/fujERišKA Domovi m
70/g“	'-S-8
'Mi?,.1- 2
1 !22' ucam iN.spmrr
(mm.m im lanoua^@ ’®m$
/l-fim< E IRIGill—HO/VIE
NO. 229
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 29, 1967
SLOVCNIAM
N€Wš£A?el’
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Novi grobovi
Mabel E. Booth
Včeraj zjutraj je v Holy Family bolnišnici umrla Mabel E. Booth s 5814 Bonna Ave., stara 62 let, rojena v Pennsylvaniji. Tukaj zapušča sina Roberta in hčer Roberto Parks, v Kaliforniji pa sina Donalda, hčer Barbaro Murphy in vnuke. Pogreb bo v petek popoldne ob enih iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda na pokopališče Glendale v Akronu, Ohio. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob šestih.
Mary Zlatica Mordus
Včeraj zjutraj je v Womans bolnišnici umrla Mary Zlatica Mordus, po domače Goldie, stara 46 let in rojena v Clevelandu. Tukaj zapušča moža Roberta, sinova Roberta in Richarda, mater Amalio Raspor. Bila je članica Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8.30 iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob šestih.
Italijanski krščanski demckratje zborujejo
MILAN, Ital. — Ta teden zboruje v Milanu na letnem občnem zboru največja italijanska politična stranka, demokristja ni, kot jo imenujejo v Italiji. Občni zbor poteka mirno in glad ko. Konsolidacija stranke je vidna, jo ne vznemirjajo več sluhi in govorice o prepirih med frak-funta. eijami in njihovimi vod-telji.
Seveda obstojajo frakcije in voditelji še vedno, toda ni videti nobenega znaka, da bi kdo hotel
DeGsuiiove izjave bib slabs sprejela
Gen. De Ganile je (na tiskovni ikonferenci v predsedniški palači v Parizu znova zapri vrata angleškemu vstopu v Skupni trg, napadel ZDA in se zavzel za neodvisnost Qu'ebeca.
PARIZ, Fr. — Opozicijsko in sredinsko časopisje je ostro prijelo De Gaulla zaradi njegove zavrnitve angleške prošnje za sprejem v Skupni trg, še ostreje pa zaradi njegove ponovne javne »podpore separatističnim tež-njem v kanadski pokrajini Quebec. Prav tako zavrača francosko časopisje DeGaullovo obsojanje Izraela in Združenih držav.
Na svoji polletni konferenci pretekli ponedeljek popoldne je predsednik Charles De Gaulle samozavestno in brezhibno kot odličen poklicni igralec razlagal svoja stališča v domači in. mednarodni politiki. Francosko gospodarstvo je slikal kot zdravo in trdno, nastopil pa je proti ameriškemu gospodarskemu “imperializmu” v Evropi. Trdil je, da je ameriška plačilna bilanca točno za toliko pasivna, kolikor so ameriške družbe vložile kapitala v gospodarstva zahodne Evrope. Temu mora biti enkrat konec, je izjavil De Ganile in zahteval, da postane zlato temelj mednarodne denarne izmenjave namesto dolarja in
De Gaulle je dejal, da zadnje razvrednotenje funta ni prav nič približalo Anglije sprejemu vj	_
Skupni trg. Zavrnil je celo vsa- j lomiti kopja za oblast v stranki, ko razpravo o njenem sprejemu i Zato bo Rumor ostal še naprej
Rdeti "posvefoMlHi" sestanek v februarju
V februarju se bodo zbrali v glavnem mestu Madžarske vodniki 18 komunističnih partii. da pripravijo vse potrebno fza svetovno komunistično konferenco.
MOSKVA, ZSSR,—-V Kremlju morajo pričakovati nekaj posebnega v razvoju kitajske kulturne revolucije, drugače ne bi tako uporno prodajali svojega načrta o novem rdečem koncilu, ki naj obračuna s kitajskimi nergači. Že na jubileju oktobrske revolucije so skušali pridobiti večino strank za tak koncil, pa se jim ni posrečilo, kot trdijo jugoslovanski časopisi.
Kljub temu so napovedali, naj bi bil koncil koncem prihodnjega leta, poleti pa naj bi se vršila pripravljalna konferenca. Tudi za to idejo ni bilo v Moskvi pri večini partij nobenega pravega navdušenja. Zadnje čase so v Beogradu začeli trditi, da bo pred to konferenco še poseben “posvetovalni sestanek,” ki naj ugotovi cilj konference in metode, kako cilj doseči.
Napoved drži, kajti te dni sta v Moskvi tako Pravda kot Iz-vestja napovedala, da se bo tak sestanek vršil v februarju v Bu-dapešti in da se ga bo udeležilo najmanj 18 komunističnih strank. Številka ne napravi nobenega posebnega vtisa, ako pomislimo, da je na rdečem kon-
Moskva ise jezi |na Arabce
MOSKVA, Rus. — Moskovska Pravda si je zadnjih par dni parkrat pošteno privoščila zunanjo politiko arabskih držav, ki se še zmeraj ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so bili Arabci poleti premaganci ne pa zmagovalci. Obtožuje Arabce, da so preveč vročekrvni in da jim manjka smisel za trezno presojo mednarodnega položaja.
To stališče je najbrže odjek na zadnji Naserjev govor pred e-giptovskim parlamentom, ki je v njem diktator ponavljal zahteve, kot da bi bil Izrael poražen. Morda so se v Kremlju razjezili tudi radi tega, ker je egiptovski tiskovni urad povedal tujim časnikarjem, da egiptovska vlada ne bo nikomur — ne Ameriki in ne Rusiji — dovolila, da bi si na egiptovski zemlji ustvarili vojaške postojanke.
gresu 1. 1960 bilo zastopanih nad 80 strank. Svet se sprašuje, kje je pa drugih 61. Zdi se pa, da Moskvi ni toliko za številko kot za željo, da bi posvetovalen sestanek ne bil povod za zagovarjanje raznih načrtov in predlogov. Sestanek naj bi bil ideal skupnih misli, skupnih načrtov in predlogov in ob enem znak sloge in edinosti.
V Beogradu in Bukarešti dvomijo, da bi bilo to dosegljivo
EKBM0WBI ZA NAGLO KONČANJE VOJSKOVANJA Z RDEČIMI V VIETNAM
Bivši predsednik ZDA t^en. .Eisenhower je včeraj v razgovoru na CBS televizijskem! sporedu dejal, da je po njegovem treba zasledovati sovražnika tudi preko meje v Kambodžo in Severni Vietnam. Zagovarjal je tudi pošiljatev novih 100,000 ameriških'vojakov v Vietnam, da bi “bilo mogoče to reč naglo končati”.
NEW YORK. N.Y. — Sinoči sta bila na sporedu CBS televizije gen. D. D. Eisenhower in gen- O. Bradley, edina še živeča generala armad s 5 zvezdami. Eisenhower, bivši predsednik ZDA, je dejal, da je on zagovornik vročega zasledovanja” sovražnika, če ne gre drugače tudi preko meje. V Vietnamu bi on sovražnikom, ki bi se po napadu na ameriške sile skušali rešiti v Kambodžo, Laos ali Severni Vietnam, sledil tudi preko meje. Eisenhower je mnenja, da naj pošljejo ZDA v Vietnam, če ni drugače tam mogoče vojne naglo končati, še novih 100,000 mož. Gen. O. Bradley se je v glavnem strinjal z mislimi in predlogi, ki jih je izrazil
in stavil bivši predsednik ZDA Eisenhower.________
Eisenhower je v podkrepitev svojega stališča v pogledu zasledovanja sovražnika preko meje vprašal: Mar ne boste sledili roparju, ki je vdrl v vaš dom povsod in dokler boste mogli, da ga le dobite v roke? Po njegovem “vroče zasledovanje” sov-
ru-
ražnika ne bo privedlo do skega ali kitajskega posega v vietnamsko vojskovanje. Komu-
IJLIAJVJj VA C*	X	v W	---~	“
tudi pri tako malem številu pri- nisti imajo svoj lastni načrt ope-
sotnih delegacij.
Sicer si pa v tem pogledu v
racij in se pri tem ne ozirajo preveč na ukrepe in poteze svo-
Moskvi lahko še premislijo, kot jih nasprotnikov, je dejal Eisen-
so si že večkrat.
Vanj.
Izrael smatra še vedno za napadalca v vojni na Srednjem vzhodu, do katere ne bi prišlo,
glavni tajnik stranke, Moro ministrski predsednik in Fanfani zunanji minister. Desnica stranke je torej na vodilnih mestih,
če ne bi bila Amerika zapletena kaj pa levica? Seveda ni zado-
V vojno v Vietnamu. De Gaulle kar ne more odpustiti Združe-Pim državam, da hočejo v nek-danji Francoski Indokini ustaliti napredovanje komunističnega osvajanja.
Kanadsko časopisje je ogor-ceno zaradi DeGaullovega vme-Eavanja v notranje kanadske zadeve. De Gaulle je namreč na sVoji tiskovni konferenci izjavil, da Francija ne bo nikdar več Pozabila na svoje “zapuščene o-troke” v Kanadi in Quebecu napovedal polno državno neodvis-Post.
Romuni bodo
posredovali?
BEOGRAD, SFRJ. — Posebni Pfieriški predsednikov poslanik b Harriman je včeraj odletel 3d tod v glavno mesto Romunije Bukarešto na razgovore z ro-Punskimi vodniki o možnosti 0niunskega posredovanja za končanje vojne v Vietnamu. Ro-Ppoi so že bili posredniki med P'ashingtonom in Hanoiem.
Badio Hanoi je med tem za-vrpil predlog novega predsed-Pka Južnega Vietnama Van . Pieua za razgovore. Označil ga za ameriško lutko in izjavil, se bodo rdeči borili “do kon-
voljna, da jo je razvoj porinil na stran, toda ne obupuje. Upa, da bodo tudi zanjo nastopili boljši časi.
Strankine resolucije tudi ne bodo rodile nobene nove smeri ne v notranji ne v zunanji politiki. Na vladi bo ostala dosedanja koalicija. Italija bo pa še naprej važen steber NATO.
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujem« po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti Dobijo terej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
bower.
Bivši predsednik ZDA je poudaril, da “mi zdaj nočemo vdreti v Severni Vietnam in ga uničiti, hočemo odstraniti le nevarnost, ki nam preti od rdečih v Demilitarizirani coni in preko nje...”
