Poštnim plačana v eotovint MaHttor, iiefeft 5. marca Stev. Lato VII. 0C1V.) -- i ~ ; a.« »(anuar.1!waxu»nwwnW————— MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK .i..-.,«..- _ OoseoafcB «1. tt / T.l.ten ur*dnlitv« M40, upr*«« 34« V “Mf Tmn m99 Urodntfctvo I« upr*«, Maribor. Oo»P~ta -•« / «*>■ Izhaja raza« aadalja I« praznBco« waak dan ob lO^zri / Vpij« «"♦”*"* ?r^”” « upravi «9 po potu 10 Din. doatawlJ«a a« doai 13 01« / O0.»«! P° 8^** ta« oglasni oddal« -Julr*“ - Ljubiji , PoM 4*kov«l raž«« «. Uri« JUTRA Paralele med komunizmom in fašizmom AKTUALNE MISLI K SEDANJI BORBI V NEMČIJI. Komunizem in fašizem, dva povojna Dokreta, dva največja nasprotnika demokracije! Prvi se je rodil iz marksizma s poradikaljenjem socializma, drugi je Pa nastal kot reakcija proti prvemu. Prvi je zavrgel nacionalizem kot zablodo in plod meščanske družbe, drugi Pa ga je postavil za temelj vsega svojega sistema. Komunizem ni povojni ppkret, začel se je že pred veliko svetovno vojno in se razvil v niei do zmage v ruski revoluciji L 1917 v obliki boljševizma- Fašizem ima svoje Prve korenine iz konca svetovne vojne, a je vendar tipična povojna tvorba. Brez prehodnega komunizma in ruske »evolucije bi ga najbrže ne bilo, ali pa Se vsaj nikoli ne bi bil razvil do sedanje «a obsega, ki je dosegel kulmlnacljo naj Prej v Italiji in jo dosega te dni v Nem «111. Oba pckreta imata na eni strani nekaj skupnega, na drugi pa sta si tako oddaljena, kakor severni in Južni pol. Skupna ikr.a je borba proti demokraciji, v prvi Vrsti proti demokratskemu parlamentarizmu, in oba postavljata or ga n iz a Cijo, h kateri štejeta tudi državo, nad ljudstvo. Vse jima je kolektiv in zaradi njega in zanj so individiii, ki se mu morajo podrediti in mu služiti. Glede organizacije družbe pa sta si skrajno različnih naziranj. Komunizem uvaja diktaturo proletariata, ki !e po njegovih marksističnih dogmah steber družbe, fašizem pa diktaturo strsnke in države v organizacij! stanov, ki so enakopravni In enakovredni. V tem je torej fašizem dosti bližji načelu meščanske demokracije, kakor razredni komunizem- Mimo tega pušča večjo možnost razvoju individija, kakor drugi. In dočim stremi komunizem ali boljševizem po svetovni revoluciji, ustanovitvi ena same zvezne komunistične države, obsedajoče vse narode sveta, združene pod diktaturo proletariata b? je zato nevaren vsem enako, stremi fašizem v vsakem primeru posebej po imperialističnih težrnh in ciljih vsakega posameznega naroda, v katerem se razvije in uvede svojo diktaturo- Fašizem je zato nevaren samo syp)!ni .*o š e-4om, ne pa vsem narodom ali državam, kakor komunizem. Ta paralela med komunizmom j n fašizmom 5e nujno potrebna, kaki zdi sc nam, da si tudi pri nas marsikdo ne more odgovoriti na vprašanje; od katere strani nam preti večja nevarnost, od gtrani komunizma ali od strani tasizma. Aktualen je pa postal odgovor na to vprašanje zlasti sedaj,ko se bije v Nem č i j i odločilni boj med obema pokreto-im» Izhajajoč iz načela, da je naša sedanja družabna ureditev zgrajena na temeljih meščanske demokracije, nam odgovor na gori postavljeno vprašanje ni težek: Nevarna in nasprotna sta nam tako komunizem kakor fašizem, vendar nam je prvi dosti nevarnejši in nasprotnejši kakor drugi t Fašizem lahko izzove s svojim nacionalističnim imperializmom novo vojno, a družabnega reda ne bi dosti spremenil, tudi če bi v primeru te vojne zmagal. Trpeli bi pod njegovim režimom samo nacionalno, ne pa tudi družabno! V primeri zmage komunizma pa narodnosti na papirju si cer ne bi izgubili, dejansko pa bi bila njena svobodna funkcija tako utesnjena, da se ie praktično sploh ne bi mogli posluževati, dočim bi izgubili tudi družabno svobodo in bi postali vsi samo sužnji enega samega prlviligiranega razreda, ki pa na koncu koncev tudi sam ni svoboden in ne odloča prostovoljno o svoji usodi ir. usodi ostalih razredov, temveč se mora prav tako neizprosno pokoriti diktaturi dogmatikov, kar nam dokazuje dovolj jasno razvoj dogodkov v boljševiški Rusiji. Zlo komunizma je zato neprimerno večje kakor zlo fašizma! Tega se moramo vedno zavedati, kadar nam je treba zavzeti stališče v zadevi, kjer gre za medsebojno borbo obeh. Hi 11 e r in M u s s o 1 i n i sta nam nasprotnika in nevarna, še večja nasprotnika in bolj nevarna pa sta nam Stalin in 1 h d 1-mann. če bi v sedanji nemški borbi ThiUmann zmagal nad Hitlerjem, M pomenila ta zmaga največjo in neposredno nevarnost komunizma za vso Evropo, zlasti pa za srednjo, v kateri živimo tudi mi. Z zavojevanjem Avstrije, kar bi se kmalu zgodilo, bi stal boljševizem ob Muri in na Karavankah! Lasi je prerokovanje zelo rizkantua stvar,^ moremo pa vsaj tudi upati, da se bo Srnjem nrej unesel kakor boljševizem in napravil prostor novi demokraciji. VČERAJ JE POTRES RAZDEJAL VSO SREDNJO JAPONSKO. NEKATERA MESTA SO DOCELA PORUŠENA. ZEMLJA JE RAZPOČILA, NA POMOČ JE ODPOSLANO VOJAŠTVO. TOKIO, 3. marca. Japonska je znova doživela veliko potresno katastrofo, katere obseg se trenutno še ne da pregledati. Ob 6. url srednjeevropskega časa je potresel včeraj srednjo Japonsko silen potresni sunek, kateremu so sledili še drugi manjši In povzročili ogromno škodo. Kako ogromna je katastrofa, ki je zadela* omenjeno japonsko ozemlje, dokazuje pač najbolj