Tečaj
XVII.
gospodarske, obertniške
List 10.
in
narod
Izhajajo vsako sredo po
celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. đn
?
četert leta 90 kr
V Ljubljani v sredo
marca 1859.
porok jo v
Nemška, turška in še druge detelje na
Štajarskem.
Poduk korišten tudi drugim deželam.
Po premembi većjih in manjših posestev se večkrat Štaj
da je ne boš veliko nakosil. Najbolj boš
7
debelo in osušno, apnéno
in pa laporasto zemlj
opravil, če
) seješ,
tudi v bolj pusti zemlji ti bo rodila, če le
premokra, in
spogajo
i
primeri, da pride ktero v prav prebrisane roké; pa le škoda, da dostikrat najbistrejši niso pravi kmetovavci. Oni le mislijo in prevdarjajo, kako bodo svoje kmetijstvo na najvišjo
stopnjo povzdignili, da jim bo največ obresti in dobička na- da je ne seješ na preveč
i seje
H ■■■ WĚBfĚ
Svet, kamor lucernko seješ
vec je bos přidělal kakor drugih detelj, ki jih po navadi
", mora č i s t?
ne pa plevélen biti; najbolj se obnese, če se po sadežih
ki so njivo plevéla očistili, kakor po okopavini:
, grahoru ali pa mešanci; toda moraš paziti,
seje lanú, korenj
našalo; osnujejo dovelj novih naprav, od kterih so tù in tam pust kamor se detelj
zpito
emlj
bolj ko je svet
i
tem bolj čist plevéla mora biti
9
v raznih časnikih in bukvah marsikaj novega brali

in jih
in ce se je dobro obrastla in eno leto obstala, ti bo, če jo
dostikrat na tacih krajih poskušajo, kjer ni po nobeni ceni le umno obdeluješ, tudi dolgo bogate obresti donašala mogoče, da bi se jim po njih željah obnesle. Enakim, na
novo vpeljanim naredbam, posebno pa, če se jim niso izsle po godi, se sosedje posmehujejo, in pravijo, da enaki go-sposki zmišljeji niso piškavega oreha vredni; zato se ni tudi čuditi, da naš kmet pri svoji stari termi in navadi
in se neče novih znajdb poprijeti, če mu še toliko
ostane
i
obresti obetajo.
Popotovaje na Štajarskem sem več enacih skušinj za pažil, ki se niso pri nemški detelji (metelki, lucerni) nikakor obnesle, ker Štajarci nemško deteljo, kakor sem se
i
močirne
nižave
v
sam prepričal, radi v negodne kraje, slabo in izpito zemljo, na sterme klance ali pa na take njive sejejo, ki so popolnoma s plevélom prerašene; ravno zato se pa tudi sèm ter tjè toži, da na Štajarskem lucernska detelja ne storí kakor v druzih deželah. Ce bi se omenjena detelja na Štajarskem le na tistih krajih sejala, kjer se po-
polnoma dobro ponaša, bi bil gotovo njeni pridelek obilen.
Ce hočeš nemške detelje na kupe pridelati, sej jo po prostornih in suhih dolih, tacih kakor je polje od Gradca do Vildona, ali pa lipniško, ptujško in marburško polje, po savinski dolini, ravno tako se ti bo tudi poleg srednjih homcov, koder se terta dobro obnaša, bogato splačevala. Prepričal sem se tega sam v suhih letih 1856 in 1857, in v veliko krajih na Štajarskem sem vidil, da je suša sèm
ter tje cele z deteljo obsejane kraje do cistega posmodila, v tem so pa, akoravno po redkoma z nemško deteljo obsejane njive lepe zelene stale, da jih je bilo lepo viditi ravno tako lepo in čversto klijejo posamne posetve imenovane lucernke tudi po travnikih, po potnih mejnikih in po
?
nasipih ob železnih cestah, in rastejo vkljub še tako hudi suši vesele in krepke, dokler se ne pokosijo.
Dobrota nemške detelje za živinsko klajo je povsod tako znana, da je ni potreba tukaj posebej hvaliti in pri-poročevati; manj znan je pa kraj, v kterem se dobro ponaša, in obdelovanje omenjene piče; torej naj mi bo tukaj dovoljeno od nje kaj več povedati, kam naj se s e j e, in kako naj se obdeluje.
Kdor misli nemško deteljo sejati, mora pred vsem drugim gledati na svet, ali ji bo ugoden ali ne. Suh svet se ji najbolj prileže; na zamoklji njivi, v meglenih krajih in nižavah se ti ne bo nikoli dobro obnašala; če jo v ilovnato zemljo ali pa po stermih klancih seješ, sem ti
*) Po 9. listu stajarsk. kmet. časnika.
Marsikter kmetovavec pri sejanji nemške detelje napak ravná in si škodo delà, če jo seje; več ko semena prihrani večjo škodo si napravi; bolj ko je njiva slaba in močirna,
bolj gosto se mora detelja sejati. Na gradškem, lipniškem
in ptujskem polji se mora na slabeje njive po 34 do 36
Kjer je detelja redka iz
i
Je
funtov semena na oral posejati.
zemlje pribodla, in se pogostoma prazne lehe nahajajo kmetovavcu to očitno znamenje, da mu je delo spodletelo in če je tudi v lehe še kaj poseje, se mu bo malokdaj dobro obnesla. Zavoljo tega se pa nikar ne prestraši, če
i
i
ti je tudi setva spodletela ; dostikrat je le samo seme tega
bi bilo kmetovavcu svetovati. da bi seme
krivo
?
zato
poskusil, ako je kaljivo ali
7
ne ; zraven tega
preden ga seje,
se mora pa tudi reči, da se detelja leto za letom nikjer tako ne obnese, kakor bi marsikdo želei.
Če je detelja lepo iz zemlje pribodla, in žito
i
med
ktero je bila vsejana, požeto, jo moraš opléti, saj enkrat vsako leto, in je hujšega plevéla očistiti, potem pa z mavcom
g
ipsom) ali pepélom ob deževnem vremenu
potresti ; vzame
se ga namreč na oral posetve najmanj poldrug vagán ali pa dva vagána. Ce se je na dober svet posejala, se zná že pervo leto dvakrat kositi ; toda perva košnja se ne smé prezgodaj, druga pa ne prepozno v jeseni opraviti,, sicer bi znala čez zimo pozebsti.
V drugem letu in vse pozneje leta se mora lucernka močno in z ojstro brano prevleči, in kolikor starejša je
njiva z deteljo, toliko ojstreje se mora prevleci; vlaci se po navadi z najtežjo brano, in delo je takrat najbolje oprav-
ljeno
i
ce je njiva taka, kakor da bi bila ravno sedaj pre
orana, da se le prav po malem detelje vidi. Preden se njiva převleče, jo je dobro s premogovim, šotnim ali pa navadnim pepélom potresti ali pa z gnojnico politi; nikdar pa se ne smé z ravno izkidanim gnojem pognojiti, ker bi se ž njim preveč plevéla na njivo pripravilo. Deteljše se mora, kar je le moč, konec zime ali prav zgodaj spomladi ali v jeseni pognojiti. Prevlaci se pa po zneje, ko detelja že precej ozeleni. Na pusti zemlji naj se detelja toliko časa rasti pusti, dokler še gosta stoji,
kadar jo jame pa plevél
prerašati, se mora
preorati; pusti

