev. 24, pritličje takoj oddam u 800 Din mesečno. Vprašati v ponedeljek dopoldne. 17816 Stanovanje Stirlsobno, v m. nadstr., s kopalnioo to pritiklinaml. v centru mesta oddam ca avgust. Ponudb« na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro »Solnčso stanovanje 25». 17651 »afenoita-KjSi, ■ o«*-j^catek* JAJP »otočje« V«čkrmM e**wsr*m Fraacfs sieneralho 3JASTOPSTVO HOrOR IHPORr cis. UUDUANA Vegova ali ca 8. ;; ModBi atelje Franjo Malis dipi. krojač I 1 Ljfsbljana, Tržaška cesta štev. 29 | se prlpor?»či «n). občinstva sa obilen obisk. t Angleško in češko blago vedno na ra polago! % Delo solidno! Cene zmerne1 Z Stanov an}« • • kmirnim te i«>tiim kvrjav« «dda t H. mMmji v Mvafnd-njt m MikioJUvrl m^ • I. avnatom PokoJntoAl ca-v*d, »MaUka allea 8/IV. hm Mirno stanovanje 1—> a«k, » kuhtoj« life ▼ mest« mlad cakonakl por br«c otrok. — Ponudb« aa oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj aH pome je 1928». 17888 Stanovanje pe motno«« • kopalni««, mirno to Mlntao, c elektriko, išče »tranka i oeeb ca avgast aa periferiji mesta. Dopis« na ogtoenl oddelek »Jutra* pod šifro »Mir*. 17414 Stanovanj« 5 sob. ocirocaa ktt* aB v*« v Mariboru vcamea v majem. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Maribor« pod »Veftko maoTuj«*. 17582 Stanovanj® 2 Mb. čisto iičem v LJ«b-ijanl. Ponadbe na podružnico «Jutra* v Mariboru pod «Trl oseb*. 17890 Stanovanje 8—4 sob Hč« mirna stradka ca avgust, v sredini mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod M fro «4 osebe* 17709 Stanovanj® trtooteo, v vfll tik Tivolija, « vmcs kamfortom oddam c avgustom. Naslov » oglasnem oddelk« »Jutra*. 17738 Stanovanje oddam krojaču »11 Bvfljl. Nastop ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 17726 Trgovec 1IS« stanovanje t—8 »ob, kuhinje ln pritiklin v bližini Starega trga, sa mesec avgust. Ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra* pod Šifro »Stanovanje 40*. 17727 Lepo stanovanje 8—4 sob in kopalnice Iščem ra takoj ali pozneje v I. ali II. nadstropju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 1776S Stanovanje ohstojefe U kuhinje ta sobe Išče druiina brec otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Družina 17*. 17764 Stanovanje 3—8 sob želi ca takoj ca-konski oar brec otrok. — Pača do 1000 Din. Ponudbe na ooštnl predal 68, Ljubljana. 17762 Sobo svetlo, eračno, s posebnim vhodom na stopnicah, oddam gospodični uradnici ali ■ivema dijakoma Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17165 Opremljeno sobo s separatnim vhodom v nentrum« aierta., oddam solidnemu gospod«. Naslov v ogL «dd. »Jutra«. 17580 Opremljeno sobo s souporabo kuhinje oddam taikoi Jenkova ul'ea 13, L desno. 17627 Prazno sobo g posebnim vhodom — po mogočnosti • souporabo kuhinje 1 š 5 • mirna, boljša -tranka (2 osebi) ca Junij Ponudbe na ogla« oddeleik «Jutra» pod »Periferija me. sta izključena*. 17778 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, iičem v šer.tpetrekeni - poljanskem okraju cll t bližini — tudi zunaj mesta. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Miren 54» 17345 Prašno sob® v Maribora t itmlife* 17880 «ltol tU. Iičem sobo ■ tMmi to rn^lHi. Potmdb« aa «flaa. »Id«!»k »Jutra* pod «Separlraao». 17818 V dvodrnžfoski vili •Atom ca )olj I wt» i kafcto)«. Ponudb« aa «ffl««. •ddriek «Jutn» pod lifro rna» na oglasni oddelek »Jutra*. 17845 Sobo c vhodom to »topni« ter sobo a souporabo kuhinj«, za eno osebo, oddam takoj Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 17855 čisto sobo i»« » 1. junijem ca stalno miren goepod, v bližini g!, kolodvora ali kavarne Evropa. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro .Snažno 32». 17740 2 sobi oddam ii vil Ji ali ca pisarno Poicve »e pri krojaču v Selenburgovi ulici štev. 4. 17841 Sostanovalko dijakinjo aH «i«dni«o aorsj-mom Naaiov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17828 Prazno sobo pripravno tudi ca pisarno, oddam c 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 17646 Opremljeno sobo t »lektr. razsvetljavo oddam takol ali s 15. majem 3 gospo ličnama ali gospodoma. Naelov pove ogla« oddelek «Jotra». 17636 Sobo leipo opremljeno, takoj oddam enemu ali dvema gospodoma, ozir. gospodična, ma. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 17624 Sobo •ven*, porabo kuhinja, v bližini nesta (torfl kot letovišče) dam v najem. Naslov pov« oplasnl oddelek «Jatra*. 17767 Opremljeno sobo s prostim vhodom oddam v bližini glavnega kolodvora - Pražakova «Mea 10/1 — Irra. 17798 Opremljeno sobo prostim vhodom to električno razsvetljavo, čisto, iščem i 15. majem v sredini mesta. — Ponudbe na ogla«! oddelek «Jutra* pod •Uradnik.. 17801 Sobo odda« gospodu Narirv t oglasnem oddelku «Jutra*. 17750 Sobo s štedilnikom 1 i č • zakonski par brec otrok. Ponudb« ma oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Mirna*. 17738 Opremljeno sobo veliko, v sredini mesta, z električno racsvetljavo oddam takoj eni ali dvema osebama. Naslov v oglas, uddelku «Jutra*. 17728 Opremljeno sobo zračno, c električno raz-sveUJavo, blizu poite oddam ta/koj. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 17785 Tm i Ta. Skromno sobico Išče gospodična, aajraj« v bližini Evrope. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »Čedna*. 17786 Lepo sobo parketirano, c električno razsvetljavo, oddaun takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra*. 17829 Dojenčka vzamem v dobro »skrb«. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17818 štiriletnega dečka zdravo siroto, oddam ca svojega. Naelov v oglasnem oddelka «Jutra* 17756 Hroponiml KedaJ prideš? — Te ljubi M. 17670 Mož s pokilcom ločen, teli znanja i preprosto tovarišico, prijazne cu-nanjosti. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Gotovost*. 17854 Gospod S...-Č, Šiška Prosim, da mi na »Valčko-vem večeru* prilašften si prstan, vrnete. 