dejstvo, da so potresni sunki divjali nepretrgano dve uri. Nekateri potresni sunki so bili tako močni, da so se čutili po vsej Japonski in so povsod povzročili škodo. V Tokiu je na stala velika panika. Prebivalstvo je be žalo na prosto in so bili pri tem brez glavem begu povoženi mnogi begunci. Najbolj je divjal potres v povirja re-ke Kisogave in popolnoma uničil sredi-ščna mesta Niagato, Fukušimo in Mikai-či. Najbolj je prizadeto mesto Niagata. V vseh krajih potresnega ozemlja so nastali požari, ki se ne dajo pogasiti. Poročila, ki so jih prinesli v potresno ozemlje odposlani letalci, so zelo temna. Iz velikih razpok, ki jih ie povzročil potres, se dvigajo strupeni pHni in ognjeni zublji. Število Človeških žrtev, ki je gotovo veliko, se do časa našega poročila še ni dalo ugotoviti. Vlada Se poslala prizadetim na pomoč vojaštvo, da poskrbi zs njihovo prehrano in jim pomaga v naj« i hujši stiski. Zadnji dnevi pred nemškimi volitvami NADALJEVANJE AKCIJE PROTI KOMUNISTOM IN LEVIČARJEM. -KRAI SESTANKA NOVEGA PARLAMENTA, PRIPRAVE ZA VOLITVE DOVRŠENE. BERLIN, 3. marca. V posameznih nemških deželah se vqdi še nadalje ostra akciia proti komunistom. Povsod zapirajo veliko število budi. med njimi tudi take, o katerih se samo sumi. da so pripravljali teroristične akte, oosebno pa. Se so bili zasačeni v bližini tovarn, elektrarn in plinarn, v Berlinu, kier ie bil uničen ves komunistični in socialistični tisk, se pripravlja napad na še ostale levičarske liste, ki lih izdajata agencija Mosse in Ull-stein. Gotovo ie, da bo po volitvah zatrt tudi ta tisk. Kako velika nervoznost je zajela vso Nemčijo, dokazujejo najbolj razne alarmantne vesti, ki se širijo po Berlinu in drugod. Tako se je včerai nenadoma pričelo govoriti, da gori stolnica v Kelmorainu, da je bila zažgana velika berlinska trgovina Tietz itd. Po vesteh iz Heilbrona so neznanci ukradli iz tamkalšnlega skladišča, podjetja za gradnjo Nekarske- ga prekopa 42% kilograma eksplozivne želatine ln donarita ter 100 dinamit« nih oatron. BERLIN, 3. marca. Prva seja novega drž. zbora bo sklicana v prostorih garniz. cerkve v Potsdamu. Splošno se sodi, da bo državni zbor že kmalu no sestanku odgoden 1» bodo komuni-stilni mandati razveljavljeni. BERLIN, 3. marca. Državni minister notranjih zadev ie dovršil priprave ta volitev v državni zbor, ki bodo v nedeljo, dne 5. t. m. Računa se, da bodo v obmejna mesta prišli glasovat mnogi Nemci, ki žive izven Nemčije, zlasti oa iz Avstrije, Švice, Luksemburške in Nizozemske. Na obmejnih postajah bodo urejena posebna volišča. Na velesejmu v tipskem bo urejeno posebno volišče za obiskovalce te prireditve. Potniki na ladjah oa bodo lan ko oddali svoje glasove kar med potovanjem. Moč Japonske na Tihem oceanu NOV PROBLEM DRUŠTVA NaRO DOV. NASPROTUJOČA SI KITAJSKA IN JAPONSKA BOJNA POROČILA. LONDON. 3. marca. Kakor poroča »Dallv Express«. stoji Društvo narodov pred zelo važnim problemom. Ugotovilo se ie namreč, da dela japonska popolnoma svobodno kar noče na velikem številu otokov v Tihem oceanu, ki tvorijo večino pacilicJiega arhipelaga in so ji bili prldelleiii kot mandat nad bivšimi nemškimi kolonijami. To so Karolinški. Maršalski in Marijanski otoki. Na ta način ima Japonska v svojih rokah kontrolo nad vseml morskimi potmi, ki vežejo Azijo s Tihim oceanom. Tako more Japonska vsak trenutek odrezati zvezo angleške baze v Hongkongu odnosno v Slnpanuru z ostalimi bazami v Avstraliji. Novi Zelandiji, Kanadi in na Panamskih otokih. PEKING. 3 marca- V nasprotju z včeralšnj!ml kratkimi ianonsklml potočili. no kadrih na? bi bile laponske čete zasedle Clfeng in Lipčuang, po- ročajo Kitajci, da sta oba kraia se vedno v njihovih rokah. Nasprotno, general Čangsullang, guverner province Jehol. ie odpotoval v Linčjang m prevzel poveljstvo nad četami, ki so tamkaj v boju z Japonci, dočim ie general Činsliiane prevzel vrhovno poveljstvo v mestu Jeholu. TOKIO. 3. marca. Reuterjev urad poroča: Rer go sinoči prednje čete voj ske generala Harolta prodrle v Lln-čuang. so se umaknili Kltaici ood poveljstvom generala Čangsulijana v smeri proti Plmrčuangu. Pred umikom so Kitajci Izvedli še protinapad, toda bili so znova poraženi. Napad laponske pehoto so podpirala tudi letala, k| so uspešno bombardirala kjtpjsko top ništvo. Brigada Kavabare, ki le napredovala od severovzhoda proti Llfl-čuan»u, se te združila s četami generala Harolta. Na bojišču je silen mraz. Proces proti Brodarju in tovarišem BEOGRAD, 3. marca. Včerajšnja razprava v procesu proti Brodarju »n tovarišem ie trajala do 19. ure. Po državnem tožilcu čiadnovu so govorili zagovorniki obtožencev, tako da sp ostali za danes samo še štirje. Predsednik sodišča dr. Bubam te skrbel včeraj jp danes za to, da so se zagovorniki omejevali le na Surldično stran procesa in se ogibali političnih komentarjev, Razsodba bo prečitana komaj prihodnji torek, 7-1. tu„ dopoldne. Saniranje avstrijskih železnic DUNAJ, 3- marca, Ytada bo dapes predložila parlamentu zakonski načrt o saniranju državnih žetezplfi. Novi zakon predvideva okoli 30 milijonov šilingov prihrankov, ki se bodo dosegli v prvi vrsti z redukcijo osebnih Izdatkov. Prometni ravnatelj državnih železnic Gustav Huber je nepričakovano podal ostavko na svoje mesto. Zdi se, da le ta njegov korak v zvezi z včerajšnjo železničarsko stavko. Zaradi poročil o tel stavki sta bila včeraj zaplenjena tudi narodno-socialistlčn! lis* »Deutscft-bstei*-reichlsche Tageszeitung« ln komunistična »Rota Pata** 1 DELNA ZATVORITEV BEOGRAJSKE UNIVERZE, BEOGRAD, 3. marca. Kakor poroča beograjska »Politika« so zaradi visokošolskih izgredov dne 1. marca do 5. t, m. ukinjena na beograjski univerzi vsa vpisovanja. Prav tako so ukinjeni tudi izpiti in obstoja možnost, da se letni semester ne bo pričel. AVSTRALSKI TURISTI V DALMACIJI. DUBROVNIK. 