toliko časa rasti, dokler rada in vesela raste, kakih 10
do 20 let.
Cez kakih 6 ali 8 let jo utegneš z velikim pridom na ravno to mesto v drugič sejati.
3 í -
Nemška detelja se tudi po suhih in takih travnikih seje, na ktere ni voda napeljana, toda se morajo poprej vselej mocno prevleči, in potem pa dobro z valjarjem povléci.
(Konec sledí.)
0 '
Sadjorejeom !
Spet imam v svoji drevesnici Predvoram blizo Kranja več sto žlahtnih sadnih drevesec posebno pa jabelk in orehov po 21 do 50 kr. novega ali pa po 12 do 30 kr. starega dnarja na prodaj.	Lovre Pintar.
Gospodarska skušnja.
(Sentjaviša na polji odpraviti). Sèm ter tjè na njivah se sentjaviša nahajajo, kjer, če se še tako močno gnojé, vendar le na njih vedno slabo in borno žito klije. Enaki oplasi pridejo največkrat od tod, ker se vlažnost in mokrota, brez kterih ne more nobena reč rasti, prenaglo v zemljo utopite, in z omenjeno mokroto se tudi razmočeni gnojivni drobci pogubé, in žito ostane na takih lehah pri-tlično in borno. Priden in v kmetijstvu izurjen kmet bo take lehe z majhnim trudom s svoje njive tako-le odpravil, ako : Z enakih leh rodovitno perst posname, spodnjo rahlejo kaka dva čevlja globoko izkoplje, in namesti izkopane zemlje ilovce v napravljeno globino nasuje, in jo kar se dá tudi dobro poteptá, po tem s poprejšno odgemjeno rodovitno perstjo zopet pokrije. Ce bo tako neplodne lehe zboljšal, bo vidil, da mu bo na njih ravno tako lepo žito rastlo, kakor na drugih krajih. Na tacih njivah, ki so s čiževimi ali prodastimi žilami preprežene, se dajo take žile s časom tudi odpraviti, če se na enakih krajih, kadar je pešena žila razpeljana, gornja zemlja odkoplje, pesek izkoplje, in za drugo rabo porabi, ali pa po debeli zemlji raztrosi in kar se dá z njo pomeša; posebno če je preveč zamokla, bo po pešku gotovo rodovitniša postala. Za take opravila je naj-pripravniši pozimski čas. Kdor se enakega delà poprime, bo gotovo svoje njive v kratkem času zboljšal, da mu bodo jele bôlj bogato roditi in obilne pridelke donašati.
Živinozdravilska skušnja.
(Morska kost, Ueberbein) se konjem, kakor „Nachrichten fiir das Transportwesen" terdijo, tako-le od-pravi: Vmane se namreč v morsko kost mazilo, ki se naredi iz 1 unce joda, 2 kvinteljcov jodkaiija, 4 unč salmijakovca in 4 unč glicerina. — Tako piše gori omenjeni časnik. Zmes mazila se nam sicer dobro zdi — al pa bo dostikrat zaterla morske kosti? Bog daj, da bi nam skušnje poterdile! Morske kosti ali nad kosti so velika nadloga in se težko odpraviti dajo, zlasti če so zastarané.
>|Xd \ «USTMh KZk U |! u P I IH H 1 ^ S^ j flfcfr*^]	[	• J J * j. L JLi LjC « n I " .J^^M
Za domače potrebe kaj.
(Slamnati po dp lati). V nemškem obertniškem časniku se bere, da napravljajo na Saksonskem notranje pod-plate v čevlje in škornje iz slame. In pravijo, da so za celo obutalo prav koristni in gorki in terpé, ako se dva para dan za dnevom premenjujeta, delj kakor tri mesce.
Naturoznanske reči.
Muhe.
Med mnogoverstnimi merčesi se odlikujejo muhe po šte-vilu njih piemen in da tega merčesa je na svetu neskončno veliko. One so najpoglavitneji živež ptičem in še celó mnogim svojim sorodnikom. Dasiravno ugonobljajo mnoge mnoge rast-Ijine, s kterih sterženom se njih zalege preživljajo, vendar skerbé tudi za to, da merhovine ne okužujejo zraka. S svojim pikanjem so ljudem in živaiim nadležne, in ker delajo svoje zalege dostikrat v drobu živine, so zavoljo tega
kmetovavcom včasih velika nadloga. Muhe so tudi, pred kterim morajo gospodinje svoje zaloge dostikrat bolj skerbno zaperati, kakor pred kradljivimi mačkami. Gotovo delajo dosti koristi in škode, da njih življenje enkrat bolj natanko popišemo. Med 40 do 50 tavženti znanih plemen si izvolimo našo navadno muho.
Marsikterega bravca obiđe morda studenje in nevolja, ko ga peljemo k zibelki te živalice. Muha, ktera — popolnoma izgodena — s cesarji in kralji iz ene sklede je, ktera pleše po žametovih in židanih blazinah bogatincov, dobiva svoje pervo bitje in svoj pervi živež v konjeku, kravjeku in kurjeku. Iz tega spoznamo, zakaj nadlegovajo nestevilni roji tega merčesa prebivališča, ktere so blizo hlevov imenovane živine.
Ko muha iz jajčica zleze, je červi ček, belkasto-rumene barve in podolgovate podobe. Zadaj je okrogljata, svetla in gladka, 4 do 5 čert ali linij dolga. Premakljiva glavica je iz dveh delov sostavljena, kterih vsak ima kratko tipavnico z dvema členćkoma. Gornje čeljusti niso enako dolge in so tako skup stisnjene, da se prav lahko misli, da je le ena čeljust. Oči so enojne, nog nima in namesti njih ima ojstre, nekoliko vzvišane členčke po trebuhu. Dva sap-nika, po kterih dobiva zrak, gresta po celem životu po dolgem. Sprednja dva duška sta na pervem životovem členku, in sta svetlo-rujava, okrogljasta z bolj debelim robom; zadnja dva sta na koncu života, in sta bolj velika in tamna kakor sprednja, rožena, skoraj popolnoma okrogla z buučico na sredi, v kteri je luknjica, s ktero sope. Okrog okrogljatega in nekoliko vzvišanega ritnika je veliko bra-dovičic. >
Malo dní potem, ko se izležejo, se spremené jajčica v svoji lastni koži v zamoklo rudeče-rujav mešiček; pa tudi v tem ne ostanejo dolgo. Ze čez 8 ali 14 dní raz-tergajo s silo pokrovček. Nek bel mehurček, ki ga ima na glavi, ji menda pomaga pri tem delu. Ko ima namreč muha namen, mešiček raztergati, se prizadeva z napenjanjem in splahnovanjem tega mehurčka pokrovček odzdigniti. Ko je to stolila in ko so njeni unanji, v začetku mehki deli se dosti uterdili, zgine mehurček. Samo po majhni, vtisnjeni, belkasti in zakrivljeni čertici se spozna mesto razpoka, skozi kterega je iz mešička přilezla.
Spervega se komaj spozna, kje bo muha perutice imela ; pa kmali ji zrastejo tako močne, da more ostudno prebi-vališče svoje mladosti zapustiti in si svoje življenje v bolj ugodnih krajih zboljšati. Polokrogla, spredaj nekoliko stis-njena glava stojí navpik in ima dvoje velicih, sostavljenih, rujavo-rudečih očí, ktere so zlasti pri njem skoraj tolikošne, kakor cela glava. Na temenu so še tri pičice ali stranske očí. One imajo nekoliko bolj široko čelo kakor oni; oba spola imata pa belo čelo s černo prožico. Spodnji obraz je pa bolj rumen in se nekako černo spreminja. Tipavnice, ktere imajo po tri členčke, so na zdoljnem delu glave. Z ustrni serka muha, to je, spodnja ustnica je zakrivljen žle-biček ali rivček, na kterega koncu so černe tipavnice čeljusti. Na rivčku in v njem leže ob enem jezik, čeljusti in zgornja ustnica. Rivček ima na sredi kolence; tam kjer je kolence upognjeno, so usta z jezikom in nekako šetino. Ustnica je zgorej kakor žlod izdolbljena, da more jezik in setina v nji ležati, in razcepi se spredaj v dvojno kosmato bunčico. Pred kolencom so okrogle, prav tankim šetinam podobne tipavnice.
Po herbtu je muha pepelnate barve in černo pisana ; zadnji del života je rujavkasto siv, černo-marogast in obo-kast, trebuh bledo-rumen, noge so černe. Zgorej v sredi pers so bledo-sive perutice z rumenkasto korenino. Podobo tumpaste sulice imajo, so s tankimi kocinicami porašene in imajo na koncu poprečno žilico. Kadar so muhe v pokoji, imajo perutice pol raztegnjene.
Na zadnjem koncu pers ima muha tudi še drugre kri-
lica, pokrite z dvojnimi mrenicami. Končnice nog mušnjakov
■
75
so nekoliko večje od babičnih; in to ravno je največja za
Mo
goce
je, da je to ime od latinskega am
kakor
nimivost pri muhah. Z njimi namrec pleza kaj lahko po je dandanašnje Lj ub lj
najstermejih in najgladkejih receh.
preklani podplat se o tem razcépi
?
Gobasti, premakljivi in se vleže kot ploša na
od enako pomenljivega ljubiti
Vendar naj o tem imenu se en podmen ali hipotezo
povem. E m
so
9
kakor starodavna pravliea pripoveduje
kakoršnjokoli rec, odpodi tadaj zrak in se prilépi terdno, postrojili Argonauti, ki so bili Greki, in bi rekel kapci ker unanji zrak nji nasproti pritiska. Ako se hoče muha Ko so bili po Donavi, Savi in po zadnji ladjonosnicl dalje pomakniti, stisne sopet podplate in jih raztegne, kadar (nauporti) Ljubljanici semkaj prišli, so napravili mestice
?
hoče sopet se vstaviti, in tako dalje.
Marsikdo bo morda
prašal, kako da
' ' ; ' ktero so po svojim "Hfi se muhe tako zlo Po slovenski bi se toraj "Ha
od rficov
9
9
to je
9
nas
7
imenovali
toliko reklo kot N
zarejajo. Navadno ima v letu vsak rod 4 do 6 zarodov, Tit so Greki menda mislili pri svojih popotvanjih zahajalise in iz tega lahko slednji posname, zakaj imamo v jeseni imeti, ker so jim bili drugi kraji tuji in zavoljo samot ne-
toliko teh merčesov. S stevilkami se dá najložeje doka- prijetni. Kupčijske Gr eke si nekako tako mislimo kot K
zati
î
koliko muh more zaroditi v letu en sam mušjak z
eno samo babico; se vé, da jih vreme in druge nezgode tudi sila veliko pokončajo.
kraje derlagen
rje, ki gredó iz Krajnskega po kupčijah v daljne in imajo sèm ter tjè po nemških mestih svoje „Nie-
«
Vsaka muha zleže 50 do 120 jajčic; ostanimo pa le
9
to je
založnišča, ali kakor rokodeljci v tujih mestih ostajališča (Herberge)
9
pri srednjem številu
9
to je
pri 80 jajčicih, in mislimo si N
imajo popotni
Ko ime