Gen. Omar Bradley je posegel v besedo le tu in tam, pa se strinjal v glavnem s svojim nekdanjim glavnim poveljnikom v drugi svetovni vojni v Evropi proti nacističnim armadam. Eisenhower bi rad imel vojskovanje v Vietnamu naglo končano, v ta namen bi bil pripravljen poslati v Vietnam tudi 100,000 dodatnih ameriških vojakov.
McNamara zapušča vodstvo nase narodne obrambe
da
Vremaisit preroh
-M
Oblačno in ne tako mrzlo. AMšja terhperatura okoli 36.
CLEVELAND, O. — Ta novica ni ravno pretresla političnega sveta v naši prestoli-ci. Tisti, ki “kaj vedo”, so na ta dogodek že nekaj časa na-migavali, toda nihče jim ni mogel verjeti. Ves naš političen svet je bil namreč prepričan, da spada McNamara med glavne stebre Johnsonove administracije. Je gotovo najbolj sposoben in razgledan med sedanjimi federalnimi tajniki, ki je uspešno tekmoval za prvo mesto v predsednikovem kabinetu z državnim tajnikom Ruskom, je pa obenem tudi tisti svetovalec predsednika Johnsona, ki ga je Johnson o vsaki stvari vprašal za mnenje.
Da se je vendarle odločil, da zapusti federalno službo, je moral imeti posebne razloge, ki zanje danes še ne vemo. Morajo pa biti važni. Zato bi omenili le tiste, ki se nam res zdijo važni.
McNamara je izredno nadarjena osebnost, obenem pa tudi pri volji, da se svoje na-
spustili v debato z njim. Je skoraj vsakomur preje zmanjkalo dokazov za njegovo stališče kot McNamari. Če kdo, so to dobro vedeli generali in admirali v Pentagonu, senatorji in kongresniki pa v odborih za zunanjo politiko in narodno obrambo. Čisto pri-rodno je, da v njem niso videli ne prijatelja ne zaveznika. Morda je McNamarina glavna napaka, da za svoje ideje ni iskal zaveznikov. Najrajši se je kar sam boril s prirojeno bojevitostjo za svoj prav. To mu je moralo nakopati dosti tihih sovražnikov. Javno se mu pa ni hotel zameriti nihče, ker je vsakdo vedel, koliko Johnson da na McNamarino sodelovanje.
McNamara je tudi neustrašeno križal račune vsakomur, ki se ni strinjal z njim. Pentagon že desetletja ni čutil tako trdne “civilne roke” nad seboj kot zadnjih 7 let. Tega vojaki ne morejo dolgo prenašati, to tem bolj, ker je McNamara tudi znal varčevati
v
je
darjenosti posluži v polni meri, in ni zagrabil brez premisleka
kadar mu je treba zagovarjati svoje stališče. Ni v Washing-tonu dosti ljudi, ki bi se lahko
za vsako idejo, ki je prišla iz Pentagona. Zato je imel v ve-jaških krogih le malo odkri-
tosrčnih sodelavcev.
Se manj jih je naravno imel vojni industriji. Tudi tam gledal na vsak dolar. Tako so se njegovi nasprotniki v vojni industriji in Pentagonu kmalu zbrali v močno fronto, ki je skušala pačiti McNama-rine račune. O teh sporih smo včasih kaj slišali in se zmeraj spomnili, kaj je rekel bivši predsednik Eisenhower v svoji poslovilni poslanici ameriški javnosti: Bojte se koalicije med generali in vojnimi dobavitelji!
Ni bil pa McNamara priljubljen tudi na Kapitelu. Njegova inteligenca je visoko presegala povprečno inteligenco naših senatorjev in kongresnikov. Niso mu mogli do živega, zato so mu pa nagajali, kjer so le mogli.
McNamara je bil zvest svojemu gospodarju, je branil njegove ideje tudi takrat, kadar se verjetno ni strinjal z njimi. Morda je bilo ravno to za njegovo inteligenco naj-hujše breme. Pri vsem tem je McNamara postal radi številnih svojih nasprotnikov politično breme zaopredsednika. Ako bi bil Johnson politično
tako močan, kot je bil še lansko spomlad, bi ta okoliščina ne igrala nobene vloge. Danes je pa Johnson podoben osamljenemu otoku, ki od vseh strani butajo vanj sovražni valovi, in si ne more več privoščiti sodelavcev, ki so mu v političnem pogledu postali pravo breme. McNamara je preveč razgledan, da tega ne bi bil opazil že davno. Vedel je, da prihaja čas za odhod.
Končno je McNamara tudi človek. Opazili so zadnje čase, da že čuti, da je z delom preobložen, pa še žena mu boleha. Tudi to je baje igralo svojo vlogo, da se je odločil za počitek. Mesto glavnega ravnatelja pri Mednarodni banki bo pa zanj pomenilo res počitek. To je denarni zavod, ki ima do podrobnosti izdelan program in način dela, tam ne bo nobenih industrijskih interesov, nobenih političnih intrig, nobenih poklicnih trenj. Seveda pa McNamara ne bo dolgo zdržal na takem mestu. Gnalo ga bo nazaj v politični vrvež. Javnost bo imela še opravka z njim, ako mu Bog da zdravje, to bi lahko prorokovali.
Iz Clevelanda
in okolice
K molitvi—
Članice Podr. št. 25 SŽZ so prošene, da pridejo molit za pokojno Goldie Mordus v petek zjutraj ob 8. uri v Zakrajškov pogrebni zavod.
Sestanek—
Za nocoj (v sredo) ob sedmih sklicuje msgr. A. Baznik v župnišču sv. Vida sestanek vseh onih, ki se zanimajo in so pripravljeni delati za Slovenik, slovenski duhovniški zavod v Rimu. Vsi vabljeni. — Podrobnosti na 2. strani lista!
Knjiga še na razpolago—
Dr. J. Felicijanova knjiga o Nastanku kontraktualne teorije in ustoličenju koroških vojvod je še na razpolago pri članih Štajerskega kluba in Lilije. Cena knjige v predprodaji je bila $5.00, sedaj je $6.00. Po tej ceni jo prodaja tudi Mohorjeva [družba v Celovcu.
Zadušnica—
^	^	_ _____ V petek ob 5.30 popoldne bo v
sity of Pennsylvania in zvezni i cerkvi sv. Lorenca sv. maš-a za oddelek za stanovanja in me- P°^- Pe!ra Segulina ob 2. o et sta sta včeraj razkrila mal smrfi-osebni avtomobil, v katerem Visoka starost— je prostora za 3 osebe. Spo- Jutri obhaja rojak John Poseben je doseči do 60 milj na nikvar, 15701 Arcade Avenue, uro, pri tem pa pušča v zrak svoj 90. rojstni dan. Čestitamo komaj eno desetino škodljivih in mu želimo, da v miru in zado-snovi, ki jih puščajo sedanji! voljstvu uživa večer svojega povprečni avtomobili. Novi; življenja, avto ima plinski in električni : jjjr0tino_
motor ter vozi lahko z vsakim j v Norwood Appliance & Fur-samim za sebe ali pa tudi z niture na 6202 St. Clair Avenue obema istočasno. Pri njegovi imajo naprodaj lepe MARVEL gradnji je pomagala General omare po ugodni ceni. — Več Motors Corp. Trdijo, da bo v oglasu! novi voz lahko v splošni rabi Nqv odbor_
Zadnje vesti
WASHINGTON, D C. — Univer-
nekaj letih, stal pa bo okoli $1,600.
ATENE, Gr. — Grčija in Turčija sta dosegli sporazum
Upravni odbor Slovenske pristave si je na svoji prvi seji za leto 1967-1968 razdelil delo sledeče: predsednik Jernej Slak, Cipru in danes zjutraj je po- prvi podpredsednik Frank Uran-sebni odposlanec predsednika jcar! drugi podpred. Milko Pust, ZDA C. Vance odletel na Ci- tretji podpred. Anton Vogel, per, da sporazum predloži tajnik Milan Dolinar, 1146 E. 60. predsedniku Cipra nadškofu ct_; Cleveland, Ohio 44103, tel.
391-4042, blagajnik Berta Lobe; odborniki: Frank Kastigar, El-
IVLakariosu in tega pridobi za njegov sprejem. Vojna nevarnost je minila, če tudi nova presenečenja niso izključena.
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade H. Wilson ne mara sprejeti DeGaullovo zavrnitev angleške prošnje za sprejem v Skupni trg kot odločilno.
Dejal je včeraj v parlamentu, da je Velika Britanija predložila svojo prošnjo vsem šestim članom Skupnega trga in da bodo ti o njej razpravljali šele sredi decembra. Odločitev je pri vseh, ne le pri enem.
OTTAWA, Kan. — Predsednik vlade Pearson je včeraj po seji vlade izjavil v parlamentu, da je DeGaullovo vmešavanje v kanadske zadeve “nesprejemljive” in poudaril ob navdušenem odobravanju parlamenta, da bo bodočnost kanadske federacije odločena v Kanadi | WASHINGTON, D.C. — Vein od Kanadčanov!	j 3ti iz Bele hiše trdijo, da želi
NEW YORK, N.Y. — G 1 a v n a' predsednik L. B. Johnson odlo-skupščina ZN je včeraj znova čen nastop proti ščuvarjem k odklonila sprejem rdeče Ki- izgredom in nemirom, da pa se tajske v ZN namesto nacional-! temu upira pravosodni tajnik
mer Kuhar, Andrej Kozjek, Janez Skubic, Vinko Vrhovnik, Vitko Sleme, Rudi Merc, Frank Lovšin, Emil Mauser, Lojze Petelin, Anton Cesar. Duhovni vodja č.g. Raymond Hobart; nadzorni odbor:	Jože Nemanich,
Branko Pfeifer, Vili Zadnikar; razsodišče: John Kovačič, Edvard Lubi, in John Oster.
Ne pozabite v soboto—
Matere, Odbor staršev Slov. šole pri Sv. Vidu Vas prosi, da prinesete pecivo za obdarovanje otrok po Miklavžu to soboto dopoldne v Slov. šolo ali pa med 2 in 4 uro popoldne v družabne -restore avditorija.