17648 Gospodična srednjih let, » premoženjem, izobražena ta simpatična — želi znanja c cnačajnim ta simpatičnim gospodom posestnikom ali dri. nastav-ljeneem. Dopise na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro .Dobra gospodinja®. 17612 Državni uslužbenec premoteo, želi reonega znanja c inteligentno gospodično od 18—22 let. Dopise če mogoče s sliko na oglas oddelek «Jutra» pod šifro »Vstajenj«*. 17562 Gospodična želi cnanja c dobrim tn ed- kritoTČnim gospodom. Dopise pod »Hči obrtnika* na oglasni oddelek »Jutra*. 17528 Mladenka stara 17 let, simpatična bri-netka, male, drobne postave, želi korespondirati c najmanj dvajsetletnim poštenim fantom, črnih oči to ravno takih la«. — Cenjene dopis« prosi na oglasni oddelek «Jntra» pod značko »Brstov grmiček*. 17531 Hlromant J« prišel samo ca kratko dobo. p« linijah rok« čita prošlost, »edanjo«t ta bodočnost. Sprejema vsak daa med 10. In lt. ter 8. in 7 uro v hotelu »Llovd« soba 11. — v. ThnofeJ«T. 17595 Boljša gospodična srednjih let. te želi »poznati i boljšim starejšim gospodom — najraje t »trančem. Dopis« na oglasni oddelek «Jutra» pod cnačko •Osamljena*. 17786 Starejši vpokojenec želi znanja z vdovo s stanovanjem. ki ima tudi pokojnino. Več pismeno. Dopise na ogl. odd »Jutra* pod »Zastopnost 23*. 17881 Dama ta ml doptoovari t »vrh« fOMjitfi m s bas-ga aaaaja • premotelm in- tellg«ot«a, starta 45—50 lat, goapodom, ki taia m pravo duševnoet. Dopin aa oglasni oddelek «Juua* pod •Žaieljena sr«ča». 17151 Mlad obrtnik teti znanja « mj ;re»o«»« gospodično, ki bi kmria vesolj« podpreti obrt oblačil-n« »troke. Tudi proti takojšnji ženltvi. Vdovio« niso izključen« Le resne ponudbe na ogiasni oddelek , humoristični štlrhiajstd.ievnik v LJubljani (uprava v Rožni dolini, pošta Vič). Zadnja številka j« copet prav p«stra to napoveduj«, da bo začel knv lu v »Skovirju» Izhajati zanimiv in napet roman c Ilustracijami. »Skovlr* *ta-n« čstrtletno 15 Din itd., posamriua številka 8 Din 17.772a Mesarski obrtnik star 84 let, colldec, m teli poročiti c gospodično, ki ima nekaj gotovine. — Ponudb« na oglasni oddelek «j«tra> pod iifr« «Sreča*. 17758 Brivski mojster c mo&kiaa ta damskim salonom, v lepem kraju Slovenija, star 28 let. tatoli-genten ta prikupijive zunanjosti, m želi v cvrho le-mtTe seznaniti c gospodično, ki ima nekaj premoženja. Vdove brez otrok niso izključene. V po štev prlha jajo samo re<«ne ponudbe, k; se naj pošljejo na oglas oddelek »Jutra* pod »Dom in sreča«. 17782 t: * Note za gltaro-solo iugosU-venske. tnj«, klasične to moderne komade razpošilja po naročilu Rudolf Perman. Beograd. Bitoljeka ulica 59. 17256 Vloloncello prrigran ta <%ober toštr* ment, KUPIM Naslov v upravi »Jutra«. 17S30 Planino dobro ohnmjen, po cmerni ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 17899 Klavir dofcr« •branjem, proda l. Oblak v Logatcu. 17625 Redka prilika! Planino, črn, krasen komad, skoraj nov, takoj proda za 8800 Din F Jenko, Celje, Gosposka ulica 17 17260-a Phonola (SeJbstspi elapparat) ca klavirje to pianine, s 1® komadi ovitkov ca 2500 Din to črn klavir za 6000 Din proda F. jenko, Celje. Gosposka ulica 17. 