imenujem, naj se opomním
9
da ste na G
med temi 40 prihodnjih musjakov in 40 muh, in da imajo
vletu 5 zarodov. Iz teh mesca malega travna (aprila) se imenuje Lah
k e m dve vasi pod Cirkljami blizo Komenda, kterih ena

druga pa N
Ne moremo
izleženih jajčic izleze mesca velikegajravna (maja) si dru
misliti, kot da je v Lahovčah od začetka vee
80 muh. Te zarodé o krešu 40krat
80, to je
9
3,200, te ali manj Lahov bilo, in da so v sosešnji vasi bili
naši
sopet mesca malega serpana (julija) l,600krat 80
?
to
je
?
5 milijonov
120,000, in te
poslednjič mesca kim ovca
krajnski ljudje in se ji je toraj v Naševčah reklo
Poženčan
(septembra) 2 milijona, 560,000krat 80
9
to je
9
204 mi
lij one, osem sto tavžent muh. Ako sostejemo vse
te številke, zarodí en mušjak in ena muha v letu res majhno število: 210 milijonov in 51 tavžent zarodil i k o v !
Slovenski umetniki.
V
Luka Ceferln, podobar in malar.
Rojen v Leskovci pod Blegašem leta 1805 in sin kme-Kadar je pa lepa jesen, obrode muhe tudi še šesti tiških staršev se je navzel Luka Ćeferin že kot otrok pot, in kadar je taka, se moreta ponašati oče mušjak in duha, za umetnost. Hiša njegovih staršev je stala blizo les
mati maha, da imata 8000 milijonov otrok in vnukovi
Ce pa rajtamo za vsako zalego 100 jajčic in 6 rojev„
kovške cerkve. Pobožna mati je jemala še majhnega fanta v cerkev in njegovo največje veselje je bilo, v cerkvi iz-
bi lahko e n in u š j a k s svojo
drago
muho
ce bi
y
se
rezane podobě in malane
55
pilde
a
gledati. Ce je mogel le
živa bila
s svojimi otroki, vniki, predvnuki itd. celemu kak košček krede kje dobiti, je zacel berž na černo leseno človeškemu rodu černo vojsko napovedal, ako bi hotel tako stěno hiše take podobě malati, kakoršnih je v cerkvi vidil.
plesati, kakor bi on žvižgal. Imel bi namreč čez 30 tavžent	Ko je nekoliko odrastel, si je kupil nožiček, da je podobě
milijonov vojakov!	svetnikov izrezljeval, kar mu je bilo zlo pri sercu. Izrezljal
Al hvala Bogu, da gospodari natura drugače, kakor	je kmali s svojim nožkom več podob Kristusa na križu in
rajtamo mi na papirji! Ona berzda to silovito plodovitnost	podob Matere Božje, in sicer precej dobro.
mars i
ikako
zdaj s hudim vremenom, zdaj s sovražniki iz
Enkrat je střihal v Leskovcu nek moz zvoníkovo streho.
, pa
kraljestev druzih žival itd., kteri zalezujejo in zaterajo ali Do tega časa je slišal naš Luka pogostoma od farb že zalege ali pa komaj izvaljene mušice. Rêci se more, da vidil jih je še le zdaj pervi pot pri imenovanem možu
gre komaj deseti sin ali deseta hci po svetu.
; pen-
zeljci so mu bili pa še celó neznana reč. Prosil je tedaj
Kakor je namreč število muh sila veliko, tako sila	moža, naj mu vsake farbe nekoliko prodá, penzeljce si je
veliko je tudi število njih sovražnikov. Kdo bo štel druge	pa sam naredil iz šetin, kakor je vidil moževe narejene.
merčese in tiče, kteri se živijo z mušjimi jajčici in že godnimi	Kaj bi bil odlašal Luka, se malarije lotiti, ko je imel vso
muhami; saj je stvarnik v svoji modrosti skerbel, da jim je	pripravo za njo? Začel je tedaj in njegova perva malarska
dal že kot jajčicom posebnega sovražnika, kakor krokodilu	poskusnja je bila na bcelarskih panjevih.
ibnevmona. Je namrec posebna zizalica, ktera se izcimi med
Za igrače druzih otrok inu ni bilo kar nič več mar
9
• V «
jajeici in jih ugonoblja. Kadar so pa muhe, kakor pra
tako zlo je bil
zgolj
vimo
9
v malarijo in podobarstvo zamišljen.
zrele, je menda ni žive stvari, ktera bi se ne Na paši je izrezljeval lesene podobice, doma je pa le malal.
Ko je bil 10 let star, mu je nemila smert mater vzela. Tedanji gosp. fajmošter leskovški, Janez Dežman, so siroto
branila z rokami
9
in nogami zoper te sitnice.
■AHUHMHÉH IHh • JIHééééiíh
Naj bi mogoce bilo, da bi prišle muhe kot obtozenke
pač izurjenega in vročega zago-
pred kakega sodnika.
radi imeli, ker se je v šoli pridno učil, in ko so vidili, da
vornika bi mogle iskati, da bi jih vseh obtožb mogel otre- je ves uiiet za umetnost, so mu nasvetovali, h kakemu
biti
9
s kterimi jih obkladajo ljudje dostikrat nevedé
po
malarskemu mojstru v uk iti, kadar bo nekoliko odrastel.
krivici. Gospodinja toží, da ji je muha zaplodila červičke	Živel je tisti čas v Sorici nad Zelezniki sloveč mojster,
v sir, kmet jo kolne, da mu živino pika, kadar kaj vozi '	Jenez Grohar po imenu; bil je podobar in malar. Po šest-
ali poljske delà opravlja; ne pomisli ali ne vé pa ne una,	ietnem uku se je pokazal Ceferin pervi pot očitno s svojim
da v siru zaploduje drugega reda muha červiče, ne ta, da	delom, namrec s Božjim grobom, kterega je izdelal za les-
pikajo brenceljni njegovo živino, ko muha še le pot iz kovsko cerkev. Tako se je prikupil s tem delom, da je iijene kože serka in jo torej še le hladi. Edino, kar se imel v njegovi okolici kmali za vsako cerkev kaj delà, more muham očitati preveč!
9
je
da so nam nadležne, ker jih je Potem se je preselil v Idrijo, pa spoznal je kmali, da mu
(Po Grássner-ju.)
še veliko manjka do mojsterske popolnosti. Zvezal je tedaj leta 1839 svojo culjo in gnán od Ijubezni do ujnetnosti gré na Dunaj v c. k. akademijo ; tù pokaže svoje delà in
Mesto
9
Zgodovinska drobtinica.
Še enkrat o Emoni.
ki je nekdaj tu bilo, kjer je zdaj Ljubljana, bila Janez Ender in Kupelwieser, se je obnaša! od Svec-
nice do vseh Svetih 1839 tako pridno, da je přejel prav
berž ga vzamejo v šolo. Pod slavnimi učeniki, kakor sta
se je imenovalo Emona, Hemona ali Aemona piše tudi Amona in Zosim 'Hficova.
Plini
lepo šolsko spričevalo iz malarije kakor tudi iz podobarstva
'O
7tí
I
Preden je Dunaj zapustil, je izrezal anatomično podobo
y
s
večidel snažne in po vasih je obilo
sadnega
drevja nasa
jenega. Pozna se na vsakem griču pridnost in marljivost Teehniker in der Holzarbeit." Za enako delo je přejel tukajšnih prebivavcov, in kruha še bode dalo zemljišče vec,
ktero si je pridobil pohvalno spričevalo kot „ein geschickter
leta 1844 v ljubljanski obertnijski razstavi pohvalno pismo. ako se bode povsod začelo razumno delati. Res je
y
Leta 1840 se je vernil sopet v
Idrijo, in od
tega časa nektere strani
Gorenskega
mila narava nekako
da je menj s
je izdelal 43 križevih potov, 23 altarjev, čez 70 podob v svojim blagoslovom obdarila; vendar še Krajncom nebode altarje. Tudi v freško-malarij se je poskusil in zmalal je 5 altarjev tako.
trebalo se izseljevati v druge dežele, ako bodo ohranili stare kreposti: delavnost, zadovoljnost in z mer nos t.
Preobširno bi bilo vse njegove delà našteti; toliko pa
Kakor rastlina, ako jo
presadiš pod drugo podnebje, ne
povemo, da je več Čeferinovih malarij z oljnatimi barvami bode se uplodila, tako tudi clovek se na nedomacem zem od učenih mož pohvaljenih bilo. Najimenitneje njegovo po- ljišču izrodi.
Drug jezik, druga vera
druge navade ga aii
dobarsko delo bi utegnila biti veličan3ka podoba Matere
popačijo aii pa celó zadušijo; zato si zapomnite Slovenci
V)
pribežališe grešnikov" s 17 drugimi podobami pod lepe verstiee slavnega nemškega pesnika:
Božje
njenem plajšem na Planinski gori.
Vse te njegove delà slave mojstra po Krajnskem, Ter
zaskem, Goriskem in v Istri. Dasiravno se ne morejo staviti pod tesno mero ojstre kritike, dije vendar iz njih lepo soglasje estetike in simetrije. In kdor pomisli, da je mojster Ceferin še le v letih v akademijo přišel, v kterih večji dei
Bleibet im Lande, und nahret eucli redlich, Rticket zusammen und fiiget cuch fein, Mâche nur keiner zu breit sich und schâdlich, So ist das Land nicht fur aile zu klein. Wollet nur selbst euch nicht dràngen und reiben, So ist fůr Menschen im Land' noch zu bleiben, Und es wird fliessen von Milch und von Wein.
učencov že po svetu vence slave nabera
y
dalje
y
da ga je
namrec: vino na Dolenskem
mleko pa na Gorenskem.
gnalo
prirojeno veselje do umetnosti na njeno težavno pot , in zadnjič, da je bila njegova umetniška delavnost
na dve straní razcepljena, bo radovoljno spoznal, da si je
mogel mojster marsiktero srago potu z obličja obrisati, preden je dosegel stopnjo, na kteri stoji in na kteri ga smemo s ponosom med boljimi slovenskimi umetniki imenovati.
V bitji slovanské nature leži vlastovitost,• da je Slovan zunaj svoje domovine večidel nerođen. Prosti Slovan nima potrebne moči, ali kakor Francoz pravi „energie*4, izobra-ženi pa zgubi rad ravnodušnost. Zato ga čerti Nemec in
Fr. Malavašič.
potne bisage
Talijan. Vec, ko enkrat sem to dozivel na svojih potih. Druga žalostna prikazen še je, da razun Poljaka in Rusa Slovan rad zatajuje národnost. Poznamo možé slovanské kervi, kteri so doma bili prav rodoljubni, in so imeli blag

