„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.11 A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drugi četrtek tor velja s poštnino vred dve kroni za colo loto. Posamezne številko veljajo 8 vinarjev. Naročnina se pošilja na opravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadne 4 redne vrstice (potit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma“ v Mariboru in se ne vračajo.
Prav vesele božične praznike, sreče in milosti polno novo leto in najiskrenejo zahvalo vsem naročnikom, posebno pa blagim in zelo požrtvovalnim sotrudnikom in sotrud-nicam, ki so v tako častnem številu, od doktorja do priprostoga dekleta, delovali za naš mladi, nadebudni zarod 1 Na tak venec neumornih delavcev je v resnici ponosen
urednik.
Dične lastnosti našega cesarja Franca Jožefa I.
(Govoril pri cesarski' slavnosti pri Sv. Urbanu dne 27.[scptembra 1908
Ev. Vračko.)
„To je pa vendar preveč, da si upa naš cesar celo v bolnišnice! Tako lahko bi nalezel kako bolezen", se oglasi neka starka poleg invalida.
„Vi še ne poznate cesarja", odgovori invalid in začne navdušeno pripovedovati: „L. 1849. se mi je komaj zacelila rana na roki, kar se me loti še kolera. Ležal sem v bolnišnici na Dunaju.) Bil som že okreval toliko, da sem mogel hoditi. Bil sem ravno na dvorišču, ko pridirja kočija. Iz nje stopi cesar sam ter stopi skoz vrata. Molče ga pozdravlja straža. Lahkim korakom stopa Franc (Jožef I. po stopnicah. Ravno hoče v dvorano, kjer je bilo vse polno bolnikov, kar prisopiha za njim bolniški zdravnik, kateremu so bili javili, da je prišlo Njegovo veličanstvo. Prestrašen stopi zdravnik pred cesarja ter pravi: „Oprostite, 'Veličanstvo, Vaše življenje jo v nevarnosti, kajti tukaj niso samo ranjenci, nekateri so bolni tudi za kolero." Cesar postoji, položi zdravniku roko na ramo, rekoč: „Hvala Vam za opomin, gospod zdravnik. Pošteno mislite. Pa povejte mi, ali bi šli Vi med bolnike, ko bi ležal Vaš sin na koleri bolnn mod njimi?" „Seveda, ko bi bil moj sin med njimi, velevala bi mi dolžnost, naj ga obiščem", odgovori zdravnik. „No, glejte, odgovori cesar, a vi tej dvorani leži mnogo mojih sinov; ali mi boste še zabranjevali pot do njih?" Tako je pripovedoval invalid.	•	,
Poslušalci so kar strmeli ter s silnim navdušenjem pozdravljati cesarja, ki se je vračal iz bolnišnice.
Nekoč bi moral cesar podpisati (smrtno obsodbo nokegh hudodelnika. Dolgo časa hodi po sobi dol in gor; naposled prime vendar za pero in hoče podpisati smrtno obsodbo. Komaj pa je zapisal prvo črko, pade mu vroča solza na papir. Premagan od žalosti, da obsodbo nazaj tajniku in mu! pravi: „Solzo izbrišejo vsako krivdo; ne morem podpisati obsodbe. PoRleito, moje ime je zamazano, podpisa ni moči čitati. Obsojencu podarim življenje."
Ali ni ta so!v;a cesarjeva najlepši demant, v katerem odseva plemenito srce cesarjevo?
Iz to plemenitosti je vzklila druga rožica v cesarjevem srcu, namreč njegova velika radodarnost, j Zgodovina mu mora po pravici dati priimek :	„Do-
j brotljivi cesar". Lahko da, ker ima, bo rekel marsi-| kdo. Ljubi moji, marsikateri ima, pa ne da nič. Bral | sem še ne dolgo, o najbogatejši gospej v 'Ameriki, da I celo svoji perici priškrne, kjer le more. Pred kratkim ji je naročila, da ji mora samo spodnjo dele pri krilih oprati ,In snažiti, da jo ne bo pranje toliko stalo!!
Kjerkoli se kaka nesreča zgodi, je naš cesar prvi tolažnik. In če ni mogel povsod osebno tolažiti, uslišaval je vedno prošnje trpinov-podanikov in dajal iz svoje privatne kaše kraljevske darove, vsakemu dobremu podjetju, v vsaki sili, v vsaki ljudski potrobi. Bog ve, koliko milijonov je daroval naš cesar za dobrodelne namene! Koliko darov pa izda na leto njegova dobrodelna roka na skrivnem, ko levica ne ve, kaj je dala desnica. To so darovi, ki ostanejo zapisani v srcih posameznikov, ki imajo pa prav vsled tega Še večjo vrednost S tem si je postavil preblagi vladar v srcih svojih narodov spomenik, ki ga tudi Čas zoba ne bo razrušil. Kameniti spomenik razpade, zlati napisi oblede, ali dobra dela, s pomočjo katerih se marsikatera obupajoča duša obvaruje obupnosti, ta dobra dela ne bodo pozabljena nikdar. Ime radodarnega cesarja Franca Jožefa I. bode tudi v zgodovini mesta Ljubljane zapisano z neizbrisnimi črkami hvaležnosti.