L. B. Johnson za odločen nastop proti ščuvarjem?
ne Kitajske, katere vlada je na Formozi. Za sprejem je glasovalo 45 članic ZN, proti njemu 58, 17 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Predlog je bil torej zavrnjen z enim glasom več kot lani.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so ponoči udarili z veliko močjo na južno vietnamsko vojaško postojanko Bu Dop 85 milj severovzhodno od Saigona in en njen del že zavzeli, predno
Ramsey Clark, ki je po svojem prepričanju “liberalec”.
Menda naj bi bilo to Clarkovo upiranje povzročilo trenje med Johnsonom in njim.
so jih ameriška letala pregnala. Rdeči so pustili na bojišču 65 mrtvih, južni Vietnamci pa so imeli 15 mrtvih in 19 ranjenih. Ameriška letala so ponovno napadla vojaške cilje v okolici Hania in Hajfonga,
m:
~~	---------- —--------rtgrčrP5tHgg=r-------
- X/IJZ D'’	C čr- •tra:

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za. Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
«^,83
No. 229 Weds., Nov. 29, 1967
in delitve — kar se je dogajalo in se dogaja”.
Režim napoveduje torej korak v državni birokratizem in konec delavske samouprave, če se gospodarstvo ne bo znalo “samoorganizirati”. Ker se čisto gotovo ne bo, se bo reforma kmalu spremenila v pravo godljo, ako v gospodarstvu ne bo zavladala zopet “močna roka”, torej prav tisto, kar so titovci hoteli poleti 1965 tako temeljito likvidirati.
Izbrana pot je vsekakor originalna: gospodarstvo samo naj dela red v delovnih organizacijah. Ako ga ne zna, bo ono krivo, če bo državna birokracija morala poseči vmes in skušati napraviti red. Ideji o samoupravi v gospodarstvu bodo s tem močno priškarjane peroti. Pri tem bo trpela tudi samouprava v javni administraciji. Ko bo končana kriza v reformi, se lahko pripeti, da se bo začela še hujša v politiki, kajti narodi v Jugoslaviji si ne bodo drage volje dali odvzeti sedanje samouprave, ki jim vsaj malo lajša pritisk komunistične diktature.
I


fkmmmmm.
BESEDA IZ NARODA
Za veliko noč v Slovenijo in Fatima
Titova reforma v krizi
V ljubljanskem “Komunistu” od 29. septembra beremo na 4. strani med drugim tudi tole:
“Stara organizacija naše družbe in gospodarstva od zvezne skupščine do podjetij je več ali manj prenehala ali ponehava obstojati, nova pa se še oblikuje. Umikanje države pogosto ni uskladeno z nastopanjem samoupravne organizacije. Zato državni organi včasih prepuščajo proizvajalcem nekaj, česar ti še niso sposobni napraviti, včasih pa po nepotrebnem prevzemajo posle, ki so jim samouprav-Ijalci kos- Ti so pa spet tudi sami pokazali malo organiziranosti v nekaterih obdobjih. Tudi v podjetjih^samih imamo še napačne nazore (in kar je ša slabše napačno prakso) o samoupravnosti”.
Kdor to bere s premislekom, bi hitro ugotovil,^da komunisti sami priznajo, da je njihova gospodarska, še bolj pa
družbena reforma v krizi. V čem je bistvo te krize.
Glavno načelo reforme je ideja o samoupravi. Vsaka delovna organizacija, ne samo v gospodarstvu, ampak tudi zunaj njega, na primer v javni upravi, zdravstvu, športu, prosveti, kulturi itd., mora sama odločati o svoji usodi in biti zanjo tudi odgovorna. Zato je treba v vsaki organizaciji prepustiti vse pristojnosti delovni skupnosti, ki bo najbolj vedela, kaj je interes organizacije.
To je v teoriji lepo in pravilno, toda treba je še najti odgovor na vprašanje, kaj pa takrat, kadar se interesi delovne skupnosti ne krijejo z interesi cele družbe, oblikovane v državi, republiki, okraju, občini itd. Kdo naj v tem slučaju odloča? Komunizem misli, da ima družba prednost, delovne organizacije se pa zmeraj s^tem ne strinjajo. Postavljajo svoje interese nad družbene. Če to delajo sistematično, podminirajo vsako reformo, četudi je na papirju še tako lepa.
Naj navedemo samo en primer!
Jugoslovanski režim je zmanjšal gospodarskim organizacijam davke in druge dajatve javni upravi za okroglo pol bilijona dolarjev, kot je to trdil v Ljubljani finančni minister Gligorov. Gospodarske organizacije bi morale ta znesek porabiti za modernizacijo, mehanizacijo in racijona-lizacijo podjetij, da bi lahko uvedle moderne produkcijske metode. Kaj so pa storile? Hitro so razdelile ta znesek, ki je še celo za ameriške pojme kar čedna vsota, med delavce in uradnike, podjetjem pa ni ostalo ničesar. Pol bilijona dolarjev, ki jih ni bilo treba plačati javni upravi, je tako odšlo v napačne kanale in rodilo novo prikrito inflacijo.
Ta primer navajamo radi tega, ker nam mnogi turisti pripovedujejo, da se ljudem v Jugoslaviji še zmeraj dobro godi, čeprav jim je reforma obetala hude čase. Seveda se Jim dobro godi, če so lahko porabili zase pol bilijona dolarjev, ki bi moral ostati v blagajnah podjetij. S tem pa stvar še ni končana. Uradniki v javni upravi, socijalnih zavodih, prosveti itd. so po vzgledu gospodarskih skupnosti tudi takoj razdelili med seboj vse večje dohodke, ki so jih dobili v obliki boljšega in izdatnejšega davčnega dotoka- Tako je poleg gornjega pol bilijona šlo še nekaj sto milijonov dolarjev v napačne kanale, v gospodarstvu pa manjka še naprej obratni kapital kot najbolj nazoren dokaz za krizo v reformi.
Kako se hoče režim izmazati iz te krize v reformi? Na zelo originalen način. Pravi namreč:
Vse gospodarstvo naj postane ena sama velika družbena skupnost, ki naj samo urejuje medsebojne odnose in skrbi, da bodo med gospodarskimi organizacijami vladale sloga, vzajemnost, disciplina, uvidevnost za interese svojega soseda itd. Ta velika gospodarska skupnost naj se zgrne'pod geslo: samoorganiziranje gospodarstva! Očetje te ideje si še niso na jasnem, kakšno obliko naj ima to samoorganiziranje gospodarstva, pa vendar vidijo v njem stezo, ki na jih pelje iz sedanje zavožene reforme. Pa to jih ne moti, da ne bi na gospodarstvo že sedaj valili vse odgovornosti, ako se ne bo znalo “samoorganizirati”. Takole mu grozi “Komunist” na istem mestu:
“Od gospodarstva je odvisno, da se veliko bolj ‘samoorganizira’. Z nečem si moramo biti na čistem: kjerkoli bo odpovedala samoupravna organiziranost, bodo državni organi imeli ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da ukrepajo in določajo rešitve ne glede na etikete etatizma, ki jim jih bo skušala priletiti nezadovoljna stran ....
Če vodilni faktorji v podjetju niso sposobni, da poiščejo — v obojestranskem trajnem interesu — skupen jezik z drugimi podjetji, če v kolektivu ne dele po delu, če ne mislijo na jutrišnjj dan tovarne, če sedanja vodilna ekipa in delavski svet nista sposobna, da v novih razmerah poiščeta nove poti in program — in se vstrajno in z vsemi sredstvi želita obdržati v sedlu — potem je to političen problem in terja akcijo komunistov. To še toliko prej, če skuša najbolj zaostali del kolektiva vsiliti svoje norme dela upravljanja
MARQUETTE, Mich. — V današnji A. D. preberite oglas o potovanju v Fatimo in domovino (Slovenijo). Mislim, da je za vsakega, ki ima količkaj želje videti domovino in napraviti romanje v najbolj znano romarsko svetišče na svetu v Fatimi na Portugalskem, izredno vabljiv. Ne samo, da je cena tako nizka, da lahko skoro vsakdo zmore, ampak tudi druge okoliščine. Potovanje je postavljeno v tak čas, ko zamudite najmanj delovnih dni v Ameriki (prazniki), in da doživite s svojci v domovini najlepše praznike — velikonočno alelujo. Kdaj ste bili zadnjikrat za veliko noč v domači cerkvi?! Letos je pozna velika noč, to se pravi v dnevih prebujajoče se pomladanske narave.
Prve tri dni velikega tedna, vključno cvetno nedeljo, bomo pri dominikanskih sestrah pod zvonikom fatimske bazilike. O-biskali bomo kraj Marijih prikazovanj leta 1917 in hodili po stopinjah ljubkih pastirčkov Jacinte, Frančka'ih'Lucij e, ki so videli Marijo. Drobni trupli Jacinte in Francka počivata v baziliki. Lucija živi kot karmeličanka v Coimbri, 63 milj severno od Fatime. Leta 1946 je Lucija obiskala grobova takrat še na fatimskem pokopališču. Zgru- j meriški potni list. Če ga že ima-dila se je nad Jacintinim in j te, ne sme biti starejši kot tri Franckovim grobom in tako jo-'leta.	Father J. Godina
----------o----------
sodo. Pogumni, kot so, Slovenci ne klonejo. Novembra meseca leta 1957 so slovenski premogovni rudarji izvedli prvi uspešni štrajk. To je tudi bil prvi uradno priznani štrajk gospodarskega značaja v komunističnih deželah sploh. Res, da to ni bil nasilen upor s strani Slovencev, a potrdil je njihovo nezadovoljstvo s komunističnim režimom in njihov pogum, da so to nezadovoljstvo javno izrazili.” (Dalje prihodnjič!)
SVETIŠČE. — Bilo je lepo, kot že dolgo ne. Slovenska beseda je odmevala v Narodnem svetišču (National Shrine), slovenska narodna pesem je donela pod oboki, tujci so se ustavljali pred kapelo, pa hvalili petje in spraševali o našem jeziku. Še časnikarji so bili prisotni in,fotografske kamere so se bliskale, kot bi bili nekje za turškim gričem. In čemu? Washingtonski Kala, da so prisotni rekli, da ji.krajevni odbor za slovensko ka-
bo srce počilo. “Jaz se imam to-|Pel° 1= "rad"° P™*1 d';'n£‘rn" liko zahvaliti mali Jacinti,” je zl>irko za gradnjo kapele in to rekla, ko se je pomirila. Otročki,M Pac najprimernejs. našim s bodo tudi nam veliko povedali. I ^ensko koncelebrirano maso.
