74. številka. Trst, v ponedeljek 1. aprila 1901. Tečaj XXVI .Edinost 1*4« enkrat d««, runn nedelj in p ttnitoi. ob 4. uri itk1«, >*ar»»fninm : t*, celo teto........34 kron za pol leta .........IS _ ra »trt leta................<» - ..........2 kroni Naročnino je plafeTali nanrej. Na o»-rofbe bret orilotene nirrimin«1 »e bdt»ti s« oora _ Po tobakarnah » Tmu w prodajajo po-•asDesD*- številke po 6 atotink (3 nvć i; r*en Tr»ta p« po 8 «toiink (4 n^. IViefoa iti«. 170. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v odtaosil je mu«! Oglasi 8e računajo po vrmah v petitu. Za \efr kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo urednlAtvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oiclase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglasa je plačevali lo«o Trsi. UrednlAtvo III tiskarna se nahajata * aiici Carintia *tv. 12. t"pravnifttvo. In sprejemanje inseratov v ulici Moli« piccoio šiv. 11. tiadsii. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost' 1 .iti sni I a tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst Zasrsinovalcem sv. Cirila In Melodija. ii. Slo vene«* c, ki hoče Uiti odlično katoliški li»t, u-, ida iii zasramuje »v. katoliško slo-vensk« unijatsku cerkev ravno tako, kakor ■o delali — Nemci. V svoji 6H. številki v Man k u j S k r i t e ii a k a i, e — u n i j a t s k i h agitatorjev« piše: »— — — —Glavno ulogo igra fraza o latinizatorstvu — proč od latinsUa, nazaj k < 'irilu-Metodu ! Tedaj je tu fra/a pomenila naravnost: proč -arien : proč od Rima v unijatstvo! Tedaj : proč od Rima po obredu in veroizpovedanjn : sedaj proč «>d Rima po obredu ! A za kar se gre, je: proč od i . ma! (Ti ulM»gi »latincic nočejo umeti, da je Run lahko srce katoličanov, tudi če Ki sami latin<-i {»opustili rimski obred. Sicer pa: kjer 'e Peter, tam je Rim. Op. ured.) Zoj»er Kim je naj>erjena vsa gonja! Proč od Kima — u je zadnja nakana te gonje. 1'nijatstvo na j I i bilo le prehod, le steza, le pot v aposttzijo, v Kusijo ! .... (Baubau!! Na nofie avstrijska |>olieija! Op. ured.) . . . 1'dpi, ki zanjo delujejo slovenski agitatorji, je centrifugalna sila; proč od središča, proč lima, t razkol!! Itd. K aj je vendar tj» »strašanska« slovenska un.j.t<-ka eerkev ? Kdo je nje začetnik, kdo jo r ustanovil? Ali so bili že kedaj Slovenci v tej ferkvi ? Kj, znajo vse to gospodje okoli »Slo-veira , saj so profesorji liogoslovja, doktorji sv. kanoniki in visoki cerkveni dosto- janitveniki. Oni znajo vse to. In vendar prihajajo taki spisi od njih! Oni sovražijo delo — sv. ('irila in Metoda. Zaprli so sr^e milim -iovenskiin «-erkvenim glasovom, in ko »rie ajo na oni dve roži sv. < 'irila in Metoda, najBidajo in zasramujejo vsakogar, kdor hrani dar papeža Hadrijana II. — katoliško slo-veiisko cerkev. Kaj pa pravi na to slovenski narod ? Pač nikdar ne izkažejo Slovenci dovolj hvaležnosti sv. ('irilu in Metodiju za lepi, neprecenjeni dar sv. vere in slovenskega bo-gnslužoega jezika! Koje sv. Ciril sestavljal sv. pismo, pravi ustno sporočilo, je bil navdahnjen jh> sv. Duha. Vsakdo, kdor vidi lep** črke in moč slovenskega cerkvenega jezika, mota nehote pritrditi temu. In to sveto del t napadajo sedaj — ne ptujci, biezverci, ampak slovenski katoliški duhovniki v Ljubljani v Gorici ! P O I> L I S T E K Velik grešnik. Povest. K -.ti *pi«ai I*. X. Mamin - S thtrijal; Posl J'i>tirar*lu IV. Ženske je mučil.....« je spregovoril Sa- laj ("irilu na uAesa. »Vjel je v lesu žensko, rnueil jo in ugonobil. K štirim dušam se je priznal pred preiskovalnim sodnikom... Irakom než je na žensk** kakor volk____ Moških s»- n^ j»olotuje, vedno le ženskih...« Akvamarinu je sledil za petami Sleza, ne velike rasti, plešast človek, z veliko rudasto brado. Kakor bi bd vedel, da ga ogledujejo, odrival je neprestano z rame svojo jetniško haljo, kakor -lah igralec v kaki žaloigri. Imel se je tudi s čem ponašati. Sleza seje priznal k s«*dmerim dušam in njega so na sprehodu s-premljali štirje vojaki. O Slezu se je govorilo, da ga ne drže stene, niti verige, in ves ♦•as sprehoda njegovega je zrla skozi okno etniške pisarne glava K osu ara. I a izlteži, naj ga še tako stražijo«, so ponavljali razni glasovi. Saj je že desetkrat uhežal..... Pa se 1k> Kasuar vjedal radi tega.« »On zares u bež i,__< »n je orel____« i To ni par k Akvamarinu.« Bilo je, ko so v slovenskih deželah vladali Kocel, Kastislav in Svatopluk; med Hrvati pa Domogaj, Sedeslav in Branimir. Katoliško cerkev med Slovenci so tedaj vladali nemško-latinski škoije iz Pasave in Solno-grada, med Hrvati pa latinski škofje v Splitu. Večina naroda pa je bila poganjka, ker Nemci in Latinci niso širili sv. Kristove vere z ljubeznijo, ampak z mečem! Koncem leta sta prišla sv. Ciril in Metod prvič mej Slovence. Zbrala sta okolo sebe mladih ljudij in jih učila slovensko pismo. Ko sta dovršila prevod sv. knjig, sta uvela v cerkev slovensko bogoslužje in dopolnilo se je po besedah legende: gluhi so slišali, nemim se je jezik razvezal. Proti njima so se vzdignili nemško-la-tinski duhovniki, ki so učili po »nauku Poncija Pilata«, da se sv. maša sme peti samo v 'hebrejskem, grškem in latinskem jeziku : sv. ('iril pa jim je odgovarjal z bese-, dami sv. pisma : »Vsi narodi n a j slavijo Gospoda!« Z obema rokama so objeli 'Slovenci sv. Kriotovo vero iz rok svojih Blagovestnikov. Število novih krščanov se je množilo čudovito — vsa slovenska zemlja je klečala pred sv. Cirilom in Metodijem in v svojem sladkem jeziku molila Jezusa Krista. Nemški latinci so zaškripali — izgubili so desetino med Slovenci, zato so vzdignili krik, da sv. Ciril in Metodij učita krivo vero in Focijev grški razkol. Tožili so ju pri papežu Nikolaju 1. v Rimu. Ali ni tako tudi danes"? Naši latinci pišejo v »Slovencu« : »Ciril-Metodijeva cekev, sv. Unija, je centrifugalna sila: proč od središču, proč od Kima v razkol ! Sevč, vse to kriče brez vsakega dokaza, na podlagi hudobnega sumničenja. Papež Nikolaj I. je poklical Cirila in Metodija v Rim na sodbo. Mej tem pa je Nikolaj I. umrl in na njegovo mesto je sto-pij papež Hadrijan Ii. Ker sta Ciril in Metodij imela seboj telo sv. Kiementa, papeža in mučenea, vsprejela sta ju Hadrijan II. in ves rimski narod v veliki in sijajni procesiji. Potem sta izročila papežu vse slovenske knjige. Papež je potrdil iti odobril vse slovenske cerkvene knjige in jim priznal avtentičnost. Dne 4. januvarija je ukazal, da se iz njih Jčita sv. inaša v slovenskem jeziku v cerkvi sv. Petra in v cerkvi s. Maria Mag-giore na velikem oltarju. N t*-nt je pr i vel sam »Pa še sedemnajst duš odpravi s sveta.... Slezu se ne trese roka. Glej, kako koraka, kakor gubernator!