Ljubljana, glavno mesto Kranjske, in središče vseh slovenskih pokrajin, je zadela dne i'4. aprila 1. 1895. velika nesreča. Potres je uničil veliko poslopij, nesrečnih storil mnogo družin. Naš presvitli ce-snr Franc Jožef I. je prvi poslal 10.000 gl. podpore Ljubljančanom in 5000 gl. okoličanom. Pa to še ni bilo dovolj njegovi očetovski ljubezni! V svoji veliki naklonjenosti do zvestih podložnikov je 7. maja leta 1895. sam prišel v Ljubljano tolažit nesrečne meščane in navdajat jih z novim upom. Hvaležni slovenski narod ne bo nikdar pozabil, da jo ob veliki nesreči presvitli vladar v Ljubljani sam tolažil z lajšajočimi besedami ubogega bolnika v bolnišnici, da je dobrotljivo pogledal v kuhinje, jki jih je ustanovila krščanska ljubezen revežem in da je v potrta srca vlival nove upe in nove nado.
Tn to jubilejno leto je leto veselja za uboge trpine in stiskane. Njegovo veličanstvo namreč noče, da lii se letošnji jubilej, ki mu ga ni para v zgodovini, slavil s šumečimi veselicami, ampak njegova želja jo, da se slavi z ustanovitvijo dobrodelnih na-rodb in zavodov. Hrupno slavje mine, dobrodelna naredba pa ostane. Že ko se je petdesetletni jubilej vladanja našega presvitlega cesarja obhajal, se je izrazil prav lepo: „Kdor skuša pomagati trpečemu človeštvu, bodisi na kakoršenkoli način, ta mi pripravi najveselejše slavlje."	(Konec prihodnjič.)
Mladina, na mlado nedeljo na agitacijo za „Naš Dom!“
Božič in slovenska mladina.
Božični prazniki! Kako se jih veseli, staro in mlado! In prav tako! Saj so vendar jako lepi, lopi predvsem zato, ker so polni itako lepih, velikih in pomembnih misli. Na nekatero bi rad opozoril slovensko mladino.
Pri božjem Detetu vidimo zastopnike vsake starosti in vsakega stanu. Toda, ako jih natančneje pogledamo, najdemo na njih poteze, radi katerih se nam morejo prikupiti. Poglejmo samo pastirce! Zastopniki mladine so. In to mladino, kaj jo posebno odlikuje? Enkrat vestnost v izpolnjevanju stanovskih dolžnosti! Pastirci pri čredah bedijo. To ni bilo nič kaj prijetnega; tudi nevarno je bilo, saj zato bedijo, da bi varovali čredo pred sovražniki, vsak trenutek morajo bivi pripravljeni na njihove napade. Tako težavno in nevarno službo pastirci vestno izpol-nujejo. Da bi ta prelepa in prepotrebna čednost dičila tudi slovensko mladino!
Mladeniči in mladenke slovenske! Tudi vam je treba vestno izpolnjevati svojo dolžnost. Fant naj pazi na fanta, dekle na tovarišico, vda se neumorno izobražuje, da ne zabrede, da ne zataji svoje narodnosti! Drug drugega naj brani pred sovražnikom, zlasti pred slabim čtivom, pred ostudnimi nemškutar-skimi in liberalnimi časniki!
Potem so pastirci tako dovzetni za angelovo oznanilo! S kolikim veseljem se mu odzovejo! O srečna mladina, ki imaš smisel za nebeške reči! !AH imaš tudi ti, slovenska mladina, smisel za take reči? Dal Bog, da bi bilo tako! Blagpr ljudstvu, ki ima tako mladino! A gorje ljudstvu, katerega mladina je zgubila smisel za svete, nebeško reči, katerega mladina noče nič drugega spoznati za pvoj užitek, kakor nezmernost, nasladnost, skratka to, ,kor ugaja, razbrzdanim, nizkim človeškim strastem.
Pastirci pridejo k božjemu Detetu. In kaj vidijo? Dete, ki se po svoji zunanjosti v ničemer no razlikuje od drugih otrok, k večjemu po skrajni ubož-nosti. In to dete je On, ki je poln modrosti, poln milosti, poln moči. Kako lahko bi mu bilo, da bi bil pri šel na svet tako, da bi bil zbudil občudovanje in strmenje celega sveta! A Odrešenik tega ni storil, On se ponižuje tor zakriva svojo moč in modrost, noče, da bi svet njegovo zunanjost občudoval. Kako lep vzgled za mladino! Da bi ga hotela ttudi posnemati!
Kako drugače bi bilo na svetu! Kajti, kaj je krivo tolikih razporov in prepirov in pobojev in raznih drugih nerednosti? Kaj drugega, kakor užaljen po-! nos, da so ,daje tovarišu ali tovarišici prednost, da so premalo upošteva in coni namišljena duševna in telesna moč in zmožnost, lepota in bogastvo!
O, naj bi božični prazniki slovenske mladeniče in dekleta napolnili s Kristusovim duhom! Naj postanejo vsi dobrega duha in enega srca! Zadovoljni bodo sami s seboj, zadovoljni bodo drugi z njimi. Veljal jim bo angelski spev:
Mir ljudem na zemlji!
Dobra gospodinja, sreča družine.
„Ljubo doma, kdor ga ima“, pravi pregovor; in naša dobra, rajna mati so nam vedno govorili : „Ne silite otroci od doma, dokler vas ne podimo, ker dober je domek, dokler ga je še en bobek!“ Koliko resnice v teh kratkih stavkih!
Ali pa je vsak domek tako dober? Ako ni, kdo je kriv? Gospodinja, mati, podpira hiši tri vogle. Ona je poklicana, da z ljubeznijo in z neumorno pridnostjo vsej družini priljubi domače ognjišče, ki je temelj sreče in tihe zadovoljnosti. Mati s svojo dobroto utrjuje blagor hiše.
