Političen list za slovenski narod.
r« p*ltl prcjnuu ▼•!]•: Za oelo lete predplačan 1& fld la pol leta 8 (Id*^ la četrt leta
i cld., xa en mesec 1 gld. 40 kr. f •tadalitraeiji i^rejenan t«!]*: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I glA., xa en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 20 kr. več na ieto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Hartialno prejema »praniiitvo (adminiitracija) is ekipedicija, Semeniške nlice it. 2, n.,28.
Xatnanila (inierati) m iprejemajo is velji triitopna petit-vrita: 8 kr., če le tiika enkrat; 12 kr
če se tiska dvakrat ; 15 kr., če le tiika trikrat. Pri večkratnem tiskanji le cena primemo zmanjša
Sokoplil se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, L, 17. IihaJa viak dan, iiviemši nedelje in praznike, ob ",6. nri popolndne.
^tev. 1S3.
V Ljubljani, v soboto 31. maja 1890.
Letnik XVIII.
Gabilo laa iiaročlpo.
S 1. juniijem prične se nova na- ' ročba na	>
»SLOVENCA",
h kateri najuljudneje vabi
opravništvo.
I^r* Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglaiajo, pa ^ dopošljejo naročnine, se ne ozira.
Dvorni svetovalec Lienbaclier.
Takozvana „schiirfere Tonart" nemških konservativcev ima le malo listov na razpolaganje, zato pa se tem pridneje poslužuje vnanjih nemških listov, v katerih vedno jedno trobi. Tu tožijo nestrpni gospodje o „hiranji konservatizma", o propadu katoliškega življenja in o vedno rastoči veljavi liberalcev. Ne moremo prehoditi, koliko je na tem resnice, a to vemo, da ravno glasila te frakcije stvar večkrat pretiravajo ter kažejo v najslabši luči, da bi s tem delala sitnost in zapreke neljubim osebam. Tak list so tudi „Politische Fragmente", glasilo dvornega svetovalca Lienbacherja. In tega lista zadnja (21.) številka bila je vir našemu tovarišu v Gospodskih ulicah, ko je v četrtek v političnem razgledu razlagal svojim čitateljem, kako v planinskih deželah propada konsetvatizem, ker tam prodira prepričanje, da nema duhovščina odločevati v vseh vprašanjih
Kdo se ne spominja famoznega članka „Lien-bacher z oteklo glavo" ? Tedaj je bil ta mož strašilo, nesreča, rogovilež — a danes je mož, na katerega se ozirajo planinske dežele kot rešitelja, naši radi-
kalci pa kot stenoloma, ki bode delal gaz mladočeški armadi. Prosit!
ili iiisrao nikdar mogli gojiti simpatij do gosp. Lienbacherja. Njegova nestrpnost in hipernemško čustvo njegovo sta nas navdajala vedno z nezaupanjem, ki se je naposled pokazalo kot popolnoma opravičeno. V svojem glasilu vedno kriči nad nemškimi konservativnimi poslanci, da ničesa ne dosežejo, ker so prepopustljivi nasproti vladi in ostali večini; a sam pa vedno le razdira lastno stranko ter dela pot liberalcem. Dne 4. t. m. pa je Lienbacher pokazal se tacega, kakeršnega smo si vedno mislili. Sklical je namreč v Solnogradu do 30 nemških mož, ki naj bi pričeli priprave za deželno-zborske volitve. V tej družbi pa so odločni liberalci, konservativci in „bauernbundarji''. Izdali so volitven oklic in razposlali po deželi. V tem oklicu naglašajo vrednost avtonomije, neodvisnost poslancev nasproti vladi in hvalijo Lienbacherja kot najboljšega voditelja. Naj-pomenljivejši pa je odstavek, ki radikalcem najbolj ugaja in se glasi: „Hočemo, da naši poslanci v vprašanjih, ki se tičejo vere in morale, postopajo v sporazumljenji s školi, v druzih pa popolnoma sa-moetojno; tisti, ki trdijo, da so tudi v vseh političnih in strankarskih vprašanjih škofje merodajni, silijo jih na stališče, ki se ne strinja z njihovim visokim poklicem, in hočejo konservativno ljudsko stranko narediti za čisto klerikalno."
To je torej duh, ki vodi Lienbacherja. Zvezal se je z odločnimi nasprotniki vere, da bi odrinil zastopnike katoliško-konservativnih idej. Tako početje je vredno Herostrata, ki si hoče svoje ime zapisati v zgodovino avstrijske politike, toda spomin na to ime ne bode blag. Čudimo se, da so kar čez noč naši radikalci zaljubili se v tega čudaka, katerega so pred nedavnim časom razglasili kot prototip katoliškega nazadojaka.
Lienbacher je že davno lezel na liberalno stran, ker je tam pričakoval zadoščenja svoji častiželjnosti.
Nedavno je v državnem zboru govoril v imenu liberalcev, ki so mu ploskali in ga v zahvalo izvolili v delegacije, in sedaj je kot liberalni vodja nastopil proti bivšim svojim konservativnim tovarišem.
Zato vpraša opravičeno „Grazer Volksblatt": Ali smo le katoliki, in ne tudi Avstrijci? Ali vse nič ni vredno, kar se je zgodilo pod sedanjo vlado ? Ali naj bodemo zopet mučeniki pod sedanjo vlado? Ali naj pristaši manšesterstva rešijo socijalno vprašanje? Ali naj zopet vsplamti staro sovraštvo med avstrijskimi narodi?
Ta vprašanja stavimo tudi mi našim radikalcem v premislek, ki tako srčno žel^ zopet liberalno vlado. Zapomnijo naj si to: Ako razpade sedanja državnozborska večina, kakoršna je, pridejo gotovo na krmilo levičarji. % njimi pa se bodo povrnili časi, ki so najžalostnejši bili za narod slovenski. Ali morda od Mladočehov pričakujete rešitve in zlate bodočnosti? Sama nasprotja, in nič, nego nasprotja!
Svatbeni dar.
v širši naši domovini, v avstrijskem cesarstvu, ni moč trditi, da so obstoječe razmere preveč vesele, iu pogled bistrega opazovalca večkrat skale vsakoršne nepristojnosti; vzlic temu pojavljajo se na obzorji cesarstva našega tu in tam svetli žarki, za katere nas mogo zavidati marsikake druge države.
Taka povsem tolažilna in v naši dobi socijalnega izrodka dvojno dragocena svetla stran je globoko vkoreninjena lojalnost vseh avstrijskih narodov do presvetlega vladarskega rodu. Baš te dni opažamo zopet sijajne dokaze ljudske udanosti v mnogobrojnih pripravah in v nebrojnih dobrodelnih činih, koje prirejajo občine, društva in posamezniki povodom poroke cesarsKe princesinje nadvojvodinje Marije Valerije, da ustrežejo intencijam plemenitega vladarja.
LISTEK.
Kritiška pisma.
XXV.
Ko so pred tedni in dnevi na Dunaji zborovali češki in nemški politiki, ki so hoteli za durmi uničiti zgodovinsko slovansko in nemško neslogo, bali so se tudi pri nas mnogi, da zavlada med nami dolgočasna politična jednoličnost in se bodo radi tega podražile ostroge posameznih naših političnih voditeljev. Mnogo jih je namreč med nami, katerim se zde časniki dolgočasni, ako ne najdejo v njih najostudnejših osebnih napadov in se ne lasajo časnikarski sotrudniki.
Naj potrpe ti prijatelji političnih bojev, kajti ravno sedaj odmeva vedno bolj v ^zgodovinskem" češkem deželnem zboru mnogim nerazumljivo češko-nemško vprašanje. Dočakati utegnejo, da bodo tudi med Muro in Adrijo odmevali glasovi naših Riegrov in Gregrov, Knocev in Plenerjev. In to se bode zgodilo enim na žalost, drugim na veselje, ako se ne izpolnijo goreče želje naših domačih nasprotnikov, ki prosijo gorečih jezikov na pomoč svojim hripavim grlom v boju proti mračnjakom, ki še redno ne čutijo politične melanholije.
Tudi jaz privoščim goreč jezik vzdihajočemu radikalnemu nedeljskemu listkarju, da se izpolni njegova želja in nebo usliši njega obupno prošnjo; on potrebuje namreč za svoje tužno delo vzvišene pomoči, ali pa vsaj radikalne kontrole svojih duševnih jerobov.
A bojim se, da bode brezvspešna spokorna binkoštna larnentacija, dokler si ljubeznjivi naši nasprotniki ne preskrbe košate brezove metle ter ž njo očistijo zrak za višjo pomoč, ki naj jim očisti črnilo in ostrže peresa. Priporočil bi jim za sodelavca onega gospoda, ki po kavarnah v nekem listu debelo podčrtuje znana imena in dostavlja neslane opazke. Ta bi že v tiskarni lahko opravljal to otročje delo, in tako bi vsak čitatelj „Naroda" in ^Brusa" takoj zapazil mastno tiskane ^hauer-je".
Bodoča sveža ljubljanska voda ohladila bode brez dvoma mnoge narodnjake, ker imajo tuje in večje tvrdke mnogo več zaslug in zaslužka pri vpeljavi, kakor naše domače in narodne, katerih edina napaka je, da si hočejo tudi nekaj zaslužiti pri domačih podjetjih, za katera tudi donašajo svoje prispevke.
Naravno je torej, da se je sukala v predzadnji seji mestnega zbora precej „m«dnarodn8" debata o vprašanji, ali naj se privošči našim domačim obrtnikom vsaj vrtanje nemških vodovodnih cevi. To vprašanje je najbolje rešil neki volilec druzega raz-
reda, ki je hvalil geslo: „Do ut des". No, vse pride ua dan, edini slavni kompromis narodnih poslancev leži nekje v prahu pod kopico aktov. Morda se ga sramujejo oni, ki so ga najbolj želeli, sicer bi ga bili že razobesili po oglih. To mora biti zanimiva listina, ki je gotovo zapečačena s sedmimi pečati. Pisatelj slovenske politične zgodovine jo bode že spravil na dan ter dal natisniti s cirilico, da je vsakdo ne bode znal čitati.
Zadnja skušnja iz mestnega zbora nas uči, da ne smemo obupavati, ako se počasi razvija naša narodna obrt. Kako neprijetno bi tudi bilo pri marsikateri oddaji del, ko bi se oglasile tudi mogočne domače tvrdke z višjimi ponudbami za cel vinar, kakor tuji tekmovalci, o katerih mnogi trdijo neopravičeno, da se debele ob naši narodni tlaki v delarnicah.
Sedaj naj še trdi kdo, da narodnost ni večkrat kožuh, kakeršne nosijo naši sosedje onkraj Sotle, v deželi dolgih brk in magnatskih ostrog. Dokler namreč pljuskajo valovi volitvenega gibanja, tako dolgo je ta kožuh na lice; ko pa kandidat sedi na konju, obrne kožuh narobe.
Tako se menjavata solnčna in senčna stran na svetu. Tudi to mora menda biti. Ko bi solnca ne bilo, ne poznali bi sence; zaradi — prijetne razlike pa sta potrebna oba.	Psevdonim.
Ko je slavil ljubljenj uač eesar štiridesetletoico svojega vladanja, tedaj je odklosii vse slavnosti io brumne pojave lojalnih iutov; dobro njegovo src« je želelo, naj se narodi rajši sp{){nijuajo revščine io bude, in da se v trajni spomin taloie dobrodelait ustanove, ki paj bodo še v poznih časih vir obilj)} dobrodelnih i)#janj z« potomce.