Prijazni dopisi đo strica Bercka
Verbovcu.
Dragana v
národen ponos, zunaj domovine pa so hudi nemškutarji posebno, če pridejo v kakošno
y
drugo
X Pismo.
Dragi stric!
slovansko deželo. Tara se obnašajo radi „intolerant44 in se skazujejo večidel neprijatelje národnega življenja. Takošno obnašanje delà meržnjo med sorodnimi brati, in ne koristi ne deržavi ne narodni slavi.
Bilo je ravno na veliko Šmarnico, ko sva s prijatlom Miloslavo m pot na Gorensko nastopila. Ni še bilo
drali
5)
y
Pa
V
ze
si spet na
popisuj raj s i lepote okolične; ali ne veš
„kathedru" bodete,
dragi
stric gon
viditi po bližnjih planinah pervih žarov juternega solnea, resnico godi
y
da
ga
ko sem ze na franciskanskem tergu stal. Mislil sem sem pervi gost,
y
da
al našel sem ze na tergu vse polno pro
dragi stric, ali sosedom znane
z godalom po perstih tolčejo^ akaj bi si rane skrivali, ktere so
, kdor Res je,
y .
y
iščimo
rajši leka, da bratinska
sloga
našim bode
in ženskega spola, s serpmi
, grab
stega ljudstva, mozkega ljami, cepci itd. Da hitro zvem, kaj to pomeniti ima, stopim
se okrepila in ojacila. Saj nam je je kervavo treba za dneve
obiskovanja božj
Vendar, drag
stric
y
ne besedice več
k najbližnjemu in ga vprašam, kamo in po kaj? In tako o tej zadevi
sem zvedel, da ljudstvo caka gospodarjev, kteri jih na-jemajo za poljske delà: za kositev, žetev, mlačev itd. Najeti delavci pogostoma pridejo globoko v Horvatsko, da se niru vitezov v Friesachu na Koroškem. Ako prav pomnim,
Pripeljali smo se hitro do Smlednika. Ze leta 1165 je ta grad stal, ker se „Ebald vou Flednik" imenuje na tur-
tam ljubega kruhea zaslužijo. Frančiškanska cerkev je že je letos sleduji žlahtnik Smledniški umerl, in svoji do
ob štirih bila napolnjena s pobožnimi vernimi,. in pridni sini movini za obče koristne napi
lep
sv. Frančiška so
že zgodaj
dělili kruh večnega življenja.
T
je lep
in bode častilo
blageg
premozenje sporocil,
leta
moza
v
se
mnoge
V tem pride voz in vsedli smo se, kar nas je bilo Dnešnji vek se svobodno sme imenovati vek svojeljubj
na pot namenjenih hočejo nekoliko dni
s presladkim čutom
popotnikov, kteri
„egoizma.
u
Velikih
mož
y
i ali
kteri bi skerbeli za příhodnost,
yy
procul
neg
otiis44 hoditi po lepih zelenih se-rodí neskončilo malo. Naši bolniki se vračijo v lepih
ravnicah in med visokimi gorami
__ _	%/	v
bolnišnicah
y
ubog
mestj
se preredujej
v
pitalih in
Pot nas je peljala cez Šent-Vid in S m led nik v uboznicah
y
naši
sini se učijo na Dunaji s pomočjo
yy
Kna
S en eur, da tam pozdravimo mlađega duhovnika, kteri je na tisti dan pervo sv. mašo bral. Najlepše vreme nas je sadaj je málokomu mar za
íelnovih" štipendij ; al vse to je sad pretečenih stoletij
blagor domovine
. y
Pobegnila je
spremljalo, in ko polje, nas
iz Ljubljane se pripeljamo na lepo široko kerščanska ljube
iz sere bo
in velikih idej
je obsijalo milo juterno solnee s svojimi rumeno
t i t i dom
V
s e
y
k
P
mert
m n o g
let
y
se
zlatimi žarki. Iz pisanih njiv pa nam je nasproti puhtil sadajni rod ne ve prilastiti: al kaj je slavniše, kakor spo
sladki prijetni duh visokocislane ajde. Na levo in desno je menike zapusati ta okolica krasna, res neskončno krasna. Proti štajarski člověka misel meji so sterme kamniške
blagih
djanj
2
Že v življenji
povzdiguje
glej
tebe bodo blagos la vljal
y
k
planine, že
pod imenom Karavanke.
starim Gerkom poznané bodo tvoje kost
V
z e
v globokem grobu perhnel
y
l
y
ej
nagi,
pi, krulj
Zato slava zad
Po naj višjih ertih so letale lahke meglice, kterih robove
njemu žlahtniku Smledniškemu
je zlatilo juterno solnee; tù pa tam iz šasta glava,
megel
in pod planinami se vzdigujejo
. *	i h^h i ru i
y
je molela ple-kakor njihovi
ml
Nek učenec rajnega dr. Jak. Zup
mi je rekel
y
da
pomenjuje „stražišče, čakovišče": die Warte. Tako
sinčki manji zeleni griči, na kterih stoji ali kakošna bela mu je bil rajni prof. Župan razložil
cerkvica ali pa kakošen bel gradić. Ako se na levo ozreš vidiš sopet visoke zelene gore lepa planjava
y
Vi ste
y
in med temi se razteguje
tudi
y
dragi
stric
rajnega Župana dobro poznali
y
m
njegova
©
ravno ne vesela osoda vam je znana. Vkljub
y
nasejana s cerkvami, vasmi in gradmi.
svojih term je mož bil vreden, da ga Slovenci, posebno pa
Cesta je gladka in pelje med lepitni vasmi. Hiše so Krajnci imajo v
y
blagem sporaiuu
Nj
kořenitá nátur

77
mi je vsikdar dobro djala, kadar sem k njemu přišel. Mozak je bil Ulrik
sicer ni bil eden tistih, kteri so v „salonih" se naučili
grof Celjski.
Zlobna nakana se je o pravém
55
casu zvedla, in Gallenberg je
zgubil
svoj grad. Tudi Val
gladkih besed, al kar je rekel, je bilo zdravo jedro. Edino, vazorjev oče Jernej je bil nekdaj posestnik tega grada.
•	V t t •	t	•	1	•	t i	«i	- - -	•
kar mu je za življenje manjkalo, je bilo, da si ni lepih verstic Homerovih. Ilias XXII
?
313
?
v kterih se firjtig pri
porocuje, k sercu vzel.
„Primi se za nos, stric! prebiraje to pismo, pri pqziç k sercu vzel, in govoriš,
dragi unučič Meko"
7
bodete dragi
Vendar moje pismo bode predolgo, in ker imam še calamum velociter scribentis", Vi pa, dragi stric, slabe
tedaj nečem danes več čoderkati. Da ste mi zdravi
oeï
i
in veseli.
Ves Vaš
Vicko.
sebi rekli
i n
tudi ti si še nisi
kakor ti je kljun zrastel.
Ne tajim
bila
tega;
resnica, ce ravno v sali izrečena
mi
Narodne šege
#
je ona in bode vsigdar cez vse,
satelje
7
in zaničujem vse tište pi-kteri se Talleyrand o vega načela deržijo: „člověk
ima Ie jezik zato, da zamolči, kar si misli."
Od Smlednika do Šenčurja pelje cesta skoz lepe vasi ktere imajo stare slovenske imena. Premišljeval sem pornen
Kadar nevesta slovo jemlje.
Na spodnjem Štajarskem v nekterih krajih je navada da nevesta (Braut), preden k poroki gré, popřed od svojih
'MH če se