Iz Fatime pojdemo nazaj v Somasevali so častiti gospodje Lisbono. Med mnogimi zanimi-!Blalnik- Ceglar in Prah mim-vostmi portugalskega glavnega! a‘ri™la pa sta mlada Washmg-
mesta si bomo ogledali tudi roj-'4«™™* *ndral“k . Bkv“ ln stni kraj sv. Antona padoTan-i F™naek Chokel Kaj takega pa skega. Čeprav nosi sv. Anton res ne. Kapehca Brezmadez-ime italjansbega mesta, je on v'fSa Manjmega je b.la na-
resnici Portugalec, najbolj ča- “° PdlM- Ne zald; k5 ‘°-ščen svetnik v Portugalski. |lik° Slovencev v Wash.ngtonu,
Na povratku v Ameriko, ko 1“ Pa ker imam° tollko Pokorno v Zurichu čakali na naš	« ''eruJeJ° " "ase ,SP°:
zrakoplov, obiščemo še slavno «*»»* j" Pndnost l=lovck J* Marijino božjo pot v bližini te- kar za™skaI" Pa v,carkvl .f t0 ga mesta v kraju Einsiedeln, , ne spodob. čeprav ,e to najleps.
Imeli boste polna dva tedna ”a™ da Slovenec krepko reče časa za bivanje v Sloveniji, da i Amen! Pndigoval je častiti go-
obiščete sorodnike in prijatelje.. fP«4 BIa‘"lk- Lepo je poudanl TT ,	. i ■ •	-i,, ■	„ l ljubezen Slovencev do Marije m
V drugi polovici aprila je na-! J	,
. N , t . i	.. vsa številna svetisca, ki to vda-
vadno ze toplo m polno cvetja,	.	.	..v
.	. v. v , j	v nost dokazuje s skoro tisoč vr-
toda domači se ne bodo preveč ,	,
.	.	, ,	to hov slovenskih gora in gričev,
zaposleni z delom na polju. C)	, , ^	°,	°. ,
•	, ,	. .v,, j To, stoletja podedovano Ijube-
tem potovanju dobite v potniški!	’	r
.	. T- -n , v : o • izen smo Slovenci prinesli tudi v
pisarni Kollander ah pri Swiss-* .	. .	.
. , ,	j ,	.	. isvoj novi dom m z zgraditvijo
airu letak s podrobnim opisom |	.	,	,	,.
x .	.	.	.	. .	. spominske kapelice v vseameri-
potovanja m mnogimi slikami vf	,.w	,
^	J	skem narodnem' svetiscu bomo
(v angleščini in slovenščini). Oglasite se v pisarni ali kličite po telefonu,’ da vam pošljejo letak po pošti. Potovanje je od sobote 6. aprila do sobote 27. aprila 1968. Cena $419. Pisarna Kollander vam bo oskrbela a-
SesfaRsk za Siovenik
CLEVELAND, O. — V sredo, da bi se tega posveta udeležili dne 29. novembra, to je nocoj in se pogovorili o ustanovitvi ob sedmih bo v župnišču pri odbora za nabiranje finančnih Svetem Vidu seja, oziroma ses- sredstev v ta namen in o vseh tanek vseh, ki se zanimajo za vprašanjih, ki se tega zavoda
“Slovenik”, novo ustanovljeni Slovenski bogoslovni zavod v Rimu.
Prireditelj tega sestanka mon-signor A. Baznik prijazno vabi katoliško čuteče može iz vseh
tičejo.
Gotovo je točasno ta zadeva slovenski Cerkvi najbolj pri srcu in bi zaradi tega kazalo stvar temeljito predebatirati. Vsi torej iskreno vabljeni in dobro-
slovenskih fara v Clevelandu, došli!
Monsignor Baznik
ŠEPET PSD TURNOM
Piše .rojak iz prestolnice
WASHINGTON, D. C. — O, mašina, a zdaj sem jih pa slišal! V tistem času se je namreč dogodilo, da me je poklical moj prijatelj Bor j an in prisrčno povedal, kako lepo sem zadnjikrat napisal in razložil. To je kajpada zelo lepo donelo mojim rado-vednim ušesom. Potem pa me je opozoril, da sem glede gospoda Annunzia natrosil veliko lastne modrosti, pa pri tem kaj malo povedal, kaj je gospod Annun-zio zapisal v Kongresnem zapisniku. Pravzaprav, samo pohvalil sem ga, gospoda Annunzia namreč, in ne Kongresni zapisnik. “Vidiš, a tole je pa spet važno, da ljudje bero in vedo. To bi ti vse moral prevesti...” je rekel. Izgovarjal sem sp s težavami glede prostora in časa, ki že od Einsteina delata preglavice znanstvenikom in časnikarjem. Nazadnje sem se le vdal in obljubil, da bom v odlomkih objavil vse, kar je gospod Annunzio napisal o Slovencih. Bralce pa, ki ne bi sogla-
šali s gospodom poslancem, prav vljudno prosim, da ga zato ne kamenjajo ali pa celo prekucnejo pri volitvah. Saj misli dobro in pri možu s takim imenom je to še bolj pohvale vredno. Amerika je res samo ena . . .
KONGRES. — In Mr. Annunzio piše takole: “14. oktobra (to je seveda že bilo), bodo imeli Slovenci v Chicagu narodni praznik in slavili 417. obletnico tiska prve slovenske knjige v slovenščini in tudi 49. obletnico neodvisnosti od habsburškega cesarstva. Slovenci predstavljajo eno izmed šestih jugoslovanskih skupin, poznanih pod imenom ljudskih republik, ki sestavljajo današnjo Jugoslavijo. Sedanja Slovenija ima nekoliko manj kot 8,000 kvadratnih milj površine (približno toliko, kot Mas-sachussetts
to vdanost za večno potrdili pred rodnim domom in tujim svetom. Ta kapelica bo zatorej v prvi vrsti slovenski narodni spomenik, postavljen Mariji v čast v imenu vseh ameriških Slovencev! . . . Najlepša Vam hvala, častiti gospodje, za tako lepo slovensko nedeljo. Dolgo, še dolgo nam bo ostala v najlepšem spominu.
Mogoče je to več ali manj moje osebno mnenje, čeprav se mi zdi, da tako mislijo in čutijo tudi nekateri drugi rojaki: popolnoma angleška maša mi doslej ni šla preveč do živega, saj sem takorekoč ob latinski maši “gori zrasteT’ in prejel vse zakramente, razen dveh (enega verjetno ne bom nikoli, prejem drugega pa upam, da bom odložil še za dolgo, dolgo vrsto let.) Slovenska maša je pa nekaj čisto drugega. Ta te zagrabi kot . . . no, pa saj vsi veste, kakšno čarobno moč ima slovenska beseda do vseh, ki jo ljubijo. Ne pravijo zaman, da kri ni voda!
cb
Pred odhodom ¥ holmca
CLEVELAND, O. — V bolni co greš. Tako je konštatiral zdravnik za oči pred kakim poldrugim mesecem in mi pismeno naznanil: 29. novembra greš in sicer v Euclid-Glenville. Treba bo z operacijo na levem očesu odstraniti očesno mreno. Nisem mislil, da je stvar tako resna. Že pred odhodom v Jugoslavijo sem spoznal, da z mojim očesom ni nekaj v redu, pa nisem po-rajtal. Po povratku iz Jugoslavije sem uvidel, da je moj pogled vedno slabši. Tedaj sem imel namen, da obširneje popišem današnje stanje v Rusiji, kot sem napisal pri obisku Ru-
sije na samem mestu v Moskvi, to sem jaz pri-* Leningradu, Novgorodu, Stalin-dal) in približno milijon in pol [gradu, Kijevu in drugod, kakor prebivalstva. Imajo pravico do [so to želeli moji prijatelji. To samouprave, vsaj na papirju in ’ sem z ozirom na bolno oko mo-vse, kar se lahko reče, je, da so ral opustiti. Med tem se je prise vsaj za zdaj udali v svojo u- petila nezgoda, da sem padel.
VESTI
mm VLAK JE PRIPELJAL V KOPER
Koper, slovensko okno v svet, je od četrtka, 16. novembra povezan z železnico s svojim zaledjem. Ta dan je prvi vlak s 27 vagoni, v katerih je bilo 600 ton tovora češkega sladkorja, zapeljal varno in gotovo v koprsko pristanišče. Od tega dneva se tovorni promet že redno razvija, dasi bo uradna otvoritev proge šele v soboto 2. decembra, ko bo ob 10 uri dopoldne pripeljal v Koper slavnostni vlak.
Nova proga je dolga 31.4 km. Od proge Divača-Pulj se odcepi nad vasjo Prešnica pri km 16.570. Od odcepa do morja mora premagati 493 m višinske razlike, zaradi česar ima na nekaterih mestih tudi 25 m vzpona na tisoč metrov. Vlaki bodo smeli voziti s hitrostjo do 70 km na uro. Na progi sta dva predora; eden je dolg 602 m in drugi 621 m. Izogibališča bodo tri: pri Hrastovljah, v Rižani in Črno-tičih. Mostov je šest. Zmogljivost proge bo zaenkrat 800.000 ton letno, od prihodnje spomladi pa, ko bodo zgradili izogiba-
Nisem se niti od tega opomogel, pa moral v bolnico na operacijo.
Hvala Bogu, da je zaključena' nabirka za Žalostno goro, ki je prinesla 1,200 dolarjev. Prvič sem poslal $731.00, drugič $269,00, tretjič, 24. novembra pa $200.00. Z zadnjo pošiljko je bil poslan g. župniku Kočarju tudi imenik darovalcev s popolnim naslovom in vsoto, koliko je kdo daroval. G. župnik v Preserju, bo ta imenik darovalcev dal na Žalostno goro, kjer naj svedoči, kdo so bili, ki so tako velikodušno prispevali za Žalostno goro.
G. župnik Kočar mi je v zadnjem pismu poslal tudi fotografije, kako je Žalostna gora izglodala, ko so jo pričeli popravljati, oziroma obnavljati, potem v tekočem delu, ko je vsa obdana z odri, trami in deskami; potem pa slika, kakšna je danes. Povem, lepa je cerkev Marije Sedem Žalosti; tako lepa, da so vsi darovalci lahko veseli, da so s svojimi prispevki omogočili popravilo te znamenite božje poti. Kakor piše župnik so radi prihajajoče zime začasno prenehali, nadaljevali pa bodo v aprilu, ker bodo tudi znotraj izvršili gotova dela. Za Binkošti, ko je na Žalostni gori glavni romarski shod, bo cerkev povsem dodelana. Takrat bo cerkev Marije Sedem Žalosti v veličini, kakor je bila 1. 1752, ko je prišel na Žalostno goro sam goriški nadškof Mihael grof Attems.