In tfiko 84 j« tndi zgodilo po želji Nj. VeličAi|-stva; nad sedemnajst milijonov goldinarjev nabralo se je samo v zapadni polovici našega cesarstva v darovih in ustanovah za dobrodelne namene. Ljubljeni vladar sam pa je bival igttga dn^ v zftlšji na obalih adrijanskega morja; in s tem se je zaprečilo vsem javnim proslavljujočim izjavam, s kojimi je hotela ndana misel občanstva dokazati svojo lojalnost. Čudili so se tedaj nekateri, da se je tako pomenljivi jubilej v Avstriji vršil pretiho in mirno. Toda cesarjeva želja se je s tem spoštovala, in za nekaj tednov pozneje spoznal je ves svet, kako plemenito je mislil vladar, izražujoč željo, jubilej Njegovega vladanja bodi proslavljen povsem po blago-tvoriteljnih činih. Žaloigra na mayerlinškem gradu je globoko upognila ljubljenega cesarja, koji je izgubil sina in naslednika, in je bila tedaj jako bolestni udarec za vse avstrijske narode.
Toda bil je tudi ^memento" za vso našo časovno smer, ki povsem smatra v razkošji sveta — cilj življenja. Toda čas zaceli vse rane, in spomin na strašni, tajnopolni dogodjaj mineva v mislih vseh, ter se polagoma umika v ozadje, da učini prostor veselejšim pojavom.
Skoro zaori veseli svatbeni roj in visoka poro-črnca bodeta vzbujala misli vseh lojalnih podanikov. Najmlajša dična hčerka vladarjeva, nadvojvodinja Valerija, podala bode v nekoliko tednih v Išlu, v pravcatem Tuskulu našega cesarskega rodii, roko svojo ljubljenemu možu v zakonsko zvezo in vspre-jela blagoslov sv. cerkve.
Čestitajoč poročeneema, .strinjajo se narodi avstrijski v svojih voščilih in se iskreno zanimajo za Vde dogodjaje vladarjeve rodbine. Kakor so lani ž njo delili sožalje in bolest, — tako tudi tekmujejo, da postane spomin na to dinastično slavnost bodrilo dobrodelnih činov, — trajni in dostojni spomin. Občine, korporacije in društva v istini skušajo jedna drugo prekositi z dobrimi deli; med njimi nahajate se tudi naše stolno mesto in kranjska hranilnica. Mi čislamo take darove, ki so pojavi zvestih podanikov, strinjajoči se z intencijami ljubljenega vladarja in proseči poročeneema blagoslova iz nebes.
Toda narodi bi svojemu vladarju dobre volje prinesli lahko še večji dar v žrtev. Ta zaželjeni dar, ki bi potolažil očetovsko vladarjevo srce še najbolj, in s kojim bi se tudi naši državi povsem Ubtreglo, je — notranji mir, kojega tako zelo treba Avstriji, da bi narodi istotako, kakor dinastija, postali srečni.
In kakor na Češkem nastaje zbližanje narodov in strank istina, treba se lotiti tudi v slovenskih pokrajinah odkritosrčne poravnave in sprave, da se doseže popolno zadovoljstvo; a tudi poravnava v socijalnem oziru. Pri dobri volji, bodisi gori ali doli, se da mnogo izvršiti in premagati mnogo ovir.
Da bi se te dni zasadila dobra volja v srca vseh, in da bi vsi činitelji v državi, vsak po svoji moči, trudili se pred prestol v častni dan dične hčerke ljubljenega cesarja in vladarja položiti najkrasnejši in najdražji dar, — ta je narodnostni, verski, gospodarski in politiški mir!
Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
Že lani je sklenilo hrvatsko gospodarsko društvo v Zagrebu, da želi praznovati petdesetletnico svojega obstanka ter pri tej priložnosti prirediti gospodarsko izložbo. Ker društvo samo nima dovolj sredstev, da izvede svojo koristno namero, obrnilo se je na visoko vlado ter na hrvatski sabor, da dobi za svoje podjetje potrebno podporo. Te dni je naša vlada povoljno rešila to vprašanje ter s tem dala društvu priliko, da more pokazati, koliko je ono v petdesetih letih svojega obstanka napredovalo ter faktično s svojim delom vspelo. V tej izložbi bodo sodelovale vse podružnice, katerih ima do zdaj društvo že čez petdeset. Tako bode zastopana vsa Hrvatska, pa tudi velik del Slavonije po gospodarskem društvu zagrebškem v tej izložbi, četudi se ne bo zvala deželna izložba. Odbor, ki je že izbran za prireditev, je pozval tndi slavonsko gospodarsko društvo, da se pridruži tej izložbi, bodisi že kot
samo$t»loo ali pa v zvezi z zagrebškim društvom. Posl^drij« društvo je obdržavalo sf^jo izložbo mi-Ol)ip l*t(), ter sem že t|i(rat opisal iiej^i čudni pamen naie vlade, da hoče (jgjiti zemljo tudi v gojipodar-sl(«m pogledu, pa da se s tem gojš še bo^ separatne ideje med Slavonijo in Hrvatsko. Dokaz temu je tudi bodoča jtložb«, ki ima biti }e izložba zagrebškega gospodarskega društva, ne pbeh kraljevin. Vendar pa se pri vsem tem veselimo, da pride sploh do izložbe, katere nismo imeli od leta ^864. Četudi se je Hrvatska takrat začela še-|e razvijati v gMpodar«kem pogledu, vendar tedanja izložba nji ni bila na sramoto, temveč je ona zunanjemu svetu odkrila bogastvo naših prirodnin, katerim so se tujci čudili, a Hrvate pa opozorila, kaj bi se moralo storiti, da morejo v gospodarstvu napredovati. Od leta 1864. pa se je mnogo tega premenilo. Hrvatska je dobila namreč med tem svojo avtonomno vlado, ki je začela skrbeti bolj, nego poprejšnje vlade za razvitek gospodarstva. Da kmečko prebivalstvo dobi več veselja za umno gospodarstvo, uvela je vlada sost&v podpore in koristnih gospodarskih investicij. V deželni proračun so so uvrstile vsako leto precejšnje svote za investicije iu podpore gospodarstvu. To je mnogo koristilo. Gospodarsko vzdruževanje se je razvilo jako hitro. Gospodarsko društvo, ki je spočetka imelo dolgo časa okoli deset podružnic, ima jih zdaj že čez 50, od katerih so nekatere prav delavne. Celo v krajini, kjer je militarizem vsako vzdruževanje celo v gospodarske svrhe zadušil, začelo se je zdaj prav pridno delati, samo da se nadomesti ono, kar se je poprej zaradi tuje nemarnosti popuščalo. Povsod tedaj se opaža neko veselje za napredkom v gospodarskem pogledu, četudi ne z najboljšim vspehom, kar imamo pa zapisati kot krivdo le našemu sedanjemu politično-gospodarskemu oduošaju nasproti Ogerski ter pre-mali denarni podpori za koristne investicije, ki spadajo pa na skupno državno upravo, o čemur sem že večkrat poročal.
Upamo pa, da se bode na bodoči jubilarni izložbi pokazalo, da se je začelo sostavno delati na polju našega gospodarstva, in da smo od Itita 1864. vsekako napredovali. Ta izložba pa ni samo koristna, nego tudi potrebna, kajti po njej se bode moglo soditi, koliko smo v 27 letih napredovali, posebno v zadnjem času, odkar se vse bolj zanima za gospodarski napredek. Želelo se je od ene strani, da bi na tej izložbi bila zastopana tudi naša industrija, ali deželna podpora je tako skromna, da bode zadostovalo komaj za gospodarsko izložbo; z druge strani pa je naša industrija še-le v razvitku ter se gotovo ne bi sijajno obnesla. Najpametneje je tedaj, da ostane pri sami gospodarski izložbi, da se ž njo ob enem proslavi 50letnica obstanka gospodarskega društva.
Priprave za izložbo so se že začele ter je glavni odbor izbran in 19. t. m. se je v seji odločilo, katere stroke gospodarstva in kako imajo biti zastopane na izložbi. Da se zanimanje za to podjetje še bolj razširi, pozvanih je po predlogu eksekutivnega odbora mnogo vlastelinov samih ali pa upraviteljev večjih posestev v odbor, kar je gotovo praktično, kajti ti možje bodo mogli krasnih proizvodov svojega dela poslati na izložbo. Bog daj srečo in blagoslov!
Politični pregled.
v Ljubljani, 31. maja. J^otranl« dežele.
Radikalni terorizem. Radikalci so si menda povsod med omikanimi narodi enaki z ozirom na sredstva, katera uporabljajo proti svojim političnim nasprotnikom. Pristaši svojih šefov pošiljajo brezimna pisma, v katerih prete svojim neprijateljem z raznimi izmišljenimi stvarmi, katere hočejo objaviti v šaljivih in druzih li.stih. To praktikujejo ti mameluki pri nas na Slovenskem, enako postopajo te vrste ljudje tudi na Češkem že dlje časa; s Češkega se je gotovo ta nesramna agitacija prenesla tudi na Kranjsko. Tako dobiva dr. Rieger pretilna pisma, da ga bodo ustrelili kot. . ., ako se uresniči češko-nemška sprava. Nekateri staročeški poslanci si ne upajo na ulice, ker jih javno zasmehujejo. Ali je to oni napredek, ona omika, s katero se radikalci tako radi ponašajo?! To jo surovost, ki se sama obsoja.
ČcSko-ncmSkft sprava. „Moravska Orlicč" stavi vprašanje, ali se bode uresničila češko-nemška sprava ter odgovarja ob jednem: „Ako vlada ne da zagotovila, da se načelo jednakopravnosti ne bode žalilo, ne bo se posrečila sprava. Ako pa to stori,
upamo, da se sprava jfresai^ Ttm. Nemški poslan«^ lilfto
stališča, kar žele za svojo narod,.____ _ ,
Boajo zahtevati, kaj naj ke češkemu narodiftoodeli, kaj pa odreče. Pravice old^ajo "goi^lUlii, >V hoče vlada j>vršiti § 19. dri»ynih o^MfSjF poMav, ki zagotavlja jednakopravnost vseh Jezikov in narodnostij. katergm stališSt je vla<ta, tega ne v^mo, R?^ Pl Nmo, je od t»ga o4vfsua spfm''. — pr. Bieger se fe izjavil, da niso vsi Slanf (fsfelnega zbora moralno zavezani, glasovati za' vse točke sprave kot celoto, temveč le on\ ki so se vdeležili obravijjv na Qunaji. Fr. Pr." očita dr. Riegru to i^jivp, e|l,*(4 mpfajo vsi člani to potrditi, kar 80 podpisali njihovi voditelji. „Politik" pa odgovarja, da je to zmota. Pri obravnavah na Dunaji so se namreč določila le načela, po katerih naj vlada izdela predloge. Vsled tega pa ima vsak poslanec pravico presojati, ali se predloge povsem strinjajo z načeli nepristranske sprave.
Tnanje driare.
Francija. ,Petit Journal" prina.ša pogovor s knezom Bismarckom, ki se je ostro izrazil o cesarji Viljemu in nemški politiki. Razmere med bivšim nemškim kancelarjem in cesarjem Viljemom se vtegnejo še bolj napeti. — V zbornici je odgovoril Freycinet na vprašanje o organizovanji naselbinske armade, da sostavlja vlada zistem, ki bo zavaroval prekmorsko armado, ne da bi pri tem trpeli interesi mobilizovanja. — Tudi letos so romali ko-munistje s poslancem Dumayjem iu mnogimi občinskimi svetniki na pokopališče Piere-Lachaise, kjer je pokopanih največ v krvavem tednu palih boje-valcev komune. Tu so .položili več vencev in imeli navadne revolucijske govore. Policija ni posegla vmes, kakor tudi druga leta ne in vse je minilo brez najmanjšega kaljenja miru. Popoldne pa je prišlo do prepira, ravsa in kavsa med to in proti-boulangistiško stranko. — To romanje se vrši vže devetnajst let vsako leto v takoimenovanem „krvavem tednu". Letos so romali ravno na binkoštno nedeljo. Hvala Bogu, da se pri nas ne vrše take neumnosti.