3, marca. Včeraj zjutraj je prispel iz Benetk v tukajšnje pristanišče turistični parnik »Empress ol Australia« z 241 potniki. Parnik je zelo luksuzno opremljen in ima 32.000 ton nosilnosti. Potniki so si ogledali mesto ter se popoldne odpeljali v Ko-tpr. Od tu potujejo na Grško. BEG ZLATA IZ AMERIKE. NEWYORK, 3. marca. Federalna res zervna banka sporoča, da je samo tekom včerajšnjega dne Izgubila zlata v vrednosti 36 riiilljon 827.000 dolarjev, Izvoženih je bilo 12.2 milijona, izplačanih pa 27 milijonov. Deset odstotkov izvoženega zlata je šlo v Francijo, l milijon na v Anglijo. Tekom meseca februarja je hsnka izgubila zlata v iznosu 194 liri« lijo-nov dolarjev. Str« a_______________________Mariborski »V E C E R NI K« Jutra Dnevne vesti Odhod slovenske deputacije v Beograd. Včeraj je odpotovala v Beograd deputacija, ki jo tvorijo zastopniki in predstavniki vseh slojev, občin, korporacij, kmetijstva', delavstva in inteligence. Mestno občino mariborsko zastopata občinska svetnika gg. Franjo Bureš in Ivan Kejžar ter šef prometne službe na glavnem kolodvoru g. Alojzij Kovačič. Deputacija: bo izročila kralju adreso vdanosti Slovencev. Seja mestnega sveta bo drevi ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so razne tekoče zadeve. Iz učiteljske službe. V višjo položajno sKupi.no so napredovali Ana Jureševa v Križevcih pri Ljutomeru, Pavla Novakova na Pobrežju pri Mariboru, Tilčka Trobejeva v Šoštanju, Mihela Kosmačeva v Jarenini in Acim Jurčič v Mariboru. — Neljuba pomota se je vrinila v našo včerajšnjo notico pod naslovom sprejem v naše državljanstvo. Pravilno se mora glasiti, da je bila v naše državljanstvo sprejeta' zasebna uradnica Pavla Vilharjeva iz Maribora. Seja banovinskega odbora JRKD sklicana za nedeljo, 5. t. m. v Novem mestu je preložena na kasnejši čas. O novem terminu bodo vsi odborniki pravočasno pismeno obveščeni. Pravtako je odpovedano za isti dan sklicano manifestacijsko zborovanje v Novem mestu in seja mladinskega odseka. V Hočah je umrl Anton Namestnik, šolski upravitelj v pokoju. Pogreb bo 4. marca ob pol 16. uri. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 3. marca predava g. J. Man-t u a n i iz Ljubljane o »Metohiji — zibelki srbske kulture« na podlagi izbranih skioptionih slik! Predavatelj bo razvil pestro sliko tamkajšnjega narodnega življenja in označil staroslavne kulturne in umetnostne spomenike v Peči in Dečanih. Kraljeva zahvala članom Združenja kaznilnišklh paznikov. Glavni odbor Združenja stražniškega osebja kaznilmi-ških paznikov v Jugoslaviji s sedežem v Mariboru je prejel preko predstojništva mariborske policije na vdanostno brzojavko poslano z rednega občnega zbora Nj. Vel. kralju, zahvalo za rodoljubne in patriotične izraze vdanosti in zvestobe. Tudi predsednik minist. sveta se je zahvalil članom Združenja za poslane brzojavne pozdrave z občnega zbora. Starešinsko društvo bivših članov Ju-goslovenskega akademskega društva Tri glava v Mariboru ima v nedeljo dne 12. ■ marca 1933 ob 9.30 dopoldne v hotelu »Orel« v Mariboru izredni občni zbor z dnevnim redom: Razprava in sklepanje o eventiielinem razpustu akademskega društva Triglav v Ljubljani. Sola in dom. Ponovno opozarjamo, da ie ustanovni občni zbor te prevažne organizacije danes v petek popoldne ob 18. uri v državni realki. Vabljeni vsi starši in prijatelji mladine! Jadranska straža v Mariboru ima svoj redni občni zbor v ponedeljek 6. t. m. ob •pol devetih v lovski sobi p>ri »Orlu«. Vljudno vabimo vse člane in prijatelje, da se ga udeleže polnoštevilno! Obenem priporočamo članom, da se udeleže akademije, ki jo priredi »Nanos« v soboto 4. t. m. v Narodnem domu. Rekrutni spisek v Maribor pristojnih vojaških obveznikov, rojenih 1. 1913., je za tekoče leto izgotovljen in na vpogled interesentom v pisarni mestnega vojaške ga urada v Mariboru, Slomškov trg 1!, med uradnimi urami, in sicer od 1. do 10. t. m. Pozivajo se glavarji rodbin, da se prepričajo glede točnosti vpisa, ki je podlaga za odrejanje kadrovske službe in, da za primer nepravilnega vpisa predlože rekrutni komisiji pravočasno dokaze, po katerih se bo zadružno stanje v rekrutnem spisku popravilo. Dan rekrutacije bo pravočasno razglašen. Akademija »Nanosa«. V soboto 4 marca ob 20. uri priredi društvo »Nanos« v vseh prostorih Narodnega doma akademijo, na kateri nastopijo: tamburaški naraščaj, pevski, dramski in ženski odsek ter člani Narodnega gledališča. Po sporedu prosta zabava s plesom. Igra jazz-kapela društva Triglav. Komorni koncert ljubljanskega komornega kvarteta drž. konzervatorija. V torek, 7. t. tp, bomo imeli spet priliko, slišati ta godalni kvartet, ki je že pri nas nastopil in zapustil najlepše spomine. Sestoji iz naslednjih članov: Pfeifer