Župnik piše ves navdušen med drugim: “Vse te stvari bom vložil v arhiv, da bodo še zanamci lahko brali, kako ste Ame-rikanci bili velikodušni in koliko ste žrtvovali za obnovo cerkve na Žalostni gori. Bog in Žalostna Mati božja naj Vam obilno povrneta.”
Tako piše g. župnik po prejemu prve pošiljke, ki je znašala $731. Zatem sta bili poslani še dve v znesku $469. Jaz se na tem mestu prav iskreno zahvalim vsem velikodušnim darovalcem, ki so s svojimi darovi o-mogočili tako lepo obnovo cerkve Marije Sedem Žalosti.
Kakor sem že poročal nisem mogel odgovarjati na vso obilno korespodenco. To ne le radi padca, ampak tudi zaradi težav z bolnim očesom. Zadnje čase moram rabiti mikroskop, drugače ne gre.
Tudi pri društvu Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ bom uredil vse, kar se da. Glede morebitne zamude mi naj člani o-prostijo. Po operaciji, če Bog da, bom pa skušal morebitne zamude popraviti.
Ostajam s pozdravom
Jože Grdina
lišče v Hrastovju, 1,200.000 ton. V drugi etapi bo vsa proga elektrificirana in tedaj bo zmogla letno 2.500.000 ton prometa. Za sedaj pa je predvidenih dnevno 7 tovornih vlakov v vsaki smeri.
Stroški za progo so znašali po prvih proračunih 9 bilijonov dinarjev, sedaj pa znašajo 14 bilijonov ($11,200.000). Zanimivo je dejstvo, da za to progo osrednja vlada v Beogradu ni hotela prispevati niti dinarja, medtem ko je pomagala graditi progo Knin-Zadar v Hrvatski ter Sarajevo-Ploče v Bosni. Proga Prešnica-Koper je edina v Jugoslaviji, ki je bila zgrajena zgolj s sredstvi slovenskih bank in slovenske republike.
Huda [prometna nesreča v Trstu
S smrtjo se bori v tržaški bolnici g. Jože Vidmar, župni u-pravitelj na Opčinah pri Trstu. Dne 11. novembra ga je podrl motociklist, ko se je vračal iz Marijanišča v župnišče. Od tedaj je v nezavesti.
Cerkvena imenovanja * Jv Ljubljani i
Za kanclerja nadškofijskega urada v Ljubljani je imenovan č. g. Franc Verhunc, za konsi-storijalnega svetnika č. g. Franc Mervec, za profesorja bogoslovne fakultete pa lazarist č. g. dr. Franc Rode in dosedanji tajnik mariborskega škofa č. g. dr. Ojnik. ,
------o-----
Kako daleč je do Lune
Luna, je povprečno oddaljena od Zemlje 238,857 milj.
------o--------
Ob desetielnisi Baragovega taa v Oieveland'i
CLEVELAND, O. — Slovenci v Clevelandu imamo radi svoje narodne domove. Središča društvenega življenja so strehe skupnosti, ognjišča delavnosti za naše kulturno in drugo uveljavljanje. Veliki spomeniki požrtvovalnosti slovenskih naseljencev, naše volje, da si sami pomagamo in naše želje po napredku.
Baragov dom je nastal kot od-pomoč v posebni potrebi. Ko je po drugi svetovni vojni prišlo v mesto in okolico veliko novih, se je pokazalo, da se bodo najlepše uživeli v naše razmere, če se bodo o ameriških posebnostih — in o svojih potrebah i*1 namenih mogli med seboj pogovoriti tako, da drugih ne bodo nič motili, da ne bodo imeli občutka, da so komu v nadlego-Le preveč se je namreč čutilo, da so cerkvene in druge dvorane in sejne sobe že bile vse redno oddane in zasedene kadar bi bili “novi” radi prišli k svojih1 sestankom. Morali so dobiti nekaj svojega, svojo streho, svoje prostore. Hiša na St. Clair Ave-, kjer je sedaj Baragov dom, je odgovarjala prav tej potrebi.
V sredini senklerskega področja je, ob glavni naši cesti, dosti velika za družabne prostore, manjša zborovanja, seje, vaje in druge priprave. Pred desetimi leti so najbolj požrtvovalni kupili to hišo in v njej osnovah novo narodno prosvetno sredi' šče in delavnico društveneg3 življenja. Poleg vsega drugeg3 so v tej hiši dobili prvo zavetj6 tudi premnogi novi Slovenci, h1 so v tem desetletju prišli v naše mesto. Razlogov je torej več ko* dovolj, da se ustanovitelji vesel6 uspehov svoje požrtvovalnost1 in da jim vsi drugi hvaležn0 čestitamo, v novem desetletj11 pa želimo uspehov in napredka-
E. H-
Maks Metzger:
Monika potuje na Madagaskar
K)0<I^(><=>0(><=>0(>^^
_  _ . .-a • .* -    J "i : ^	W-» 1 V»fA 1 w> r~\-v\ r» I rt™
Povsod so jih prijazno sprejeli, kajti vaščani so vedeli že Vedno naprej, kdo prihaja. Čeprav v tem koncu otoka ni bilo avtomobilskih cest in brzojavnih žic in so bili časopisi ali celo radio predmeti, o katerih domačini niti še čuli niso, so bile vendar vasi — tako ob obali kot v gozdnatih gorah — vselej obveščene o potu doktorja in njegove hčerke. To je oskrbel malgaški brzojav.
Med gozdovi ob obali in gozdovi na gorah v notranjosti se vleče veriga golih hribčkov. Doline pokrivajo svetlozelena riževa polja, medtem ko se gola slemena, ki so zaradi svojega železo vsebujočega grušča nerodovitna, blešče v kričeči opekasti barvi- Skoraj na vsakem hribu kraljuje vas in, ker med njimi hobeno drevo ne prestreza zvoka, morejo doneti prodorni glasovi Malgašov od enega od drugega. Če je treba sporočiti kako Važno sporočilo, ga kličejo z enega konca otoka do drugega in od te osrednje črte se širijo sporočila Judi v stran na vzhod in Zahod, ker vaščani občujejo med sabo. Toda ne uporabljajo samo človeških glasov, ker ponekod in ob nekaterih dneh ne zadoščajo, školjke in bobni podpirajo signalno službo. Ostro odsekani dug-dug bobnov slišiš neverjetno daleč in iz dug-duga in pripadajočih odmorov so si sestavili Malgaši pravilno Morsejevo abecedo, že zdavnaj preden jo je izumil Samuel Morse.
“Dug — dug — dugdug—kako je s tvojim prašičem?”
“Dugdug — dugdug — dug. Hvala, dobro — in s tvojo kra-Vo?”
Če se pa že celo dogaja nekaj tako važnega, da se bliža Evropejec s svojimi nosači, potem bobni silno oživijo. Za vas je največjega pomena, če je to Va-caha tsarifanahy — Evropejec z dobro dušo — ali Vacaha ratsi-tanahy — Evropejec s hudobno dušo. Kajti oni z dobro dušo pov-rača gostinska darila z darili, ki Presegajo vrednost prvih. Vacaha ratsifanahy pa sploh ne daje daril, ali le taka, ki daleč zaostajajo za vrednostjo njihovih da-Hh Baje so v Evropi hotelski katarji, ki izdajajo potnikom 2 načinom, kako lepijo na njih kovčege hotelske znamke, prav Podobne oznake.
Razpravljanje o takih zadevah dtegne izpolniti ves dopoldan kakega vaškega poglavarja, kaj ti poleg zadeve z darili je neznanske važnosti tudi vse drugo, kar dela Evropejec, in za marsikaterega popotnika bi bilo kaj Poučno, če bi mogel zvedeti na kak način vsebino prehitevaj o-^ega bobnanja.
Če pa prispe novica, da se bli-ka Vacaha, komisar, tedaj bobni Ponorijo in med drugom in du §om sploh ni več premorov. Po-tem pa onemijo nekaj dni popolnoma, ker jo je popihala vsa vas s kokošmi, prašiči in govedom Vred v bližnje gozdove. Vacaha-komisar pripada že po svojem Poslovanju k hudobnim dušam, k or skuša pobrati davke. Zaradi ^Vrstnega poslovanja malga-
®kega brzojava se mu to seveda tedkokdaj posreči.
Tako so bile torej vasi, ki so ežale ob poti naših prijateljev, P° srednji dug-dug črti natančno obveščene, da se potika toc Vacaha, ki je sicer malo prismo-^n — lovi namreč hrošče in me-
Veličastno romanje po Evropi
tulje, s katerimi razumen človek ne more ničesar početi — a kljub temu pripada vrsti onih z dobro dušo. Že to, da je potoval z Makavelovo četo, mu je govorilo v prilog, kajti Makavelo je s svojimi nosači poznal Vacahe in ni šel z vsakim. Zaradi hitrejšega razumevanja sta dobila atek in hčerka stalni bobnarski imeni: Fobihy-valala — kobiličji doktor, Monika pa zaradi svojih plavih kodrov: Vulufutsy — Be-lolaska.
Vse je šlo v najlepšem redu in razen številnih tropičnih neviht in priložnostnih razdejanj potov po podivjanih hudournikih ni ničesar oviralo potovanja.
Če se je nakopičilo mnogo redkega lovskega plena ali če so šege kakega plemena zahtevale posebnega proučevanja, potem si je izbral dr. Ozvald kako vas z dobrimi kočami za daljše bivanje. To je bilo Moniki najbolj všeč, kajti tedaj se je mogla prosto gibati, medtem ko je atek delal, ali pa iti na lastno pest z Bevavo na raziskovanje. Oba otroka — saj je bil tudi Bevava kljub svojemu šopirjenju le še srčno dober fantič — sta si postala dobra prijatelja. On je skr-oel za atka in Moniko z največjim samozatajevanjem, bil vedno dobre volje in, če so na kamniti, vroči poti ali v nalivu celo Makavelo in mpilanja obnemeli, tedaj je Bevava vselej še našel besedico, ki je delala čast njegovemu imenu. Monika se je razen jezika naučila od njega še marsičesa, česar niti atek ni vedel.