Rusija. Povodom poročila v .Times", da snuje Rusija nove načrte o balkanskem polotoku io da je potovanje črnogorskega kneza v Rusijo v zvezi z novimi prekncijami v Bolgariji, pišejo „Mosk. Vedomosti": , Posebne bistroumnosti pač ni treba, da se ugane, kaj nameravajo take izmišljotine: z obrekovanjem očrniti Rusijo pred prijaznimi in sovražnimi državami in s tem škodovati kolikor mogoče mejnarodnemu položaju Rusije. Tako je! Nevzdržni, gorostasni povzdig naše domovine vznemirja zmerom in povsod naše zavidne sovražnike ter mrači njih duh in njih vest. Ali pa bi bilo mogoče, da bi s temi svojimi sredstvi, katerih se tako pridno poslužujejo, hoteli predrugačiti položaj Rusije? Moč ruske države je dandanes tolika, da čutijo vse evropske države, kako potrebno jim je prijateljstvo ogromne Rusije, io ker je Rusija še le v prrem razvitku ter bode v teku časa vzrasla do orjaške moči, rastle bodo tudi prijateljske razmere druzih držav do Rusije v isti meri. Moč Rusije je pa osnovana na svoji popolni samostojnosti v obsegu mejnarodnih razmer; samostojnosti, katero je najvišji poglavar širne Rusija tako trdno osnoval ter jo toliko modro brani. Z vsemi hoče živeti v miru, ne potrebuje nikake vezi z drugimi državami, in svoje prijateljstvo in naklonjenost svojo bode izkazala le onemu, ki bode pospeševal njene zmotre. Te zmotre je določila božja previdnost, izpremeniti se ne morejo in škodovali ne bodo nikomur. Zadnja posku-šnja, da bi se Rusija z Nemčijo sporazumela, ni obrodila dobrega sadu, in pa saj tudi ni najmanjšega vzroka, da bi se napravilo sporazumenje. Ravno nasproti, približevanje k Franciji je bilo mnogo vspešnejše, kajti s tem se je provzročilo evropsko ravnotežje, katero še najbolj jamči za mejnarodni m'r, in katero bode konečno srečno rešilo vsa mej-narodna vprašanja. Da se raski časniki zadnji čas s tem mnogo manj pečajo, kakor so sa nekdaj, godi se to pred vsem zato, ker je v te m oziru vse dobro in varno. Mejnarodni položaj je, hvala miroljubnosti ruske države, posebno dandanašnji, k sreči tak, da ga ne morejo motiti nobene še tako umetno spletene izmišljotine." — Gotovo se res čez Rusijo mnogo več govori in piše, kakor čez vse druge evropske države. Rusiji sovražni listi pobero kje kako laž in potem jo povečano trosijo širom politiških krogov. Omenimo naj n. pr. le zadnjih dijaških in v zapadnih provincijah kmetskih nemirov, koliko je bilo pri tem izmišljenega. S kako črnimi očmi so gledali Rusije sovražniki te čisto vsakdanje dogodke, ki so bili sicer brez vse politiške nevarnosti.
Nemiija. Novi pasovski škof je izdal po svoji škofiji razglas na duhovnike, v katerem se stavijo na povelje Sv. Stola dušnim pastirjem naslednja vprašanja: 1, Koliko mešanih porok med katoliki in nekatoliki ali nekristijani se je zvršilo v zadnjih desetih letih v dotičnih župnijah in sicer koliko s spregledom in koliko brez spregleda apostolskega Stola? 2. Ali se izpolnjujejo pri zakonskih, poročenih s spregledom apostolskega Stola, dane obljube in pri kolikih se niso izpolnjevale; posebno koliko katoliških soprogov je prelomilo obtlubo, da bodo vzgajali svoje otroke v katoliški veri, in koliko
(Dalje Y prilogi.)
Priloga 123. štev. „Slovenca** dii6 31. maja 1890.
jih )• prišlo c«16 ob sveto vero ? 8. V kateri veri M krstijo iu vigajtjo otroci onih »urišev, ki so ruhinega veroiipovedanja, poročeni bret spregleda apostolskega Stula? Koliko zakonskih katoliškega veroitpovedanja v zakona i drngoverniki je ohranilo BTojo ST. vero in koliko jih je odpadlo od katoliške cerkve? Kohko šteje vsaka lopnija katolikov, ne-katolikov, nekrščencev ali neltristijanov ? — Kakor se razvidi iz vpraštnl, izvršila se ne bo nikaka izprememba glede na mešauoverske zakone, temveč namerava se le natančen statistiški pregled. Vkljub temu pa so vzrasli liberalni listi v svoji protiverski jezi proti tem vprašanjem ter trdijo, da sv. cerkev s tem ne doseže, kar namerava, pač pa, da si bo odtujila mnogo svojih privržencev. Tako je! Ko bi se godilo po volji liberalnih hstov, imela bi sveta cerkev že zdavno zvezane roke. A hvala Bogu, da so to le slabotne morske pene ob večnotrdno skalo sv. cerkve.
Anglija. Dillon, 0'Brien in drugi irski poslanci so skušah preteklo nedeljo vkljub policijski prepovedi razglas v Tipperarjji objaviti. Močno številna policija jim je zabranila objavo. Demon-strantje so metali svinčene cevi z razstrelivom in kamenje na redarstvo, kateremu se pa je posrečilo razpršiti razburjeno množico. Več Ijudij je telesno poškodovanih, policija je bila neoborožena. Enaki prizori so se vršili v Cashlu, kjer sta Dillon in 0'Brien vkljub prepovedi vlade zbrala zbor liguistov. Ko je hotela policija vmes poseči, prišlo je do prepira.
lz\iriii dopisi.
Iz Ljubljane, 28. maja. Kakor morska kača vleče se že vprašanje o našem deželnem gledališči. Dolgo časa debatiralo se je o prostoru, kje naj bi se zidalo; naposled odločili so se za cesarja Josipa trg, za najlepši trg, katerega ima mestna občina; tu naj bi stalo gledališče, na prostoru, katerega za novo mestno šolo mestni zbor ni hotel dati, češ, najlepšega prostora ne moremo za šolo dati; a za gledališče ga je mestni zbor velikodušno odstopil. In res bilo bi se gledališče na tem trgu zidalo, da ni merodajen faktor posegel vmes ter z razlogi, na katere poprej nikdo mislil ni ali pa misHti ni hotel, jasno dokazal, da na cesarja Josipa trgu gledališče stati ne more iu tudi stati ne sme. Zdaj so jeli iskati drugje, in res našli so prostor in sicer Ma-jerjev vrt; tu naj bi stalo gledališče. Ne bomo se spuščali v to, če je sploh mogoče tam zidati gledališče, ki mora pod odrom vsaj šest miitrov globo-čine imeti, tedaj v zemlji, kjer se dva metra globoko že voda prikaže. Poudarjati hočemo pred vsem, da se zdaj od mestne občine ljubljanske zahteva trideset tisoč prispevka. Kakor se je nam od kompetentne strani pripovedovalo, že v klubovi seji mestnega zbora niso mogli priti do sklepa, da naj mestna občina dodd za gledališče omenjeno svoto. Ne čudimo se gospodom mestnim odbornikom, ki 89 temu protivijo; kajti prav umijivo nam je, da se mestni odbornik, ki se le kolikaj ozira na davkoplačevalce, ne more odločiti za to darilo. Sili se nam pri tem vprašanje, ali je naša občina res tako imo-vita, da tako brezskrbno lahko iz svojega žepa da 30.000 gld.? Ali mestna občina še nima dovolj dolga? Ako hoče to svoto dati, mora si jo izposoditi ter od nje obresti plačevati, druzega vira v pokritje tega izdatka nima. Ako se bo tako postopalo, zabredla bo občina tako v dolgove, da ji ne bo mogoče leta in leta se jih iznebiti; še naši potomci bodo britko čutili velikodušnost našega mestnega zbora.
Konečno si pa dovoljujemo vprašanje, ali je gledališče v Ljubljani res neobhodno potrebno ali ne? Mi pravimo da ne, to nas skušnja uči. Še staro gledališče bilo je tako slabo obiskovano, da noben vodja ni mogel shajati brez podpore od po-bebnega v to svrho sestavljenega odbora, ki je po mestu novce nabiral in jih mnogokrat prav težko skupaj spravil. Naše mesto nima stalnega gledališkega občmstva: ako se je predstavljala prvikrat nova igra, opereta ali opera, bilo je gledališče za silo polno, a pri drugi, tretji predstavi bilo je že na pol prazno, ^e posestniki lož, katere je vendar treba šteti med imovitejše, niso redno hodili v gledališče, dasitudi jim je bilo plačati le borno vstopnino; nasprotno, še prodajah so svoje lože za par goldinarjev, tedaj še tu ua to gledali, da so drugi dan dobili za ložo toliko, kolikor so morebiti prejšnji dan izdali za vstopnino. Pri tacih razmerah tedaj ni na to misliti, da bi gledališče moglo obstati; par tednov bi občinstvo morebiti iz gole radovednosti hodilo noter, a potem igralo bi se pred praz-
nimi sedeži. Tadi tega ne moremo primati, da bi ta dramatično društvo gledahšč« bilo potrebno; kajti kakor smo se mnogokrat prepričali, ie čitalnična dvorana ni bila vedno polna, mnogokrat bile so predstave prav slabo obiskovane, dasitudi so se dajale lepe igre in se je izborno predstavljalo. Nemci so pa tadi dokazali, da niti kazinskega salona ne napolnijo ; tako malo so se zanimali za svoje gledališke predstave, da so se igralci naveličali igrati v praznem salonu ter pobrali svoja kopita in odišh. Zanimanje za gledališče je tedaj od vseh strani tako neznatno bilo in bo tudi v prihodnje, da t mirno vestjo lahko rečemo: V Ljubljani ni treba gledališča, ker ljubljansko občinstvo v sedanjih slabih razmerah tudi ne more dejanjsko dokazati, da mu je gledališče neobhodno potrebno.
Ali gospdda ne misli nikdar zgraditi „Ndrod-nega Doma"? Cemu pa bode ta zgradba? ,Sokol" se je brani, „Matica" ima svojo hišo itd. Ali ne bi zadoščalo našim razmeram, da se v ^Narodnem Domu" za slovenske predstave priredi primeren oder? Moje in marsikoga prepričanje je, da bi bil „Ndrodni Dom" najprimernejši prostor za slovenske predstave. V ta namen bi tudi dežela lahko dovolila izdatno svoto za „N^rodni Dom" od zaklada, ki je namenjen za gledališče. Kaj pa Nemci? No, ti imajo svojo kazino, pripravljajo svojo „tonhalle", kjer tudi lahko prirejajo predstave.