Kakoršna je mati, taka je hči. Mati si vzgoji otroke, kakor sama hoče, ali bolje, po sebi. V šoli odseva iz otroškega očesa mati; zato tako radi sklepamo na dobro, skrbno mater, gledajoč pridne otroke, in nasprotno.
Pametna gospodinja privadi zgodaj hčerko raznim opravilom, tako, da ji manjše, lahko delo že zgodaj prepušča in jo izbere sebi v pomočnico. Kakšno veselje deklici, ako sme in more pomagati skrbni mamici. „Desna roka materina", čujemo hvaliti pridno, voljno, ubogljivo, ročno in spretno dekle. Pravi hišni angel je pobožna, modra in pohlevna hčerka, očetova ljubljenka, ki mu preganja z ljubeznivim obnašanjem mračne skrbi in utrjuje vzajemno, skupno delovanje starišev.
Pomilovanja vredni pa so stariši, ako hčerke ni prida, ako je lahkomiselna, ali celo lena in prevzetna.
Kako žalostno je življenje brez družbe, še bolj Žalostno, ako si ud družine išče veselja in zabave drugje, posebno žena in dekle!
J. Harkošek.	^ ^	^ ^
Spomini z romanja v Sveto deželo.
(Dalje.)
Prvi dan na morju.
Barčica po morju plava,
Jadra se razpenjajo;
O le naprej, o le naprej,
Do brezkončnih krajev moj!
O le naprej, o le nabrej, želel sem tudi jaz z narodnim pevcem, ko se je pomikal naš parnik iz tržaško luke.
Da bi lažje opazoval našo ločitev od suhe zemlje, zlezel sem s svojim tovarišem po precej strmih stopnicah na najvišji ladjin oddelek poleg kapitanovega mostiča.
Vroče poletno solnce /in bližina /velikanskega dimnika in gorenjih delov parnega stroja sta razširjali sicer ne posebno prijetno gorkoto, pa za malo neprijetnost me je odškodoval prekrasen razgled nazaj na Trst in bližnjo okolico.
Trst jo po svojem početku in imenu slovensko mesto. Ime izvajajo od trsta, trstike; Trst je mesto, postavljeno na s trstjem obraščenem morskem bregu. Stari Rimljani so ga imenovali Tergeste, in si priredili prav dober pristan
Trst z okolico šteje skoraj 180.000 prebivalcev in je največje in najlepše avstrijsko obmorsko mesto. Razvrščeno je stopnjevaje skoraj v polokrogu ob morskem zalivu in precej se vzdigujočem ozemlju med pristansko zagrajo in kraškim gorovjem. Ob mestnem okrožju vrsti se vila za vilo, druga krasnejša od druge, -sredi bujnega zelenja, , vinogradov in sadnega drevja. Kot mejniki obdajajo mesto na jugu velikan-
ski svetilnik v bližini sv. Andreja, na severu grad Miramar in proti vzhodu visoko nad morjem vas Op-čina. Dolgo sva zrla na nepopisljivo lep svetozor. Medlem ko sva si naslajala oko in dušo, skrbeli so drugi romarji za svoj želodec in pozajtrkovali, midva sva se pa za prvi zajutrk na ladji obrisala.
Na obširnem ladjinem krovu dostavil jo pri velikem jamboru roditelj božje službe velik Marijin kip z Jezuščkom v naročju in pred njim priprost altar.
Da nas nevarnost ne obleti,
Zročimo se devic’ Marij’!
O le naprej, o le naprej,
Tja do srečnih krajev mej!
Marija sedem žalosti Obvaruj nas nevarnosti!
O le naprej, o le naprej,
Da pridemo v nebeški raj!
(Narodna.)
Po opominu te narodne pesmi ravnali smo se romarji. Zročili smo se koj v začetku morske vožnje devici Mariji, da nas varuje nevarnosti, katerih se nam ne bo manjkalo. Naš pokrovitelj in najodličnejši romar, graški knezoškof dr. Leopold Schuster opravil jo sveto mašo v Marijino čast, ko je plula ladja iz pristana.
Med mašo so prepevali romarji, vsak po svojih močeh in pevski spretnosti, mašo „Pred delom tvoje milosti". Slo jim je petje pa tudi molitev od srca; nekako sveto navdušenje in veliko zaupanje navdalo je srca vseh, ko je zadonela ob sklepu sv. maše stara križarska pesem:
Deželi sveti pot pelja,
Kjer je rešenja zibelka;
Boga tam je edini Sin Rodil se nam z neba višin Gospod, usmili so nas!
Za dom delali, za družino skrbeti, to je naloga vsake gospodinje; ravnotako se mora vaditi v tem deklica, posebno tista, ki si hoče prej ali slej pripraviti varen kotiček v družini.
Deklica, ki boče biti enkrat dober ud človeške družbe, sebi in bližnjemu v korist, mora zgodaj spoznati svojo nalogo. Zato naj so mlada uči vsega, kor bode pozneje potrebovala. Prvo, kar rabi, so razna ženska opravila. Šivanka, metla, kuhalnica, to je naše orodje. Dekle mora znati šivati navadno perilo in vsakdanjo obleko, posebno popravljati in krpati mora sama. Šivilja v hiši, kjer je odraslo dekle, bodi odveč! Znati mora tudi urejati, pospravljati in čediti hišo in skuhati priproste, pa okusne jedi.
Vsega tega so ne nauči v enem mesecu, tudi no v enem letu. Mati mora zopet biti učiteljica in po malem privajati hčerko vsemu, kar |bo potrebovala pozneje kot samostojna gospodinja.
Malokatera gospodinja ima koj v začetku vsega obilo. (Zato naj bo vsaka deklica pripravljena, zadovoljiti se z malim, skrbno zbirati priprosto jedi, katere pa lahko pripravi tečno in okusne v veselje družini.