« »Sedemnajst duš ?« je vprašal Ciril svojega soseda, tihega postopača, rahlo pokašlu-jočega. »(tovore, da še več....« je odgovoril jet-; nik z otožnim nasmehom. »Poglavitno pa je to. da je on človek, katerega ne pogodiš. On ni takšen, kakor smo mi, ki ne vemo, odkod smo. Mi vsi, postopači, nahajamo svoj kraj, kjer nas sprejemajo dobri ljudje. Toda Slezu roje druge misli po glavi____ Njega se boji vsakdo. Glej, kako se bo razgovarjal z je-čarji, ali s Kasuarom. Sleza gotovo ubeži____« Vsi razgovori o Slezu so se zaključili s prepričanjem, da on gotovo ubeži, naj si že Imj kakor hoče. Ciril je poslušal ter samo vzdihal. On je tudi poprej že cul o razbojnikih in ropih, toda to vse je bilo nekje tam daleč: tu pa ima vse, prav blizu, pred očmi. Najhujši' je bilo še to. da so manjši zločinci zavidali velikim, učili se različnih zverstev ter samo čakali prilike, da bi tudi oni mogli doprinesti to, kar so doprinesli veliki. Tako sta torej oba : oni, ki je dovršil in oni, ki še ni utegnil dovršiti, stala na dnu groznega propada. Vsak je imel svojo uro in svojo čast. A mogoče, tla oni, ki še niso nič izvr- papež Hadrijan II. slovenski jezik v najsvetejši hrant pred frospoda. \a Slovenskem jeziku se je torej spremenil kruh v sv. Rešuje Trlo *n vino v sv. Rešnjo kri. Veliki papež je šel dalje. To, kar je storil sam, ni smelo umreti! Živeti je moralo, kakor živi sv. rimska-katoliška cerkev. Zato je bilo potrebno ustanoviti slovensko cerkev in postaviti samostojne slovenske škofe. Jiilo je dne ,r>. januvarja L &0&. J'reil /uijH-žem so stali v eerkri sv. Petra slovenski možje: Ctrii i u Metotlij in njiju slovenski neenri. Sv. Oee Hadrijan II. je vzdignil roki in posveti! sv. Cirila in Metoda v škofa, nekatere "j'I" menve /ta v mašnike, druge r dijakone. To so tali jtrvi duhcvni pastirji naroda slovenskega. Tako je preskrbel Hadrijan II., da more njegovo delo, sveta slovenska cerkev, tako živeti kakor latinska, grška itd., kakor dober pravi del ene, svete katoliške in apostolske Kristove cerkve. Da ne bi še kdo nasprotoval slovenskemu cerkvenemu jeziku, ukazal je papež Hadrijan II., da se božja služba na slovenskem jeziku opravi v "> glavnih cerkvah rimskih naenkrat. Škofovsko mašo je pel sv. Ciril in žnjim dva rimska prelata. Sredi največe slave, ko je videl toli slavne vspehe svojega delovanja, je umrl sv. Ciril. Metodij pa se* je vrnil k svojim ljubim Slovencem. Ko je bil Metodij še v Rimu, so Nemci napali in premagali Rastislava, odveli ga v sužnost in o lepeli, kjer je tudi umrl. Meto-<1 ija je poslal papež h Koeelu v slovenske dežele med Savo in Dravo in ga imenoval za škofa vsem Slovencem. Nemški škofje pa ga niso hoteli priznati in so ga grdo preganjali. Zaprli so ga v ječo in ga dve leti držali zaprtega. Iz papeževih pisem se je doznalo, da so ga vlačili po snegu in dežju, da so ga tepli in bičali. Zlomiti pa ga niso mogli. Slovenskega bogoslužnega jezika ni zatajil. Ko je papež izvedel, kaj počenjajo nemški škotje z Metodijem, jim je zažugal z izobčenjem. To je pomagalo, da »o ga izpustili. Sploh so ga rimski papeži vselej odločno branili. Mnogo je imel prestati sv. Metodij od nemško-latinskega škofa V i c h i n g a. Metodij je bil nadškof, Viching pa njemu podrejen škof. Ali Nemec je Nemec. Viching je skoval krivo papeževo pismo proti Metodiju, v katerem je bilo pisano, da je šdi, so dokaj hujši od javnih razbojnikov, hujši radi svoje duševne skaženosti in tajnih mislij. Ciril je še zmerom čakal, da vsaj nekdo obsodi ta grozna morilca in izreče grajalno besedo, toda nihče je ni izrekel. »O Bog, kje sem vendar?« si je ponovil Ciril z grozo. — »Bog, zakaj? A zemlja, kako da še nosi takšne lopove, kako da se ne odpre pod njimi radi njih z verstva, a on, sluga božji, sedi ž njimi pod jedno streho. Tukaj so, nekoliko korakov od njega, omadeževani z nedolžno krvjo, polni novih lopovskih nakan, otopeli grešniki brez pokore. Kako, da se ne boje božjega solnca, belega sveta, lastne vesti, božje pravice ? Zamorejo jesti in spati, kakor drugi, pa še druge vznemirjajo.« Sinovi pogubljenja, brez strahu, ter pravi služabniki Antikrista. »Glej, kako se godi vrlim ljudem, oče !« je rekel Salaj, rahlo udaršt Cirila po hrbtu. »To niso takšni, Kakor ti, ki si z blagoslovljeno vodo sem dospel.« Po teh besedah se je brez|>oj)ovec zlobno nasmej ii Cirilu. »Jaz vem, kako sem dospel sem*, je odvrnil Ciril krotko. »Toda vi vsi ste zaslepljeni do samega dna, kakor pravi služabniki Antikrista. Vas vseh je prevzela zloba... Slepi papež zabranil slovenski cerkveni jezik, da je Metodij prisegel na oltarju sv. Petra v Rimu, tla ne bo nikdar več pel slovenske maše in da je zaradi tega, ker ni držal prisege, Metodij od papeža izobčen. Tako grdo laž je škof Viching razglaševal narodu, samo tla bi uničil delo sv. Metodija ! Sam papež je vstal proti temu hudobnemu človeku in javno dal zadoščenje sv. Metodiju. Sv. Metodij je umrl leta 885, in je pustil slovensko cerkev v hudih bojih. Viching je omamil Svatopluka in slovenske kneze, da so preganjali učence sv. Metodija — in tako so šli Gorazd, Klement, Naum, Angelov in 200 drugih med posavske Hrvate, kjer je bil splitski nadškof Teodosij ustanovil katoliško hrvatsko narodno cerkev s staroslovenskim j bogoslužnim jezikom po vzgledu sv. Cirila in Metoda. Drugi zopet so šli na Bolgarsko. V obeh deželah, na Hrvatskem 'n na Bolgarskem, je slovanska