Leon (1. viol.), Stanič Franjo (2. viol.) Šušteršič Vinko (viola) in Bajde Oton (čelo). Nastopil je že na raznih prireditvah, danes koncertira v Ljubljani in potem se poda na kratko turnejo po ožji domovini. Povsodi, kjer je koncertiral se je zastran poročevalcev omenila njegova umetniška interpretacija, tehniška izpopolnjenost in enodušnost podavanja. Vse to je sad truda prof. Šlajsa, ki vežba ta ansambl z redko požrtvovalnostjo, pedagoško spretnostjo in umetniškim u-mevanjem. Za torkov koncert so si izbrali mladi umetniki sledeči vzpored: 1. Beethoven kvartet op, 18, 2. A. Borrdin, kvartet d-dur in 3. C. De-hussy, kvartet op 10. Koncert bo v kinu »Apollo« in da bo poset omogočen vsakomur, so se odredile izredno nizke cene za vstop. Občinstvo torej vabimo, da v največjem številu pride na prireditev domačih umetnikov, ter jim daje s jem pobudo za nadaljnje delovanje. Precej jih je oženil letošnji pust. V zadnjem času so stopili v Mariboru pred oltar: France Lenič, viničar in Marija Koroščeva, viničarka; Josip Klampfer, železničar v pokoju in Josipina Frasova, kuharica; Ivan šrbinek, posestnik na Janževem vrhu in Marija Brusova, hči posestnika na Plitovcu pri Gornji Sv. Kungoti, Ivan Žunko, delavec in Kristina Žunko, delavka iz Počehove; Ferdinand Babšek, delavec, in Justina Švarcova, viničarka iz Košakov; Maks Urbanič, delavec in Marija Zaletingerjeva, delavka iz Košakov; Matija Pogelšek, finančni poduradiniik in Rozina Satlerjeva, zasebnica; Simon Onič, železničar in Marija Rozmanova, hči posestnika iz Črešnjevca; Matija Seifrid, posestnik in Ivana Lunežnikova, posestnikova hčerka od Sv. Martina na Pohorju; Ludvik Ka-sper, upokojeni strojevodja in Marija Guizelnova iz Nove vasi; Ivan Krajnc, ključavničar dr. žel. in Marija Lešnikova, posestniška hči iz Studencev; Anton Neudauer, ključavničar in Terezija Po-lančičeva, delavka iz Pobrežja; Josip Keiser, ključavničar in Ivanka Peklatje-va, zasebnica iz Studencev; France Kro-bat, železniški delavec in Ivana Pirčeva, tkalka; Maks Žist, posestniški sin in Terezija Kocljeva, delavka iz Pobrežja; •Martin Karlin, sprevodnik in Terezija Draškovičeva, pletilja; France Reiher, mesarski pomočnik, in Katarina Frange-ževa, trgovka s Teznega; Edvard Rebernak, mizarski pomočnik in Marija Gollova, hči mizarja iz Studencev, Vinko Potočnik, čevljarski pomočnik in Roza Vidovičeva, kuharica iz Nove vasi ter Matija Bezjak, delavec in Josipina Frasova, tkalka iz Studencev. Bilo srečno! Grobovi. V zadnjem času so v Mariboru umrli: Antonija Miacuhova; žena poštnega zvaničnika; Otmar Filipec, pekovski pomočnik, 34 let; Alojzij Božič, hlapec, 44 let: Jurij Potnik, preddelavec 70 let; Terezija Lorenčičeva, kuharica 36 let; Edmund Vreznlk, posestnikov sin 24 let; Marija Ribičeva, hči posestnika 19 let; Barbara Simtkova, žena sprevodnika 28 let; Albin Babič, sin železničarja, 9 let; France Pajnkiher, prevžit-kar 67 let; Karel Senekovič, sin železničarja 3 leta; Emerik Papež, sin tkalskega pomočnika 9 mesecev in Ivan Perger, posestnik 60 let. N. p. v m.! Avtogeni varilni tečaj. Prihodnji ponedeljek ob 9. uri se otvori v Mariboru avtogeni varilni tečaj za začetnike. Tečaj priredi mariborska poslovalnica zbor ničnega obrtnopospeševalr.ega zavoda, vodi ga pa g. inž. Leon Knez z varilnim mojstrom g. D jur ko vičem. Tečaj smejo obiskovati mojstri in pomočniki kovinarskih strok, pa tudi vajenci zadnjega letnika učne dobe. Interesenti se zbirajo ob napovedani uri v restavraciji Friedau na Tržaški cesti. Plesna šoJa Sokola I. ima1 v nedeljo 5. t. m. zaključno plesno vajo. Prireditev bo v gornji dvorani Narodnega doma s pričetkom ob pol 20. uri. Godba ojačena! .Vabljeni vsiJ Svoji k svojim! Pod tem naslovom smo objavili te dni dopis nekega naročnika, v katerem je navedel neki konkretni primer, kako se neka kupčija na mogla zaključiti, ker je slovenski veletrgovec v Mariboru zahteval previsoke cene. Ta notica, ki je bila napisana in tudi z naše strani objavljena z najboljšim namenom koristiti naši skupni stvari in s tem tudi našim, trgovcem, je pa bila s strani nekaterih sprejeta nepovoljno. Očitalo se nam je, da smo s tem napadli in oklevetali vse slovenske trgovce, da-si smo govorili le o enem samem primeru! Na te in take trditve moramo odgovoriti pač samo'eno: »Večernik« je glasilo Slovencev v Mariboru in v Podravju, in sicer vseh brez razlike stanov. Zato se je vedno potegoval tudi za interese naših trgovcev. Noben slovenski dnevnik ni po vojni toliko propagiral načela: Kupujte pri slovenskih trgovcih! — kakor naš list. Zato bi bilo naravnost absurdno očitati mu, da hoče tem trgovcem škodovati. Mi vemo, da je eksistenčna borba naših trgovcev težka, vemo tudi, dia so po ogromni večini solidni in ne zaslužijo nobenega očitka. Če se pa kdaj zgodi, da je kaka stvar potrebna kritike, objavimo to kritiko zato, da bi koristili, ne škodovali! Tako je bilo to tudi v tem primeru. Navedli smo le igolo dejstvo; besede, ki jih je pisec notice rabil kot splošen opis, so bile morda dvoumne, a prav gotovo tudi on ni mislil nikogar obrekovati. Zato mislimo, da ni nobenega povoda za očitek, da smo nastopili proti slovenskim trgovcem en bloc. Želimo le, da bi se načelo »tSvoji k svojim!