Zakaj se je Francelj vpisal med mlade junake? Francelj je bil nesrečen deček. Mati mu je umrla tako zgodaj, da se je komaj spominjal nanjo. Bil je prepuščen samemu sebi. Reda seveda ni poznal nobenega; ravnotako tudi ni vedel in ne izkušal, kaj je vzgoja. Razumeli boste to, če vam povem, da je Franccljnov oče rad pil. Kadar je bil oče trezen, tedaj je bil dober, še pre-dober, ker je celo Franceljna jemal s seboj v gostilno in mu ponujal pijačo. Francelj jo je tudi rad pokusil. Vse drugače pa je bilo, kadar se je oče napil. Postal je sirov, marsikdaj je moral Francelj čutiti očetovo trdo pest. Če je mogel, je rajši ubežal, potikal se je okrog brez miru, pre-nočeval sedaj tu, sedaj tam. V takem žalostnem stanju je premišljeval, kako pri-jetno bi bilo, če bi oče ne bili nikoli pijani. Želel si je takih ur, ki jih preživi tedaj, kadar so oče dobri, kakor imajo očete drugi otroci, trezne, modre, bogoljubne. Francelj je bil dobrega, mehkega srca. Imel je očeta zclo rad. Vse bi rad storil, le da očeta ne vidi več pijanega. Ko je že dalje časa o tem razmišljeval, je slišal o <* mladih junakih. Gjosgod katehet je namreč povedal v šoli, da so mladi junaki taki otroci, ki ne pijejo nobene opojne pijače. Izkušal je otroke pridobiti, da bi se vpisali v vrste mladih junakov; povedal jim je, zakaj naj nikar ne pijo. Pijača je otrokom škodljiva. Francelj se za te besede ni veliko zmenil. Za pijačo se izmeče veliko denarja. Tega Francelj ni poznal. »Vpišite se med mlade junake, da tsiite pijance. Nekateri so se pijače tako navadili, da nimajo sami več moči, pijači se ustavljati ali jo popolnoma opustiti. Sedaj se pa eden izmed vas odpove pijači za takega reveža. Pijanec vidi rad dober zgled; to pomaga. Mladi junak dela pokoro za takega. Bog pokoro" vidi, pokora mu je všeč, potem pa da nesrečnemu pijancu toliko moči, da se več ne napije.« Tako je govoril gospod katehet. Francelj je mislil, da te besede veljajo samo njemu. Angelček mu je zašepetal na uho, naj se precej vpiše med mlade junake. Rad je poslušal Francelj njegov glas. Takoj se je oglasil, da tudi on hoče biti med tistimi, ki nič ne bodo pili. Gospod katehet ga vpraša, zakaj. »Zato, da bi oče ne bili več pijani,« odgovori Francelj tiho. Genila je gospoda Franceljnova otroška ljubezen. Pohvalil je sklep mladega junaka in ga opominjal, naj ga tudi stanovitno izpolnjuje. Nimamo dvoma, da njegova pokora ni bila brez uspeha na očetu. Klemenčič F