cerkev lepo vzrastla; zato je v obeh deželah postalo lepo, močno kraljestvo. Državi Svatoplukova in Kocelova pa sti propadli, ker sti jmstili Kemee o svojo hišo, ki so pljuvali na slovenske oltarje in svetinje. In danes, ko gledamo po naši slovenski domovini ? O kako tužno in žalostno je po naših cerkvah ! In tako je tudi zunaj. Nemec in Italijan sta prišla v slovensko deželo in Slovenci - se koljejo. In klali se bodo tako dolgo, dokler ne propadejo. Zato nazaj — k sv. Cirilu in Metodu ! Politični pregled. V TRSTU, dne 1 aprila 1901. K položaju. Listi vseh strank se ba-vijo z vspehi dosedanjega zasedanja državnega zbora. Pravo zadovoljstvo ne more prodreti nikjer; nobena stranka se ne more prav veseliti tega, kar je dosegla. Kakove občutke pa naj še le imajo one stranke, ki niso nič dosegle ? Za vse one, ki si žele delavnega parlamenta, je sicer v relativno zadovoljstvo že dejstvo, da so se razmere z boljšale vsaj v toliko, da se zdi kakor da je parlament deloval, da niso inesto argumentov ropotale ploščice. Vsaj v jednomer ne. V tem zasedanju je argument vsaj tu pa tam prihajal do veljave. Bilo je sicer tudi celih sej, ko je mlin grozno ropotal, ne da bi bil mlel, ste radi nje kakor pomočniki najgnusnejšega prilizneža, ki je zmerom jeden in isti — Antikrist. Te nepričakovane besede so vzbudile po vsej sobani splošen smeh. »Kaj smešen je naš razkolniški pop, kadar govori.« »Dodaj še kaj, oče____ ha, ha !«____ »Nedolžna kri vpije na maščevanje, a vi, grozevitneži, se smejete. »Nu, nu, le dalje.< »Pa vam tudi povem.... Kdo vam naj | drugi pove ?____ Z zidanimi stenami in z železnimi vratmi ne zabraniš vhoda slabim mi-! slim. In povem vam : gorje vašim dušam ! Gorje tudi meni, ki tu sedim z vami !«— Toda to pridigo je pretrgal nastop najetni-škem dvorišču nove osebe. Vsi navzoči v sobi so zahrumeli ter se zgrnili k oknu. »Bratje! poglejte vendar! Cečna so izpustili...« je zašepetal nepoznan glas. »Ta je Se vzvišenejši od Sleza....« »Čemu ga gledati? Nič posebnega ne vidim na njem i. »Ni velika zver, toda kremplje ima dolge... O, premeten zlodej! Dve leti je bil vodja pevcev v cerkvi, pa še sedaj poje v ječi i>o-božne pesmi«. (Pride še.) ali skupen iitis tega razdobja od sestanka državnega zl»ora sem je vendar le ta, kakor Vao, pravo veselje ne more prodreti, ker mu je na ju »t i nezau panje, oziroma bo-jazen z.i najbližjo bodočnost. Nekaj se je doseglo za v .-[h »stavljen j« delavnosti v parlamentu ; ali vse je negotovo, visi v zraku na jedni sami niti. Kako lahko ne ntrže ta nit! Vse preveč uetiva je v tem parlamentu ; vsaka mala iskrica more zopet zanetiti požar. To je temeljni ton izvajanj (»o listih. Zlasti pa -«» češki listi, zvesti svojemu federalističnemu načela, na stališču, da ta ••entrali?»ti^ki parlamement ni več za rabo. ni več ozdravljiv. Morda da Im» — menijo — možno krpati na njem, ozdravi ga pa ne ni kdo vee. No. varovanje načel je eno, taktika pa 1oIhk1qo roko tudi po Veliki noči pobijali — za krpanje sedanjega parlamenta. Važni dogodki v hrvatsko - slovenskem klubu. Vee raj nam je »Slovenski Narode prinesel velavažno vest: d a je večina h r v a t s k o - s 1 o v e n s k e g a kluba hotela izključiti d r a. T a v e a r j a, a ta poslednji — izvedši o tem — da je takoj pisal Ploju, da je pripravljen ;-am izstopiti, ako bi večina kluba tako želela. Na to da je dr. Tavčar prejel od dvornega svetnika Ploja pismo, v katerem mu isti v imenu večine kluba res izraža omenjeno željo, utemeljeno s tem, da ta večina smatra dra. Tavčarja odgovornim urednikom Slovenskega Naroda , v katerem se neprestano napadajo vera in institueije katoliške eerkve. Na to da je dr. Tavčar nemudoma naznanil dru. Ploju svoj i z s t o p i z h r-v a t s k o - s 1 o v e n s k e g a kluba. Slovenec« sieer ne veruje prav tej vesti : ne veruje, da se kaj tucega pripravlja — češ. da je to le časnikarska raca — no, ker >Narod« podaja pozitivne |x»datke, menda ni več možno dvomiti na njej. Dr. T a v č a r torej ni v e e č l e n hrvatsko-slovenskega kluba. Mi tivažujemo v polni meri okolnost, ki jo navaja dr. Ploj v upravičenje postopanja večine hrvatsko- slovenskega kluba. V pod-k rep ljenje te izjave svoje se moremo sklicevati na neštete in večinoma ostre ;»olemike našega lir-ta s »Slovenskim Narodom«, v katerih smo brez ovinkov obujali pisavo tega glasila o duhovn škem stanu in smo vzlasti branili načelo pravice dul.ovnika do udeleževanja na političnem življenju nannla. Kar smo govorili v oni!; polemikah, pr.' tem ostajemo tudi danes *«n priznavamo, da je ton fiolemike v »Slovenskem Narodu . mnogo zakrivil, da so mogfe navstati tako žalostne razmere v nas Slovencih ! S tem pa nikakor nismo hoteli reči, da ni tudi na drugi strani grešilo in sicer mnogo! Nepremična zvestoba do tega stališča svojega nam daje pa tudi pravico, da odkrito in lojalno !n jw» svoji vesti povemo svoje mene-nje o koraku, ki ga je storila večina hrvatsko-slovenskega kluba. V načelu mu ne oporekamo. ker je bil skoraj res jedina pot, da pridem- • do tega eesar želimo vsi. do jedinstvene de-legaeije na Dunaju. Ali ta korak se je storil, ne da bi si bila večina kluba poprej zagotovila ni najmanjega — kako l»i rekli ? — recimo : ni najmanjega znamenja o d j e n ! j i v o s t i od druge strani, ki je tudi mnogo mnogo grešila. Marveč vidimo, kako ima Slovenec« še sedaj, v očigled tem dogodkom, le zasmehovanje za večino hrvatsko--l« »venskega kluba! S tem je vstvarjen jak-» nevaren precedenčni slučaj za bodočnost, ki Sk> kakor Damokljejev meč neprestano visel nad ii r v a t s k o - s 1 o v e n s k o delegacijo. Mi se bojimo, da bo slovensko posvetno ra^umnlštvo, v kolikor je isto angažirano v nesrečnem domačem boju, ukrep večine hrvatsko - slovenskega kluba občutilo le kakor brezpogojno kapitulacijo pred — da govorimo naravnost — drom. Sušteršičein ! ! To pa bo «t gorčalo in se utegne zgoditi, da iz koraka, ki je bil gotovo storjen iz naj-či-tejih in naj plemen i tej i h namenov, postane vir novim bojem v narodu, novemu