Sploh pa ne moremo umeti, zakaj nekateri gospodje tako tišče v gledališče, češ, to nam bode ognjišče čistega jezika itd. Nikoli, gospoda, ravno narobe! Ako bodo nemške in slovenske predstave pod jedno streho, obiskovale bodo mnoge narodne dame rajše nemške nego slovenske. Saj jih poznamo; izvzeti moramo k večjemu deset narodnih dam. Deželno gledahšče, kjerkoli bode stalo, bode lepa zgradba, v kateri se bode zopet šopirila nemščina, če pa se bode hotelo to ovirati, bode dežela imela tolike troške, ki niso nikakor približno-pri-merni dobičku, oziroma napredku, katerega nekateri pričakujejo od gledišča. Le ,Narodni Dom" zidajte in tu napravite pod slovensko streho slovenski oder.
S Krasa, 29. maja. (Moj izgovor. — Odpust sežanskega c. kr. glavarja; bogo-skrunstvo; naše časopisje in doslednost.) Kaj ne, že dolgo časa pričakujete iz naše suhe — skalnate kraševine kak dopis ah znak življenja od Vašega zvestega znanca; pa od letošnje pretekle zime, ko je tudi tu po Krasu in Vipavi semtertje razsajala hripa, ki mi je dva aH tri najboljših prijateljev v malo tednih pobrala, katerih ginljive ne-krologe je bilo brati v ,Slovencu" in stari „Soči", sem postal nekako tako apatičen za ta goljufni svet, da nisem mogel prijeti za dopisniško pero. No, jaz že vem, da čitatelji rajši kaj pikantnejšega beremo, n. pr. „0 radodarni delitvi brezplačnih bere" v neslavnem dnevniku „Slov. Nar.", ki pač slabo zastopa v svoji celoti še verni slovenski narod! Dosledni so si pač ti pisarji v „Narodni tiskarni"; morda tudi takšna robata pisava spada k najnovejši sliki ljubljanskih lučnjakov, katerim bi priporočal, naj raje v svoji divji jezi čitajo: „Knigge'8 Umgang mit Menschen", laškega „Gallateja" ali saj od „Slov. Matice" izdanega ^Olikanega Slovenca"! Pojdite rajši, zakhcal bi takšnim pisarjem najnovejšega kroja, s takšno oliko tje k Tšeremisom ob srednji Volgi, Kirgizom ob dolenji Volgi, Tatarom v Krimu itd. Nam katoliškim Slovencem nikar ne vsiljujte takšne I omike. Ki bi komaj pristojala gori omenjenim suro-i vim narodom v vshodni Rusiji in Sibiriji, kjer še zdaj skušajo poljski rodoljubi in mnogi katoliški duhovniki versko toleranco svete matke Rusije, o kakoršni nam zna propovijedati ,Slovanski Svet". Res, da nemški, Slovanom v obče sovražni listi, v marsičem pretiravajo v „klevetanju" Rusije; vendar razmerje med Vatikanom in Rusijo preteklega časa nam gotovo kaže prav nepristransko stiske katoliške cerkve v Rusiji, katera meni s porušenjem Poljakov in s pridobitvijo za razkol ložje svoj smoter doseči — namreč postaviti pravoslavni križ na Aja Soiiji, veliki mošeji v Carjigradu, ki je bila pod vlado grških cesarjev najlepša in največja bazilika na vshodu! Upamo pa, da bo tu božja previdnost vmes posegla in da pravoslavna drevesa ne bodo segala v nebesa, ampak da se bo oklenil po božjem razsvetljenju prej ali slej veliki slovanski narod, ki je po besedah — pri nagovoru slovanskih romarjev 5. julija 1. 1881. — sedanjega sv. očeta papeža
Leona XIII.*) od Boga odločen upravljati vehko avetoo ulogo — sv, katoliške io apostoljske cerkve! Saj 80 ta to lediajenje obeh, zapadne (katoliške) in ▼shodu« (raikolniške) cerkve molili pred kakimi 30. leti celo po vsej katoliški Nemčiji; saj menda T molitvi za tak vzvišeni namen se razodeva pravo ioiutje iu Ijnbezen do enorodnib bratov, ki so večinoma T nezadolženi zmoti in kar je tadi pohtični ali uradni Rusiji na ne malo škodo! Pa naj ne zameri blagi čitatelj „Sloveuca", da še-le po tem dolgem ovinka prejdem k gradivu, o katerem sem se namenil prav za prav danes pisati! . . .
Naš c. kr. okrajni glavar gosp. Hohnel, čegar imena pa ne more nihče uganiti iz uradnih njegovih dopisov — tukaj bi bii tudi na svojem mestu ukaz Bismarcka, da naj slehrni državni uradnik svoje ime razločno podpiše, a ne kakor dela večina državnih uradnikov I — je šel na odpust in sicer na daljši odpust — akoravno biva v najboljši moški d6bi! — Z dopisom 19. maja t. 1. je to naznanil uradno posameznim duhovnikom v pastirstvu in krajnim šolskim svetom iu sicer duhovščini v nemškem jeziku, krajnim šolskim svetom pa v slovenščini; zakaj tako, naj vgane ,Slovenčev" čitatelj sam! Začasno je prevzel vodstvo c. kr. okr. glavarstva c. kr. okr, iomisar dr. Peter Laharnar, slovenskega rodu iz tolminskega pogorja, — Koliko sitnosti ima n. pr. kak duhovnik, če je še tako potreben pokoja in nezmožen za službo, kakor da bi ga mikala ona pokojnina, „katere je premalo za živeti, preveč pa za umreti", kakor pravi pregovor! Naj bi pač država štedila zlasti pri višjih uradnikih, katerih dobiva posamezni več pokojnine nego 20 do 30 dušnih pastirjev skupaj, ki so službovali po 40 do 50 let v svojih skromnih težkih pastirskih postajah; kajti noben dušni pastir brez sile in potrebe ue prosi za pokoj; marveč večina umrje v službi. V goriški nadškofiji je silno malo upokojenih dušnih pastirjev; konečno jih je od leta do leta počez komaj 6 do 8 "/o! Mnogo se jih pa žrtvuje, dokler le morejo gibati in kaj delati; kajti službujejo celo čez 40 in 50 let, nekdo že 57 let službuje in sicer v hribovskem kraju, ter je že 85 let star! V katerem stanu se nahaja enaka požrtvovalnost, kakor v stanu, ki je zgolj požrtvovalnost skoz celo življenje in to v blagor vernega ljudstva? In ,Slov. Nar." s svojim „Brusom" se potem še drzne celo zabavljati in gnusiti slovensko duhovščino! „0 tempora, o moreš", bi vzkliknil, kakor je nekdaj slavni Giceron nad iz-dajico Katihno!? . , ,
Še ni pozabljeno bogoskrunstvo v zloglasni Poddragi, vže se sliši o drugem enakem, da se morajo človeku od strahote lasje jeziti. Ko so namreč šh zvonikarji na Gočah — dnhovnija je le eno uro od Poddrage oddaljena — dne 26. maja ob zornem svitu zvonit sv. jutro ter so nehali pritrkavati, zapazijo grede iz zvonika skozi cerkev, da je agasnena večna luč in tabernakelj šiloma odprt. Ko pride brž na to poklicani g. župnik pogledat v sveto hrami-šče, kaj se je zgodilo, ostrmi od tuge, kajti monštrance ni bilo več v njem, v kateri je bila sv. ho-stija; vendar srebrni ciborij so zverinski bogoskrun-ski razbojniki pustili, monštranco pa z veliko hostijo odnesli, kdo ve kam? To se je zgodilo okoh 4 ure v jutro med pritrkavanjem zvonov k drugemu prazniku sv. Duha, ko so ljudje še spah, ker niso zvonikarji cerkvenih durij za seboj zaprli. Brž se je javila ta nezaslišana hudobija na vse strani c. kr. žendarmerijskim postajam; ali javeljne se bo posrečilo dobiti v pest dotične bogoskrunce in cerkvene roparje, kakor še niso znani od poddražke cerkve. Očividno je, da neka peklenska družba je nalašč namerila svetišča skruniti, morda za kako prazno vero, kako vzdigovati zaklade brez sitnega .Kolo-mona", ali pa morda eelo za bogoskrunsko početje masonske lože, katerih ena biva skrivši tudi v bogatem Trstu! — Da, le naj liberalci trgajo ljudstvu sv. vero iz sred, in kmalu zajde ono v staro barbarsko dobo nazaj, kakor nas uči skušnja strahovite francoske revolucije. In takšni ljudje da ljubijo narod?! O ironija osode! „Aprez nous ledelouge!"
—	V 42. štev. ^Edinosti" odgovarja vredništvo nekemu dopisniku na anomimno pismo, „kar ni sicer v običaju časnikov na takšna pisma odgovarjati," kakor pravi ono vredništvo v odgovoru na hst s pod-
In tega, Slovane tolikanj ljubečega papeža, se drtne
—	oj, večna ti »ramot«! — „Slov. Nar " t najsurovejiimi in oetudnimi beeedami okidati!? Od tedaj nisem hotel tega tlov. spačka vei citati, ker se mi je v^s prittadil I	Pi«.
pimm: .SIof«B8k k*toli6k duhoToik tritške- kopar-8ke škuliie.'' Ne bom tu cagoTarj&l dotičnega duhovnika, saj menim, da je učen vsaj toliko kot vrednik .Edia.", katere priden čitatelj je on, kakor je tudi Vai dopisnik .Slov." — Žalibog, da ima anonimni dopisnik v bistva, kar očita nedosledni si »Edinosti", prav; kajti kdo ni nič čital t .Edin." to zaeramovalaih priimkih na dr. Mahniča, kateremu je cvet svetne slovenske katoliške duhovščine podpisal zaupnice larad neustrašene brambe katoliških verskih členov proti zvitemu liberalstvu? Saj še nedavno ga je zasramovalno imenoval ,ci-klopa" (to je euookega orjaškega poganskega kovača), da se mora človeku takšna pisava gabiti. V bistvu ima dr. Mahnič v vsem prav, le v načinu in v oziru narodnih društev se vsi ž njim ne vje-mamo, pa kdo je v vsem nezmotljiv?! Da bi bili le v bistvenih rečeh oboji narodnjaki edini, potem bi se gradila počasi razkosana Slovenija, tako se pa le ruši in kruši še bolj nego kdaj poprej, ko smo bih vsaj v bistvenih rečeh, v načelih edini! Pa kaj? Jeli že pozabila „Edin.", kaj je pisala v 90. štev. 1889? V tistem listu je najprej priporočala imenik molitvenih knjig Giontinijeve knjigotržnice v Ljubljani itd. Brž zdolej pa dela tiho reklamo za poddražke homatije z naznanilom : „Fotografijo Pod-drage izdelal je fotograf Dragotin Žagar v Vipavi. Kdor pošlje naprej 1 gl. 50 kr., dobi sliko franko!" Jeli se to pravi ,mi smo istinito vdani našej veri in kedaj smo se pregrešili proti načelom katoliške vere?" Erklitre mir Graf Oerindur etc._
Dnevne novice.