17585 Kratek klavir železna konstrukcija, vinski sodi po 800 litrov naproda' — Dobrajc, Maribor, Fran Siškanska ulica 21. 17581 Klavir dober, kratek, črn. poceni naprodaj. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 17714 Klavir pletftao stroj«, fotoaparate, knjige, motociklje, gugalni stol, gugalnico i« telovaditi, razno pohištvo, večjo množino ključavnic, jekleno žico, nove brane ta drugo prodam. Poštni predal št. 216. Ljubljana. 17750 Koncertni planino prvovrsten, črn, dobro ohranjen, s križanIml »runami. inozemske firme, prodam. Našlo, v oglasnem oddelku »Jutra*. * 17721 Klarinet v »Ea» 15 novo«reb. tipki fla naoč., črn v norm. glasu, nov ter vel Jako lepih novih koa v notah za celo rorlbo na pihala, ie eeno proda radi opustitve godbe Naslo^ t oglasnem oddelku »Jutra*. 17781 Violina c lokom, stara, fina, eeno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 17834 Resate štalphiSerje ta dolgodlak« forterijerje, izbomih staršev, odda J. Putsek, Brežic«. 17729 Kanarčke pristne harcerj«, tovrstne pevce, c mladiči ta kletkami vred, vsled selitve poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 17768 13 komadov golobov prodam Baradt popolne opustkv« vsed Mpriklad-nlh prostorov, ca nizko skupno ceno Golobi to krasni in čistokrmd (5 grivarjev. 7 florentincev in 1 kalinka (Gimpeltaube). Križevniška ulica 11/1. — 175P9 Dv® kozi mtakartot w** tor T U lifld. Zaje® ih*«mi plarrM mdi oa au, lj«hl>—, Ctateva 81. 1t7m Pe« dob«r Srraj, pooaai daj »a Triaaki »eatl »t. 8. 1765* Palca staro i l«tl ta pol w starega psa volčje paMM pra-da Dmek, Glino« 11/11. 17®4 Pes volčj« paomi, * rnitnke 17» Ponikva ki aUll na hsc rje. p Skalar, Ljublians tli maka »©sta li 12 Krojaški mojster prevzame konfekcijska dela to po meri. po najnižjih, konkurenčnih oemah — od vsakega večjega ali manjšega krojaškega podjetja — oz it. trgovine. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 17523 Modele za litino izdelujem na/precizneje. — Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod »Modeii*. 17737 Pazite na obleke ker d veliko, veliko lahko prihranit«., če Jo daste čistiti in barvati r kemične pralnico ANTON BO C LJubljana, ^elenburgova ulica c/i — tovarna« Vlč-Gliace kjer Ve »ena najnižj* to najbolj »olidna postrežba Vašo obieko po meri Vam dobavi moj modrv atelje. Najboljie češko ia angleško sukno Vam je v poljubnih vzorcih n* razpolago. Preizkušeni prirezoralec Vam jamči za prvovrsten kroj in izdelavo obleke. Naročite že sedaj obieko n pomladansko in ietne sezono pri tvrdki Josip Ivančič Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 1. Dolga noto — tirez afralenosti Kmet nima tako udobnih prometnih sredstev kakor meščan. Čestokrat mor« hoditi ure in ure pei la enega kraj« do drugega. Za utrujeno trto to Pahna-kavčukaste pete prava dobrota PALMA pete »o trpeinejSe od najboljie kodo, ee» nejSe ter dekjo hojo elastično, ki ščiti čevlje in telo. Zcumki in otroSki čevlji postanejo po PALMA* kavčukastih petah elegantni, a saro nimate nikakih nepotrebnih stroškov. ralhoM M io m druge od divjačine kupuje is saoealjivt.. dobro .