Blagor družini, ako ima dobro, pridno gospodinjo! Ona drži hišo, in gospodar z mirnim srcem hodi po svojih opravkih; nič ga ne vznemirja, vesel se vrača zvečer z dela, ali s potovanja v varno zavetje, kjer ga čaka ljubeča žena.
V	taki družini vlada mir, veselje, zadovoljnost,
na njo rosi blagoslov iz nebes, ona napreduje od dne do dne v vsakem oziru. Taka družina je podobna oni družinici v Nazaretu, nad katero je ,čulo božje oko noč in dan. Taka družina vživa že tu slaj neminljive sreče, katera nas čpka v večnosti. Po tej sreči koprnimo vsi, a pribavi nam jo mirna, vestna, pohlevna, skrbna gospodinja.	B.
Okoli po svetu.
Cesar je ukazal, da se zbrišejo v c. kr. deželni brambi in orožnikom vsi disciplinarni ukori, redne in zaporne kazni. Pred 2. decembrom ,še ne dovršene redne in disciplinarne kazni so odpuste. — Istotako je cesar ukazal, da se odpusti kazni vsem osebam v Bosni in Hercegovini, ki so bile obsojene pred 2. decembrom zaradi razžaljenja Veličanstva ali cesarske rodbine, če niso v zvezi z drugimi kaznji-vimi dejanji.
V	državnem zboru so bili izvoljeni 4 podpredsedniki in sicer: Nemec dr. Steinwondor, socialni demokrat Pernerstorfer, Slovenec Pogačnik in Ceh Zazvorka. Pogačnik je zasedel svoje mesto in se zahvalil v slovenskem jeziku ter izjavil, da jo zastopnik Narodne zveze. — Dr. Šušteršič je izjavil, da se mora Bosna in Hercegovina združiti v eno državno celoto z drugimi jugoslovanskimi deželami pod' krono Habsburžanov. Nujna dolžnost vlade je, dati Bosni in Hercegovini takoj pravo ustavo, kar bi zboljšalo položaj na Balkanu. — Proračunski provizorij, oziroma njegova nujnost, je bila sprejeta s B62 glasovi, proti 55 glasom. — Govori se, da se ustvari v zbornici „katoliški centrum" (središče), ki bi obstojal iz Jugoslovanov, čeških, nemških in laških klerikalcev.
Donela je navdušeno pesom čez morsko gladino daleč na okrog, vzdigoval se je pesmi glas kot dopadljiva molitev proti sinjemu nebu, na katerem ni bilo opaziti nobenega oblačka. Jasno v srcih, jasno vse naokrog, ob najlepšem vremenu, po zrcalnoglad-kem morju pluje naša ladja celo mirno, da so gibanje skoraj ne opazi.
Za nami se zgublja Trst kakor bi se pogrezal v morje, lo visoko gorovje se še opazi, pa manj in manj razločno. Zalo se pa obrnemo proti vzhodu; ob naši levici se vrsti podoba za podobo, vedno kaj novega in 4epega. Vozimo se ob istrskem polotoku. Kakor bi so šlo za stavo, opazujejo romarji, oboroženi 7, daljnogledi, lepe kraje, prijazna mesteca, globoko vrezane zalive in daleč raztegnjena zemska stegna, prijazne, lepo obraščene griče, pa ponekod tudi' golo in strmo pobrežje. Veliko število ribiških čolnov in malih jadernikov, tuintam tudi kak večji parnik oživljajo prekrasno zeleno morsko gladino;
(Dalje prihodnjič.)
; j i i i j ;	, t , j (
Avstro-Ogrska je pripravljena se pogajaU s Turčijo za odškodnino za priklopljenje Bosne in Hercegovine.	, .	. .	..
Ministrski predsednik Bienerth je izjavil upanje, da se doseže sporazumljenje s Turčijo in se tako-prepreči nevarni položaj.
Deželnozborsko volitve se gotovo ne bodo vršile prod marcem. Zakonski predlog še do danes m bil poslan v cesarsko potrjenje na Dunaju, ampak še leži v Gradcu.
Gradec. V trgovsko in obrtno zbornico ni izvoljen niti eden Slo\enec. bol milijona Slovencev torej nima nobenega zastopnika v tej zbornici.
Na Kranjskem so bile dne 14. decembra dežei-no-zborsko volitve v splošni skupini. Slovenska Ljudska Stranka je zmagala na celi črti. Ta častni uspeh je po dolgoletnem delu bil skrbno pripravljen in proračunali. Novi deželni poslanci, izvoljeni na program te stranke so: Mihael Dirgnik, kmet; Janez Hladnik, župnik; Evgen ,iarc, profesor; 'Anton Kodi, po sestnik in trgovec; Ivan Lavrenčič, dekan; Martin Matjašič, župan; dr. Vladislav Pegan, odvetnik; Janez Piber, župnik; Jernej Ravnikar, nadučitelj; dr. Ivan Zajc, zdravnik. — V Ljubljani, je prišlo do ožje volitve med kandidai/m narodno->napredne stranko, Jožefom Turk, ki je dobil 1120 glasov, m protikandi datom, socialnim demokratom, Etbinom Kristanom, ki je dobil 1071 glasov. Zmagal jo Jože! Turk z večino 4G8 glasov.
Praga. Povrnil se je zopet mir. Dijaštvu se je ohladila prevroča kri. Zato je vlada odpravila preki sod in prepoved nošenja barv.