7
sedaj
tega,
sedaj onega imena
7
starsev, bratov, sester in žlahte slovo jemlje, posebno drugam omoží. Pri taki priliki se z besedo ali s petjem slovo
ali nisem našel korenike. jemlje, kakor je následná pesem, ktera je tukaj nekoliko
Prijatelj Miloslav je zapazil, da sem ves zamišljen, zato me zdrami in reče: Glej kako lepo stoji gale n berž ki grad! Res lepo, mu rečem, al bolj me razveseljuje ta uboga
stara „llit-
ker
popravljena. Če ima nevesta še očeta in
v •
mater živa, se peti
in šesti razstavek ne
poje; ce
ima pa očeta živega, se če
v
ce
kocica, ktera ravno nama nasproti stoji, kakoi
terburg
cc
To vam spet ne bode dopadlo
dragi stric,
vi ste že večkrat željo izrekli, da bi samo sred Verbovca
imeli breg, in na bregu mogočni grad. Kako junaško bi mi Jemlji, jemlji, nevesta slovó,
terti, ce pa le mater živo, se tretji razstavek ne poje; je oce mertev ali pa mati mertva, se lahko v petem raz stavku reče: Od očeta ali od matere.
Pri taki priliki se tako poje:
vsako nedeljo iz brega gledali na naše soeede, kteri so v Tebl tukaJ ostanka ne bo, mužnatih nižinah. Postavili bi velik turen, in v njega siln
zvon
7
kterega
bi ćuli do turške meje. Neskončno veliko
Bog vé, kako dusi se godi, Morebiť tam v vicah še gori Ti se moraš zdaj drugam podat', In današnje prošnje tam želi, Tukaj ti ne moreš već ostať.
y
bandero bi oběsili, in verbovska ribica bi mahala z repičem, Jemlj
da bi bilo kaj. Vsako noc o polnoci bi trobil čuvaj s kravjim
vse copernice, ktere nam ponoći krave
rogom
in
nagnal
molzejo. V veliki dvorani bi se Verbovčani zbirali in po svetovali o blagru staroslavnega varoša.
i, jemlji, nevesta slovó Zdaj od svoj'ga lediga stanó Ker ga tebi zdaj bo zapustit V sveti zakon ti želiš stopit
7
Al tako smo na Od očeta jeinlji zdaj slovó,
ravnici zakriti z verbami, da nas nihče pervlje ne vidi, Ker Sa tebi zapustiti bó;
Vedno ^e je on lepo ućil,
dokler k nam ne pride, celó naš turen je vsako leto krajši.
bi jaz sam želei slav-
Za takošni namen
dragi stric,
nemu Verbovcu visok grad
7
al
postaviti bi ga mogle
ver
Zavolj tebe se je on potil. Jemlji tud' slovó od matere,
Naglo mu pomagat' hiti ti).
Danes je taisti srečni dan, (u), Kteri od Boga je tebi dán, ; Karkolj danes ti prosila boš,
Za gotovo uslišana boš.
Na očeta in na mater glej Ker sta rada imela te vselej Škaži jima ti ljubezen to, Da molila boš za nju zvesto.
7

G1
na svoje brate in sestre
>
bovske roke iz lastnega nagiba.
Vse drugači je bilo, kadar so si vitezi gradove stav ijali. Gajžla je gnala ubosresra slovenskega sužnika na visoki
Tud' od
h bratov in sestre
K
so za te radi skerb imel'
>
In so tebi srećo prav želei.
7
Kako toč'jo iz oći solzé, Tvoj odhod jim zdaj le k sercu gré, Da te prav neřáď od tod pusté.

o
breg. Kervavi pot je potil, ko je kamenje tolkel, vodo nosil, (Od očeta bi vzela slovó,
y
žagal, pilil, zidal; on ni stavil stanovališč mira, ne prelival Al je za me zdaj prepozno to,
Oce v ćerni zemlji že leží, Iver že černo zemljo tam gnoj i
za gospodarja svoje kerví, ampak za ptujea. V teh gradovih ste se vdomačile volena pravica ali pravica močnejega in sirovost. Ne preziram dobrega, kar je srednji vek stvaril ; ogreva
Tud' se spomni ti na žlahto vso Ker od njih ti jemlješ zdaj slovó, Da b' ostali zdravi vsi domá, Da jim Bog le pravo srečo dá.
me posebno terda vera in goreca kerscanska ljubezen; al ako si tako imenovano vitežtvo
7
prav pri luči pogledate, naj
dete v njem dosti napak in razvad, nenaravno častenje
, kakor v merkovčjem svetu, pijančevanje, plenjenje itd.
žen
Danes prosi ti lepo Bogá, Da on tebi pravo gnado dá, Da boš srečna cele svoje dni Naj ti Bog jih dosti poděli.
Potem nevesta tako slovó jemlje:
r
>
Nekteri prijatelji občudujejo prenapeto spoštovanje žen v Z Bogom, z Bogom, ljubi oče moj ! Z Bogom, z Bogom, brati in sestré!
srednjem veku in junaške delà, ktere so vitezom žene na
lagale
tako imenovane
„cours d'amour",
občudujejo
Ker od vas se locim jez nocoj; Varn zahvalim se za vse lepo
Ker ste me učili prav zvesto.
7
tako imenovani ,.Minnedienst" in troubadurske popevke; al
Ker vi bridke toč'te zdaj solzé, Ki vas moram jez zdaj zapustit' In med druge ljudi potegniť.
y
verjemite mi, dragi stric, stari, trezni, modri Gerk bi se . Z Bogom, z Bogom, ljuba moja mať! O preljubi oče. ljuba mať!
smejal takosnim bedarijam. Za ljudstvo se ni nic storilo, in ako bi ne bila katoliška vera s svojimi napravami in posebno s samostani ljudstva řešila, bi bilo zapadlo termi vitezov, sirovosti in žalostnému sužanstvu.
doka-
Ker se moram zdaj od vas podat', Ki se moram jéz od vas podat',
Ker veliko za me ste terpel', In veliko za me skerb imel'.
Tud' vi, ljubi brati in sestré! Mol'te za me , da mi dobro gré
Gallenberg je
V
ze
star grad. Schônleben
Vam zahvalim se za vse Ker ste zredli mene prav
lepo
i
zuje, tharja.
da se njegov početek ima iskati že za cesarja Lo-Mogoče je to, ker Karol véliki je po zmagi Slovencov nasajal nemške plemenitaše po slovenski zemlji, da so iz gor pazili na ljudstvo, kakor jastrobi na ovce. Val-
Zdaj vas j( Ker nerada
Bogii lepo zročim !Z vas zapustim.
>
Zdaj vošite meni srečno pot, Ker jez danes pojdem od letod. Jez vas skupaj zdaj zročim Bogii Da bi srečno prišli vsi v nebo.
y
iz rodbine Scharfenbergov,
vazor piše, da je Ortholph IIJ. ktere so Slovenci imenovali Ostroverharje, ta grad sozidal, in sicer leta 1040. Zadnji grof Hans Schârfenberg je umerl
Po poroki zadnji večer, preden svatje ali povabljeni preč gredo, odvzamejo nevesti njeno nevestno Jepoticje, njeni venec, pangeljce, pušeljce itd. Pri tem se tako rece ali zapoje:
i
leta 1847 v Marburgu, kjer
V
se
sedaj vdova njegova živi.
Zapustil je samo tri hcere, kterih najmlajša se je lani orno žila z Ernestom baron Kellerspergom, vicepresidentom na mestništva milanskega. Eden posestnikov HHjHI
0 moj lepi ledik stan Ki te ljubi Jezus sam, Jez te moram zapustiti, V sveti zakon zdaj stopiti.
i