>1*8» D Zdravič, Ljublja na. Florijaaska ulica H 9 47 Drva ookovt m hrastove e4pan kt od parketov dostavlja po nizki tem n« pam* ftt* V. v Lju>> ljani — sa gorenjskim ki-lodvorom 96 UGODNA PRODAJ 4 AVTOMOBILOV h dmse rokei t Oaklanu >laazlatt fto« 1927. 4 vrata 5 - taiiltn. roiet ca 4000 km. skora nov. din sj.oiki 2 Oakland Spori To« rili g. J92t» s>rrc 5 • vedete«. selc dobro o4ranj«(ia nip «0.000 Chevroief Ton ring-o«, 1927, oo od Dio 40 000—48.000 več Cherroief To«-ring-ov, 192«, io bro ofrracieoi, od Din 20 000—38.000 ( riat 8«? Šport, 4 - ude i--n. brezhiben. gume Aoral 00 ve, Din 40.000 I PW M3. odorei § - »edefea it»»' no ohranjes. tnaV roien. Din 85.00« I Hala, o4prM. 4-»e deiSe«, modema ty pa. ▼ dobrem sfs aja, D't» 28.000 J S. A. 4vcs*4el-ni. poldlrkaloi, DIb 25.000 Port, 1926. ioVf. ohranjen Dls 15.000 i hala. tovora!, tri-tonski, pchie rame Dio 17.000 Peogeot Šport, 4 sedežen, ttpa 26, dobro »hranjen. Cena Oln 35.000 i. a i Mf«to. UUBLJAPSA Donajsk« cejta 12. Tel foc 22-92 Trli. premen telefon 2059 Pogačnik Bohoričeva ulica 5. Kr. zem. iječilišče postaja aa žekzafiki progi Caprag — Kario-vac. Najbolj r&dicioktiv-o« toplic« v državi. Znametoke aoivirii« kopel ji. Vei%a Zaa-derov« drvorana. čist zrak. KT&iaa okolica. — Indikacije: R&vma-tičji-e bolezni, protin, bhLas, neviraiaij«, ženske b>lezai. Sijajni uspeiii. Sewaa od 1. maja do 30. sept. Državni uradniki, aitivni as apoikojeui, imajo od 1. ma^a do 1. Jan. m od 1. sept. do 30. sept. 50% popusta n« vseh pristojbinah, a od 1. jun. do 31. av*. samo aiktiviri. R.ad^ velikega r.a vala Je potreimo >c-be takoj naročiti. Na vsa vprašanja odgo-vairja tiprava kopaj išča najkulantnej«. mm PJ-ANINKA »dravilni čaj sreoavlja, Cisti to wvežuje kri. teboljSa slabo prebavo, slabotno delovanje čre ves, napihovanje, oboieoja mokTačne Kisline, Jeter, žolče in Žolčtti ktuata V75rodt>!«a at>etit le (zborno ofiHUctrje pri arteriosklerozi •Planlnka« S a f je pristen v plombiranih paketih po Din 20 t Qapt3om proizvajalca Lekarna Bahovec LJubljana Kong. trg ?I>ob! se v vseb lekarnah.) Tvrdka Sii § iii se nahaja le v Seleitap?! Blici il 3 ^2siQ Me: priporočilo je dobro blago izvršuje najboljše in najcenejše tvrdka 3AVNA SKLADIŠČA d. z o. z. LiUBLJAlSA Dunaja*« cenim 38 mmmi pesm . Telefon št. 2365 r. m. motorno Kolo 550 ccm s. v. stan« ! s a m o Din 13.200.—. Tudi na veimeseine obroke po dogovoru. Zastopstvo za Slovenijo H. Kenda, LJubljana, Mestni trg 17. p *i oglejte salsg* (> traanih brcotivalnik ~~ rtrojev, najnovejšo " iznajdb« modem« tehnike Na U Kroj iivat« popo.aoma enoatavno vsa-kovratno blago, najitke to 4ipka • iikeak Uvom. Telet« vezenin«, (Tunbe i« gnmbme«. Pouk r resen j« brezplačen. — Prodaja tudi na obrok«. Oenikl franko. < Tribuna* r B L.. Ljub-Ijana, Karlov«ka cesta 4. 