Delegati inozemske zveze proti dvoboju so sklenili, da so ustanovi mednarodna zveza proti dvoboju in v varstvo časti, ki bo imela svoj mednarodni osrednji urad.
V	zahoflnji Nemčiji je sklenilo nad 1000 vele-tržcev, da bojkotirajo od 1. januarja 1009 nadalje češko blago.
Angleški kralj Edvard je zbolel na raku.
V	Carigradu so se ob otvoritvi turškega državnega zbora vršile velike slavnosti.
Turška vlada je naprosila angleško, da ji pošlje admirala, ki bo prenovil turško vojno mornarico.
Perzijski šah je naročil, naj so nakupi zanj veleposestvo v Rusiji, kjer spravi del svojih zakladov. Co v Perziji zmaga revolucija, so umakne šah v Rusijo.
Razgled po domovini.
Iz šole. Okrajni šolski nadzornik v Ptuju Iv. Dreflak je dobil naslov ravnatelja.
C. kr. okr. glavarstvo v Mariboru svari pred izseljevanjem v Ameriko, posebno v Brazilijo in Pe zilvanijo.
Mariborski občinski svet je sprejel predlog dr. Orosla, da so prepove v mestu Mariboru od za-naprej razobešati slovenske zastave, ker se baje s tem Nemce izziva. Nemška nestrpnost!
Maribor. Deželni poslanec Wastian je znova sprejel kandidaturo v deželni zbor.
Slovenska dijaška zveza jo založila nove razglednice, in sicer sliko treh najodličnejših slovenskih rodoljubov, ki so delovali zlasti ob obmejnih krajih — na Koroškem in Štajerskem, namreč sliko škofa Slomšeka, And. Einspielerja in Ant. Janežiča. Razglednice so iprav fino izdelane in jih priporočamo vsem somišljenikom!
V	Hotinji vasi je državnemu poslancu Fr. Pi-Šeku umrla hčerka Anica.
St. Ilj v Slo/, goricah. Se že vidi, da že dolgo niste bili pri nas, g. urednik, sicer bi bil vaš list prinesel kaj novic iz našega kraja. Veste, vsak kotiček jih je poln. Znano Vam menda bo, da imamo šentiljski Slovenci že precej časa sem opraviti z najbolj „ljubkimi" in „fletnimi" nasprotniki. Sami prav „fajn“ ljudje so! Najljubša „špiža" tem našim prijateljem, ki jih „Sudmark" neguje, smo mi Slovenci. Vso nas mislijo pohrustali sčasoma. Vsak teden dobimo v St. Ilj kako frišno, „bogato" familijo iz Svab-skega. Same protestante, ali Lutrijane naseluje „Siid-marka" v našem kraju. Že okrog 150 jih je. Sčasoma jim misli „Sudmarka" pripomoči tudij do lastne cerkve. Prejšnji naši Nemci pa so postali tudi sila pobožni. Zaželeli so si v naši cerkvi vsako nedeljo vsaj ono nemško pridigo. Kako so skromni! — Naše viničarje bi radi naši nasprotniki za bodoče 'deželnozbor-
ske volitve dobili na svojo stran. Na razne načine ugibajo, kako to doseči. Kaj pa Kmečka zveza! — Za naš društveni slovenski dom smo dobili okrog 500 kron od raznih strani. Vendar opazimo, da so ta ideja še vse premalo podpira. Mnogo naših rodoljubov še ne najdemo v izkazih, ki jih je prinesel „Gospodari — Vse' Slovence in Slovenke, posebno vas mladeniče in mladenke milo prosimo, delajte sedaj ob Božiču in Nov. letu na to, da bodo naši rojaki, ki jim je mar obstanek slovenskega St. lija, nam naklonili božična in novoletna darila. Agitirajte povsod za („Društveni dom“ v St. liju! Obmejni bratje yam bomo na veke hvaležni za rodoljuben vaš čin. — Bralno društvo se jo te dni preselilo v hišo g. Baumana, zraven gosp. Lorenčiča. Tebe šentiljska slovenska mladina vabimo, da pridno zahajaš po svoje zaklade v bralno sobo. — Vsem somišljenikom veselo božične praznike in še veselejše novo leto! Na zdar!