odtuje-nju med rojaki, novi narodni nesreči. Tako je naše menenje. Povedali smo je odkrito in lojalno. To smo smatrali za svojo dolžnost, ker je stvar prevažna. I)a pa ne bo ne>f>orazumijenja, krivega natolcevanja in ob-dolžen"; na nepravo adreso, izjavljamo, da teh izjav ni nikdo inspiriral in da niso bile napisane v nikogar druzega imenu, nego - li jedino v imenu uredništva tega lista. Italijanski tržaški poslanci na delu. Čujemo, da je v uradniških krogih tržaških — zlasti pa v nemških — zavladala huda nevolja proti tržaškim zastopnikom v državnem zboru. Zlasti jim zamerjajo, da ni bilo nijednega med njimi — samimi uzor-liberalci —, ki bi se bil oglasil za odpravo znanih Kielmanseggovih naredeb, torej za ' slobodo uradnikov. Zlasti pa zamerjajo posl. Mazzorana, ki je bil izvoljen od uradnikov in je vendar tudi — kakor profesor na c. k. obrtni šoli — satn uradnik. Tudi o proslavljenem Hortisu čujemo stvari, ki pričajo, da mu blizo vse manjka za dobrega zastopnika svojih volilcev. Da ne zna jezika, to je znano; da ni politik, o tem soglašajo vsi, ki ga poznajo. Ali nedostaja inu tudi m o ž k e g a p o n o s a. Tudi, kadar kuje interpelacije, da boječe lazi po poteh okolo ministrov, da bi izvedel, je-li bo dotična interpelacija vladi prav ali ne?! Je-li to zastopnik naroda?! In če .se kaj ta-eega dogaja v času, ko se Italijani bahajo se svojo najstrožjo opozicijo proti vladi : kdo naj take može smatra se resnimi !! Tržaški uradniki pa imajo, kar — so hoteli ! Angleži o Angležih Izrekši svoje obžalovanje, da so se pogajanja med poveljnikom Angležev in burskim generalom Botho razbila, piše odlični angležki list »Dailv Ne\vs« nastopno : Vsaki Anglež mora globoko obžalovati sklep generala Burov. Ali obžalovanje ne poinenja še prokletstva. Treba si le predstavljati položaj teh hrabrih, vitežkih in pa-trijotičnih mož (burskih generelov namreč). Govorili so jim v obraz v velerazžaljivih besedah, da jim vzamejo neodvisnost in Cham-berlain je žugal z ustanovitvijo »kronske kolonije«. Pogrešek ni na Bothi, ki bi bil pripravljen vsprejeti pametne pogoje, ampak na onih, ki so, kakor Salisburv in Cham-berlain, onemogočili mir, posluživši se zanič-Ijivega govorjenja. Seveda, Chamberlain se malo briga za to, koliko krvi je na njegovi vesti; ako le ne stane njegove krvi. On ljubi igro in zasmehuje prijatelje miru. Ali lord Salisburv pripada — vzlic ciničnemu za-smehu svojemu, katerega ima vedno pripravljenega — k viši vrsti državnikov. On še veruje na moralično odgovornost in na pro-videncijelno vodstvo in vladanje sveta. On je bil, ki je nekoč opominjal sultana na to, da nadaljevane krivičnosti morejo porušiti tudi najviše na zemlji ; a je še viših, nego je lord Salisburv. Ali lord Salisburv je. vzlic vsej rabi krepkih izrazov, !e slaboten mož. On se je dal pod silo neke častihlepne, samovoljne osebe, katera ve, česa treba njej in se za drugo ne briga. Sir Alfred Milner je razsrjen na generala Botha odlanjajoči odgovor in pravi, da je generala 13eweta trdovratni odpor nevreden resnega moža. George Elist, ki je pisala nekoč, da je to »najplemeniteja smrt, ako je kdo umrl za kak ideja!«, je gotovo drugače sodila o tem predmetu Seveda, gospoda lih o< les in Ve i t imata za tako čutstvo le surov smeh, kateremu se, naravno, pridružuje tudi Chamberlain iz vsega srca. Popolna in soglasna odklonitev naših mirovnih pogojev je resen, težak udarec onemu, kar imenujemo Angleži svoj »ugled«. Le šovinisti morejo še misliti, da mi s tem, da si izvo-jujemo dve mali republiki, pridobimo ka-koršno si bodi slavo, ali pa. da kaj izgubimo, ako ponudimo pametne mirovne pogoje. Ljudem, ki so v taki meri spos:bui, da se vladajo sami, kakor so Buri, naj se :ve odreka iu se ne sme odreketi samouprava. Mi dvomimo, da bi sedaj našli boljši tip Imožke hrabrosti in možtva sploh, nego je oni angležkega častnika. In vendar so ti častniki brez izjeme navdušeni občudovalci Burov. Buri so žrtvovili svoje življenje, svoje imetje, svojo osebno in politiško bodočnost za isto pravico neodvisnosti in slobode, brez katere bi Angežu življenje ne bilo vredno življenja. Chamberlain in Balfotir nista sovražnika le Steijnu in Bothi, ampak sta tudi naša sovražnika. Ona obremeni ujeta deželo z novimi davki, ona degradujeta in insultirata se svojimi govori spodnjo zbornico angležko. Angležev pravi sovražniki niso Buri, ampak — ministri krone ! Tržaške vesti. Ditte moudiali slave. V številki od soljote smo bili že omenili na kratko, da se tukajšnji »Piccolo* norčuje iz nekega našega članka, v katerem smo govorili o trgovskem položaju našega mesta z ozirom na Slovane. Konstatirajmo najprej to, tla «Piccolo» gotovo ne bi se norčeval iz našega članka, ako bi bil naš članek sam na sebi res smešen, ker on in njegova stranka sledijo taktiki po-tajevanja Slovanov in mora biti že stvar zelo važna in mora jim iti res za kožo, ako so prisiljeni, da padajo iz svoje role potajevanja našega življa, našega gibanja i u našega pomena v mestu tržaškem. Laški gospodi je najbrž začelo postajati nekoliko tesno pri srcu. Ni Čuda: velikanski naš! moralni vspehi ob zadnjih volitvah, zidanje nove slovanske trdnjave v Trstu, c Dalmatinskega skupa«, in vedno večje zanimanje slovanskega časopisja in slovanskih narodov za gospodarski razvoj Slovanov v našem mestu, vse to je počelo delati naše nasprotnike nervozne; in hote prikriti svoje vznemirjenje, počeli so se gospoda i — norčevati. No, no, italijanski narod je pač slednji, ki bi imel pravico norčevati se i/, gospodarskega gibanja slovanskih narodov. Slednjič pa od Italijanov res ne moremo zahtevati, da bi prav spoznali nevarnost, ki jim preti od Slovanov, posebno radi njih nadutega in skrajno sovražnega postopanja proti istim, ker, kdor ne spoznava lastnih interesov, ne more tudi spoznavati, kje preti istim nevarnost. Italijani naši so bolehen, propadajoč narod iu nimajo več tiste zdrave razsodnosti, da bi spoznavali silne moči čilega mla-d ?ga slovanskega naroda ; ne morejo tega kljub oči vidnim