sicer Janez grof Gallenberg
gallenberžkih
in
i
se je vdelezil leta 1452 za-rote zoper ogerskega kralja Ladislava, ktere zarote glava
Dokler sem še dekle b'la
Sem po polji rajala,
Sem se z drugim veselila. Lepe vence naredila.
Rožice so mi cvetle
In veselje delale, Ki sem šla po zelenjavi V svoji nedolžnosti pravi.
Ko sem šla tam pod goró Ptičice lepo pojó, Mali tiček al slaviček
Je imel naj več' glasiček*
t
18
Sem hodila za vodo. Ribice tam plavajo, To je mene veselilo, In serce se je obudilo.
A
Kam to přejde ? kam to gré? Kje so moje zdaj željé? Kaj me hoće veseliti? Kam se hoćem oberniti?
Za vodó in za goró Ptice meni ne pojó! Vse se je že spremenilo In veselje je menilo.
y
Zdaj vas moram spremeniť
In le plave zdaj nosit'; Kak se naglo to spremina Rudečina in plavina.
O sreberni venec moj ! Jez te denem proč nocoj, 8 tabo sem se lepotila, Nic već te ne bom nosila.
y
Lepi moji pušeljci! Ki ste mene lišpali, Meni ste lepo disali, Zdaj so vas od mene djali
potřebuje; za te dnarje si kupita žrebičico, žrebičico redita, da bo imela žrebca, tako lahko junce in žrebeta pro-dasta ; za te dnarje si vinograd kupita, vinograd dobro obdelujta, da si dosti vina pridelata; vino prodajta, za te dnarje si njivo kupita, da bosta žita in živeža přidělala potem kaj vina in žita prodajta; za te dnarje si hišico na
f
redita: tako bosta imela lepo prebivalise. Tako se od maj
eno iz druzega izhaja. Toka
hnega do velikega
pride, ker
nekteri revni s časoma obogatijo, ker vsak dnar v hašen ali dobiček obernejo. Kdor pa tako ne delà, ceravno se bo
gato omoži ali oženi, pride s časom na beraško palico.
S
Zdaj pa moje portice, Ki ste mene lišpale, Zdaj vas moram proć oddati Nikdar već na glavo djati.
Lepi moji pangeljci, Ki ste lepe farbe b'li, Prav zeleni in rudeči, Meni ste b'li dopadeći.
y
Lepa porta, venec moj, Proć je z vama že nocoj, Pangeljc, puseljc ni za mene Zdaj se štejem že med žene.
y
Zdaj veselje je že proć, Kdo mi hoće kaj pomoč', Nikdar več ne bom vesela Dokler bom na sveť živela
y
Ko se pesem dokonča, se nevesti peča in
klobuk na
glavo dene, v znamenje, da je zdaj v zakonskem stanu mora pokrita hoditi.
y
da
Kadar se nevesti daruje.
V nekterih krajih je navada ali šega, da se pri svatvi
(ohceti) nevesti in ženinu kaj daruje
to
odi pri deveti
jedi ali rihti; takrat se pogača z rožo nališpana na mizo prinese, potem se roža od pogače vzame, in kjer je roža bila, se pogača izreže ali skorja izdolbe, v to jamico se dnarski darovi devajo, in takrat se tudi venec nevesti od-
Na to pristopi pameten godec ali drug rnoder moz
y
y
vzame
m rece ali zapoje:
Ljubi oče starašina! Prinesite še kaj vina Posez'te le v mošnjico Podajte tud' petico. . Le darujte, le darujte Z enim majhnim daram Ženina in nevesto, Duše pa s svetlim rajam.
Ljubi oče, vi devir! Posez'te tudi v svoj kernir
Ljubi moji zakončanje! Dragi moji zapečanje! Sem bližji prihajajte, In daril prinašajte. % Le darujte, le darujte Z enim majhnim daram Ženina in nevesto, Duše pa s svetlim rajam
Pa vzeraite ven mošnjico Dajte tudi vi petico. Le darujte, le darujte Z enim majhnim daram Ženina in nevesto, Duše pa s svetlim rajam
y
y
Ljube moje ve sestrice ! Ljube tudi ve tetiće! Ene dajte plahtice, Druge dajte rutice. Le darujte, le darujte Z enim majhnim daram Ženina in nevesto, Duše pa s svetlim rajam
Le darujte z dobre volje, Njima bode po tem bolje, Dajte platna al plenic, Dajte srajc al pa petic. Le darujte, le darujte Z enim majhnim daram Ženina in nevesto, Duše pa s svetlim rajam.
Prelmdi oče.
Francón strahvati 6voje zná, Vsi morajo molčati ;
Če ne jim čof! po ustih dá, Da kri jim je lizati.
Sosedje, pravi, me uče: Otroke služit spravi.
In baba naj po svetu gré, AI' vrag naj jo zadavi.
Kar imam, bodem vse prodal In sebi kót zgovorilj
Ko tič bom živel brez težav, Sem dosti se spokoril.
Kar kdo zasluži, moje bo;
Ob mizo tolče en večer,
Vse hoče polomiti, Pretepel je sinove, hčer, Se ženo če pobiti.
V sinovih jeza zdaj zavrer
Divji so na-nj planili, Nihče ni vedil kaj počne, Tak , so se spozabili.
Ocanc se je na gerlo derl

Upil
na pomagaje;
Al' sem zasto Nazadnje bi še b
ga zředil lepo,
Da za-me bi ne vedil
En sosed duri je odperl, Skrivaj pogleda, kaj je
Pozneje večkrat pretepó
Francóna, kot se sliši, Oblast mu vzeli, in zató Je zadnji bil pri hiši.
Kdor terja, da mu vsi molčé,
Re sn i co si zapera; Ostrost, kadar čez mejo gré,
Mašvanje si na bira.
Poženčan.
Dopisi

r
Iz dohijega Štajarskega. * Povedati Vam moram
da prehitra smert slovenščine najbogatejega mecena, Vašega svetlega kneza in škofa gg. Antona Alojza Wolf-a, je tudi nas Štajarce močno ganila. Bog daj, da bi njih smert nikakor ne zaderževala lepo začetih bukev, in brez vseh
iMrtH'	da
over se spolnila njih poslednja volja!
Gotovo je
y
ljubljeni naš knez in škof lavantinski se bojo naho dno poletje iz St. Andreja preselili v Marburg. — Preča štiti gosp. korar Jožef Rozman, dosihmal vodja semi
nišča Št. Andrejskega in učenik katehetike in pedagogike

zrejo o sv. Jurji za tehanta in fajmoštra v Konjice.
lz Tersta
marca. A. K-s. Danes so imeli Ter
žaščani
V
„Corso". Člověku, ki še kaj takega vidil ni
y
sa
kaj čudno zdi
y
ko vidi stotero vozov gori in doli po obeh
straneh ulice imenovane „Corso" derdrati, od vseh strani pa najimenitnejšo g spodičnam v obraz metati, da je vsa ulica z njim posuta,
ospodo sladkorni drobiž g
ospem in go
po nekterih krajih za perst na debelo. Navadnega hrupa Kadar se to darovanje opravi,, se kupice (glažki) z kakor druge leta pa vendar ni bilo, akoravno je bil dan
vinom natočij
napije enim ali drugim na zdravje. lep spomladansk; nadjati se je, da bodo posledni dnevi pusta
Potem rece moz ali godež ženinu in nevesti
Glejta
y
veselejší od današnega!
Gosp. dopisnik iz Gorice vpraša
zdaj sta nekaj dara dobila, skerbita, da ga bosta dobro v 9. listu „Novic", kaj bo iz slovanskih igrokazov, kteri obernila, s tem si lahko kaj pomoreta. Kupita si eno piško bi imeli izhajati v Gradcu v mesečnih zvezkih, ob enem
ali jarico, to dobro redita, ona bo jajčica nesla, te potlej pa naznanja nasadita, vama bo jarice in petelinčke žvalila, potem dajta
dopis iz Gradca v „Serbskem
novico, da se že natiskuje pervi zvezek. Ne verjamem
petelinčke v kopune narediti, kopune dobro redita
potlej
se je oglasilo 300
naročnikov, akoravno
Dnevniku"' vesela
da da
sem prepričan
y y
kopune prodajta, mlade jarice bodo vama sopet jajca nesle, bodo igrokazi izverstno poslovenjeni, prihajali ua svitlo. Ker te sopet nasadita, in tako sopet petelinčke in kopune
do
bi bila velika škoda, ko bi izdavanje zavoljo pomanjkanja
bila itd. Ko kop
prodasta, za te dnarje si prešičico ku- naročnikov zaostajalo, je
pita,
poverg
želeti, da bi tiskanje zavoljo tega
presico lepo redita, ona bo vama 4, 5 ali 6 praseov
ne prenehalo, ampak da bi vsak mesec en igrokaz na
te
pet dobro redita, in potem jih prodajta
y
za
te dnarje si teličico kupita, teličico dobro redita, ona bo
svitlo přišel in se potem po
knjigarnicah prodajal.
Ako
vama teleta povergla, bo vama mleka, sira in
ravno je
tako početje težavno brez gotove pripomoći domo
obilno
dajala
y
tele
y
mleko
Ijubov
y
se je vendar nadjati, da si bo marsikdo knjižico
y
maslo prodajta, kolikor se domá ne
kupil, ki ne ve,
kaj se pravi
yy
naročila izdatelju pošiljati%
ali pa tuđi, ki si rajši kupi knjigo pri domaćem knjigo- kđor le preiskuje
y
ta
v
se
ne draži in ne
• V
ise
prepii
Sicer
teržcu, kakor pa da bi pošiljaii vsak mesec 7 ali 14 kraj
Je
preiskovanje mnogoterih
homatij se preselilo na kolovoz
carjev v Gradec za njo. Po mojih mislih bi bilo pri enakih diplomatike, in vse kaze, da bode konec dober
početjih prav dobro, ko
bi se tiskane naročilnice (narocilni Tako pridigva „Moniteur" 5. dan t
m
i
ki je že tolikrát
listi) pošiljale rodoljubom slovenskim na vse kraje, kteri belo povedal, ko je cerno bilo, da mu tudi tišti ne zaupajo bi si potem gotovo prizadevali, kakih 10 ali še već naroć- popolnoma vec, ki mu radi verjamejo. Kdor bi nikov v svojem kraju dobiti. Le da bi nas domoljubi krepko ne vedil, kar se
nič
od
godi
v Parizu že od novega leta
podperali; vse drugo bo prišlo samo po sebi!
cesar Napoleon tisto „žalovanje" izgovoril, in kdor bere
tega
kar je
Iz Krizne gore. Ker „Novice" rade zapisujete po
Moniteurja" od 5. t. m