KebelJ na Pohorju. Predragi mi tovariši mladeniči! Vi sinovi zelenega Pohorja! Nekaj posebnega mi je sedaj v tem času pri srcu. Malo prošnjo imam do vas. Zdaj, ko se bliža novo leto, nam bode treba malo poagitirati za pogumnega našega zaveznika, „.Naš Dom“. Vsaka hišica v vasi naj bi si naročila kakšno koristno berilo. Nekaj imamo sicer že takih, ki komaj dočakajo dobrega berila, toda teh je še jako malo. Kako dobro bi bilo, ako bi si ustanovili bralno društvo, kjer bi imeli fantje res velik dobiček, kjer bi si prihranili veliko denarja in se lepo in pošteno zabavali pri knjigah in časopisih. Toda nekateri se izgovarjajo, da za branje ni časa. Časa so dobi dovolj, kdor le hoče, ga najde tudi za berilo; posebno sedaj po zimi, ko smo radi v topli sobi, je kaj prijeten večer, če ,se bere kaj lepega in podučljivega. Samo začeti je treba, in privadimo se vsemu. Najbolj žalostno je, da med tukajšno mladino ni opaziti nič narodnega navdušenja. Tri sto gromov. Ali moramo biti res mi Kebeljčani največji narodni zaspanci na Slovenskem? Kdaj bo vendar tega konec? Mladeniči, tovariši, ali nas ni sram, da nas mladina po drugih krajih tako daleč prehiti v narodnem oziru. V prihodnje mora biti drugače! Skrbimo, da popravimo to sramoto s tem, da se v obilnem številu naročujemo na poštene katoliške časnike, posebno sedaj ob novem letu, da bode prihodnje leto za nas tudi v resnici novo v narodnem oziru. Na delo torej! Podpirajmo drug drugega! Zedinimo se! Ustanovimo si mladeniško zvezo, kajti le združeni zmagamo, posamezni propademo. Mladeniška zveza nam bodo dajala nove moči z dobrim berilom, s poučnimi shodi in drugimi rečmi, ki so koristne za slovenskega mladeniča. Prosimo pa tem potom tudi Zvezo slovenskih mladeničev v Mariboru, naj nam pomaga pri tem važnem opravilu, da se bode tudi po naši župniji kolikor mogoče razširila misel združenja. Mladeničem in dekletom pa kličem sedaj ob koncu starega leta: Naročite si o novem letu mladinsko glasilo „Naš Dom“; gospodarji pa s,Slov. Gospodarja". Ne delate izgovor, da nimate denarja. Nekoliko posvetnega razveseljevanja in nekoliko pijače, posebno žganja, manj in 'denarja ba dovolj, ki bo na dobre obresti naložen ako si naročite zanj dober katoliški časopis, kateri nas bo vzdramil iz narodnega spanja! Potem se bodemo tudi mi lahko postavili po koncu z besedami: „tudi mi smo mi, po naših žilah teče kri“, kaj ne ? Kakor so spomladi vse oživi, tako bodemo tudi mi vstali in s« oživili v narodnem oziru. Toda k temu jo treba izobrazbo in to dobimo vsled branja dobrih katoliških časnikov, kakor sta v prvi vrsti „Slovenski Gospodar" in .„Naš Dom". Nobena hiša ”na Slovenskem ne-bi smela biti, kjer bi se kateri teh dveh časnikov z veseljem ne prebiral! Le, ako bodemo tako delali, tedaj bodo zagotovljena boljšja bodočnost nam in tudi celoma slovenskemu narodu. Veselo in srečno novo leto želi vsem, ki to berejo, posebno pa Vam, gospod urednik, in izraža željo, da bi „Naš Dom" dobil z novim letom toliko naročnikov, da bi lahko postal tednik! - Mladenič iz zelenega Pohorja.	i, 1
Ljutomer. Cesarsko slavijo je ludv našemu trgu dalo nenavaden sijaj! Zo na predvečer so cesarske in štajerske zastavo plapolale raz hiš. Zvečer šobila razsvetljena okna. Poseben krasen prizor je nudila Franc-Jožefova šola. Po trgu jo svirala godba. Iz okolico se jo oglašalo zamolklo gromenje topičev. Dne 2. decembra je bila slovesna služba božja za cesarja. Sv. mašo je služil gospod jdekan Jurkovič, ki
ga jo doletela izredna čast cesarjevega odlikovanja, j/ouosm smo lahko ljutomerski blovenci, da imamo i tudi mi v svojih vrstah odlikovanca! Po sv. maši se jo šolska mladina zbrala v telovadnici Franc-Jožeio-vo šote; in tu je dosegla cesarska slavnost svoj višek. Gospod ravnatelj Kobič je v jedrnatih besedah slavil vladarja in ga stavil mladini za vzgled. Na to pa je uiiauina suma nastopala in slavila cesarja z izbranimi deklamacijami in z nežnimi glaski ljubkih pesmic, izredni užitek so nam nudile skupine različnih avstrijskih narodov. Vsaka skupina je nastopila v, svoji narodni noši, z narodnimi zastavami, s svojo narodno pesmijo. To pač. ni lahka reč, n aučiii učence, da razločno iu lepo prednašajo madžarsko, italijansko, češko, poljsko, hrvatsko narodno pesem! — Krasni so bili različni narodi v, svojih narodnih nošah ! A no morem si kaj! Najbolj so mi vendarle ugajali iSiovenci! Kako korajžno in navdušeno so že ob svojem prihodu zaorili „Naprej zastava £lave!“ In te lepe, stare narodno noše! Taka-le krasna gorenjska peča, ah ni stokrat lepša pd vseh svilnatih cunj ? In ta lepa bela ohlapna obleka iz domačega platna, ali ni bolja in stokrat lepša od modernih ^cajgnatih in štofnatih hlač in suknjičev?! — Čudno 1, Kako neumna moda oslepi človeka! Kar jo v resnici lepo in praktično, zavrže, kar je neumnega in nepraktičnega, celo škodljivega, to vsprojme, to je /„nobel" 1 ? — lako je Franc-Jožefova šola res prav dostojno proslavila šestdesetletnico svojega podpornika!. Ko bi cesar gledal te otroško prizore, gotovo bi mu bolje ugajali in segali v srce, kakor pa marsikatero velikomestno slavlje. V nedeljo se je vsa slavnost ponovila za stariše! Bilo jih je veliko, a lahko bi jih bilo še več! Ko bi prišli tudi vsi tisti zanikrni stariši, ki pošiljajo svojo deco v nemško šolo! Gotovo bi se prepričali, kako nespametni so, da jsvojim otrokom kratijo izobrazbo v narodnem jeziku, da jih prodajajo, da plod svojega telesa enako kukavici polagajo v tuja gnezda! — Zaslepljeni slovenski stariši! Kedaj že so vam bodo odprle oči?! —----------
Ljutomer. Viničarski shod dne 6. decembra se je dobro obnesel. Skoda, ;da nismo imeli večjih prostorov. Navzoči so izrekli svojo zahvalo slovenskim katoliškim poslancem, da so se potegnili tudi za viničarje in delavce!