dokazom, ki jih podajajo Slovani dan za dnem o ovojem zdravem napredku. Lahi naj ne pozabijo, da govorimo mi vedno o splošno slovanskih in ne le o izključno slovenskih interesih v našem mestu. Italijanom, oziroma «Piccolovim» zaslepljenim urednikom ne gre v glav«, kako da bi si mogli Slovani pridobiti pozicijo v Trstu. Je-li to res tako težko pojmiti ? Menda ne. Ako so se Lahi mogli polastiti istega, tudi nam ni nemogoče priti do primerne pozicije. Na kaj bazirajo oni svoje gospodstvo v našem mestu ? Kateri so življenski pogoji našega mesta ? Izključno veletrgovina. Z njo obstoji, se povzdiga ali pa pade mesto, vsaj kakor svetovno mesto. Ako pade veletrgovina, preneha biti Trst svetovno mesto in ostane le provincijalno mesto, ali tudi kakor tako bo odvisno od prometa se Slovenci. Ali povrnimo se na Trst, kakor svetovno trgovsko mesto. Tržaški importerji in eks-po rte rji so odvisni v prvi vrsti od avstrijskih trgovcev in industrijalcev; da pa ti niso Italijani, to menda zna tudi zadnji »Piccolov« reporter. Mesto Trst je v velikem to, kar je v malem prodajalec na vasi. V čisto slovenski vasi se lahko naseli tudi italijanski trgovec. Kdo mu brani ? Lahko se tudi prav pošteno redi od slovenskih žuljev, ako so Slovenci — oprostite nam izraz — tako neumni, da ga redijo. Cim pa se Slovenci one vasi zavejo, da bi lahko oni sami uživali dobiček, ne treba druzega, nego da tudi kdo izmed Slovencev odpre svojo prodajalnico in (ako so vaščani le količkaj pametni) v kratkem bo laški trgovec moral zapreti svojo «butego». In ravno tako se bo tporalu v kratkem goditi laškim vcletržeem v Trstu. Importirati ne bodo imeli komu, ako bo v Trstu dovolj slovanskih importerjev, ker slovanski trgovci bodo naročali pri svojcih; in istotako se bo godilo laškim eksporterjem, ker ti ne bodo imeli kaj eksportirati, ker se bo blago iz inozemstva pošiljalo našim veletržcem. Je-li mar treba kakšne posebne agitacije, da se v Trst privabi dovolj slovanskih ve-letržcev ? Ne, nikakor! Tu ni treba apelirati na narodno čustvo, tu ni treba nikakih žrtev, tu prihaja v poštev le zmisel za dobiček in eksistenco. Slovani pridejo — tako se nadejamo — sami do spoznanja, tla bo v njih lastnem interesu, ako v tržaški veletrgovini investirajo svoje kapitale. Naj se le stvar j začne enkrat gibati ! Potem bodo že videli | Lahi, kako rapidno bo stvar napredovala, j tako rapidno, da se jim bo kar črno j delalo predočmi! In česa ininjka Slovanom, — ne govorimo le o Slovencih — da si pribore važno pozicijo v veliki trgovini tržaški? Morda kapitala ? Morda inteligence l Ne, vsega tega imajo dovolj ! Le podjetne naj se pokažejo, pa pojde! Veletrgovina v Trstu — vsaj v kolikor je v zvezi s Slovani — mora preiti v roke Slovanov ! In kadar bo to dovršeno, izvojevana bo tudi naša borba za Trst. «Piccolo< pa naj se le norčuje da4je ! Infiltracija neuištva napreduje v Trstu stalno, pa tudi vidno. Tako se dogaja že več let sem zietematicno, proračunjeno, spretno in kaj previdno. In vspehi ne izosta-jajo. Da se uveriš o tem : poglej v veliko trgovino, uglobi se v socijalno življenje tu naseljenih Nemcev — s katerim se laško socijalno življenje niti primerjati ne da —, poglej na večer v vse boljše lokale. V le-teh ne vidiš skoro sledi tistega imenitnega itali-janstva tržaškega. Kdor ima oči, da gleda, vidi vse to, le laški slepci ne vidijo tega! Strast, sovražtvo tlo Slovanov jim je zatem-nilo vid. In če skoro ne odprejo oči, zaloti jih usoda prav gotovo in uresniči se nad njimi rek : kogar hočejo bogovi uničiti, udarijo ga s slepoto ! Kako zistematično se vrši infiltracija nemštva in kako spretno Nemci mam ij o Italijane in jim kale vid, za to hočemo podati tu tipičen primer. Kakor dajejo otrokom grenko zdravilo v poslaščeni krogljici, tako u mej o Nemci povspeševati infiltracijo neni-J štva : žrtvujejo obliko, da hranijo jedro ; pu-j šcajo Italijanom videz, da povspešujejo svojo j — stvar. Politično vodstvo in gospodstvo prepuščajo za sedaj Italijanom in le-ti so , res slepi in naj i v ni, da zaupajo temu videzu I in verujejo, da nemški živelj v Trstu se je res odpovedal vsaki politiški aspiraciji. Ubogi slepci! O žc pride ura, ko spregledajo to bo tedaj, ko bodo Nemci menili, da je prišel njihov čas, ker je jabolko dozorelo, tedaj bodo Italijani videli in čutili, ali bržčas bo prepozno ! Primer, ki ga hočemo podati tu o previdni infiltraciji nemštva, je sicer bolj malenkosten ; a ravno zato, k^r se tiče malenkostne ir. navidezno nedolžne stvari, je tipičen in služi v ilustracijo, kako je postopanje nemštva fino proračunjeno v omamo Italijanov notri do malenkostnih stvari. — Tu v Trstu incamo vsako toliko nemške gledališke predstave, največkrat v gledališču Armonia. Predstave so nemške in občinstvo, ki jih obiskuj?, je tudi izklučno nemško. K večeniu če je :ašel tja taj tudi kakov - Slovan. Italijana pi ga ne vidiš. Kaj bi tudi delal tam, ko je rtdek Italijan, ki bi tunel nemški, da ne govormo o antipatiji, ki je goje do nemškega ježka. Saj še c. k. uradniki italijanske narodnosti po veliki večini ne znajo nemški ; oni pa med njimi, ki ima ta jezik res v svoji ollasti, je pa že prava bela vrana! O nemšcih predstavah z izključno nemškim občinstvom bi človek menil, da so tudi vabila, lepaki, nemški. Ali ne ! »Gla>*a« je povsem la*ka, potem prihajajo v nemškem jeziku le ime igre in imena osobja, in potem zopet vse laško. To je sedanja taktika Nemcev : Italijani naj misliju, da tudi Nemci pri poznavajo italijanski kakor jedini legitimni jezik javnosti, naj vidijo v Nemcih svoje najbolje prijatelje! Posledica pa je, da Italijani, zadovoljni in premamljeni od prijetnega videza, ne vidijo in ne opažajo, kaj se godi za videzom! Italijani imajo svoj lepi videz ki pa tudi pade, čim pride čas za to! —, nemštvo pa ima svojo — infiltracijo. Tržaški lužnjivi kljitkee z lesnega trga pehari zopet svoje obžalovanja vredne čitatelje na uprav nesramen način. Pripoveduje namreč, da »o slovenski listi poživljali slovansko javnost, naj - boj kotira