y
bi
mogel misliti,
da
prigodke, naj Vam povem, da 26. dan jan ska vlada ze komaj caka, da bi
sebne vremenske preteklega mesca sem vidil že troje metuljev letati, in pa mnogo m uh.
pad
okoli
ktere hoće cesar Nap
le braniti
in dru
Kdo vé, kakošne muhe nas bojo In ce zraven tega beremo
V
se
y
kar
d i n s k
a v s t r i-
Sardince ?ega nič! vlada od
y
letos pikale, ko so že navadne tako zgodaj oživéle?
sebe pravi, da se ne pripravlja toliko na vojsko kakor se
Iz iderske okolice. A. P. Menda se malokdaj pri- pripravlj
trijanska, ker ona še ni urlavbarj
po
meri, kar se je přiměřilo 26. dan januarja pri nas, namreč, da je neka krava troje telét storila.
Iz Ljubljane. S serčnim veseljem se je sprejela pri
D u naj a v „Allg. da namrec naš slavni rojak, visokospoštovani
klicala k armadi
t
pa
y
če vse to beremo. res ne
vémo: ali se nam sanja ali kaj
Res
če t
ni

domišlij
laž
y
norost
naj nam reče potem kdo
kaj je
f
Od
nas novica, ktera se je te dni v dopisu iz
đrugeg
nič
Ztg.
a
brala
y
lorda Cowley-a se da je še na Dunaji, in da nje
gotove
ne vé. kakor
y
in visokoučeni
gosp
çovo poslanstvo obstaja
dr. Jer n ej Vi dinar, sedaj cesarjev najbolj v tem, na drobno zvediti misli avstrijanske vlade v
duhovnik, vodja višjega bógoslovskega instituta na Dunaji
y
seh važnih rečéh, da se bo potem vedla
gležka vlada
utegnili za škofa v Ljubljano priti.
Iz Amerike obnašati, pa tudi prusk
smo zvedili žalostno novíco, da je zmerznil častiti naš rojak
i
kr. m i n i s t e r s t
gosp. Lavtizar. V „Newyorker Kirchenzgt." pise častiti gosp. Pire, da je za misijonstvo vès uneti gosp. Lavtižar 3. dec. lanskega leta na jezeru Red Lake zmerznil. Vreme je bilo toplo, ko se je vernil z misijona, pa kar naenkrat
krut
post
ukazuje, naj se nova re
kolikor mogoče posebno takrat milost
polnuje, kadar
gre
za
dinega sina. Tudi so
cesar ukazali, naj so iz posebne milosti tišti
J

prost
kteri so se
li po 22. letu svoje sta
preverglo; hud
sever je začel briti in mesti je rosti med 7. oktobra lanskega leta, ko je bila
bil tacega vremena
se je vreme jelo strašno. Ker ni v Gospodu v 38. letu svoje starosti, mestnih ulicah in gostivnicah razlega ukanje urlavbarjev.
ekrutna
vajen, je zaspal postava oklicana, in pa med 1. novembra
tistega
leta
y
ko
Že več dni se po je imenovana postava moč zadobila
55
Milit. Zeitg
u
• V
pise
Razun tega, da grejo urlav
ktere cesarjev ukaz kliče k armadi na Laško.
Vreme barji k svojim regimentom, je ukazala vlada tudi milanski
je tudi pri nas tako p rij etno spomladansko, da je
veselje;
da bi susec le z repom ne zvil !
grad in obmorj nihče ne more
y . m II ■— I
uterditi. Pa vse to je zgolj za brambo in
reči
y
da cesarska vlada ne ljubi mirú
Novičar iz domačih in ptiijih dežel.
Iz Dunaja. Dan na dan se je přetekli teden bolj ne sme nobenemu v
oblačilo na nebu političnem ; kar se prikaže 5. dan t. m. dati po tni list (pos) na černem nebu prikazen, ktera ima svetu sonce miru
Vo-
jaških naprav je pa treba, zakaj piemontežka armada se je tako postavila, da mi ne moremo rok križem deržati.
Po vseh deželah je bilo povelje razposlano, da se
jaku, kteri je še v resevi, nikamor
Slisi se, da bo baron H
vojsko vodil, če se
biti
y
al
Bog
daj ! da bi ne bila le
zapeljiva veša
?
Italijanskem uname ; bolj
Dnarnicarji so prikazen to pozdravili z velikim za u pa nj em, ker narodno posojilo, ki je 5. dan t. m. stalo na 74 fl.
najti
y
ker pozná hrabri
general vsako
Zit
70 kr., je poskočilo 7. dan t. m. na 78 fl. 10 kr., obligacije gruntne odveze krajnske so si od 84
so ljudje i je kredit
moža bi pač ne bilo mogoce
ped zemlje italijanske.
dolgo
gibovali
cena je poslednje dni zlo poskočila , zakaj? dokler se ni zvedilo
y
pomagale na 89 11. 50 kr. poskočili na 196
5
kreditni lozi so od 180 fl.
vagano v
T
5
bankne akcije od 837
895 íl.; cena cesarskih cekinov, ki je prikipela
do
V
ze
je
, da ga
banka nakupila šest do sedem sto tavžent
Ali je kreditnica toliko žita naku-
gotovo
y
pila za-se ali pa vsled visjega povelja za cesarsko armado to se ne vé za gotovo, vendar se večidel misli, da je žito
do 5
38 kr., je šinila spet nazaj do 5
3 kr. To so
za
res veliki razločki, in ker je borsa tišti znani petelin, ki
mado nakupljei S l o va n s k
bal
y
ki je bil uni teden, je imel vse
se obrača vselej po političnem vetru, utegne to zboljšanje lastnosti i z1 vseh obligacij in druzih papirjev res dobro znamenje tako obili množici
tn eg
bala
Odlikoval se je ne le po
Dunaji bivajočih Slovanov in mnoge druge
dolgo biti, dokler ne pribuči spet
drug
# v •
vihar in oberne visoke gospode, in pa po krasnih obrazih zalih gospodicin
borsnega petelina
drugač.
Pa kaj je nek to, da se je in gospej, ki so se snidile pri tej veselici, temuč tudi po
v enem dnevu vse tako na bolje obernilo?
Nič
drugega
tem
y
da je vse prav židane volje bilo blizo do zora.
ne
y
kakor da je francozki vra dni časnik „Moniteur" 5. eno se je pogrešalo: pričakovane
Le
odne obleke je bilo
dan t. m. pisal, da „cesar Napoleon noce po sili vojske, celó celó malo viditi; našteli smo le devet namestovavcov in da vse, kar so časniki o tem blodili, je do miš lij a, in namestovavk slovanskih narodov našega cesarstva laž, norost. Cesar Napoleon je le sardinskému kralju ob-
y
in
većina
ljubil
y
mu na pomoč priti, ako bi
utegnila
avstrijanska
smo
njih je bila iz jugoslovanskih okrajin, med kterimi z veseljem zapazili žalo Gorenko s korenjakom
nič
Gorencom
vlada se polastiti več laških dežel. Drugega ni
obljubll, in vé se, da je cesar vselej mož beseda. Ni res,	Iz Lombardije in Beneškega. Iz Milana. Kup-
da bi se francozka vlada na vojsko pripravljala; število	čija in obertnije so popolnoma obnemogle in ljudje pričanje armade ni večja kakor je bilo leta 1857. Ni res, da bi	kujejo s strahom prihodnih dni. Predpust, sicer tako vesél
y
na morji kaj počela za vojsko; vse priprave so le za to, je letos res pust. Tù in tam se da se bo francozka armada peljala v
ne manjka rogovilezev
in
Algier
in za trans- podpihovavcov; še celó v šole se je vgnjezdil duh nepokoja
porte v Civitavechio in Cochinchino čez Aleksandrijo. Kdo in upornosti in zavoljo
tega
so mogli vse tri gimnazije
je stel za vojsko pripravljene vojake? kdo kanone, kdo milanske zapreti. Armada se pripravlja neprestano za vojsko kupe živeža? Res je, da cesar Napoleon misli in duhta o dobiva tudi že, kakor o času vojske, dvojno plačilo. Ve hotnatijah, brez kterih ni politični svet dan današnji; al rono in Mantovo so založili
y
živezem
za pol leta.
80
Iz Milana 3. marca. Dasiravno je nebo jasno, je bomo začeli bojevati, bomo edino klicali svitlo ime: Viktor
vendar vreme v mesta silno oblačno in
iz ničesa
ni spo- Emanuel, kralj italijanski!
znati
y
da imamo poslednji predpustni teden. Kdor le more
y
gré v Turin ondasne maškare gledat. Nekakosna grozna tihota je nekaj dni sem v Milanu, pa boljša je, kakor derzno vpitje in razsajanje.
Iz Rusije. Iz Tagonroga pišejo ruski časniki, se je ondi nesreća zgodila, kakor se malokdaj. Spomla-dansko vreme in nebo jasno kot glaž je speljalo blizo 3000 ljudi na zamerznjeno azovsko morje ribe lovit. Ribčarija
Garibaldi je že v Turin u. - V Piem on tu je neki blizo 20,000 begunov iz raznih, italijanskih dežel, ktere vtikuje vlada ali v regimente
ali jih pa pošilja na sard ins k i otok.
da
Iz'Spanije. Španjska vlada bo popolnoma neu
V
tral na ostala, ce se vojska zacne.
Iz ťrancozkega. Iz Pariza 4. marca. „Moniteur^ preklicuje, kar je včeraj časnik ^Constitutional" naznanil,
je ondašnjim ljudém cez vse. V lepem vremenu grejo da se ima francozka armada iz Rima v Civitavechio bolj in bolj proti sredi morja (prav za prav le jezera). Kar umakniti. To saj za zdaj še ni res — pravi „Moniteur",
naenkrat zapihlja južen veter, veter se preverže v sever, lz vsega tega se očitno vidi, da bode še veliko vode v nanese zametov tako, da se led ob kraju uterga. Led se morje steklo, preden bote francozka in avstrijanska armada
zapustile papeževe dežele, ker tudi vradni dunajski časnik
razpokne in skoraj vse, kar je bilo na njem,
trese in maje,
je šlo v dno morja večno počivat. Prihodnji dan je pripla vala
Wiener Ztg."
gruca
ledena h kraju, na kteri je bilo 5 ljudi
Bog vé
pravi, da
se to utegne še to leto zgoditi
, kaj vse bode francozka vlada terjala, naj se troje mertvih, dvoje pa mraza oterpnjenih. Toda poprej v papeževih deželah zgodi, preden jo bo volja, tudi teh dveh je zaspalo čez nekoliko uro mlado dek liče slovó dati rimskim deželam. Preden pa vse to ne bo go-za vselej, drugi pa, starček, je ostal sicer živ, al strah, tovo, se tudi avstrijanska armada ne bo umaknila iz pape-ki ga je přestal, mu je zavezal jezik, da je ném. Sreča, ževih dežel.
da je znal pisati, in po njegovem zapisu pripovedujejo ruski
Iz Molđove ill Valahije. Iz Buka res ta. 20. fe
časniki to
nezgodo.
bruarja popoldne med 2
in 3
uro se je pripeljal knez
Kaj misli in kaj bo storila ruska vlad a, ce se med Avstrijo in Francozi vojska uname, se še nič ne
v Bukarest. Pred mestom je bil šotor za-nj priprav-
a slovesno sprejeli. Mesto je bilo krasno
so
ar
ts
ve.
Ni še rekla ruska vlada ne bev ne mev, tudi se se okinčano in na vsih poslopjih so dělali priprave za osve ni vladam pridružila, ktere se prizadevajo, Avstrijo in Fran- čavo mesta. Ljudi je bilo povsod toliko, da se je vse terlo cijo umiriti in spraviti. Pa vendar se da iz raznih reči po- toda malo ali
nic
veselih obrazov ni bilo viditi
r
sneti, da je Rusija ravno tako zoper vsako vojsko kakor skanja ne druzih znamenj veselja ni bilo slišati. Bilo
zoper vsako poskusnjo, pogodbe med derzavami leta 1815
ne vri je vs
tako
kakor ce bi se bili Valahi streznili.
I' V 1 f MMI1U |/ VMtB vtfL/*« ^ vr y I O	^ W	T ... • - v ' ^ - ^ * w	fl I\ UIV U JL VV	^ v P/1A« w MARIJI	VI
sklenjene razdreti. Ruski diplomati so tudi o raznih přilož- peljal v mesto v lepi kočii s šterimi
konj
Knez se je oblečen kot
nostih rekli
y
da Rusija ne bo nikolj tistega podperala, kteri
moldavsk general.
Zlo
išljen in otožen je bil
N
bilo
prenapeto politiko uganja. Zoper Avstrijo nima Rusija v	slišati živi-klicov, ne viditi druzih znamenj veselja. Vse je
sadanjah zaprekah nič in moti se vsaki, da se pripravlja	prezalo mirno v kneza in ljudstvo se je vedlo tako, kakor
Rusija za vojsko in da žuga ž njo avstrijanskemu cesarstvù.	da bi mu vse
Tudi se ne dá iz ničesa misliti, da se bo tako kmali pi-	gatih boj
to nič mar
ne bilo
Tudi krasnih kocij bo ni bilo skoraj nič. Ko je přišel knez v mesto pravljala. Gola laž je, kar je bilo te dni v časnikih brati, je šel najpervo v cerkev molitev opravit, potem pa v zbor
je prisegel na ústavo in po
namreč da morajo vsi ruski vojaki, ki so domá, k svojim nico deržavnih zbornikov regimentom in da vlada več konj nakupuje, kakor sicer. metropolitovem nagovoi
T
je
ekel