Cesarski jubilej v Ptuju. Dne 2. decembra v spomin 00 letnica vladanja) našega ,cesarja! Franca Jožefa L so že na predvečer lepo okrasili in razsve-tili mesto Ptuj. Deška mestna godba je igrala po ulicah. V ptujskem obiižju so pa na mnogih krajih zelo streljali iz topičev. Na jubilejni dan je bilo celo mesto v zastavah. Toliko slovenskih zastav še ni viselo raz hiš, poj mestu, koi favno Ja 4an prvikrjat. Čast vam, slovenski meščani, vrli narodnjaki, le tako naprej! Vse za vero, dom, cesarja!
Ormož. Pri nas se ustanovi nova lekarna. Koncesijo je dobil gospod Gustav Trautvetter iz Gradca.
Slov. Bistrica. Dne 10. dec. se jo otvorila lokalna železnica iz kolodvora v mesto Slov. Bistrica.
Sv. Križ tik Slatine. To so vam bila kaj vesela dneva za može in mladeniče iz šmarskega in rogaškega okraja, dneva 9. in 10. december, ko hmo imeli pri nas socialni tečaj, ki nam ga je priredila S. K. S. Z. Udeležencev je bilo 80. S koliko gorečnostjo smo poslušali poučne govore naših učiteljev dr. Korošca, nadrevizorja Pušenjaka, nadžupnika Korošca, župnikov Šegula in Gomilšeka ter jurista Ogrizeka! Kako živahno in zanimivo jo bilo pri javnem shodu! Kaj čuda potem, da smo se težko poslovili od tečaja. Slovo je bilo posebno ganljivo. Vso polno govornikov sc je oglasilo. Župnik Gomilšek je vspodbujal udeležence, naj delujejo vstrajno po prejetih navodilih., Verk (Sv. Peter) je. izrekel zahvalo učiteljem, istotako Strašek (Sv. Ema). Kaplan Sinko jo navduševal pa delo za iztrebljenje umazanega časopisja, jurist Ogrizek je razlagal, kako pomagati graškim Slovencem. Javornik (Sv. Vid) je povdarjal voz ljubezni med nami, Zabukovšek (Ponikva) pa nas jo vnemal za bodoče delo. Bele (Rogatec) je izrekel zahvalo starišem, ki so poslali mladeniče na tečaj. Debelak (Sv. Križ) je pojasnjeval, kako važnega vzgojnega pomena so gledališčne igre. Skale (Šmarje) nam je govoril na srce, kako se trudimo biti vedno značajni. Conč (Sv. Križ) je želel tečaju najlepših sadov. Prah (Sv. Križ) je končno pozval navzoče za prispevek za „.Društveni dom v St. liju", in kmalu
je bila skupaj lepa svotica nad 12 kron. Seveda se je izrekla tudi zahvala križevskerau bralnemu društvu, ki jo vse potrebno oskrbelo. iTeh lepih uric res ne pozabimo tako kmalu. Daj Bog, da bi telesno čvrsti in duševno plemeniti, , kakor 'je eden govornikov povdarjal, v bodočem delovanju prekrasne nauke spreminjali , v blaga dejanja berkvi in domovini v korist.
Kozje. Vžigalice „Obmejnim Slovencem'1 prodaje pri nas samo trgovec gosp. Jože! Druškovič, ki ga ob tej priliki priporočamo vsem zavednim Slovencem. Svoji k svojim!
V	Hrastnik so preseli kot občinski zdravnik dr. Branko Žižek iz Vojnika.
Koroške novice.
V	državnem zboru jo poslanec Gralenauer govoril o šolskih razmerah na Koroškem.
Celovec. Vekoslav Legat, vodja tiskarne „Družbe sv. Mohorja", je umrl, star let. Za probujo koroških Slovencev si jo priboril veliko zaslug. Bodi mu lahka zemlja slovenska I
St. Jurij u a Vinogradih. St. Jurčani, zdaj, ko se ustanavlja izobraževalno društvo za Važenberg in okolico, pristopajte v društvo! Akjo je kmečki stan složen mod seboj, zaveden in pravo krščansko izobrazbe išče, ne bo nikoli propadel.
V	Skocijanu je umrl blag mož* g. nadučitelj Tomaž Lesjak.
St. Jakob v Rožu. Društvo „Kot" ima dne 2L t. m. svoj letni občni zbor v Narodnem domu.
Sv. Peter na Vašinjah. Izobraževalno društvo ima na Stelanovo mesečno zborovanje.
Železna Kapla. Na Stelanovo priredi izobraževalno društvo ob pol 3. uri pri Bošteju slavnostno jubilejno zborovanje. Igra se „Sv. Cita“»;
Društvena kronika.
Zadružen tečaj v Celju. Še enkrat opo zarjamo v»e članice Zadružne Zveze, kakor mul vsa uobraževaina društva na zadružen tečaj v Celja, ki se vrči v času od 11. do 16. januarja laua. Povsod, kjer delujejo novoustanovljene posojilnice, naj bi se prijavil jeden izobražen mlauenic ali mlad posestnik za ouisk tečaja. Prijave kakor tudi prošnje za podelitev podpore v svrko ooiska tečaja se naj kmalu pošljejo ZauruZm Zvezi v Mariboru. Natančen program tečaja je v Uos podarskin novicah.