(Nemško šolsko društvo »Scbnlverein") in njega binkoštno zborovanje v Lincu opisali smo primerno v petek v uvodniku. Dostavljanio še. da je predsedstvo povabilo tudi k shodu m l. g. škofa linškega, dr. Doppelbauerja. Je-li to učinil doktor Weitlof in pristaši njegovi iz spoštovanja do škofa, ali je bil pa to samo političen čin, prikrit z lice-merstvom, o tem presojevati ni naš nalog, dasi je zadnji razlog verojetnejši, kajti »Schulverein", ovladan doslej po največjih liberalcih, briga se za cerkev in služabnike njene pravilno prav malo. in nikoli in nikjer ne taji v javnosti svojega proti-cerkvenega mišljenja. Vse to uvažajoč, odgovoril je tudi mil. g. škof dr. Doppelbauer na dotično povabilo povsem odkrito: da vsled proticerkvenih nakan, 8 kakoršnim se je ponašal v svojem času ,Scbul-verein", ne more se vdeležiti zborovanja. Ta odgovor je zelo poparil šulferajnske upravnike. Nevarnost nSchulvereina" traja in narašča že deset let; po tej dekadi ponemčevanja po slovanskih pokrajinah je tem iskreneja želja naša, da procvita slovensko šolsko društvo ,sv. Cirila in Metoda", in neobhodna potreba je, da se ta želja tudi uresniči dejanjski z obilno požrtvovalnostjo, koja je jedina naša obrana proti ,Scbulvereinu", mobilizujoč v vsakem kota Nemce, kojih glasilo »Deutsche Ztg." jih broji 8 milijonov. Nam bodi tudi v spodbudo češka požrtvovalnost, kojo je poudarjal dr. Kraus pri shodu, rekoč: .Cujemo li, da je mali češki narod 1. 1884. svojega Vaciava (doslovno) proslavil z matičnim darom 84.000 gld., vprašamo se, kje je shčni smisel za požrtvovalnost med tako velikim, čudesnim naprednim nemškim narodom, ki se pri najmanjši slavnosti ponaša s prednostmi, podedovanimi po očetih, s svojo germansko močjo in zvestobo?" — V spodbudo k najneumornejšemu delovanju v prospeh slovenskega šolstva bodi to, da je »Schulverein" prejel iz Kranjske tekom 10 let od »malih, neznatnih podružnic" (Weitlofove besede) samo 25.000 gld., a društvo pa potrosilo za drn-itvene namene na Kranjskem skoro 100.000 gld., na Češkem skoro jedan milijon, na Moravskem pa 315.404 gld., v gleziji 92.404 gld. Te svote govore glasneje, nego najbolj plamteči pozivi
(Strupena rosa ali pcrtnospera.) Od c. kr. kmetijske dražbe kranjske smo naprošeni objaviti, da bolezen, ki se letos posebno močno kaže po trtnem listju in vsied katere dobi list na spodnji plati bele, kosmate lise, ui strupena rosa ali rja, ampak provzročena je od neke grinje »phitoptus" Ta grinja sicer ni koristna, a tudi ne posebno škodljiva. To naj služi v pomirjenje, ker se strupene rose nikakor ni pred koncem iunija bati.
(C. kr. deielni ioUki svet) je dovolil porabo prostorov Ijndske in meščanske Sole v Krškem za vojaške rekonvalescente ob času vojske.
(Dnhovniike preBeabe v ^abljunki ik«flji.) C. g. Fran Hirše pride iz Logatca na prejšnjo
svojo službo v Planini. Nastavljeni so čč. gg. seme-niški duhovniki, in sicer Ivan Bezeljak v Logatci, Ferdinand Cekal na Jesenicah in Matija Novak v Ctnomlji.
(Za avstrijske kasnilnice in ječe) je te dni izšla na svetlo na Dunaji v založništvu državne tiskarne jako važna in obsežna knjiga (900 stranij): »Oesterreicbische Gefiingniskunde mit Berflcksichti-gaog des ansiandischen Gefiingnisvvesens", kojo je I na poziv pravosodnega ministerstva spisal v desetih mesecih graški državni nadpravdnik g. dr. V. Leit-maier, ki je bival mnogo let tudi tu v Ljubljani in pred trinajstimi ali štirinajstimi leti spisal »Navodilo za porotnike". Prvi del namenjen je uradnikom po ksznilnicah in vsem, ki uradno poslujejo po teh zavodih. Drugi oddelek razpravlja kaznilnice in ječe po inozemskem, n. pr. Angleškem. Francoskem, v Belgiji, Nemčiji, na Ruskem, v Švici, Italiji, Severni Ameriki itd. Zanimivo ta opisuje cen-j tralno kaznilnico v Zenici (Bosna), koje vodja E. Tauffer je v tej stroki poznat pisatelj. Tretji oddelek se bavi z avstrijskimi kaznilnicami in ječami, z zgodovino teh zavodov iz šestnajstega stoletja do današnjega dne, z upravo, poukom, duhovniškim poslovanjem, zdravstvom itd., ter opisuje točno vse štirinajst moške kaznilnice v Avstriji: Stein, Gar-sten, Praga, Kartovzi, Plzenj, Murau, Lvov, Stanislav, Karlau pri Gradci, Koper, Maribor, Gollersdorf, Suben, Wisnicz, Ljubljana in Gradiš k a; potem šest ženskih kaznilnic: Neudorf, Rzepi, Valaški Meztfč, Lvov, Begunje na Gorenjskem, in Schwaz v topografičnem oziru, itd. Knjiga dalje obseza hišne rede in službene propise vseh dvaindvajset avstrijskih kaznilnic. Dr. Leit-mayerjevo načelo glede kaznjencev in zločincev slove in je tudi napotek vsem vodjem kaziiiluiškim: »Zločinec, kojega čini uas navdajajo z gnusom in zaničevanjem, ni prestal biti: človek, in naj zapusti kaznilnico — poboljšan. Sprva naj se ž njim postopa strogo, potem pa vedno bolj popustljivo, da se konečno preustroji kot sposoben član za pristop med človeško družbo." V obče je uredba in uprava avstrijskih kaznilnic v tej knjigi prvikrat opisana in razpravljana točno in temeljito.
(Škandalno novinarstvo), zlasti amerikansko, koje se odlikuje z neobičajno neobzirnostju, ne oziraje se na najbolj kočliive rodbinske in tajue osebne razmere, ia zabavajoč svoie čitatelje s chIo izmišljenimi škandali, je nedavno polkovnik A. H. Daw-son, jeden najodličnejših pravnikov mesta Novega Jorka, odločno ožigosal. Davvson je šibal napomi-nano novinarstvo, da je prokletstvo dobe naše t4ko časnikarstvo, Koje se vtika v vsako stvar, ter je nadaljeval, rekoč: »Ta predrznost časnikarstva mora se po nesreči pripisovati najpodlejšemu in najbolj poniževalnemu nagibu ljudstva, to je, nenasitni lakomnosti. Skoro nobeden časopis za naše popačene dobe ne ravnd se po druzih načelih, nego kupčij-skih. Glavni smoter skoro vseh novinarskih izdajateljev je — dobiček. Karkoli se plača, tc se pa prehvaljaje. Ljudsko razburjenje še vselej nese. To je posebna vrsta nravne maldrije (nevarna groznica), ki ostrnplja zrak, a vzlic temu vendar razveseljuje kakor londonska megla milijone, koji v nji uvide-vajo pravo razkošje. Cisto ozračje spodobnosti in nravnosti ne more provzročiti take nenasitljivosti |»o razburjenosti in pobujševanji, in takega hrepenenja po časnikarstva, koje, da bi zadostilo popačenemu lepučatju, se ne sramuje počenjati pohujšanje, svoj nos vtikati povsod, značaje kaziti, maščevati razžaljenja, odkrivati tajnosti, krivo prisezati, lahkoverne voditi za nos in mir rušiti v občini." — Tako se je izjavil polkovnik Davvson o grabežljivosti in ska-ienosti dnevnega amerikanskega časnikarstva, in mož je imel pravo. Skoro vsi dnevniki so vredovani in opravljani po trgovskih načelih. Izmišljevanje razbnrljivih vestij se še najbolj splača, in radi tega se uganja pohujšanje. Krasočutje je popolnoma popačena po tem novinarstva. Kdo pa čita dandanes Se kak poučen ali izobraževalen list? Časopis, kakoršnega ljudje zahtevajo, mora biti ves pretkan z »novicami" iz mestnih ulic, policijskega ali kriminalnega sodišča, iz igraliič in vsakoršnega pohnj-SIjivega pokotja. Mlačno in nedostatno podpiranje katoliškega novinarstva se bode britko osvetilo. To dostavlja o čitateljstvu in amerikanskem časnikarstvu tednik »Hlas"; mi pa še pravimo, da to, kar je rekel Davvson o amerikanskih novinah, velja tudi o naših židovskih in sploh liberalnih listih.
(flasp. Josip PanliB) v Ljubljani namerava v kratkem odpreti poizvedovalno pisarno (Auskunfts-
bureau) za inozemsko potovanje; za to je dobil dne 27. t. m. dovoljenje od tukajšnjega magistrata. Občinstvu bode gotovo s tem ustreženo z ozirom na nove osebne železniške tarife, ki se prično s 1. dn^m julija. — V'pisarni g. Josipa Paulina na Marijinem trgu št. 1 se dobivajo tudi romarske izkaznice za vlak na svete Višarje, ki odide iz Ljubljane dne 21. junija. Gene so za polovico znižane.
(Slov. del. pev. drnStvo »Slavec") priredi v nedeljo, dne 8. junija veliko veselico na Kos-lerjevem vrtu. Na vsporedu je petje, godba, kegljanje, otro,^ka zabava. Vstopnina 30 kr., ud)e so prosti. Natančneji program priobčimo pozneje.
(Pazite na otroke!) Iz Logatca se poroča; Dne 24. t. m. je Terezija Zakrajšek z Vrhnike pustila svojega petletnega sina brez nadzorstva. Deček je pal v potok in utonil. Truplo so našli uro pozneje.
(Koliko se v Avstriji pokadi.) Minolo leto je avstrijska država dobila 78,331.108 gl. za smodke, cigarete in raznovrstni tabak. Smodk so pokadih 1.085,921.783 komadov, in sicer 269 milijonov »kratkih", 187,972.051 viržink, kub po 5 kr. 184 milijonov, portorik 84 milijonov, britanik 41 milijonov, trabuk 29 milijonov, kub po 6 kr. 20 milijonov itd. Smodk se je 72.159 582 komadov manj pokadilo, kakor I. 1888. Cigaret pa so pokadili 174 milijonov komadov.
(Hrvatski kipar Ivan Rendi6) poslal je pred dvema letoma nekoliko svojih izdelkov na izložbo v Peterburg, kjer so vzbudili občno pozornost in so vsi ruski listi jako pohvalno pisali o njih, primerjajoč g. Rendiča s proslulim ruskim sohorjem An-tokolskim Nedavno je poslal gosp. Iv. Rendic čaru Aleksandru IIL v dar prekrasno izgotovljeno poprsje črnogorskega kneza Nikole, koje je car vsprejel s hvaležnim priznanjem, iu ker je g. Rendič ponujeni dar v denarjih odklonil, poslal mu je car krasen briljanten prstan v vrednosti 1600 rubljev.
(Popravek.) V zadnjem dopisu iz Gorice je vsled tiskovne pomote število božjepotnikov na Sveto Goro bilo napačno povedano. Bilo jih je nad petdeset tisoč, ne pet tisoč.
Teleg^raml.
Celovec, 30. maja. Ker dosedanji župan E r w e i n ni hotel prevzeti nove izvolitve, izvoljen je za župana c. kr. stavbeni svetovalec Franc Glockner.
Praga, 30. maja. V deželnem zboru jo v debati o šolskem nadzorstvu deželni maršal naglašal potrebo sprave za oba naroda. Vlada je pričela spravo v trenutku, ko ste obe stranki želeli mir. Le oni je pravi rodoljub, ki hoče končati prepir dveh narodov, katera je združila zgodovina. Sprava bi bila nemogoča, ko bi bili povabljeni k dunajskim posvetovanjem tudi Mladočehi. Deželna razstava prihodnje leto bode delo sprave, ako se uresniči.