Trst, to je: naj ne pošilja blaga v Trst in naj ne naroča ničesar iz Trsta!! Ali ste ga čuli?! Kdor je čital naše liste, ve, da je ravno nasprotno res ! Resnica je namreč ta. da smo začeli poživljati slovanske trgovce, naj se zanimajo za Trst, naj ustauovljajo tu tvrdke in investirajo svoje kapitale. A baš to ne ugaja lažnjivemu kljukcu in zato pehari svoje čitatelje, uganja neslane burke in šale, češ : jedini slovanski trgovci v Trstu — kolikor jih on pozna — da so ubogi kmetje in kmetice, ki bi umrli gladu, ako ne bi prodajali tu svojega mleka iu svojega kruha. Žlobudra neslana uaj bi raje pripovedo-! vala, kako bi bilo zlasti za siromašne sloje j tržaške, ako ne bi ti kmetje in kmetice do-našali svojih živil v Trst ! Ti sloji bi umirali gladu. Kmet potrebuje denarja, to je gotovo: ali, ako bi že šlo za to, kdo naj umre gladu, potem že lahko rečemo, da bi prej siromašno mestno ljudstvo doletela ta usoda, nego-li naše kmete. Kmet lahko je svoj kruh, svoje mleko in svoj krompir, meščan pa ne more jesti svojega denarja. Mi lahko navedemo konkretnih slučajev v podkrepljenje I svoje trditve. Zadnja leta se je dogodilo par-krat, da radi ostre zime ti naši zasmehovani kmetje in kmetice par dni niso mogli prit: v Trst. Le par dni je trajalo to, a da ste videli, kako so ženske iz revnih slojev tar- :iale in j adi kovale, ker je kar likratu navstala silna draginja na naših trgih ! Kako niso mogle seakati, da pridejo zof>et ti kmetje in kinetiee -e svojimi pridelki ! De j s t v o je, da so ženske iz mesta prišle celo na K a t i n a r o iskat naše m 1 e -k a r i ce!!! Samo na sebi je že nezmiselno, govoriti o kaki dobroti med producentom in konsumentov. Tu se ne daje nič zastonj : ta daje onemu blago, drugi temu denar in s tem sta bot. Alt če bi že hoteli govoriti o dobrotniku, smemo reči, da sta siromašna kmet in kmetica dobrotnika meščanstvu, ker se trudita in trpita, da imajo oni v mestu — kaj jesti ! To britko resnico je že opetovano občutil tudi lažnjivi kljukec sam in doživel Čudno plačilo. 44-letni Josip Chian-dussi je v kavarni »Alle Nazioni« v mesarski uliei pretepal Srečka Belelija iz ulice Rena, in sicer zato, ker je ta poslednji prišel tirjat Chiandussijevo soprogo, gospodinjo iste kavarne, naj poravna neki račun. Pretep. Xa zdravniški postaji so zdravili lS-letnega krošnja rja Feliksa Morellija, ki je bil v pretepu ranjen. Nesreča na parni k u. V soboto p »po-ludne je na U'»ydovein parniku »Vorvviirts« padlo mornarju Mateju Bugoliću na noge i »runo in <;a močno poškodovalo. Ponesrečenca so prenesli v 10. oddelek mestne bolnišnice. Tatvine. Zaprli so v soboto popoludne gorostasnih blamaž. Kolikokrat je že hujskal | 43.letnega težaka Josipa Motnolo. ker je na l»oj kotira nje naših kmetov in kmeti«-! Po- ukradel nekaj nepremoČljivih kosov platna z -rečilo mu je sicer, da je zanetil plamen , mesarskega voza Kajetana Kranjca, mesarja -ovražtva do naših lju«li. ali logika resnice, v sv Magd. zgornji št. H. kakor -m<> jo p »vdarjali gori, se je vsikdar Antoniji B. iz ulice Fornace so neznani izkazala močnejo, nego pa zloba lažnjivega tatovi ukradli iz žepa novčarko s 5 K. kljukca : ljudje so prej ko slej in Zaprli so Josipa G. in Josipa B., oba radi kupovali o d naših k m e to v v/ Benetek, ker sta nekje ukradla dve sre-, 11 k m t i c. k e r j i m je taku vele- i,rni uri in ja včeraj (»b 3. uri zjutraj ne-v a 1 neizprosni i na }> r a t i v lastne kemu markerju |K)nujala v zastavo. Regnicoli! kori -ti!! V toliko je menda tudi laž- Tržaška 111III arija je izvršila v soboto njivi kljukec umel dobljeno lekcijo, da si to pop0ludne zopet jednega svojih junaških či-j h it ne upa več poživljati na bojkot naših noV >»a velikem trgu je bila zbrana cela kmetov in kmetic, ampak se zadovoljuje z tropa te nadobudne mladine tržaške in iz te neslanimi šalami in zasrainovanjem naših gruče je naenkrat priletel v šipo kavarne ljudij!! »Speeohi« velik kamen, ki je razbil isto. Boj proti domačim delavcem. Zdi se, Šipa je bila vredna kron. Po sreči niso da je vladajoča stranka v Trstu začela zi- »e kamen ne odlomki šipe ranili nobene tema ti čuo delati na izbiri vanje domačih blizu sedečih gospa. Tudi ta mularija je jedna delavcev — tudi Italijanov -- in nadome- tržaških specijalitet in bliščeč dokaz laške ščanje istih z italijanskimi podaniki. Posto- kulture. »Tržažka baba« bi dejala »sangue panje v ladjedelnici S. Marco je presimpto- latin«. matično. Današji *Avanti« (»a poroča o novem Dražbe premičnin V torek., dne -lučaju. Za zavod Tomaža Holta so baje na- aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled r< ►."•ili 1 o delavcev iz Benetkda-si je v Trstu na naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci--totine k- .tla rje v in mehanikov brez dela. vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: Žalostne poledice veselega popivanja, v ulici Aleksandro Volta št. 1», hišna oprava; Neki R. Ii. se ga je bil sinoči preveč navlekel, v ulici Sette Fontane št. iu 35 (Rocol), Ko je šel ]m» ulici Tigor, ga je nekaj nepre- oprema v zalogi in jestvine: v ulici Risorta -tano vleklo k tlom, dokler ni res sesel na št. l.B, železna blagajna: Punto franco skla-kup in zadremal spanje — natrkanega. V tein dišee I Magazzino) št. 26, sodi. -ta se mu je približala dvojica znanih tržaških Vremenski festnik. Včeraj: topi dol«* |.r iMteljev. K. B. je sicer čutil, kako ob 7. uri zjutraj M', ob uri popoludne mu nekdo nekaj me^a po žepih, ali vinske 10.O C*. — Tlakomer ob T. uri zjutraj THb.4. moči so Lra bile preveč prevzele, da bi se — Danes plima ob 8.15 predp. in ob 8.25 \ m. (gel vzdrarniti. A pozneje seje vendar peka ob 2.17 predpoludne. in ob 2.16 v/dram-l / žal -tnini -poznanjem, da je postal popoludne. -rebrno urico z vcrežico, krmne * Prebivalstvo Ljubljane p o ž u p n i j a h. Prebivalstvo Ljubljane se po najnovejšem ljudskem štetju brez vojaštva deli tako-le: Stolna župnija: 3597 duš, župnija sv. Jakoba 5403 duše, trnovska župnija 5507 duš, frančiškanska župnija 8177 duš (brez okolice), župnija sv. Petra 11.271 duš. Nazadovali ste stolna župnija in župnija svetega Jakoba. Vesti iz Štajerske. — Občina Radgona — univerzah i dedič. Iz «Slovenca > j>osnemamo, da je na Dunaju nagloma umrli umirovljeni sodni svetnik Vizjak v svoji oporoki določil občino Radgona kakor univerzalnega dediča svojega premoženja. Premoženje znaša 350.000 gld. Za tako malo občino je to že nekaj. — Iz Celja. (Dopis.) Občno zborovanje društva slov. odvetniških in notarskih ' uradnikov v Celju v nedeljo dne 24. društvu— zaključil zborovanje ob 7. uri zvečer z iskreno želj.