48 zmožno knjigovodstva ter korespondence ▼ državnem in nemškem jeziku — sprejmemo s 15. majem aH pozneje v eksportno trgo« vino. Ponudbe s sliko in spričevali na: Po« štanski pretinac 3, Sunja Hrvatsko. Dajte izraza svoji lepi nogi in kupujte vedno najelegantnejše prelepe damske ,Doko" čevlje. Ročni in najlepši izdelek. bDOKO" Prešernova uilra št. 9, dvorišče Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze. herbarije. odje» malne knjižice, bloke, šolske zvezke itd. nudim po skrajno ugodnih cenah! Anton Janežič, LJUBLJANA Florjanska 14. Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig. NA DEBELO! NA DROBNOl Zafuevajlt t>rezplačni | i tf » I««« 8IV« jI fi slikami' A KIFFMANN, Marboi št j^-b Pri Jvioarsk! t>v»rn3cl ar. Lastno izdelovanje okrovlj in sestavljanje ur (remon-taža). Štev. 35-b Oin 49v ora na sidro (ankerica) nekoliko boliSe izvršitve «5— 3-letn'- titnstvo Ure: Ornega, L)oxa bi dr. znamKe cenejše nege drueie Sfev. ^ 3o b £ Oin 64'- z enim zvoncem z 2 evoncems Din 69 — 3ietno jamstvo Pošiljam po povzetju. Za nBolgovarjajoSe vrnetr 1»nar narsj S 1 flhrssu/Si^mn 1 E S B B Q B a B K □ H B H m G našo akcijo cene prodaje, s katero smo imeli v zimski seziji najpopolnejši uspeh. Nudimo Vam: 3 m modernega blaga za damske plašče s Ia podlogo po ba"rso nizki ceni ra ■ ln to na šestmesečne obroke! | Oblačilmc* ..lllRiJA" ! Ljubljana, Mestni trg štev. 17-1. | | telet 2825 § I B MMPgjgga^ii^^a^žžžč-a-ižgffiiBgagBaBBBfc IjREDI l E SVOJO PREBAVO IN IZGINILE BODO VAŠE BOLEČINE. Boletne v žeiodeu m čreveseh. zapeka, glavobol, naval krvi v glavo, nervoznost, nespanje, hemeroidi slab tek imajo svoj izvor v slabi prebavi Uredite svojo prebavo s preizkušenim eliiksirom »FIGOL«, pa bodo m:nšle Vaše boiečine »FIGOL«-e lik sir urejuje prebavo m Vam povrne zdravje. »FIGOL« 'zdeluje ta pošilja po pošti proti povzetju z navodilom o uporab: lekarna Dr. SEMEIIČ, DUBROVNIK 2. Originalni zavojček 3 steklenic, z ovojem in poštnino vred Din 105.—. 8 steklenic Din 245.—. 1 steklenica Din 40.— Mnogoštevilne zahvalne izjave dohajajo vsa.k dan c uspešnem delovanju »Figola« Bf . , lUi 14 so za konzerviranje sadja in povrtnin najboljše in najcenejše. Glavna zaloga za celo Jugoslavijo pri tvrdki isvm PETCV&n, Ifan;feoyc!. 1 stota m se dobi Zupanc-eva knjiga: Konserviranje sadia in vsakovrstnih povrtnin za domačo uporabo __Ceniki na zahtevo. ipsBuiesBassBHECTjra^BHnB vidim, ko sem enkrat kupii, da je veletrgovina R. STERMECK1 v CELJU najboljši vir za nakup sukna in kam* garna za moške obleke, volne, svile, cefirja in delena za ženske obleke, platna oksforda. modrotiska, cvilha ter sploh vse manufakture. ker je vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn, in mnogo nižje cene kakor povsod drugod Pišite takoj po vzorce na veletrgovino R. Stermecki, Celje št. 20, N-aročiia čez 500 Din poštnine