Večkrat je pomagala Monika tudi spravljati žužke in metulje y trioglate papirnate vrečice in urejevati mnoge lističe, ki jih je atek popisal z beležkami.
Ob lepem vremenu sta si izbrala za delavnico senco pod orjaškimi mangovci, ki rastejo skoraj ob vsaki vasi. Njih listje tako gosto in njih krošnje tako mogočne, da vedno najdeš pod njimi hladno senco. Tudi močno dehtečega mesa njih sadežev se Monika kar ni mogla najesti. Toda ona ni bila edina, ki so ji ugajali. Po sončnem zahodu so prhutale velike jate orjaških netopirjev, pravijo jim tudi leteči psi — s svojimi pošastnimi krili okrog drevja. Glodali so sladke sadeže in si izbi rali najraje one, ki so bili že kar preveč zreli. Vpili so kot mali otroci, ko so se rvali, in, ko so bili siti, so se obesili na krem pije svojih kril, z glavami navzdol. Malgaši so živeli z njimi v miru in jih niso motili. Privoščili so jim sadeže, ki jih je bilo v preobilju, in niso imeli poželjenja po mesu teh prodorno vonjajočih živali. Pa tudi prijateljstva niso sklepali z njimi in so jih opazovali nekako plašno. Trdili so, da so to blodeče duše, te velike, neslišno prhutajoče sence. Med dnevom in temo se pode za lučjo, a je ne dosežejo. Zvečer lete z vzhoda proti t zahodu, zjutraj od zahoda proti vzhodu, a prekletstvo leži na njih: vzleteti smejo šele, ko sonce zatone, in prenehati morajo s poletom, brž ko vzide. Rjavi ljudje snujejo prav tako kot beli razne bajke krog njih, ki jim delajo krivico. So neškodljiva bitja, ki se hranijo z mrčesom in sadjem in še nikoli niso prizadejali človeku zla.
(Dalje prihodnjič)
CLEVELAND. O. — V četrtek, 27. julija, smo se prav težko ločili od prijaznega Dunaja, kjer smo uživali gostoljubnost cele tri dni. Pred hotelom Madeleine nas je že čakal naš stalni avtobus, ki nas bo povedel na 1500 km dolgo pot skozi Avstrijo, Italijo na Sv. Višarje in dalje skozi Bavarsko v Monakovo. Še enkrat smo se ozirali po dunajskih ulicah, po krasnih palačah in spomenikih, dokler ni bus krenil na odprto ravan.
Priporočili smo se Bogu ter našemu vozniku Dunajčanu g. Kotzaureku, ki je bil vljuden in postrežljiv ter pazil pri krmilu, kot vojak na straži. Vozili smo se po rodovitni pokrajini, ki jo Donava namaka in kjer zori pšenica in žlahtno grozdje po vinogradih. Vsa ta dolina, polna čarobnih naravnih krasot ter bajnih pripovedk, je znana pod imenom Wachau. Tu je bilo gnezdo roparskih vitezov, ki je dalo povod raznim pripovedkam. Tu leži Korneuburg, Krems ob Donavi ter razvalina slovečega gradu Duernstein, kjer je bil zaprt angleški kralj Rihard Le-vosrčni.
Občudovali smo nadalje starodavni benediktinski samostan Melk, ki kraljuje na visoki skali nad dolino Wachau. Krasna cerkev ima dva zvonika ter s samostanom 365 oken. Ob 11:30 smo zavili od glavne ceste v prijazni trg Maria Taferl, kjer so pripravili za nas dobro kosilo. Maria Taferl je prekrasna romarska bazilika, ki je v letu 1960. obhajala 300 letnico obstoja. V notranjosti je cerkev vsa poslikana z umetniškimi slikami in človeka kar prevzame lesket bogato pozlačenega oltarja. Enako je tudi prižnica pozlačena s pristnim zlatom. Tudi velik kor se blesti ves v zlatu in na koru so naj lepše orgle, kar smo jih do-sedaj videli. Zunaj na trati je kamenita mizica iz tretjega stoletja, ki je dala kraju in svetišču svoje ime.
Po dveurnem oddihu smo nadaljevali pot mimo mesta St.
smo lahko obiskali cerkev, kjer je bila povzeta poročna slovesnost znamenitega filma “The Sound of Music,” ki je bil priznan kot najboljši film za leto 1956.
Ob zveneči glasbi iz Sound of Music smo dospeli ob šestih zvečer v Solnograd (Salzburg) ter se nastanili v hotelu Neutor; po sredi Solnograda teče reka Sal-zach, ki deli mesto v dva dela, v staro mesto in v novi moderni del mesta, kjer se dviguje ponosni grad, ki je zelo podoben ljubljanskemu gradu. V starem mestu gleda doli na Salzach sloveči Nonnberg s starodavnim samostanom benediktink iz sedmega stoletja. V tem samostanu se je pripravljala Maria von Trapp — glavna osebnost v filmu The Sound of Music — za redovniški poklic. A še predno je končala vse redovniške obljube, so jo benediktinke poslale za odgojiteljico otrokom vdovca Von Trapp-a, s katerim se je pozneje poročila. Father Godina! nas je vodil do vile von Trapp, | kjer je Maria delovala ter otroke vzgojila v plovečo pevsko družino. Videli smo tudi njen park in jezerce, v katero je Maria padla in z njo vsi otroci, ki so se pa vsi srečno rešili iz vode.
Drugega jutra, v petek 28. julija, se je vršilo slovesno prižiganje Baragove sveče na Nonn-bergu v cerkvi benediktinskega samostana, ki ga je ustanovila opatinja sv. Ehrentrude v letu 700. Od tedaj ni samostan nikdar prenehal in benediktinke delujejo v njem brez presledka še dandanes. Glavni oltar je posvečen sv. Petru. Tu je ob 8:00 zjutraj maševal Father Godina. V primernem nagovoru v angleškem in slovenskem jeziku je pojasnil pomen oltarja sv. Petra ter pomen Baragove sveče. Med drugim je rekel, da letos praznujemo 1200 letnico pokristjanjenja Slovencev. Slovenski knez Hotimir je naprosil škofa Vir-gila, naj pošlje duhovnika oznanjevat blago vest Slovencem v Karantaniji. Škof je izpred tega oltarja poslal sv. Modesta v Gospo Sveto. V spomin tega važnega dogodka, se bo danes pri tem oltarju prižgala Baragova sve-
prejeli bolj male sveče z isto letnico ter z istim besedilom, kakor ga ima okrašena velika sveča. Z neprižganimi svečami smo se po maši zgrnili okrog oltarja. Pred nami sta stala z veliko svečo Mr. in Mrs. Stupar. Baragov zgodovinar, pater Alarich Wolf v mašniški opravi je svečo blagoslovil in jo prižgal. Nato smo pri veliki sveči prižigali naše male in v svitu gorečih sveč molili na čast sv. Modestu. Pri svečanosti je bilo, razen drugih vernikov, tudi 10 uršulink, ki so priromale iz Zagreba ter bile slučajno pričujoče pri prižiganju sveče. Vse so bile Slovenke.
Ogledali smo si še rojstno hišo, kjer je bil rojen glasbenik Mozart (1765-1791) trg, ki se imenuje Residenzplatz in baročno katedralo ter odšli nato ob 11:00 iz Solnograda proti bavarski meji.
Ernest Terpin
¥ ftiprij! pogajala pa afriškem nmm
LAGOS, Nig. — Kot smo poročali, noče nigerijski predsednik Gowon nič slišati o tem, da bi se afriške države vtikale v njegov “notranji” spor z plemenom Ibo. Zato je komisiji OAE kar predpisal postopek, kako se mora razgovarjati s plemenom. Pogajanja z delegati plemena naj vodi član komisije ghanski predsednik general An-krah, toda ne v imenu Nigerije ampak v imenu komisije OAE. Ankrah mora o svojih uspehih poročati le komisiji, odnosno njenemu načelniku abesinskemu cesarju Haile Selasiu. Ta naj
se posvetuje s komisijo, kaj je treba storiti.
General Ankrah je obljubil, da bo skušal takoj stopiti v stik z voditeljem Ibo plemena Oju-kwujem. Lahko se zgodi, da Ojukwu tega ne bo hotel in da bo predlagal novega posrednika med njim in Ankrahom. Tako naj bi posredniki posredovali med posredniki, dokler si Go-won ne premisli in zahteva drugačen postopek. Posledica takega postopanja bo seveda zavlačevanje pravih razgovorov. Sicer pa ni rečeno, da se pogajanja ne bodo mogla vršiti tudi za hrbtom delegacije OAE. Zahrbtnost je tudi v Afriki doma.
Poelten, kjer je imela predvojna' ča, ki se tako imenuje, ker jo je
Avstrija veliko telegrafsko vojašnico, v kateri je pred prvo svetovno vojno služil vojaški rok naš častiti Father Godina. Nato smo se vozili mimo mesta Ybbs, kjer smo zagledali prve obrise Alp. Naš bus je zavil v pokrajino Salzkammergut, kjer so polno zlati rudniki. Zato so cerkve teh krajev tako bogato pozlačene. Ustavili smo se za dvajset minut v Mondsee, da
marquettski škof Noa naročil v Solnogradu nalašč za praznovanje 1200 letnice ter pooblastil g. Jožefa Stuparja ter njegovo ženo Marijo, da ga zastopata pri prižiganju sveče v Solnogradu, pri Gospe j Sveti in v Ljubljani. Ko bo trojno prižiganje končano, bosta zakonca Stupar prinesla veliko svečo nazaj v Marquette, kjer bo ostala v kripti pri škofu Baragi. Romarji smo
Federacija feopet obtožuje pogrebne (zavode
WASHINGTON, D. C. — Že pred par leti je senatni pododbor za pravosodje obtoževal pogrebne zavode, da računajo previsoke stroške za pogrebe. Akcija je takrat kar sama po sebi zamrla.
Sedaj je federalno tajništvo za pravosodje obtožilo Narodno zvezo pogrebnih zavodov, da načrtno ovira objavo pogrebnih stroškov v oglasih. To daje pogrebnim zavodom možnost, da računajo stroške kar po svojih vidikih, ki naravno ne vpošte-vajo želje tistih, ki morajo take račune plačevati. V naši deželi imamo kakih 25,000 pogrebnih direktorjev, ki letno naračunajo $1.6 bilijon pogrebnih stroškov brez izdatkov za vence, prevoz in prostore na pokopališčih.