« uveljavilo do skrajnih konsekvenc, kar bi potem preprečilo tudi še vsak osamljen posamezni primer nezado voljstva. S tem, mislimo, je stvar dovolj pojasnjena'. Paprikah V Zagreba 26 dni v*e predstave razprodane Grajska klet: danes zvečer sveže morske ribe: calamari, risoto, brodetos polento iti zrezek sanpiero. Jadranska straža priredi od 15. junija do 4. julija veliko potovanje po Sredozemskem morju z največjim in najudob-nejšim parobrodom »Kraljica Marija«. Obišče sledeče luke: Split, Dubrovnik, Krf (Vido), Ajaccio na Korziki, Monte Carlo, Marseille, Barcelono, Alžir, Tunis, Kotor, Dubrovnik in Split. Cene od 3800 Din dalje za vožnjo, hrano, prenočevanje, postrežbo itd. Prospekte in pobližje informacije daje Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru, Grajska ul. 5 II. Prijave se sprejemajo do 25. marca. Vsi, ki hočejo spoznati Sredozemsko morje za male denarje, naj ne prezro te prilike! Grajski kino. Danes v petek 3. marca premiera najnovejšega filma Anny On~ dre: »Če beba ljubi«. Vesela zgodba. Razkošna oprema. Vesele in zabavne pesmi. Poleg Anny Ondre nastopijo Willy Stettner, 011y von Flint in Albert Panlig. Razen tega sodeluje priznani najboljši ženski pevski jazz »Singing Babies«. Kino Union. Danes zadnji dan vojni film »Zapadita fronta«. Od sobote dalje izvrstni ljubavni in zabavni film »Poročno potovanje v troje« z Brigito Helnio-vo, Oskarjem Karltveisom in lepo Dunaj-čanko Susi Lannerjevo. Film vsebuje kra sno godbo, petje in posebno lepe naravne posnetke z otoka Caprija. Pozor: Pride filmska senzacija »Paprika«. Živalske kužne bolezni. Po stanju z dne 25. februarja se je pojavila v dravski banovini svinjska kuga na 38 dvorcih, svinjska rdečica na 4, gniloba čebel-ne zalege na 4, steklina na 3, vranični prisad na 5, ovčje garje in mehurčasti izpuščaj pa na 1 dvorcu. Koliko elektrarn je v naši državi. Zveza elektrarn ter klub elektriških in strojnih inženjerjev sta izdala statistiko elektrarn v naši državi. V Jugoslaviji je 618 elektrarn s kapaciteto nad 15 kilovatov, ki proizvajajo skupno 446.697 kilovatov. Največ elektrarn je na parni pogon, na vodni pogon jih je 108. Celotna električna energija je ocenjena na 777 milijonov kilovatnih ur. V dravski banovini pride na enega prebivalca 220 kilovatnih ur. Cena električnega toka v naši državi pa se giblje med 1.80—15 Din za kilovatno, uro i Narodno sledallile Repertoar. Petek, 3. marca: Zaprto: Sobota, 4. marca ob 20. uri: »Faust* Premiera. Celjsko gledališče. Torek, 14. marca ob 20. uri: »Grofica Marica«. Gostovanje »Narodnega gle* dališča« iz Maribora. Premiera Gounodove opere »Faust« bo v soboto, 4. t. m. ob 20. uri. Ta opera je že pred 10. leti dosegla na mariborskem odru velik uspeh ter je tudi z-a letošnjo premiero, pri kateri sodelujejo trije gostje, veliko zanimanja. Nastopijo gg. Herzogova, Zamejič-Kovičeva in Ne* ralič kot gostje, sicer pa še gg. Barbiče-ya, Sancin, g. Kovič in Gorinšek, Dingi' ra in režira kapelnik Herzog. Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter i® vranice, bolečinah v hrbtu in križu, i® naravna »Franz Josefova« grenčica večkrat na dan použita, krasen pripomoček* Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Jose* fova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josetova* voda se dobi v vseli lekarnah, drogeri* jah in špecerijskih trgovinah. PAPRIKAII Največji uspeh v Evropi Hotel »Orel«. Salvator in Tscheligije* vo pivo, najfinejše mrzle in tople plošč® in močnate specialitete. Sedmi turni tečaj. Zimskošportni odsek SPD v Mariboru priredi svod VII* turni tečaj v nedeljo 5. marca. Sestani izletnikov smučarjev je v soboto zvečer v Seniorjevem domu, od koder sledi drugi dan krmarskai .votžnja po najidealnejših snežnih poljanah na Pohorju Čez Veliko in Malo Kopo, Sedlarjevo sedlo* Krnikov ,vrh in Jesenikov vrh v Slovenj-gradec. Medpotoma praktične smuške vaje. Priporočamo ta turni tečaj že malo izvežbaindm smučarjem. Vabimo vse zimske športnike, ne glede na klubsko pripadnost. Povratek v nedeljo ob 21.16* Prijave in informacije v pisarni 8PD, Aleksandrova cesta 35, telefon 31-22* Vodja izleta ing. Rungaldier. Ujel se je. Ko je dopotoval z včerajšnjim popoldanskim vlakom iz Beograda 24-letni delavec Marko Curič, rodom iz Grabovice v Bosni, so ga na postaji ustavili policijski detektivi, ker se jim je zdel sumljiv. Kakor le redko kdaj, tako se tudi takrat niso zmotili. Ze pri prvetf zaslišanju se je Curič zapletel v protislovja, in to je bilo za njega usodno. Napovedali so mu aretacijo ter našli pri preiskavi pri njem nad 10.000 Din gotovine. Ker ni mogel točno povedati od kje ima toliko denarja in ker njegovi trditvi, da je denar zaslužil kot krošnjar, niso mogli verjeti, so ga izročili preko noči v policijski zapor. Ko so ga davi na policiji ponovno zasliševali, je vztrajal pri svoji prvotni izpovedi. Ugotovili pa so. da je bil Curič pred mesecem v Mariboru in ni imel niti toliko, da bi si bil lahko kupil vozni listek do Zagreba, kamor je takrat odpotoval. Pri njem so našli tudi niklasto urq. znamke »Zenit«, ki ima na zadnjem pokrovu monogram A* C. Na policiji so mnenja, da je Curič omenjeno uro ukradel kje v Maribor® ali okolici, zato naj se lastnik čimpreje zglasi pri predstojništvu mariborske mestne policije. Curiča bodo danes iz* ročili tukajšnjemu sodišču. S policije. Preteklo noč je policija aretirala dva potepuha. Marka G. in Avg®' sta I., ki bosta oba izgnana iz mesta, nekega Ivana H. radi razgrajanja in kal*' nja nočnega miru ter neko lahkoživk0 Štefko G., ki je izvabljala moške v nek nočni lokal. Prijavljeni pa so bili polici.