Ljudsivo in Ijudski zastopniki. Ljudje živijo v državah. Države imajo dolžnost skrbeti za red in pravico. Državljani pa imajo dolž nost, dajati državi davke, da more plačevati svbje uradnike in vojaštvo, ki naj vzdržuje red in rnir. Vsaka urejena država ima svoje postave, po katerih se morajo vsi državljani ravnati. Ako so postave dobre in pravično, je srečna vsa država, ako so krivične, je vsa država nesrečna. Od tega torej, kakšna je zakonodaja, je odvisna vsa sreča ljudstva v državi. Kdo sme dajati postave? Nekdaj so jih dajali izključno cesarji in kralji in njifaovi ministri. Ce' so bili kralji in cesarji ter njihovi svetovalci pravični in jiin je bil biagor ljudstva pri srcu, so izdajali dobre postave. Ce je bil kralj ali cesar krivičen in je gledal samo na svoj žep, da je i mel sam in njegovi ministri dovolj denarja in blaga, za svoje pndložnike pa se ni brigal, je bilo gorje po celi državi. Sedaj so prišli drugi časi. Kralji in cesarji so v mnogih državah odstavljeni in če se ponekod na hajajo, nimajo nobenih postavodajalnih pravic več . Sedaj ima vse pravice ljudstvo in njegovi zastopniki, poslanci. Kakoršne postave ti zastopniki ljudstva napravijo, take iraajo tudi veljavo. Kakor so nekdaj kralji in cesarji lahko dajali dobre ali slabe postave, če so bili saini dobri ali hudobni, je tudi sedaj pri poslaucih. Ce se je ljudstvo otreslo prevelikih cesarskih in kraljevskih pravic, s tem še ni rešilo samo sebe. Namesto slabih cesarjev ali kraljev. ki bi zanj delali krivične postave, lahko ima slabe poslance, pa ne enega, ampak na stotine. 0 francoski zbornici in sedanjih francoskih poslancih je nekdo rekel: ,,Poprej smo imeli le enega kralja, ki nas je drl in izkoriščal, sedaj imamo pa petsto kraljev. Smo še torej veliko na slabšem." Kar velja o francoskih poslancib, da so ljudstvu kralji, ne pa njegovi zastopniki, velja tudi o na ših jugoslovanskih poslancih. Nobeden izmed njih ni izvoljen od Ijudstva, ampak stranke so jih same po Ijubno izbrale in zapisale kot poslance. Stranke pa niso ljudstvo. Mnogo je bilo zapeljanih pri zadnjih' yolitvah, sedaj so se jim pa oči odprle in bi zdaj gotovo glasovali z drugo, boljšo stranko. Tudi so nekatere stranke v stari Avstro-Ogrski zmagale pri vo litvah z umetnimi sredstvi in vsled tega ne predstavljajo volje ljudstva. Tako se n. pr. sedaj vsakdo s Čudenjem vprašuje, odkod je dobila zloglasna advokatska stranka demokratov toliko poslancev, da ima skoro večino v Narodnem predstavništvu. Demokrat- ska stranka se je rekrutirala iz nekdanje stranke hrvatsko-srbske koalicije, ki je le po spletkah, ne pa po ljndski volji prišla do večine v hrvaškem saboru. Bili so v tej stranki sami ljudje, ki so iskali samo le lastni dobiček, po večini advokatje, ljudstvo pa jim je bilo deseta briga. In sedaj sedijo vsi v demokratski stranki, pod krinko največjih ljudskih prijateljev se tepejo za ministrske sedeže in najbolj mastno plačana mesta v Jugoslaviji, narod pa trpi in plačuje res ogromne davke. S temi hrvatskimi in srbskimi židi, kapitalisti in vojnimi dobičkarji so se združili i naši liberalci. Nekdaj v stari Avstriji so imeli enega drž. poslanca, sedaj jib imajo sam Bog ve na kakšen način — deset, torej samo za pet mani kakor ljudska stranka, ki so ji nekdaj pripadali vsi slovenski pos lanci v državnem zboru na Dunaju. Iz tega, ljudstvo, labko sprevidiš, kakšne za stopnike da imaš. Niso od tebe izvoljeni, zato ne zastopajo tudi tvojih pravic, temveč svoje žepe. Vlado ljudstva bi naj imeli, imaino pa vlado sebičnih, gospodstva- in častiželjnih ljudskih izkoriščevalcev in pijavk. Kako dolgo še bomo trpeli in prenašali te ljudske zapeljivce? Kakor so nekdaj bili lahko dobri ali slabi kraIji in cesarji, ki so ljudstvo vladali z dobrimi ali slabimi postavami, tako bodo zanaprej ostali dobri ali slabi poslanci, ki.bodo ljudstvo tudi vladali z dobrimi ali slabimi postavami. Ljudstvo, pri prihodnjih volitvah boš imelo priliko izbrati med dobrimi in slabimi poslanci, ko boš izbiralo med krščanskimi in protikršcanskinii poslanci. Zato iztegni roko po sreči ali — nesreči.