Budimpešta, 30. maja. Državni zbor je z 219 glasovi proti 80 zavrgel predlog poslanca Iranjia o reviziji domovinske postave.
Budimpešta, 31. maja. Nadžupan Sza-1 a v s z k y je imenovan za državnega tajnika v notranjem ministerstvu.
Monakovo, 31. maja. Naučni minister dr. Lutz je iz zdravstvenih vzrokov odstopil.
Peterburg, 31. maja. Neapeljski princ se je pripeljal; sprejel ga je car in veliki knezi, v zimski palači carinja in velike kneginje.
Sanfrancisco, 31. maja. Vlak je zavozil na odprti vzdigljivi most pri Webster-streetu. Stroj, tender in prvi vagon so pali v vodo. Našli so doslej 13 mrličev.
BUUko lie ibarddi tirden lei.
Povsod lahko vidimo, kako se vsako leto spridi mnogo lesenih predmetov, ki so izpostavljeni vremenskim izpremembam. Proti temu je malo sredstev in ie ta kakor oljnata barva so le pogojna in prfdraga, da bi jih bilo mogoče povsod porabiti. Semtertj« rabljen tekoči smolnjak je le malo varujoči poitaz, ki je sprva črn, potem sivoumazan in vendar ne pride ceneje, kakor tenko tekoči Barthelov izvlmi Carballntum.
Kjer gre bolj za to, da se les praktično ali trajno zavaruje, kakor za to. da bi se dalo lesu gotovo barvo, ima Car-bolineum, katerega lahko vsakdo s fopičem na les namaže, radi svoje preprost« uporabe in cene kaksr tndi radi svoj« izvrstne lastnosti, da zavaruje le« za zmerom pred gnjilobo, glivami, ostorjenjem in žuželkami, vsekako predanost.
Tndi proti mokrim stenam ni boljjega pripomočka, nsgo Darthelov izvirni Carbolinoum.
Ako se uporablja hlevih, deluje izredno razkuževaje, varuje Mvino v vročih mesecih pred Kužnimi boleznimi in pred muhami.
Iz teh razlogov piiporočamu »vujiiu p. li. bralcem, da store več poskušenj i, Ilarthelovim preskuienitn sredstvom Prodajajo ga skoro vsi večji trgovci, kakor sam M. Harthel & Comp , X., Keplergasse 20, Dun.^ij. Opozarjamo na današnji in-serat.	(l)
«
Vreiueiu|ko sporočilo.
Cu
Šta Qj)
opazovanja
p. u. Z|Ut. 301 "i. a. pou. I a. a. ivec.
irftkoni«r» T mm
~Ti$?r7 737-8 737 0
toploman p« Caltija
220 138
V.tSr
brezv. si. vzh.
Vreme
det
i
030 dež
•	iol u	i-j u	j;	i
Srednja temperatur« lo-O" zi 1-8* pod Oormaloin.,«
ll^uMl^iRa borza.
(Telejfrarti;no poročilo.) 31. maja.
Papirna renta po 100 žl. (i 16J davka) 88 gld. 90 kr. Sr«bin» „ 5';, „ 100 ; , Itt » „ 8» „ 60 „ avstr. zlata ri<nta, davka prosta . .109
Papirna renta, davka prosta......101
Akeije aviitr-ogerske banke......967
Kreditne akc-ije ..........305
London Srebro
Fr»ncoski na Cesarski eeki ^«f>i4lra nmr!
loleond.
li . .
»
116
9 .5
57
„ 50 „ 70
31 „ 56 , 32'/,.
Na prodaj je
barvan lu pozlačen
k'8en, lepo po-
kip Jarija pomagaj"
v vi»oko>ti 110 em pn Fr. Tomanu, pozlatarm, 8V. Petra cesta št. 4.	(3—1)
Požilja naročeno blago dobro spravljano in poitnin« proito 1
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posiod in orodja iz čistega srebra, kinfSke^a srebra in iz medenine najnovejše oblik«, kot
siretllM^f
Itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v os^i^jt pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—22)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Pe^ilja naročena blago dobro apravllepo In poštnina prp|jfo!|
Andrej Kezele,
urar v Jiibnici na Dolenjskem,
priporočam svojo zalogo po najnovejši, najtrajniši, za več let sarantovani konstrukciji narejenih elegantnih
stssskili elektriciiili ur 2 Balalceii,
podobnih dunajskim, katerih ni treba nikdar navijati in katerih tek je najzanesljiveje natančen.	(3—1)
Cenike pošiljam brezplačno in franko.
Kdor hoee na Dunaji ob glavnici živeti,
Kdor
mora tudi težke komisije opravljati. Kdor hoče blago kupiti, prodati ali oddati, Kdd^ bi rud kupil boljše reči na obroke. Kdor bi hišno opravo, dragocenosti itd. pod roko rad kupil.
Kdor
hoče, da se mu dolžne zahteve iztirjajo, obrne naj se nu 12 let obstoječi
l^omisijslci l>iii*oaii na Dunaji Mariahilferstrasse 12.
Nakai
oddel
up blaga, U d%le doblAok, in blai^o Iklh na avoj ra6an.	(12-12)
"Vabilo
k
* -
občnemu zboru
olo:.bolil[iitilaijiilciiljiilli. okolici)
1. dnš junija 1890 ob poln 4. uri popoldne f droštvenl hlii v Št. Kida nad Ljubljano.
Dnevni rad:
1) Poroiilo
a) o dohodkih;
M o izdatkih zaključkom .SI. dne marca 1890. * 2) Določba o raCnnskem poroCilu blagajniCnega na-CelniJtva in njega izteženje. 3) Volitev
n) volitev nadzorovalnega odbora SeSterih Članov; h) volitev razsodišča peterih članov.
Načelništvo okr. boihiške blagajnice ljubljanske okolice
2-t. dne maja 1890.
Načelnik:
(3)	Anton Belec s. r.
Htjr Brez izkaznice ni nikomur dovoljen pristop v dvorano (§ 29. blafc'ajniCnili pravil).
J. & S. KESSLER f BRNU,
7 Ferdinandove ulice 7.
ITaJveijt, najcenejša zalega pomladanskega in letnega blaga.
Poletensko
I
ki se dii prati in je jako elegantno in trdno za gospode, dvajsetih bou, 20 em. širo-kosti za
celo obleko
6*5 metra le 3 gld.
Kdor le jedenkrat kupi, prepriča se, kako izvrstno se da prati in kako trdno je.
se razpošiljajo po čudovito nizki ceni in sicer:
po gl. 375 3-10 m. za celo obleko.
po gl. 5.50 3 10 m za boljšo obleko.
po gl. 8*50 3'10 m. za tino obleko,
po gl. 6'— 2 10 m. za ogrtač, franc. piquet-gilet za gl. |-50, Blago za talarj* za prečast. duhovš'-ino(tudi za poletne suknje) 1-20 m široko, meter . . . . gl. |-50 Črni peruviennes in doskins za salonske obleke po 3'25 m. od gl. Id"— naprej.
Modno bliig-o xa ^-ospe.
Karirano in črtasto blago
60 em. šir. za ponočne suknje in otroška oblačila, 10 m. . . gl. 2-50.
Joupon In troiičflo blago v
vseh modnih barvah 10 m. prve vrste gl. 3'50, druge Vrste . . ^ . gl. 2 80.
Kupi se o priliki! Zetir-blago, pristno in krasne barve, 75 cm. široko 10 m. It . ; . . . . gl. 3 50
Bi^al- in Jacquard-blago, 60 cm. široko, vs h mogočih barv, 10 m. gl 3*60
D oris. najnovojle karirano modno blago, čista volna. 10 m. pr j gld. 10. se-daj le . . . . gl. 6-50. jCleirvjr, 90 ciu. šir nežno črtano modno blago v najnovejših barvah lUiu.
le......gl. 4-50.
asmir,dvojna širjava.črno in liarvano. 10 m 4 gl.
Volneni atlas, d\oina šir-java. volneno blago, črne in drugačne ii;odne barve lf> m . . . . gl 6 50. I^odrotiškan kreton, i O IYI metrov . . gl. 250 in . . . gl. 3-20.
K
Elegantno in bogato omisljoni uzorci sa poiiljajo gospodom krojačem brezplačno.
Ceniki o porilu za gospode in gospi, o galanterijah, uzorci sukna in rezanega blaga brezplačno in franko. Pošilja se s poštnim povzetjem. (16—12)
Vozni red cesarjcviČ
Iz Ijjuhliane v Helfak.
Attdlillbt^ železiHbb.
j. *	. ■>.
Ii Beljaka v Ljubljano.
0(«ot>xil -v-laki
p .	it. »18 it. 17U	St. 1718	«. 17U
J	po noči ijutraj	dopoldne	itečer
Ljubljana j. k..........6 45 ' 1140	4 25
Ljubljana R. k..........6 49	11-45	4-30
Vižmarje............7-	11-.55	4 41
Medvode............718	12' 7	4 5»
Loka................7-26	12 21	5 07
Kranj..............7 42	12 38	524
Sv. Jošt (ostaj.) ....	7-47*	1243*	5-29»
Podnart ............802	12 58	544
Otoče (ostaj.)..........8 09 1" 4	5-50
Radovljica (ostaj.) . . .	8-22 1 18	6 03
Lesce..............8-30 128	612
Žerovnica (ostaj.) . . .	8'41 1-39	6-23
.lavornik............8-50 1-48	6 32
Jesenice ............!>.— 1-.59	6-42
Dovje..............9 20 2 18	7 01
Kranjska gora ....	!)-46 2 45	7 26
RateČe-Bela Peč ....	10 — 3 —	7 40
Trbiž..............10.16 3 16	7o5
it. 90H	it. 91A	it.
Trbiž . . .	3 54 11- 7 3 34	8 15
Thorl-Maglern ....	407 348
Podklošter............4 20 11-27 4 02
Furnitz..............4-36 4 17
Toplice Beljak (ostaj.) . .	4 44 • 4 25
Bejak drž. Ž. (ostaj.) . .	4 • 4 33
Beljak j. k............4 54 11-50 4 37	8-52
^iitriU dopoldna popoldne	trei-er
* Vlak ostane na teh postaijah le, ako je potreba.
O H o Y> II1 -v 1H 1< i
P o 8 a i 8	št. 917
" -	dopoldne popoldne popoldne 7.Tečer
Boljak j. k............11 51	4 38 4 46	10 .56
Beljak drž. ž. (ostaj.; . .	11 56	4-51	1109
Toplice Beljak (ostaj.) . .	12- 2	• 4 57	11.16
Fflrnitz............12 10	507	11 32
Podklošter..........1227	502 5-23	11.59
Thorl-Maglern . . .	12 42	• 538	1220
Trbiž............12 56	5 20 5 .50	12 40
1717	it. 1713	it. 171.1
Trbiž..............2-30	603	1 15
Rateče-Bela Pe.' ....	2 47	6 20	1 33
Kranjska gora ....	302	6 35	147
Dovje..............326	702	2 17
Jesenice............346	724	2-39
Javornik............3-52	731	2-46
Žerovnica (ostaj.). . . .	4 01	7 40	2-55
Lesce..............414	758	310
Radovljica............420	805	3 17
Otoče (ostaj.)..........4 32	8 18	3-30
Podnart..............4 40	8 27	3-39
Sv. Jošt (ostaj.) ....	4 .52»	8-39*	3 51*
Kranj..............-159	847	358
Loka ..............5 14	9 04	4 14
Medvode ......	527	9 18	427
Vižmarje............5-39	930	4 40
Ljubljana R. k..........5 48	9 41	4 49
Ljubljana j. k..........5 52	9 45	4 .52
ijutrsj	iTeier	popoldne
M^košnja dieh ti^avnikgv^
v mestnem logu. — V.-Č poiive se na Stareni fg" 21. _(3-1) ,
URAN in VEČAJ^
priporočata svojo -i-oij[ko, iset>or>tH>
p&či iz glihaste snovi
raznih^blrv, n. pr bele, rujave, bronasto-rujave, po-uierančno rumeno, zelene, vse z stekleno prevlako, isto tako tudi
kahljice ža štedilna ognjišča
^ po nijiiižji ceni.	(7-E
Zaloga in delavnica ste v
igriški ulici št. 8 v Ljubljani,
v hiši gspde, Sennlkovih.