Gospodje odborniki
Na ruskem Poljskem je vse tiho.	Veseli me in zahvalim se Vam za zaupanje, ktero ste v
Iz Serbije. Iz Be lega grada. Turska vlada se je mene postavili. Moj namen je, knežiji posestriti in zedinitî
zoperstavila zoper to, da se je knez Miloš kot dednega jn ne bojim se tudi nevarnost, ktere me zavoljo tega ča
kneza razglasil,
ker se to ne sklada s pravicami, ktere
ima Turčija kot višja oblastnica serbske dežele.
kaj
To Vam obljubim. Živite zedinj
V • . •
knezij
K
Potem je
Iz Černe ore. Iz Ce tinja pišejo, da je knezu Di
Da nil u po vodi splavalo upanje, kmali naslednika lastnega deržal prav mlačno in
rodů viditi. Pogovorili so se namrec glavarji, od kneza tir
pustil zopet zbor molce in se vernil v svoje poslopje. ugi dan so se mu vse gosposke poklonile. Knez se je
se je vsernu, kar je njemu
. kakor če
ogibal
ljalo
se
pa ni mogel ogniti, se je deržal
jati, da jim kaj davkov odpustí. Prihruli so res k njemu in bi ne bilo njemu namenjeno. Odbor učencov je hotel tudí so tudi še kneza posílili, jim darov dati. Tega se je kne- k njemu iti in se mu z ogovorom pokloniti; pa še pred-se
v • .	. ,	« Vti	«	•	*	• a	....	...	. .	•	i
zinja tako ustrasila, da je splavila.
Iz Italije* lz Turi na. Časnik „Armonia" je raz- 60 veliko dnarj
jih ni pustil; tako je storil tudi z obertniki in kupe
...	-	•	t	v f •	«•	a	i
5
kteri
za
o
otere reci izmetali. da bi se ali

tice
glasil ogovor, kterege je iz Modene přejel, pa je bil na knezu v njih poklonili ali pa jih njemu podarili. Bojari Piemontežkem natisnjen. Ta ogovor veljá modenskim ali v svojih poslopjih ali so pa šli iz dežele, ker se jim vojakom in jih vabi, svoje bandero zapustiti in — k Pie- merzi to čudno obnašanje kneza. Vse majè z glavo in
montezom iti. Tak je pa ta ogovor: ..Italijanski vojaki
modenskih deržav! V kratkem se bo
»
vcrglo
stotavžent
prasa
kaj bo iz tega
Poziv pesnikom slovenskim

piemontežkih vojakov združenih s francozko armado nad sovražnike in zatéravce naše dežele; pripravljate svoje serce
za to slavno delo; vi bote z njimi. Danes služite knezu,	Želim takodjer i ovu tek. god. 1859 zabavnika Lep
kteri je prijatelj Avstrije; zavoljo tega Vam kot vojakom tira izdati, u tu svrhu rodoljubno prosim, da me izvolite ni slave upati; zedinjeni z velikima armadama bote jutro z ikojim prineskom književnim (piesmami) poduprieti ; u tom
Vojaki! Avstrija je
unima vred slave in dobickov delezni.
naš sovražnik, ona nas razcepuje, ona izmolze iz naših dežel vsako leto sto milijonov fronkov svojim Nemcom v pi id ; bolje bi bilo, da bi se z njimi ljudstvu naših mest in vasi pomagalo. Vzemimo tedaj nazaj, kar je našega; po končani vojski Vas bodo Vaši sorodniki kot rešnike domovine blagoslavljali. Oficirji in vojaki! od tistega dné, ko se
slučaju prosim za rukopis najdalje do konca travnja.
Izručen rodoljubju sa osobitim štovanjem ostajem
U Zagrebu
o
1. Ožujka 1859.
Vaš sluga
Ljudevit Vukotinović.
Popravek. V poslednjem listu je bilo na strani 69 zdolej *
pombi po pomoti
rinnen namesti: reimen.
Vred
Odgovorni vrednik
Dr
a
auex Bleiweis
Natiskar in založnik : Jožef Bláznit