® Marija H., ker se je grdo obnašala v neki gostilni, neki Albin C., ker je razžalil P°' bcijskega stražnika in Marija P. radi kršitve zglaševalnih predpisov. Vremensko poročilo mrj-Tprske iti®*®' orološke postaj'. Davi je kazal toplo®1®* 3 stopinje pod ničlo: mtomiahna temP®* ratura pa je znašala 4.5 stopinje pod ničlo: barometer je kazal nri to *toohriaB 736.5 reduciran pa 734P: ~rvlaga 89, .vreme je mimo in tiho Mariborski »VEČERNIK« Jutra Stran 3. Z vodnega ognjišča na Daljnem vzhodu ZEMLJEPISNA IN ZGODOVINSKA SLIKA POKRAJINE JEHOL. Bivši urednik velikega kitajskega lista »Norih China Daiily News«, ki izhaja v Šanghaju, Owen Green, je napisal v londonskem »Daily Heraldu« daljši čla-nek, v katerem je opisal sedanje po-prišče kitajsko-japonskih bojev, tolikokrat imenovano pokrajino Jehol, po kateri hlepe Japonci sedaj, ko je postala žrtev njihove grabežljivosti že vsa Mandžurija. Le malo ljudi je bilo še pred tremi meseci v Evropi, ki bi bili vedeli, kje leži Pokrajina Jehol. Ta kitajska provinca je Po svoji površini velika približno tako kakor Nemčija, vendar pa šteje komaj okrog 4 milijone prebivalcev. Od teh sta dve tretjini Kitajcev, ostala tretjina pa so Mongoli. Jehol ne pozna železnice. Ceste so. kolikor jih sploh je, zelo primitivno in polne globokih kotanj, tako da ie vožnja po njih zelo težavna in nevarna. Kot vozna vprega se uporabljajo večinoma mezgi. Štiri in dvajset ur vož-nie po jeholskih cestah pomeni velik Pspeh in hrabro delo. Jehol se razprostira med zahodno meto Mandžurije in Velikim kitajskim zidom. Stoletja in stoletja je bil Jehol sma-tfan kot nekak sestavni del notranje Mongolije. Nekako v tretjem stoletju Pred Kristusom so se pričeli naseljevati ^ Jeholu kitajski kolonisti. Ko so leta •644, vladarji iz dinastije Mandžu osvojili Kitajsko, je postal Jehol sestavni del kitajske države. Do pred kratkim je bil južni del Je-kola priključen severnemu delu pokrajine Čili in je bil zato znan pod imenom “Kitajska izven Velikega zidu«. Leta 1-28. pa je nankir.ška vlada priklopila Jehol »Trem vzhodnim pokrajinam«, kakor imenujejo Kitajci v uradnem jefiku Mandžurijo. Ko je pred približno 18 meseci izbruhnil oboroženi spor med Japonci in Kitajci, je guverner Jehola Tang-juzin proglasil jeholsko neodvisnost. To je pač navada kitajskih generalov, ki se žele izogniti opredeljevanju med močnimi sosedi. Pozneje je omenjeni guverner nekako Prisiljeno in neodločno pristal na novo državo Mandžukuo, ni pa prenehal pošiljati vsako leto okrog 166.000 funtov od letnega čistega dobička pri saditvi maka oziroma opija bivšemu guvernerju Mandžurije, Čangsuljanu, ki živi sedaj v Pekingu. Jehol predstavlja staro Kitajsko. Življenje se razvija počasi, kakor so tudi Počasne in dostojanstvene kretnje njegovih kitajskih prebivalcev. Noben narod na svetu ni naravno tako vljuden in dostojanstven, kakor je kitajski, pri njem Pa še posebej najbolj severni Kitajci. Zim ski mraz je silen in nič nenavadnega ni, da kaže toplomer po 60 stopinj Fahrenheita pod ničlo. Zrak je zelo suh, kar deluje zelo neugodno na živce in prihaja zelo pogosto do krvavih spopadov zaradi najmanjših nesporazumov. Jehol je zelo bogat na premogu in se računa, da ga ima nad milijon ton. Glavno mesto je čengte. V vsej pokrajini je le kakih 5 večjih mest, ki so pa popolnoma brezpomembna. Mongoli ne marajo svojih kitajskih rojakov, ki so jih pregnali z njihove dedovine. Mongoli so po instinktu nomadi. Najsiromasnejša v Jeholu sta dva kraja: stara- cesarska palača in lovišče vladarjev dinastije Mandžu in pa Veliki zid. Vladarji dinastije Mandžu so bili vedno veliki lovci. Njihovo nekdanje lovišče je obrobljeno s 15 km dolgim »Velikim zidom«. V lovišču se dobijo vse mogoče ptice in živali, ki jih ni v vsej ostali Kitajski mogoče najti prav nikjer. Veliki zid pa ostane tudi še danes eno izmed največjih čudes na vsem svetu. Dolg je 1500 milj in se raztega od morja do majdivjejših pustinj centralne Azije. Zgradil ga je pred 2000 leti cesar Ših-vangti, tako imenovani »kitajski Napoleon«. Čeprav je vladal samo 11 let, se mu je vendar posrečilo zediniti vseh 1700 majhnih fevdalnih državic, ki sestavljajo sedanjo Kitajsko. Razen tega mu je uspelo tudi srečno dograditi Veliki zid in ogromna dela pri namakanju zemljišč. Šihvangti je umrl, toda Veliki zid je ostal. Na njem so se razbili divji napadi raznih mnogoštevilnih osvajalcev. Odbil in pregnal je v Evropo tudi Atilo z njegovimi Huni, ki ga niso mogli podreti in se spustiti na kitajska tla. Bo li sedaj zaustavil japonsko invazijo? razburilo, da jo je večkrat vrgel na tla. Tedaj je pa posegel .vmes njun sin Ivan •in preprečil nadaljni pretep. S tem se je szameril očetu, ki je hotel njega namlatiti. Toda sin je zbežal pred njim okrog hiše. Z druge strani je pa tedaj prišla žer.a, in ko jo je pokojni Ploč zagledal, je zopet pustil sina in se lotil nje. Kaj se je potem zgodilo, pravzaprav nihče ne ve. Sin Ivan in mati Antonija, današnja obtoženka, sta izpovedala tole: Ko jo je mož zopet napadel, ga je prijela in posrečilo se ji je, da ga je vrgla ob tla. Ko je mož že ležal na tleh, je pograbila tri opeke, ki so bile v bližini, in jih zaporedoma vrgla vanj. Pri tem ni nič gledala, Kam je zadela. Videla pa je, da je bil mož, ko je vstal in odšel ves krvav. Po tem dogodku je odšel Ploč najprej v hišo in legel, ker se je čutil zelo slabega. Kričanje žene in moža tekom pretepa je privabilo* k hiši več drugih ljudi, in ko je pokojni Ploč slišal zunaj sosedo Ivano Želovo, je prišel ven in jo prosil, naj mu dovoli, da gre zrn jo, ker se boji ostati doma. Pri Želovih so Ploča, ki je imel na glavi več ran, umili in obvezali. Ostal je še dalje pri Želovih, a počutil se je čedalje slabšega, tako, da so ga 27. avgusta spravili zopet na njegov dom. Ker se pa njegovo stanje ni izboljšalo, so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je 29. avgusta umrl. Pri raztelesenju so zdravniki ugotovili 15 poškodb po vsem telesu in dve nevarni poškodbi na glavi. Vzrok smrti je bilo to, da se mu je radi udarcev vlila kri v, možgane. Senat je obtoženo Antonijo Pločevo spoznal krivo, vendar pa je ravnala v silobranu in je bila zato obsojena le na 10 mesecev zapora:, pogojno za dobo treh let. Vsaka skupina sestoji iz treh smučarjev istega kluba. Tekmuje se v sledečih kategorijah: seniorji, juniorji in tekmovalci vdtaki. Pravico tarta v prvih dveh skupinah imajo tekmovalci, ki so pri JZSS vpisani. Start in cilj bosta pri Mariborski coči. Dolžina proge znaša 12 km in je za vse skupine enaka. Prijave se sprejemajo pri tvrdki Divjak na Glavnem trgu in v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 35, in sicer najkasneje do 10. t. m. Poznejše prijave se sprejemajo samo proti dvojni pristojbini. Prijavnina znaša 5 Din za osebo. Prva skupina seniorjev dobi v. prehodno last Streharjev pokal. Pokal postane trajna, last kluba le tedaj, ako si ga osvoji isti klub 3krat zaporedoma ali 5krat v presledkih. Prve tri skupine v vseli kategorijah sprejemajo diplome. — Objava rezultatov in razdelitev nagrad bo ob 14. pri Mariborski koči. ISSK Maribor:SK Železničar. V nedeljo 5. trn. ob 15. uri bo na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma medi ISSK Mariborom in SK Železničarjem. Zagoneten umor zapravljivega moža Obtožena Antonija Pločeva obsojena le pogojno na 10 mesecev zapora. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je morala danes dopoldne zagovarjati 411etna posestnica Antonija Pločeva, obtožena, da je 25. avgusta 1. 1. svojega moža- Ivana Ploča tako nevarno ranila, da je na dobljenih poškodbah 29. avgusta umrl. Obtožnica slika žalostno zakonsko tragedijo takole: Pokojni Ivan Ploč je imel v Gačniku malo kmetsko posestvo. Rad je pil in pohajkoval ir. -se zato z ženo nista razumela. Njegova žena, današnja obtoženka, pa je bila delovna in skrbna gospodinja. Med obema zakoncema je zaradi moževega pijančevanja večkrat nastal hud spor in prepir, ki se je običajno končal z dejanskim spopadom. Kritičnega dne 25. avgusta 1. 1. je prišel pokojni Ivar. Ploč že opoldne pijan domov. Seveda tistega popoldne ni mogel nič delati, zato je polagal v senci dreves okrog hiše. Zvečer pa .je odšel zopet pit. Žena, ki se je zvečer vrnila trudna od dela domov, je svojemu možu očitala, da je delamržnež. To ga je tako Soort Vrstni red doseženih rezultatov pri 50 km spremenjen! Mariborski smučarski klub je na svoji včerajšnji seji obravnaval protest proti tretjeplaciranemru tekmovalcu na 50 km vztrajnostni tekmi g. Francu Pir.terju. Zaslišani so bili nekateri tekmovalci, kakor tudi kontrolorji, ki so izpovedali, da Pinter, ki je imel startno številko 29, ni pasiral kontrole na Rogli in pri »Mašinžagi« ter v tem odseku tudi nobenega tekmovalca ni prehitel. Nekatere .priče so celo izpovedale, da je v tem odseku proge tekmoval pod startno številko 29 Herič! MiSK je zaenkrat Pimterja diskvalificiral, končno besedo pa bo imela Zimskošportna zveza v Ljubljani. Vrstni red po diskvalifikaciji Pinter ja je naslednji: L Stane Bervar (Ljubljana), 2. Lado Senčar (Ljubljana), 3. Leop. Stolcer (Smučarski kluib Sv. Lovrenc), 4. Feliks Jo-dl (Sv. Lovrenc), 5. Zdravko Zore (Kranjska gora), 6. Tonček Priveršek (SPD Maribor), 7. F. Konig (Wien) itd. Vsi ostali tekmovalci pridejo za eno. mesto naprej. Tretji skupinski tek za Streharjev pokal. Zimskošportni odsek SPD Maribor priredi v. nedeljo 12. t. m. pri M-ariborsk koči skupinski tek za Streharjev pokal. So!to!st**o Gostovanje Sokola H. Pobrežje v kadetnici. Prihodnjo soboto 11. t. m. gostuje na odru Sokola I. v kadetnici igralska družina Sokola II. s Pobrežja. Uprizorili bodo znano dramo iz Napoleonovih časov »Legionarji«. Na zanimivo gostovanje opozarjamo že danes! »Cerkvena miš« na odru Sokola L Začetkom aprila uprizori dramski odsek Sokola I. v kadetnici- izborno veseloigro »Cerkvena miš«. — Režija je vi rokah br. Kuntnerja im Žeja. Akademija Sokola I. Svojo običajno telovadno akademijo bo imel iSokol Maribor I. v soboto, 18. marca. Nastopili bodo vsi oddelki z nekaterimi, povsem novimi točkami. Sokol Maribor II. Pobrežje poriva vse svoje člane, da se udeležijo akademije prosvetnega in podpornega društva »Nanos« 4. marca 1.1. ob 20. uri v Narodnem domu. Zdravo! Sokolsko društvo Maribor IH, Knče-vina-Košaki vprizori v nedeljo 5. marca, ob 16. uri v krčevinski šoli veseloigri) »Trije vaški svetniki«. — Igra je potna humorja, torej se sme pričakovati, dai bo kakor drugod tudi na tukajšnjem odm prav zadovoljivo uspela. Ponovila se najbrž ne bo, zato naj izvodi občinstvo udeležiti se prve predstave! Vstopnina kakor navadno. Zdravo!