Lijisua
(7-5) M
"m
Stare orgije
7, 12 spremeni so na prodaj; primerne in pripravne bi bile za kako manjšo župno cerkev.
Natančneje se izve pri cerkvenem predstojništvu v Radovljici.	(3_i)
Pi-e^astiti duhovSčini in slavnemu občinstvu I priporočam svojo l>o(j;'nto sealoi^o	|
klobukov in slamniko?
najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. 1 Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne 6epioo po naj- " različnejSih cenah. Imam tudi v zalogi
nove baže čeiylce za požarne brambe.
Sprejemam in izvršujem vsakovrstna	_
|j
ter shranjujem koinho-vino čez poletje. Spoštovanjem
Anton Krejči,
klobučar in krznar, Kongresni trg St. 8, v Ljubljani.
^ Gg. dijakom dovoljujem prednostne cene. IMB	(15-1
Ta tovarna izdeluje po priiT nizki ceni
mlnn ordie ie barioilje
Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevalni pogoji so ugodni.
Ceniki orgel) in harmonije poHiljajo ne zastonj.
V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 noTih orgcU, med. temi bilo je več velikih, kar je sajDolji: dolaz o izvrstni zmožnosti in rpelnosti te tvrdke.	(24—10)
ces. in kralj. dvorni zvonar
v Dunajskem
Novem Mestu
priporofa zalogo zvonov za zvonike, lapo- in loglaaB«
svondke vsake velikosti in vsakovrstnega glasu.
Za določen glas, popolno in čisto ubranost in blago-glasje zvonov se jamči, kakor tudi za lepo umetaljno litje in najboljšo rudnino.
Nadalje priporoča Jarma in druge reJi za zvonove iz kovalnega železa in iz les» po svojem najboljšem in pri-znatem sistemu za lahko zvo-njen e
Naročeni predmetje izvršujejo te naglo, cen6 In z najugodnejšo plačilne pogodbo.
L. 1S3S. ustanovljena tovarna je prodala že 4710ivo-^nov, ki 80 tehtali 1.272.800 J-jr.
Odlike: Zlati križec ' sa zasluge s krono 1. 1887., „dre svetinji za napredek" dobljeni na dunajski svetovni razstari 1873. 1. za
____zvonove dunajske votivne
cerkve. Odlika zlate svetinje na dunajski obrtnijski razstavi 1880.1, in častne diplome na obrtnijski razstavi 1889. 1. v Budejevicah (Budtveis) itd. itd. Vrhu tega mnogo priznanj za izvr.^itne izdelke.	((24—10)
Lepoglasne zvončkulje s štirimi zvon>-ki za zakristije po 2o gld in višje. Lepoglasne altarne zvončkulje od alpaka s štirimi zvončki po 14 gld., s tremi po U gld ; od medi (mesinga) s štirimi zvon-ki po 10 gld., s tremi po 8 gld. a^* Obrazci in ceniki se po.šiiJnJo brezplačno. "VO
.S o a' ti
Ljubljana
Tržaška cesta štev. 29
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu
lepo, ukusno in solidno izde-Uue salonske in navadne lončene. belo, rujavo. zeleno in slonokoščeno osteklene, ognju prot vue
veti
v nairaznovrstnejMh oblikah, kakor tudi vse v to stroko i spadajoče izdelite po najnižjih cenah.
Cenilnike pošilfam na željo i	franko.
Zastopništvo
pri	(40-9)
Vidic & Comp.
Slonove ulice.
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. 00. Benediktincev
<)imtije S^oulnc (Grii-oii<lo).
Dom MAGUELONNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Itrn-selj JSSO, London 1SS4.
Iznajdeno leta 1373 f® prijorji Pierre Boursaud.
Vsakdanja raba zoboleka oo.
Benediktincev (po nekoliko kapljic
na vodi) ozdravi in zabrani gnji-
lobo zob. Jih obeli in utrjuje;
okrepčuje in popolno ozdravi
čeljusti.
Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljii in edini lek proti zobobolu.
Tvrdka iEOUITiI Bordea"x
nne Croli de Sejruej 1(M> A: lOS.
Ustanovljena leta 1807. Dobiva se c vseh lekarnah tn prodajalnieah dišav.	(39)
IProd« is proat# rok«
lepo posestvo
pod prav ugodnimi pogoji plačevanja na obroke tekom več let. — Posestvo šteje 78 oralov zemlje, obseza njive, travnike, vrte, gozde in novo zidano
jednonadstropno poslopje
ter vsa gospodarska poslopja tik okrajne ceste, pol ure od železnične postaje Borovnica. — Natančneje izve se pri lastniku Jan. Borštniku
v Kurji Vasi h. št. 4 v Ljubljani.	(3—1)
Deželna leta
LiloTlh
v Ljubljani,
priporoča se slavnemu duhovščini, ter navaja izkušenih in že z go-zdravil in specijalitet,
irl,MarlilPiifflaiai'
Ciečel-ii
Mestni trij 11,
občinstvu in prečastiti nastopno le nekaj svojih tovim vspehom rablienib in sicer.
Francosko žganje s soljo ali brez soli, pristno francosko blago proti revma-tizmu in za oživljenje in okrepčanje. — V steklenicah po 20, 50 kr. in 1 gld.
Ruska maia za ozebline, jako dobro sredstvo proti ozeblinam in zastaranim ozebam, kakor tudi proti rudečemu nosu in obrazu. Po 8—10 dnevnej rabi je bolezen popolnoma ozdravljena. — Cena lončku 40 kr.
Fljakerski prašek, znano zdiavilo proti kašlju Cena škatljici 25 kr.
Cvet za protin in ravmatizem, najvspešnejše in najsigurnejše sredstvo proti revmatizmu, trganju po udih, protinu, boleznim v križi, revmatičnemu zobobolju itd. — Cena steklenici .50 kr.
Voda za čiščenje obraza. — Cena steklenici z navodilom za rabo 80 kr.
Guarana praški, zanesljivo sredstvo za migreno in enos ranski glavobol. — Ceaa škatljici z 10 praški 50 kr.
Tinktura za rast lac, proti izpadanju las in za obnovljenje in oživljenje rasti las. — Cena steklenici 60 lir.
Tinktura In obliž za kurja očesa, sigurni sredstvi za popolno odpravo kurjih očes, biadavio in trde kože. — Stekleni'a s čopičem in navodilom la rabo vred velja 40 kr. 1 obliž 40 kr.
Kapljice za odprav« krča, neprekosljive glede zdravilne moči, nekaj kapljic na sladoru ali v kaniilčnem čaji takoj ukroti krč. — Cena steklenici 36 kr.
Cvet za guio proti guši in napetemu vraiu, za utiranje. — Stekl. velja 20 kr.
Olje iz repja je najreelnejše sredstvo, da se zabrani prehitro osivenje las, lase naredi mehke, odstrani in zabrani delanje sitnih luskin na glavi. — Flakon 30 kr
Kazven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v deželni lekarni pri „Ma-riji Pomagaj" raznovrstna medicinična mila, lepo dišeče pomade. lasna olja, razni pristni angleški in francoski parfumi. Pariški prašek za dame (bel in rudeč), poudre de riz. kadilni papir, kadilne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aro-matiško zeljiščno milo in jako fino glicerinsko milo in glicerinsko vijolično milo. (1 komad H.i kr.)	Spoštovanjem
Ludv. Grečel, lekarnar.
i^a SOstiliii^-ar-je ii a prodaj!
Dve hiši z vrtom
T Ufovem MeHtii
med veliko mestno cesto in Krko, zraven mosta in šest oralov gozda iz zapuščine poprejšnje lastnice. Dolgov ali drugih bremen ni. Kupnina se pusti na dolgu za več let.
E^nudbe prejema dr. Papež, odvetnik v I^ubljani, Križevniiki trg štev. 4.	(1)


Premija ca svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878.
Klavirji na obroke za na deželo
HalouHki krllasti klavir, planine (52-9)
iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh' Maver na Dunaji .'za 380 gld., 4(X) gld., 4.50 gld., .500 gld., .5.50 gld., 600 gld., 660 gld., planine za 3,50 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrc k za 280 do 360 gld. Izpoiojllo klavirjev za na ^želo pod naj-ogodnejilml pog^oji.

Prodajainica in posojilnica klavirjev A.Thierfelder, Dunaj, VII., Burggasse 71.


Vsi stroji za Icmetijstvo in vinorejo!
naj no voj Aa sestava v raznih velikostih.
Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, automatične stiskalnice za zeleno piiSo
Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice. sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje.
Škoporeznlce v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah
IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78.
Katalofri in vsako pojasnilo na zahtevanje irratlt« in franko.
R.izprodajalccm najugodnejši pogoji.	(10—7)
Spoiobnl zaatopnlkl t« iiiajo tar dobro pU6aJo.

Lekarna Trnk()czy,
zraven rotovža v Ljubljani
liu A-flilctMU 3j:<'Ktlieill tl-JJ-ll,
priporoča tukaj našteta najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenlh domačih zdravilih. Lekarn Trnkikzy-jeve tvrdke je pet, in sicer: Na Uunaji Viktor pl. Tmk6zoy, V. Hundsthurmstrasse lll-i (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl. Tmk6ozy, III., Radecky|)lalz 17 in Julius pl. Trnk6ozy, VII., JosefstMterstr. 30. V Gradci (na Štajarskem) Ven-delin pl. Trnk6ozy. V Ljubljani in>ald pl. Tm-koozy. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnk6ozy poleg rotovža v Ljubljani.
n
rnUli lanIlcG za ttto
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri Jedi, slab želodeo, urak, vetrove, kdllko, zlatenico, bljuvanje, glavob61, krč v Želodcu, bitje srca, za-basanje, gliste, bolezni nz vranici, na Jetrih in zci^er zlato žilo. 1 ste-kle.iii-a velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., -T tucatov samo 8 gld.
BK- 2) Cvet zoper trganje ^Gicht),
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatlzem, trgale po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahv.ll. Zahteva naj se samo „ovet zoper trganje po dr. Validu" z zraven stoječim znamenjem. 1 steklenica velja 50 kr., tucat
3) PIrtiiiiiski zeliščni sirop kraiilskl
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hripavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 glil.
_4) Kričistilne krogljice_
ne smele hi se v nijednem gospodinjstvu pogreSati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah k 21 kr., jeden zavoj s 0 škatljami 1 gld. 5 kr.
^ Zdravila za živino.

1) Mtupa za žiTino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in praiidev.