Narodna zveza pogrebnih za-
vodov je objavila, da bo dala odgovor na uradno obtožbo, kakor hitro jo bo ddbila. Do takrat pa ne more dati nobene posebne izjave. Seveda pa trdi obenem, da ji federacija s svojo obtožbo dela krivico.
CVETNA NEDELJA v FATIMI! - "ALELUJA" v SLOVENIJI!
FATIMAj
Dva in pol dneva velikega tedna pri Mariji v Fatimi. En dan k ogled glavnega mesta Portu-va>	-"k m w*o -»galske - Lisbon - z rojstnim
krajem sv. Antona Padovanskega. Na povratku obisk slavne Marijine božje poti EINSIEDELN v osrčju gorske Švice. V domačem kraju (v Sloveniji ali Hrvatski) boste imeli polnih 14 dni časa za obisk sorodnikov in prijateljev. * To je edinstvenajrnlika - gledeccne, časa in pestrosti - za obisk domačih krajev. To ugodnost vam nudi The Fourth SWISSAIR Tour and Pilgrimage, . April 6-27, 1968 «r ^ Cena za polet rletališča-New-York na letališče v Zagrebuin nazaj flKu v v NY, vključeni vsi hoteli in trikratna hrana na dan razen v doma- n I
Zagreb
Ljubljana^!
Aprll-SG^l^
1968 r
Zurich)
tr£7'
.jAi
Bnaiedein
S'!#	\
jablane, marelice bodo kot en sam cvet. Pozne velike nocr ne bodo	^
e| j j še ne bodo preobloženi z delomna polju Nd — »» poletu in božjih potih bo z vami Fr. J. Godina	^
S LOV E M U fak'Arlfe
___ou. ______/m,?« aa-ns Toi.7sn.-rmn
jablane, marelice bodo kot en
1973! Sorodniki in prijatelji se ne ooao preuu.uic,,, ^uci in bodo veseli obiska. Na poletu in božjih potih bo z vami Fr Kdor nima sorodnikov —	Ji*— e»
v domačem kraju, si poceni lahko ogleda Dalmacijo, Avstrijo.
rasi? mms easssma#
Iran izvoznik pšenice
TEHERAN, Iran — Iranski šah se je že pred leti zavzel za pospeševanje kmetijstva v svoji deželi. Prva leta ni bilo posebnega uspeha, pač pa letos. Na približno 4 milijonih hektarjev je Iran pridelal nad 4.5 milijone ton pšenice. Zato bo za izvoz ostalo okoli 400,000 ton. Tak lep uspeh je treba v glavnem pripisati lepemu in ugodnemu vremenu in modernizaciji pridelovanja: boljše vrste semena, več namakanja, več umetnih gnojil, mehanizacije setve in žetve.
Gotovo je goli slučaj nanesel, da je Jugoslavija na isti površini pridelala skoraj isto količino. Vendar je jugoslovanski režim zato porabil veliko več semen, gnojil in več poljedelskih strojev kot Iran. Zato nastane vprašanje, kdo zna bolje izrabiti moderno tehnologijo v kmetijstvu: Jugoslavija ali Iran? Dvomimo, da bi na to vprašanje dobili odgovor iz Beograda.
------0------
Rusi Ibodo preskušali
nove rakete pa Pacifiku
MOSKVA, ZSSR. — Poročevalska služba TASS je objavila, da bodo Rusi preskušali od danes do 30. decembra letos nove, velike rakete, ki bodo pristajale na področju dveh 80 milj širokih pasov 300 milj severnoza-hodno in južno od otočja Midway v Pacifiku.
Nove, večje rakete bodo Rusi potrebovali za polet prvega človeka na Luno in nazaj.
Čistilka
Iščemo žensko za čiščenje uradov v lepem modernem poslopju. Kličite Francis Gross LU 1-2605.
(231)
HOLMES AVL MARKET
15628 HOLMES AVE.
LI 1-8139
opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki VRHUNSKE KVALITETE!
Zato že sedaj naročite ali nabavite za BOŽIČ: naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, riževe in krvave klobase, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice in druge božične posebnosti. — Dobite lahko tudi vse vrste grocerije, zelenjavo in sadje.
SPREJEMAMO OSEBNA, TELEFONIČNA IN PISMENA NAROČILA!
Ženske dobijo delo
MA! .S Od .AS!
V najem
4-sobno, na novo dekorirano stanovanje se odda v St. Clair-ski slovenski naselbini. Za pojasnila kličite 431-6798.
(231)
Stanovanje v najem
Lepo 5-sobno stanovanje v duplex hiši, blizu cerkve sv. Vida, se odda v najem. Za pojasnila kličite: FA 1-3204.	(x)
V najem
Oddamo 5 sob, 2 spalnici, zgoraj na 3553 E. 82 St., tel. 271-0038.	(234)
V najem
Pet sob se odda spodaj na 1251 E. 74 St. Kličite EN 1-5270.
(231)
Hiša v najem
Sev. od Superior, lepa, čista, kolonialna hiša, 3 spalnice, velika kuhinja, dnevna soba, jedilnica, klet, gorkota na vročo vodo, za $110 na mesec.
Kličite 234-0065.
(231)
“KRAVAR V AFRIKI” — Znani igralec košarke Bill Russell (na levi) in Chuck Connors v filmu “Kravar v Afriki”.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
! 7002 Lake Shore BlvA	1153 East B2nd Streel
KEnmore 1-63W	HEnderson 1-20SS
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Bo»€ EEnmore 1-1231
GRDINA — Funeral Director# — Furniture Dealer#
Naprodaj
—Manjša, lična farma v North Madison, z ranč hišo s 3 spalnicami in 5 gospodarskih poslopij, ob glavni cesti. Ne zamudite!
—Na Muskoka Ave. ranč hiša z 2 spalnicama za samo $18.900.
—Zidana hiša s 6 spalnicami pri Nottingham Ave., 2 kuhinji, 2 nova plinska furneza, 2 rekreacijski sobi, dvojna garaža, lot 90x200. $27.000.
Za pojasnila kličite Slovenko:
FLORENCE ROME REALTY 486-2747
(27,29,1 dec.
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN NO. 2
Bazaar & Bake Sale
Saturday, December 2, 1967
Meals served at 5 p.m. for $1.50 MUSIC BY TONY KAUS
Po njeni krivdi
(Povest. Spisal F. Ks. S t e r ž a j.)
To je bilo tudi, kar je Matjaževko, ki si je domnevala, da ni povsem pri čisti pameti, še bolj potrjevalo v njenih mislih. Zato je bila sporočila zetu Zalarju, naj pride ob priliki gori, da se domenita o “stvari”.
France se je zibal v prijetnih mislih. V tem je prišla dekla Marjanica po drva in ga premotila.
“Oj, France, kaj si sanjal?”
Njemu je obraz zasijal radosti, ko jo je zagledal.
“O tebi!”
“Pojdi no, ali nimaš drugega dela?”
“Kakor vidrš, ne. Sicer pa—, umolknil je in zardel.
“No, kaj imaš na srcu? Zakaj si obstal?” mu je nagajala, ko je videla njegovo zadrego.
“Sicer pa, jaz najrajši sanjam o tebi! In ti?”
“Jaz rajši spim, kot bi sanjala. In če bi, ne vem, ali bi o tebi —.”
“Ali res?”
France je izgubil pri teh besedah vso ono radost, ki mu je še prej sijala z lica. Bil je potrt.
“Seveda! Zakaj naj bi ravno o tebi? Jaz lahko o drugih sanjam,” ga je dražila.
“Pa daj!” je rekel trpko.
“Saj tudi!” je odvrnila Marjanica in smeje odhajala z drvi v naročju po dvorišču.
France je gledal za njo in neko neprijetno čusttvo se mu je nehote vsiljevalo, neka bojazen, da Marjanica ne bo nikoli njegova žena.
Slonel je še nekaj časa in
CHICAGO, ILL.
nekam potrt je šel v hlev. V hišo ni hotel, ni maral.
Samo stari hlapec Jernejec je bil v hlevu in pokladal živini.
“Da bi te-------” je zagodr-
njal, ko je zagledal Franceta.
“Kaj laziš okoli? Notri bi bil notri! — Zalar se smuče o-koli matere, da bi te okanil, ti pa hodiš okoli. Veš, France, ko bi bil jaz na tvojem mestu, prijel bi te poleno in mu ga treščil v glavo.”
“Zakaj me bo okanil?”
“Ljuba duša neumna,” — Jernejec je bil že nad trideset let pri hiši za hlapca — “zakaj pa misliš, da je prišel danes gori? Za posestvo bi te rad okanil, kar tako bolj na tihem.”
“Kako? Saj je posestvo moje.”
“Materino, pa ne tvoje. Mati ga izroči, komur hoče, tako je testament. Do kosti te bosta slekla, mati in Zalar. No, za Reziko ravno ne rečem; a onadva-------”
“Zakaj bi ga pa meni ne dali?”
“Mater vprašaj!” je odgovoril Jernejec in začel snažiti jasli ter potresati otrobe.
France se je zamislil in stal precej časa.
“Mater bom vprašal, pa bo,”
BUSINESS OPPORTUNITY
je rekel skoz zobe in širokih korakov stopal v vežo.
Pri mizi sta še'vedno sede-j la Zalar, žena in mati Matja-ževka. Pogovor se je sukal o vsakdanjostih. Mati še ni hotela hčeri povedati ,kaj misli narediti, ker je vedela, da bi ona ugovarjala.
France je stopil pred mater. Oči so mu čudno žarele, bled je bil in ustne so mu trepetale, ko je vprašal:
“Komu boste dali posestvo?”
Mati in Zalar sta se pogledala. Zet je v zadregi vihal brke in gledal na mizo pred seboj.
“Pravijo, da je bo tale dobil,” je dejal France in. pokazal na Zalarja, ki se je zdrznil pri teh besedah.
“Pojdi no! Kdo ti je neki to natvezel?”
Potem je bilo naenkrat v veži vse tiho. France je gledal sedaj mater, sedaj Zalarja, in tudi onadva sta molčala.