-, da isti čim prej naznanijo svoj pristop ter s tem pripomorejo do ugleda samemu sebi in društvu. Brzojavna poročila. Dogodki v Srbiji. ZEMUN 31. m. m. (B) Po poročilih iz Belegagrada je že naznanjena uravnava pre-stolonasledništva v novi ustavi, ki je sedaj v razpravi, določena tako, da, ako bi direktna inožka linija hiše Obrenovič izumrla, ima prestolonasledništvo preiti na ženske naslednike vladajočega kralja v direktnem pokoljenju. Ilosrodki v Rusiji. PETROGRAD 31. m. m. (B) Sodnica, kateri so bili pridodeljeni tudi stanovi, je obsodila Karpoviča radi prorač u njenega umorstva na naučnem ministru Bogoljepovu, v dvajsetletno prisilno delo ter je proglasila, da je isti zgubil vse pravic*. t. m. je bilo posebno zanimivo. Zlasti moramo povdarjati v eseli pojav, da so se zunanji Holezeu augležkega ininisterskega predsednika. LONDON 31. m. m. (B.) Lord Salis-bury je obolel in bolezen se je baje tako na slabo obrnila, da isti bržkone že proti koncu I tovariši jeli bolje zanimati za društvo in uvaževati potrebo skupne organizacije. Edini I Ljubljančanje nočejo imeti izjemo; oni se 1 niso udeležili zborovanja ! I. skupina v Trstu je bil odobren. Iz poročila društvenega vodstva posne- lomer — j 1 1 »tik! Vprašanja »Slnvenea«, naznanjena v zadnji številki našega lista, priobčimo jutri. Logatcu 20 K. Bog stotero povrni vsem ^koro ^ Zavodu sv. Nikolaja so darovali: g. dr. Dečko v Celju 50 K., jga Zorica Urdili 3 K., g. Matijevič 4 K. in posojilnica v Kiltka antologija. Iz Gorice pride v -vet knjiga »Ruska antologija" iz zapuščine dekana N e^la. Končno redakcijo je prevzel Ant. Aškerc. V knjigi bodo zastopani vsi boljši ruski jeziki. Seii/aeijoiialiio aretiranje. Dne 13. septembra ininolega leta je bil Ivan Godina ŽuiM'a :z Skednje zasačil nekega neznanega mladeniča, ki je kradel grozdje v njegovi blagim darovalcem ! Blagojničarka. k Obrt Ii i jsko društvo, vknjižena zadruga z neomejeno zavezo« pri Sv. M. Magd. spodnji, je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 24. marca )90l. Po blagajnlko-vem |H>ročilu je razvidno, da je društvo lepo r-izavito, ker v prošlem letu je bilo 31.12o K. 24 stot prometa. V odbor so izvoljeni sledeči kovic, Peter Sturman in Franjo Sugan odborniki. Vesti iz ostale Primorske. n tr km I policiji. Na -k eden j - p^ predsednikom; Ivan skem inspektoratu je neznani tat podal naj- Koslovir. |MMi|iredsed«.ikom : Miloš Pahor taj-prej krivo ime. a je slednjič vendar povedal. aSkam; ju,ip Maršič blagajnikom : Josip Fran- let r/ Draždan na Nemškem, in-pektor Jes je pregle ker hoče dokazati, da ni bila ladija katerega je bil ulovil Ivan Godina, res tisti, razpokana ter da se je prevrnila vsled vetra Katerega - ejo o I la-ti v Draždanih. Te dni ;n ker je bila preobložena. Siri se tudi go-vsled zahteve draždanske oblasti Ditricha vorica, da bi bili neki ribiči, ki so se ob v.irn.k »Almiissa odpotuje dne 12. t. m. iz |M»topili. Trupel utopljencev niso mogli še Trsta v Dalmacijo in lw» pristajal v mestih dobiti. Pulj, Zader. Šibenik, Trogir, Splet, Gruž, K tor. Vis, Hvar, Metković in Mali I>ošinj. \".»žnja bo trajala 10 dni. Trst se jMivrne 22. t. m. ob o. uri zjutraj. Vozne cene: \* splošni kaj iti 220 kron; v j* —ebnih kajitah s tremi posteljami 2*0, v po*el»mh kajitah z dvema ]>osteljaraa 350 kron za osebo. teh cenah je zapopadena jrana z ol»ednim vinom in razne ekskurzije, ki jih priredi |>otovalna tvrdka Tn. *'k in sin. Kdor -^e želi udeležiti tega izleta, obrne naj se do LU >vdovega urada, cnldelek za Dalmacijo. Vesti iz Kranjske. » R 11 s s k i j kružok« v Ljubljani priredi v sredo, dne 3. aprila v mali dvorani »Narodnega doma« predavanje. Predaval bode dr. Vergun o ruskem pisatelju F. Dosto-jevskem. Ker je Dostojevskij eden izmed nafsimpatičnejših ruskih pisateljev realistov, g. dr. Vergun pa znan kakor izvrsten predavatelj, nadejati se je izrednega duševnega užitka. Pristop k predavanju ima vsakdo. Začetek ob uri zvečer. je bila zastopana po solieitatorju tovarišu | aprila odloži predsedništvo in izstopi iz mi-Ernestu Baša, iz Ptuja sta se zborovanja! nisterstva. j vdeležila tovariša Skender Pinterič in Mirko j Štrajk v Marzilju. ! Ijorber, iz Konjic pa tovariš Fran Moreše. j MARZIJ 31. m. m. (B.) Vsprejemši po-Navzočih je bilo 21 društvenikov. j ročilo iz Pariza, so se delegatje povrnili. Kmalu po četrti uri je konstatiral pred- Zbor delavcev v pristanišču je sklenil nada-i se dni k sklepčnost navzočih, otvoril zborova-! ljevati štrajk, dokler ne bo dovoljen osem-nje in pozdravil zbor, v prvi vrsti zunanje, 11 rni delavnik. j tovariše, kateri sos posebno požrtvovalnostjo j Dohodki Anglije, prišli na zborovanje. Potem je zbor prešel i LONDON 30. m. m. Dohodki zakladna dnevni red. nega urada v prvem četrtletju tega leta so Zapisnik četrtega rednega občnega zbora znašali 53.74 funtov šterlinov proti 4G.tl7U.686 v istem četrtletju minolega leta. Dohodki ravnokar zaključenega finančnega mamo, da ima društvo 63 rednih členov. Iti leta so znašali 140.01^.624 funtov šterlinov podpornikov in 7 ustanovnikov. Vsled smrti proti 121».756.730 koncem finančnega leta dne zgubilo je društvo člena Ivana Ravbarja. 