_______________ Budimpeštanske štvflje In kriza. Šivilje v Budimpešti so zelo občutljive. Ker jim v zadnjem času niti najodličnejše in premožnejše dame niso plačevale računov za delo, so sestavile listo vseh onih dam, ki 90 jim ostale dolžne. Kdor je prečita! to listo, je bil prepričan, da ni v Budimpešti titaane, ki bi redno in točno plačala svojo šiviBjo. Toda dame so si znale pomagati iz te zadrege. Sestavile so Bsto vseh sivas, ki niso točne in vešče svoje obriti. Kdor je prečrtal to listo, pa se je lahko prepričal, da hi v Budimpešfci nobene poštene šivilje. Milam Kajč: Dedova smrt (Sličica iz Prekmurja.) če zaviješ s ceste, prideš na nanovo Posuto pot, ki je nekak drevored med .vrstama akacij. Ko napraviš kakih sto ko t'akoy, zagledaš nenadoma veliko gospodarsko poslopje, čigar južno stran zasla-Pjajo brajde Izabele. Hišo s hlevi, kozo-•ec, kos vrta na prostrani trati in obsežen sadovnjak oklepa v četverokotu bodičasta živa meja ir, varuje vabljivo imetje. — Ustvarilo in nakopičilo ga je dolgoletno težaštvo deda in zetova delavnost. Ni se zaman vrnil starček ves izčrpan 'u ameriških veletovarn. Zet Miha slovi za najhitrejšega delavca v vsej y^s>. saj ga še dolgo nihče ne dohaja pri košnji in pri žetvi. .Kar se tiče delavnosti, Mihu ne more Blhče nič očitati. Če pa ga kdo dalje ča-^ opazuje, spozna nekaj, kar sicer skrb-0 Prikriva. Noče, da bi vsi zvedeli, ka-0 malo spoštuje ženinega očeta. Tudi ^stali domači ga rnrze in se malokdaj penijo za starčka, ki vdano prenaša **** torje. Veža loči stanovanje učiteljskega pa-1obleči jih bo treba v belo srajco!« Naglo ra od sobe, v kateri hrope starček. Pred dvema dnevoma je bil pri sestri, kateri se je potožil, kako slabo ravnajo z njim domači. Med pogovorom mu je ponudila malo žganja. Doma ga je dobil le redkokdaj, zato je močno slivovko željno posrebal. Ko se je zvečer vrnil domov, ga je sprejela družina z besedami: »Dedek so pijani!« Ob taki priliki običajno ni dobil večerje. A nocoj so bili z njim nenavadno prijazni. Večerjati je smel v kuhinji in še celo z drugimi. Sicer pa je moral jesti vedno sam, ko drugi še niso začeli, ali pa so že končali. Brez besed je posrebal mlečno kašo, ne da bi se zmenil za zbadanje ostalih. Kmalu po večerji ga je pa obšla slabost in je moral leči. Prevzel ga je zelo dolg, trden spanec. Drugi dan so se domači šalili: »Naš dedek dolgo spijo; zelo so se morali opijaniti!« Dasi so ga glasno klicali, se ves dan ni zbudil. V močnem hropenju mu je minila noč, kateri je sledil razburljiv dan. Ko gre zjutraj učiteljeva žena k vodnjaku. jo sprejme starčeva' hči — debela jezična ženska, ki se najrajše križemrok leno ziba v bokih in zapoveduje ostalim l z besedami: »Dedek bodo umrli. Pre- še obme in stopi v sobo, kjer pokrije starčka s platneno rjuho. Kljub vsem ugovorom je trdno prepričana, da bo nocoj umrl. V veži postoji in polglasno premišljuje: »Treba bi bilo poklicati zdravnika...?« Pa zaključi: »Stroški so preveliki. Poklicali bi ga bili lahko že včeraj in bi mogoče pomagal. Samo radi ljudi iti po zdravnika, je le preveč. Popoldan pride gospod župnik in da dedu poslednje olje, pa bo vse v redu.« — Vse hujše bi bilo, če bi zbolelo kako živtnče. Tedaj bi bilo tekarja in obupnega tarnanja. Prepričan, da še ne bo najhujše, odide učiteljski par po bližnjici v šolo in se razgovaija... Starček je bil poslednji čas tako čvrst. Drugi so delali na polju, doma je opravljal vse delo sam. Kolikor veder vode je izvlekel iz vodnjaka, kako natančno je očistil hlev, nakrmil in napojil živino! Ko je to opravil, je sekal za hišo šibje in ga skladal. Le zebe ga sedaj v jeseni; zato je obut. A njegovi lepi čevlji. katere je prinesel iz Amerike, vzbujajo mnogo zavidanja. Večkrat mora slišati: »Vsi drugi so lahko bosi, samo stari gospon mora biti obut ob delavnikih!« Ko se vrneta učitelja, so vsi domači! zbrani pri kozolcu. Starčeva hči je bolj objokana, a tudi zet, vnuk fe vnukinja. Le na ženinem obraza si izpre-membe. Vsi drugi so na videz prepadeni. Se jim začenja oglašati vest? Pred kratkim je starček sosedovim potožil, kako ga mučijo. Ti so Sa izdali. S psovkami je planila nadenj hči, ki ga je prva udarila. Zena je mirno gledala, kako so ga z udarci in brcami pobih na tta. Hči se je potem še pohvalila: »Dobro smo ga zmlatili; saj je vreden, da bi ga ubili!« Učiteljici, kateri se je prišla hči tako pohvaht, se je smilil ubogi starček, a mu ni mogla pomagati. — Mogoče se je hči tega spominjala sedaj in strah pred tem, kar bodo govorili ljudje, ji je iztisnil solze iz oče pri stavbenem podjetju Vinku Lašlču, Tržaška ce*** št, 98, na katero mu isto postavi po izbranem načrtu enodružinsko zidano hišo že od 48.000,— Din naprej. Vse obširne!®* informacije pri gori navedenem podjetju. Izdaja konzorcij »Jutra« V Ljnb'*arti; predstavnik Izdajatelja In urednik: RADIVOJ RFHAR v Mariboru Tlr.ka Mariborska tiskarna d d predstavnik STAM30 DCTJCLA v MsriNt \