Ko je izprevidel, da ne dobi odgovora, je odšel trdih korakov v hišo, ne da bi se ozrl. Molk je pretrgala Rezika. “Zakaj pa tako govori? Saj bo vendar njegovo, ne?”
Mati ji ni odgovorila, ampak pomežiknila je zetu in rekla, kakor bi ne bila slišala hčerinega vprašanja:
“Pojdi no pogledat naš novi mlatilni stroj!”
Odšli so iz veže, psička pa sta se drevila za gospodinjo in jo grabila za krilo.
III.
Pred petnajstimi leti je bil umrl gospodar Matjaž.
Vdova ni preveč žalovala za njim. Bil je že nekaj let sem bolehen in nadležen. Vobče sta sicer dobro izhajala, a da je bilo tako, se mora pripisovati le Matjaževi mirnosti, ti-hosti. Ni ji ugovarjal. Govoril je malo, le po potrebi. Zamišljen je hodil in prepuščal iz večine vso skrb za gospodarstvo ženi. Zato ni gospodar-
Marvel
ADJUST-A-ROBE
The cabinet that adjusts to your every storage need
end if's only...
Here’s the best idea in functional storage ever! It’s a cabinet that grows as your children grow . . . changes as your needs change. Hanger bars adjust down to your five-year-old childrens’ height ... up to adult height . . . even double deck clothes storage. And it’s fashion-designed. You’ll be proud of its appearance in any room. Please come in s . . you have to see it to believe it.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
john mm & sons
6202 ST. CLAIR AVE.
Smole, ki je bil že nekaj let a to ge ti bo vračai0)
njal, ko
MOBIL OIL CORP.
SERVICE STATIONS FOR LEASE
Rand-Dempster, Des Plaines, Main N. W. Highway, Barrington; Lake Hawley, Mundelein, Madison and La Vergne, Chg.; Belmount - Narragansett, Chicago.
Paid training for those who qualify. For information Phone —
Mr. LOU BRIGHT 647-9644
(229)
FEMALE HELP
COCKTAIL WAITRESSES Full or part time, guaranteed salary.
THE BRAMBLE BUSH 1300 N. Rand Rd. Arlington Hts., 111. 392-0592 for appt.
(229)
MALE HELP
Assemblers
SKILLED AND WILLING TO TRAIN
Ideal working conditions.
•	Top pay	• Profit sharing
• Hospitalization • Bonus
•	Vacation	• Paid holidays
APPLY IN PERSON
BUEHLER LTD.
2120 Greenwood St., Evanston, 111.
(230)
HELP WANTED
COOK
For modern home for aged. Must be experienced. MAID — Experienced or will train. For information LO 1-6822
(229)
V BLAG SPOMIN
OB OSMI OBLETNICI SMRTI LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE
Pavle Zigman
Izdihnila je svoje plemenito dušo dne 29. novembra 1959.
Gospod, daruj ji mir, naj večna luč ji sveti, ker si dobrote vir uživa raj naj sveti.
žalujoči:
soprog ANTON
sin ANTHONY, hči AMALIJA zet FRANK DEŽELAN ir. vnuk FRANKI
Cleveland, O. 29. novembra 1967.
stvo prav nič trpelo vsled nje- sem vdovec, je zasnubil Matja-gove smrti.	jževko kmalu po smrti njenega
In ona je rada gospodarila, moža.
Za varuha svojima otroko- Prišel je in rekel kar ma je imenoval Matjaž soseda Smoleta, ženi pa je prepustil na voljo, naj izroči posestvo, kakor izprevidi — drugemu pa naj izplača doto.
Z vso marljivostjo se je o-prijela gospodarstva. Hotela je še bolj povzdigniti Matjaževo, zraven pa ji je po potrebi pomagal varuh Smole.
Sosednji hiši sta bili v prav dobrem sporazumljenju med seboj.
A ni bilo dolgo tako.
Kmalu se je vrinilo med soseda nekaj, kar ju je odslej naprej ločilo.
naravnost:
“Mica, ti poznaš mene in jaz tebe,” je dejal in pomežiknil, kakor je imel navado. “Soseda sva. Otroke imava nedorastle, posestva veliko — vzemiva se, pa bo.”
Njo pa je ta snubitev osupnila. Nikdar ni razmišljala, da bi se po moževi smrti še enkrat možila. Odgovorila mu je kratko, skoro nekam jezno:
“Veš, Lovrenc, vsak za svoje skrbiva in tako bo najbolje.”
Smole je odšel užaljen.
“Le čakaj, prevzetna si —
je godr-je šel po poti, ki je peljala do njegovega doma.
In od tedaj je bilo, kakor bi bil odrezal. Občevali so le toliko, kolikor so morali, in še tisto neznansko hladno.
Odslej je bila Matjaževka bolj sama sebi prepuščena. No, Bog ve kako težilo je to ni! vsaj na posestvu se ni opažalo.
Otroka sta z leti doraščala.
Mala Rezika — materina ljubljenka — se je razvila v močno, zdravo, rdečelično dekle, polno živahnosti in veselja.
France pa je bil slabotnega telesa, že po očetu tih, samosvoj. Ni maral druščine, tudi za Reziko se ni menil; tičal je iz večine vedno doma, ali pa
hodil po gozdu. Včasih po cele popoldneve, in čele zvečer je prihajal domov.
Matjaževka mu je branila? ga kaznovala. A zdelo se je? kakor bi bil brezčuten. Drugič je zopet šel...
(Dalje prihodnjič)
Hranite aenar za deževne dne v® -kupufte II. S Savina* hond*'
WF:'	V''

V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE - MATERE IN STARE MATERE,
Rose Šimenc
ki je umrla 27. novembra 1966. leta.
Leto dni je minilo že, odkar Te več med nami ni, ko se spominjamo na Te, vse solzne naše so oči.
Zvesto smo Te vsi ljubili, na Te ne bomo pozabili, in enkrat bomo združeni v raju tam, nad zvezdami!
žalujoči:
LOUIS — soprog OTROCI in. SORODSTVO Cleveland, O., 29. nov. 1967
DA .NE PRIDEJO V ROKE iSOVRAŽNIKA <—■ .Marini 5. polka fu Vietnamu sežigajo pisma, 'ki so 'jih dobili od doma, da ne bi padla n roke sovražniku in 'mu služila, iza informacije.
JVaznanilo in ZahnJala
Z globoko žalostjo v naših srcih sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je po daljšem bolehanju mnogo prezgodaj zatisnil svoje blage oči naš nenadomestljivi sonroe-. skrbni oče. stari oče in brat
Joseph Medvešek
Neizprosna usoda ga je iztrgala iz naše srede 16. oktobra 1967.
Dragi pokojnik je bil rojen 22. novembra 1900 na Dobah pri Kostanjevici na Dolenjskem. Leta 1920 je prispel iz Novega mesta v Ameriko in se nastanil v Clevelandu. Z ženo Mary sta živela na 21141 Goller av. v Euciidu, Ohio celih 40 let. Civilni pogreb je bil 20. oktobra 1967 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 152. cesti na pokopališče Lakevierw, kjer smo ga položili k večnemu počitku poleg brata Milana, ki je umrl junija 1966. Na njegovi zadnji poti mu je izkazal poslednjo čast veličasten žalni sprevod.
Pokojni Joe je bil ugleden kulturni in društveni delavec in dober organizator. Pred leti je organiziral dramsko društvo Naša zvezda, pri katerem je potem igral in režiral več iger. Dalje je bil ustanovitelj pevskega zbora Zorislava in dramskega društva Adrija v Euciidu. Bil je član društva Naprej št. 5 SN-PJ in unije I.A.M. Local 1108 pri Chase Brass Co., kjer je bil. preti upoiufjitvijo zaposlen 25 let. Bil je tudi del ničar SND na St. Clair Ave., SDD na Waterloo rd. in Slovenskega doma na Recher aveniji. Dalje je bil še član Kluba Ljubljana in Kluba slovenskih upokojencev ter podporni član pevskega društva Slovan.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo Johnu Grl za ganljiv poslovilni govor ob mrtvaškem odru in Josephu Durjava za tople besede ob odprtem grobu. Lepa hvala članom društva Naprej, ki so nosili krsto in pevcem društva Slovan, ki so mu zapeli v srce segajoče žalostinke v zadnje slovo. Prisrčna hvala vsem, ki ste se poslovili od njega ob mrtvaškem odru in zasuli njegovo krsto s prekrasnim cvetjem. Iskrena hvala vsem, ki ste ga tako številno počastili na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste dali na razpolago avtomobile za pogreb. Najlepša hvala prijaznim ženam, ki so pripravile izvrstna jedila za pogrebce in vse tako lepo postregle. Topla hvala mnogim daro-valcem denarnih prispevkov v dobrodelne namene v njegov spomin. Lepa hvala tudi osebju Zeletovega pogrebnega zavoda za vzorno vodstvo pogreba in vsestransko prizadevnost.
V teh bridkih dneh smo prejeli številne izraze pismenega ali ustmenega sožalja, lepa hvala vsem za sočustvovanje. Posebno zahvalo smo dolžni bratu Johnu in njegovi soprogi Stephanie, družini Nelly Kamerunski ter družini Bob in Theresa Homig za vso blagohotno pomoč in izkazano dobroto med pokojnikovo dolgo in mučno boleznijo in ob pogrebu. In končno še naša tisočera zahvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v teh težkih dneh.
Tebi, ljubljeni in nepozabni mož, dobri oče, stari oče in brat pa želimo mirni počitek in lahka naj bo ameriška gruda, ki te pokriva.
Žalujoči: soproga MARY, roj. Jelnikar, hči JOSEPHINE MEZGET, bratje JOHN s soprogo STEPHANIE v Clevelandu, LUDVIK, MIRKO in dr. DOLFI v Ljubljani, sestra ANICA HLADE v Novem mestu ter ostali sorodniki tukaj in v Sloveniji.
Pred njim so nas zapustili: sin LUDWIG F., pogrešan v drugi svetovni vojni, mati JOSEPHINE, roj. Jordan, umrla leta 1952, oče LUDVIK, umrl aprila 1966 v Novem mestu, brat VIKTOR, ki se je ponesrečil kot vojaški letalec v Panami tik pred drugo svetovno vojno in brat MILAN, umrl junija 1966 v Clevelandu. Vi vsi živite v naših srcih dalje kot prelep spomin!
Euclid, Ohio., 29. novembra, 1967.	i* « , i