prosta —HM——— VEČJA SIGURNOST MA POTOVANJU V/I AUTOMOBIUSTI tO NAVBU/EMI SA CHRV/LERJEVE HIDRAVLIČNE 1AVORE ZANA/AHJE VOZA IZKLJUČENO--ZAVORE DELUJEJO TAKOJ Vedno enakomeren pritisk na vsa štirt kolesa Vsako reguliranje in mazanje je nepotrebno. Ne Ikripljejo, ne ropotajo- Moč ustavljanja je izdatno povečana. Izdrsnenje voza v ovinkih in pri zaviranju je izključeno. Absolutno sigurna in brezskrbna vožnja, celo za vozača amaterja. Chryslerjeve hidravlične zavore l Preizkusite sami oni model Chryslerja, ki Vam najbolj ugaja. Vsak zastopnik Vam bo dal Chrysler brezplačno in brezobvezno za poizkusno vožnjo na raspolago. Uživajte v Chryslerjevem sijajnem akceleriraniu in njegovi brzini: ioo, 115, 128 kilometrov na uro; v edino mehkem delu motorja—šest cilindrov, in sedem širokih ležajev; v njegovi udobnosti; v njegovem mirnem delu. Izberite si model, ki Vam najbolj ugaja, saj imate štiri velike kategorije Chryslerjevih voz. Chryslerjevi vozovi obstoje v vsaki tipi in ceni. GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: W . H. S M Y T H , BEOGRAD ZASTOPNIŠTVA t LJUBLJANA, — AMERICAN MOTORS LTD., — ZA LJUBLJANSKO OBLAST, MARIBOR, — AMERICAN IMPORT CO., — ZA MARIBORSKO OBLAST Chrysler Sales Corporation, Detroit, U S. A FRANCOSKA LINIJA Cie. Gle. Transatlantique Za severno Ameriko *n Kanado najveij- 'n najlepši brzo-parnik1 Ha vre New York samo s dn- čez morle V Južro Ameriko Araentlnl- fo Chile Urugvav vsak te-ten iz Havre Bordeaui In Marsiliie CIE CHAROFllRS-REEUNIS SUD ATLANTIOUF TRANS-PORTS M4RIT1MES Izvršena hrama (zborna postrežba vino brezplačno Vsa pojdsnala daje brezplačno zastopnik Ivan iCraker, L ubliana Kolodvorska ulica 35. 2 leti kredita! Vseh vrst mlzonKl in UoInrsKl stroji posamezni in univerzalni z vgrajenim motorjem ali brez njega PolnolcrcmniKI iVelker Werko I. Wachstein, Wien X.f Luxenburqtrtirfsse 12. SO a D n 17'- za kg Fran a Gevirkj mesarija stojnica — Sol^k« dneven o na paiači Delavske zbornice in na Poljanskem nasipu pri gradbenem podjetju inž. Dakič in dr. m JU? I DIV4M' Radioaktvna terma-4-52° C. — Izborni uspehi pri lečenju revmr • 1 pogonski parni stroj 50 HP (Aritrubsdampfmascbine) rabli proizv. Breitt, & Danek po lako ugodni ceni. Ponudbe za uboje na upravo „Jutra" Maribor pod „PARA DDD". 607la OOOOCXXXXXaOOOOOOOOOfKOOOOOOOOOOOOOOOOOCX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt OOCJ000U30C300000000CXX- IVAN ZAROTNIK Jfflfi MESTNI TESARSKI MOJSTER Telefon št 379 ♦ VsakOTrstna tesarska deli, moderne lesene stavbe, t ♦ ostrešja za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve in Š | ivunike; stropi, razej tla. stopnice, ledenice, pavi- t ♦ Ijoni, verande, lesene cg aje L L d. | | Cudba leseaiti mostov, jezov in mlinov, ♦ | Parna Saga. «2-» Tovarna furnlrf^. j »»•♦•♦••••♦•♦»•♦♦•♦•♦♦♦♦»•♦♦••♦♦♦»♦♦♦t a i Gospodarska izložba v Pragi i Cehoslovaška | ■ vrši se letos od 15. do 21. mala. | a a Obsega vse delokroge gospodarske Drodukciie. Na potne legitimacije za Kč 21.