Konje varuje ta Štupa trganja po dre-vlh, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boleznij, kai-Ua. pljučnih in vratnih boleznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le .tO kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
3) Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri inretegu žil, otekanji koUn, kopitnih boleznih, otrpnenji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na negah, Iz-vlnjenjl, tlidanji od sedla in oprave, pri snilcl itd. s kratka |iri vseh vnanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred slane lo 1 gld., •') stekl. z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Vsa ta našteta zdravila se prava dobijo
V lekarni Trnk6czy-ja v Ljubljani
(1)	Ki-nvon i'otov>.n
JJkif UI se fsnk (lan s pošto razpošiljajo.
iixiriziiixxzixxxx x x xxxxxxxxxx
Ces. kr.
zavarovalno društvo na
privil.
življenje in proti škodam
»Avstrijski Ph6nix"
iia l>iiiiaji,
I., Riemer);aN.s(> sistov. 2, v lastni liiMi.
ro/no vp/tti<iiii deleži in drnfja J<inuilna Ki<d.Hfi-(i r.ifer.ši letna zavarovalna vplačila
družbe iznašajo
Čez 12 milijonov gld. J čez 10 milijonov gld.
a)	proti ikodl provzrofieni po ognji, streli, paru ali razpoku kotlov, po gašenji, raz-rnšenji in odstra^enji oprave iz hišnih in gospodarskih poslopij, strojev iz tovarn, dalje proti škodi v zalogah, pri živini, poljedelskem orodji itd.;
b)	proti škodi po ognji ali streli ob času žetve poljske pridelke in dotična gospodarska poslopja;
c)	proti škodi po toči poljske pridelke na travnikih, njivah;
(T) vsakovrstno prevažanje blaga po suhem in na morji;
Zavarovanje proti nezgodam že ni uvedeno, si. občinstvo hode pa obveščeno takoj, ko prične isto poslovati.
Družba zavaruje:
na živl.jeiijt^ t'*lovt'šUo
„ --- ------ v vseh kombinacijah, n. pr.:
za slučaj smrti ter izplača takoj po smrti zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino ;
za slučaj smrti in pri protizavarovanji z oproščenjem nadaljnlh vplačil premij ter izplačuje dohodke (rente) v slučaji onemoglosti;
na doživetje, preskrbljenje v starosti, na doživetje določene ddbe pri otrocih, ter izplača zavarovano svoto dotičnemu zavarovancu.
Sprejema tudi zavarovanja, ki zagotovijo doho-darlno (rento), preskrbnlno (penzijo) vdovam ter vzgojilno rento otrokom,
po najkoulantnejših in najnižjih pogojih, posebno pa jamči za veljavo in nedvomljivo varnost od nje izdanih polic.
v Hruii: Veliki trg št. 10, . „ PeiSU : Dunajska cesta št. 3 in Ladijska cesta št. 2, „ Inomostu: Marije Terezije cesta št. 'M, „ Kraliovu: Szewska ulica št. 6, „ Lvovu: Marijin trg št. 8,
v Monakovem : Kostthor 3 I, „ Pragi: Nabrežje št. 10, „ Strassburgu: Kraljeva cesta 6 I, „ Trstu : Via S. Nicolo št. 4. na Dunaju : Riemergasse št. 2, v lastnej hiši.
V vseh večjih okrajih arstrijsko-ogerske države poslujejo glavni in okrajni zastopi družbe, kateri radovoljno dajejo pojasnila, brezplačno vročujejo prospekte in ponujalne pole, ter rsprejemajo zavarovalne ponudbe.	(12—.5)
Glavni zastop za Štajarsko, Koroško in Kranjsko v Gradcu: Pisarna: L, Albrechtg^asse štev. 3, II. nadstropje.
Glavni zastop v Ljubljani pri JosipU PerhaUCU, Šellenburgove ulice št. 3.
Najcenejši, najboljši, preskušen, rujavi lesni pomaz
JSJT varuje trajno
pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred	gnjilobo, glivami, oitor-
JenJem in žuželkami. V hlevih razkužnje.	(16—3)
1 kgr. itadošča za G kvadratnih metror. Pregled brezplačno. Kakovost noprckošcno zajamčena. 5 kgr. 1-60 gld., 100 kgr. le gld. z Dunaja. Hajosnejia karbolna klaUna, karbolno apno, kolomaz. 1'rckapcom rabat.
Mihael Barthel in drugovi, »»'-na v Rati.boni in
Andr. Druskovič
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
priporoma po zolo iiizlci ceni
okove za okna in vrata, Morje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Roman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lepo in nao^^iio iia-rejeiifi
Štedllna ognjišča
Vodnjake za /^abijati v zemljo, s katerimi Je mogoče v malili urali iii majhnimi stroški na pravem mentu do vode priti; ravno tako sc tudi dobivajo vsi deli za Izkopane vodn.jake, železne cevi in železoliti gornji Ktojali, kakoi tudi vi lesene cevi inesingaste trombe in ventile in železna okova.
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi In plužna, železne in lesene brane In zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tuili se dobiva zmirom sveii dovski mavec (Leuf/eufelder Gi/ps) za
(juojenic ttolja.
I	k., t..«	Lj	..A . t.« - w - w k-i w	w - .
»V/^«' blagofod/f Čast mi Je, priporočati moj ogerski
liptavski deserini sir
|i/)rart karpatski otiji sir) r žganih posodah in noj-I boljšint pakoeanjem s stanijoiom, r orig. škatuljah po 15 kilogramov, vbsegajočih 73 kosov, za 4 gld. SO kr. IproM' poštnemu povzetju, franco, za celo Avstro-I Ogersko in Nemčijo.
Prosim, naj se moj liptavski karpatski sir ne zamenja s sličnim dunajskim, monakovskim ali majiiškim I pivnim sirom, ki se napravlja izkravjega mleka ali sira.
(3)
1'elespoštovnnjem
a ustav retvovlchu
v Miskolczu, Ogersko (Kazinczgutcza br. IS.)
Orif/iiiahii fipfarski sir
najboljše kvalitete prodaje v i)osodah po 5 in 15 kilogramov
kilo za dO
l3)
Gustav retrovirkij,
v Miskolczu, Ogersko Kazinczij-utcza IS
TimJko Čamemik,
kamnosek.
T Ljubljani, Parne ullcc št. 9,
Rlijala tik mesarskega mostu,
se najuljudneje priporoča prei-astiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega
cerkvenega umetnega kamnoseškega dela,
slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrstnejših po najnovejših načrtih prav lično m iz različnih vrst marniorja izdelanih
ua|;rol»nih spomenikov.
Fse na tukajšnjem pokopališči stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, pojtravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi.
Še posebej opozarja na krasen, od kajnahtal-skega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen
M 1> o m e » i I< , katerega proda po primerno jako nizkej ceni.
Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna
jfff^ sfarb/iiskre deUi,^ _
katera fino, trpežno in ceno izvrči. (12—11)
l^oval>ilo
li^iiilacliiii^;
zur
27. občnemu zboru 27. allgem. Versammiung
posestnikov meščanske vojašnice
v Ljubljani
kateri bode
dn»i 1. junija 1890. 1. dopoldne ob 11. url
v
mcNtiii dvorani.
Vrsta razgovorov:
1.	Letno poroiilo in sklep rafuna za le:o 18S9.
2.	I'oročilo pregledovalnega odbora.
3.	Volitev novega odbora za pregledovanje raJuna za leto 1890.
4.	Volitov pet družnikov vodstva namesto letos vsled dosluženja izstopivsih.
5.	Posamezni nasveti.
der Besitzer der btirgerl. Kaserne
in Laibach
welche
ain 1. Jani 1890 Torniittass um 11 Uhr
im stadtischen Rathliaussaale
abgehalten werden wird.
Progranuu
iler zum \'ortrage koiumenden Gegenstiinde:
1.	Jabresbericht und Heehnungsabsehluss pro 1889.
2.	Berioht des Revisionsausschusses.
3.	Wabl eines neuen Kevisionsausscbusses zur Prii-fung der Jahresreehnung von 1890.
4.	\V»hl von fiinf in diesem Jalire dureh das Dicnst-alter zum Austritte bestimmten Direetions - Mitgliedern.
5.	Andere allfiillige besondere Antriige.	(1)
Vodstvo meščanske vojašnice v Ljubljani. ' Direction der biirgerlichen Kaserne in Laibach

ega&tiie
solnžnike
navadne vrste nejše iz zanes-blaga v največi po en d ovit o dol)ro ])oznata
Trpežno izidane
dežnike
in najelegant-Ijivo d()l)reg'a izberi i)rii)oroea nizk ei ceni tvrdka
i fe -a P Q
3Xestiii ti-g V Ljubljani >Iestiii ti-j> !•'>.
Naročila na kostumne solnčnike, popravila in preoblačauja solnčnikov in dežnikov izvršujejo se najvestnejše in poceni. -— Po jiošti došla naročila vsprejemajo in izvršujejo se točno proti povzetju.
Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago.
I um Kazproaajaicem so n<iictni;n
ixxxxx>o<xxxxxxx;K
Po krati rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
I	Nova ameriška
Lepota
zob.
ALODONT
zobna glicerin-creme
(presknSena od zdravstvene oblastnije)
.iSarpTsiiiiilrttpvi,
C. kr. dvorni zalaRatelji na DLNAJI.
Dobiva se pri vseh lekarnah in parfumerijah itd. 1 komad 3<> kr. V Unbljani rri lekarnarjih Erazmu Birschilzu, Vilj. Mayerju, Gabrijelu Plcooliju, Iv. Svobodi, pl. Trnk6czyju, dalje pri C. Kanngerju, Josipu Kordinu, Petru A Lasniku, M. F. Suppanu, Antonu Krisperju.	(52-44)
I^O
I
O
J
Trgovina z železnino
Albin C. Ahčin-a
v I^jiibljaiii?
ima vedno bogato zalogo sfavbinHkog« orodja, lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz <lrota, vijakov, železa pleha, drota, mesing^a, bakra kositarja, cinka, naklov, precepov z vlakom (ši aubštokov), ter vrtalnih strojev za ključarje in kovače, kladev, svedrov, obličev, pil in dletov, tudi dinamita, vžigalnih vrvic in kapic.	(24-16)
Staro železo, mesiiii?, baker, ko^titar, cink, Kvinec kupuje se vedno po najvišjih cenah.
st »067 Kopnja v najem.
V ponedeljek, 2. dan junija letos, dopoldne ob 9. uri sc bode
košnja mestnih senožeti
j.od gradom Tivoli za 1890. leto po očitni dražbi kosoma oddala v najem.
Dražba se bo pričela ob uri dopoldne na senožetih v Jjaterraanovem drevoredu poleg vojaške oskrbovalnice.
Mailistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
(1) '	dnč 28. maja ISUO.
Izvršeno blajro poilje doltro spravljeno
Delalnica in zaloffa
cerkvenega orodja in posode g
(6)
IVANA KREGARJA v Ljubljani
premeičena jena
l^oljn.iisUo oesto At. li
(Vhod in Izlogu Cesarja Jožefa trg.)
Prečastito dohovidino in cerkvena predstojniitva opozarja zgoraj označeni na premeidenje ter se uljuilno priporoča v mnogobrojna naročila zagotavljajoč ^poitenejio in najoenejio izvr-iitev po poslanih vzorcih ali po lastnem nadrtn.
Moxxšt>ra».o©p oiljprije,
svads-ike, lest©«©©
izdoJuje iz	in in\|«nnoHUlvoJAo Icovlno
liino in cend, česar so se nekateri preč. gg. naročniki 2e uverili.
Sprejpmlje staro oro^e v popravo in prenovljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni.
in poštnine prosto.
:>da>t«lj; Matija Ktlar,
Odgoverai vrednik: laMSlj Žlteik.
Tlak .Katoliike Tiskarne" v Ljubljani.