31. marca PJ00. Društvene stvari so se reševale v 13 rednih Izgredi na Spailjskeni. in 4 izrednih odborovih sejah. Dohodkov je PARIZ 31. m. m. K. Ii. Glasom poro- bilo v minolem društvenem letu 558 K. 9ti f,;ia pjsarne >Havas« iz Barcelone dne 31. |st., izilatkov 519 K. 51 st., gotovina znaša ; raarea so se po protestnem zborovanju proti 3V» K. 45 st. Podpor seje podelilo 2*J0 K. širjenju duhovskih redov na Španjskem vršile pogojno, 10 K. brezpogojno; pogojnih pod- j antiklerikalne demonstracije. Samostane jezu-por je bilo vrnenih #0 K. vitov so obmetovaii s kamenjem, demon- Stanje premoženja je slejIo gkrito v mf}gU |mdočnosti, na kako poročilu pregledovalcev računov seje pode- gtallšSe ^ I)0stavi m jaz nasproti armadi, Danes lila odveza društvenemu vodstvu in njega nJ vgč možuo dvomiti o tem. Reči morem, poročilo odobrilo. (Ja sem arniatlUf 0(\ kar je poveljstvo prešlo Na to je sledila volitev odbora. Izvoljeni j nam^ i7Vež|)aI in izuril, da se morem, ako jo so bili: predsednikom: Janez Bovha": odbor- 2astavilIlj zanašat', da ne o svetu pribori spoštovanje. Novo ofenzivno obbočje, ki je zgradi armadi po mogočnem brodovju postavi, Nemčijo v položaj, da bo mogla kljubovati vsaki nevarnosti. naj že nastane kakoršna si koli kom-binaeija. + Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW. fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo jc najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih liitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Marnarja A. TMerrj-ja tovarna v Prepadi pri Roiatcn (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo varu. znamko, ki se nahaja na lončku. Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okoliei in na deželi, da je prevzel Zalogo olja, kisa, lila 1 v Trstu, ulica Barriera vecchia 4 Blago pošiljam franko na dom po naročbi na debelo in drobno. Po-šiljatve na deželo s poštnim povzet jem. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča udani /jfe Josip Gregorčič (jS Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cen.i primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter ne plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 3U nvč. V Trstu. S tem naznanjamo tužno vest. da je naša nejmzabna mati «>zir. soproga Frančiška Cerkvenik roj. Križaj jxi dolgi mučni lxdezni. previđena se sveto-tajstvi za umirajoče v (ioapodu zaspala. Pogreb se vrši danes ob 4. uri popoludne. V H o e o I u, dne 1. aprila 11*01. Jtfslp. soprog. Josip. sin. Fran Križaj. brat. Podpisani se je preselil iz Trebč v Trst; slovo jemlje in pozdravlja vse svoje prijatelje in znance ter kliče z otožnim srcem : Z Bogom ! Jušt Kralj. l>ivši organ i st. Ivan Seroulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tw
  • ima j vel ko pekarno in -liiežnosti iu vztrajnosti ter je zelo jm> i-fiii iu brez konkiirenee. Zaloga jM»|»olne kuhinjske oprave. Novost te vrste je patentovani stl'oj /a kuhanje kave ali čaja. ki deluje sam od sel k*, ne da hi bilo treba natl-zorovati. Izključno prodajo ima Anton Amadeo zaloga zelezja. kovin in kuhinjskih potrebščin TKsT — ulica Barriera veeehia ."» — TKST XXXXXXX XXX X K K K XX se prodaja v Trstu v naslednjih tobakarnab: Lavrenčič (na trgu pred vojašnico), na kolodvoru južne železnice, Stanič (Molin piccolo), Majcen (ul. Miramar), Chiozza (Zitkova hiša), Ponte della Fabbra, Sv. Jakob, Sv. Antun stari. — Cena zvezku no novč. (40 stotink.) Vsebina 3. zvezka: Kmaneipaeija. Zofk.i K veder. V nebesa. Kazimir Tetmajer. - Sponi: nik možu. Zmagoslava. — Odprto pismo. Ivan Podlesnik. — Žena in politika. Ko k Drofenik. — Slovanska politična tragedija. Stepan Radić. — O spolni vzgoji. Pragotin Lončar. — Nove knjige. — Heležke. MT Uredništvo in upravništvo; Trst, Molin Pieeolo 3. II. priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Nu razpolago so vsi slovenski in mnogi potrebno vsebino, ki jo morajo hr*-T: najtinej^a vina. C E X E: Istr-ki teran ... liter po 32 novč, Viuo iz tva-ielov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz vim* ... „ 34 Vino Opollo .... „ 38 „ Belo vino iz vini ... „ 40 Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Tami Raprodaja!! Razprodaja !! 340 komadov za samo 2 gld. 10 nvč. 1 draže^tna pozlačena nra r. lepo verižico, o letno jamstvo, 1 čudežno lep ustnik za smodke, 1 najtineji žepni nož, 1 najlineja novčarka iz nsnja, 1 kra.en prštati s ponarejenim biserom, 1 garnitura guml»ov za inanšete in srajco iz duble zlata in patentovano zaporo, 1 okusno dišeče toaletno milo, 1 krasno toaletno ogledalo z etvijem, 1 čudežno lepa žepna pisalna oprava, 1 krasna beležnica. 1 par komada) uhanov za dame s ponarejenimi dijamanti, jako prevarljivo, predmetov za dopisovanje in se raznih predmetov, ki s. v Irisi neobhodno potrebni : v>e skupaj kot nameček z uro vred, ki sama toliko velja, stane le 2 g-ld lO nvč. — Vdol>i se p<> poštnem povzetju pri Dunajski veliki lilijalki Aleks. Jungerwith, Krakov št. Ch. 84 Opazka: Kar ne ugaja, denar nazaj. Pohištvo. Prva slovenska loga zaz no vrstnega. pohištva lastnega izdelka. .Sprejemam naročbe pc-načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia (zadej c. kr. deželne sodnije.) Slovenec priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske .se priporoča van Cink. ulica Daniele št. '2. i M. U. Dr. Ant. Zahorsky » Josip ulica Legna st. ti (Dvorišče^ Ulica Poste vecchie 16 vogal ulir*e Caaerma pod?-novo mnnicipalno palačo.5 G. G U L A Na zahtevo ceniki. Telefon štev. 1082. 4 € 4 t i 4 I priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano trgovin z dezertnimi vini, šampanjcem, Bordeau, Burgunder, renskimi vini, Mosella, italijanskimi, avstro-ogrskimi in paštnimi vini. Rum, Jamajka, Demerara, Konjak, sladke pijače in razna žganja, vse to iz krajev, kjer se prideluje ter od prvih tu- in inozemskih tvrdk, Toči na drobno (od % litra naprej) rum, Demerard in Ha-vano, Marsalo, ciper, moškat, likerje in razna žganja itd. po najnižjih cenah. N':< izbe 10: kitajski in ruski čaj prve vrste. priporoča svojo pomoč na porodili, ahortili iu vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ord i nuje ulica Carintia stv. s. od tl-ll in od 2-4. i 1 » I 1 I I kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljieah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 60 stotink.