— daje čsl. konzulat vizum brezplačno in lastnik leffitimaciie ima ,33% popusta na vlake čsl. državnih železnic. Informacije: ZemedelskS Jednota Praga Florenc 27 Cehoslovaška LOKOMOBLE MOTOR31 3AREMMIKI Povo jni plačilni pogoil Brača Fischer £AGftEB CundulUeva ul. «1. d. 36 DR. SCHAFER.TFV EPILIPSAN proti in mi se je izborno obnesel tekom 15 let. Dnevno prihajajo naroČila. Pojasnila in naročila izvršuje: lekarna St Stjppana Mr. M. Fister. Osijek III. Rasi brade pri damah m vse nadležne dlačice oa t Ud« ku t>od oazduhe to na obrazu odstranite «aml na aalprlpro-stei§' način t mof-m oreizkuSe-aim odstranjevalcem dlak — — Kompletir samo Oin tranko. akn o>§'iete denar naprel Kosm laboratorij VV PCKHARm Augsburs. Deutschland. fo-cnstiiifjcratr 12 93 v staroslavnih Šmarieških too icah pri Novem mestu na Dolenjskem traja od 1. maja do 30. junija in stane 20-dnevna oskrba (3 krat na dan obilna, dobra hrana), soba. kopanje. 2 zdravniški ordinaciji ter vožnja v Šmarješke toplice in nazaj Din 900.—. v glavni seziji od 1. julija do 31. avzusta stane penzija: (hrana kot v predseziji) ter soba. dnevno za osebo Din 45.—. Voz odhaja lz Novega mesta dnevno ob 13. uri. Kopališče ima 6 basenov Kopeli so bogate na ogljikovi kislini: terma 27° R Zdravljenje zelo indicirano za Neurasteni-jo. Hvpertoniio (močni krvni tlak). Rheu-matizem (revmatika s srčno hibo). Aretiro-sklerozo in ženske bolezni. Kopališče ima krasno lego. mir in prelepa gozdna šetališča Vsa ooiasnila daje: Uprava Šmarleškib toplic. Novo mesto. ZELO ZNIZANE CENE! LKokole**. novi moduli iHzb. motorji, utroSkl ta igratni »onfctL aajuovtjA 4ir»lu' »troji tu unrvmati-fce Mieoehn Po»etmE oOilejek u oopoino (jotiravo, emajlirsnje ln oomkUnj«- ic i»tToSkib »o- ličkov, Šivalnih «tru)ev ito Prodaja n» obroke. —• llnftrovaiii n»nito rrauko »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karfovska cesta štev 4. 3 a a postane zopet kakor nova ako pustite isto kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni Jos. REICH, Ljubljana, Poljanski nasip 4-6 SPREJEMAL1SCE ŠELENBURGOVA ULICA 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne. Plisiranje najnovejših vzorcev Za kroiače! fxGva. vžsika Za Krojače l i m & s* in', za samouke o prikrojevanju moških oblačil C, Lp^llaiia, Gosposka aiica 7 Zahtevajte opis Kniiae ■BB ..ILOVAC" tvornsca glinastih strešnikov 'n opeke Frolch >n B chlei Karlovao Dnevna rrodukdja 100.00' komadov strešnikov in opeke. Proizvajanj«- vseh . „ . vrst opeke in stre*nikoi ter vseh glinastih predmetov — Posebno se orinoročajo * zarezani in dvakrat zarezani strešniki v dovršeni obliki tet po ^eio jbodi» n enah Dobavljajo se franke na vsako ostajo Olavno zastopstvo za Slovenijo . EKONOM' L ubl eni Kolodvorska ut 7 i rejujt Uavoni Ravljen i* t<,r,zorci] cJutra« Adoti Ribntlca. L* Narodne n.^kamc d. 4 loi tiskartjarjs i-rant JezerSek. U mscrartr dcJ |e og.i»<.rer ^.oJZiJ Novak Vs: ♦ LjuhliaiU.