Kebelj na Pohorju. Tempora mutantur. Časi se spreminjajo. Marsikaj se je tudi pri nas spremenilo. Mnogi so popustili ptujskega lažnjivca Štajerca. A žal, še ne vsi. Nekateri ga dobivajo na drugo ime. Dobro znana oseba, z imenom (Anzek, dobiva ptujskega korundiča na drugo jme. Sicer si ga ne upa brati v domači hiši, ker bi ga gotovo oče oklofutal, če ,bi zvedel za to. Upamo, ,da bodemo kmalu pokopali Štajerca. — Župana imamo tudi novega. Izrazil se jo, da bode uradoval izključno v slovenskem jeziku. Kakor se sliši, nam hočejo dati za občinsko pisarno klet, ne pa, hišo, ker je čisto v, zemlji. Mi davkoplačilci nismo s tem zadovoljni. — Povsod imajo že izobraževalna društva, samo tukaj pri nas na Keblju ga še nimamo. Ali bi se pa ne moglo tudi tukaj pri nas ustanoviti? O pač, moči dovolj., Naša župnija šteje okoli 800 duš. Ako bi bila le ena osmin-ka udov, je dovolj, društvo je ustanovljeno. Korajža velja! Samo voditelja nam je potreba. Ali bi ne bilo mogoče, da bi v novi šoli društvo imelo svoj dom ? Izobrazba! Viribus unitis! z združenimi močmi, to je geslo našega vladarja, tako storimo tudi mi in društvo je ustanovljeno! Vivat, cresoat, floreat!" — Ke-beljčan.
Ljutomer. Socialni tečaj se bo vršil pri nas dne 29. in 30. dec. za ljutomerski in gornjeradgonski Jkraj. Pozor!
Ljutomer. Dvakratna predstava mične Adamičeve spevoigre: „Slava cesarju Francu Jožefu J.", dne 2. in 6. decembra v naši Fran-Jožefovi šoli je zopet pričala o mnogostranskih uspehih pmenjene šole. V obilnem številu navzoče občinstvo je bilo očarano pri tako vsestransko dovršeni uprizoritvi. Glavna zasluga na sijajnem uspehu gre gospodu učitelju Za-cherlu in gospodični učiteljici Josipini Wessner; krepko sta ju podpirala gledo pogoščevanja otrok in dekoracijo gospa učiteljica Nina Ivančič in gosp. učitelj C$h. Hvalno omenjamo tudi spretno in dovršeno lepo
! spremljevanje in sviranje na glasoviru od strani naših najmiajših učiteljskih močij, gospodične Leonide Herzog in gospodične Julčike Robič, Zahvaljujoč se na užitku, prosimo za tretjo .uprizoritev; gledalcev, no bode manjkalo 1
Bralno društvo pri Sv. Ani na Krembergu ima v nedeljo, dne 2V. decembra, popoldne po večernicah svoj občni /zbor. Po izvolitvi pdbora ,se predstavlja narodna igra /„Neža z Bleda", K obilni udeležbi vabi odbor.	t., , , i ,
Dekliška zveza v Gornji Radgoni, Vesel dan je bil 29. november t. 1. Naša vrla ^Dekliška zveza", v kateri se zbirajo samo pridna in za dobro stvar vneta dekleta, jo priredila imenovanega dne, da bi so spominjala tudi še tretjega letošnjega slavljenca, cesarsko slavnost. Vspored: 1. Pozdrav ,(R. Zemljič). 2. Slovenska mladenka, pesem (pojo ženski zbor). 3. Slavnostni govor, (Tončka Hrašovec). 4. Poklonitev.
! slovenskih dežel cesarju ob njegovi šestdesetletnici. — ; Prav dobro jo bila pogodila slavnostni govor Tončka , Hrašovec, in tako pokazala, kaj vse doseže navduše-' nost za izobrazbo m marljivost. Nad vse lepo pa jo ' uspela 4. /točka vsporeda. Pa saj so si tudi igraike prizadevale nuditi v obilnem številu zbranemu občinstvu nekaj res lepega. Vsi smo bili polni hvale nad „Dekliško zvezo" tor izražali željo, da bi nas zveza v kratkem zopet razveselila s slično prireditvijo. — Zato pa, gornjeradgonska „Dekliška zveza", le krepko in neustrašeno naprej s sigurnim korakom za vzvišenim ciljem!
Sv. Križ na Murskem polju. Naše bralno društvo prirodi veselico dne 27. t. m. v Hauptmanovi gostilni s predstavo veliko gledališke žaiotgro „Mlinar in njegova hči", s sodelovanjem domačih ^tamburašev. Začetek ob 4. uri popoldne. K udeležbi vabi vsa sosedna bratska društva, kakor vsacega posameznega odbor.
Slov. krše.-soc. tečaj se je ob veliki udeležbi obhajal dno 9. in 10. doc. pri Veliki nedelji in v Slov. Bistrici. Mladeniči, držite se zlatih naukov!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Vso mladeniče Mladeniške zvezo uljudno prosim, da prinašajo svojo prispevke, ker loto sc bliža koncu. Blagajnik.
Kozje. Jubilejna veselica v proslavo našega presvitioga cesarja-jubilarja, ki jo jo priredilo „Gospodarsko bralno aruštvo" dne 22. novembra, se je prav krasno izvršila. Dokaj veliki prostori gostilne Iranca Guček-a so bili natlačeno polni raznih gostov, ki so z veselo nado prišli od raznih strani na to jubilejno veselico. Videl si lepo število odličnih gospodov in gospa iz trga, fantov in deklet, mož in žen. Vsi brez izjeme so težko pričakovali začetka ob 7. uri zvečer. Tako ogromno udeležbo niti pričakovali nismo. Ob 7. uri se oglasi milo doneči glas č. gosp. Marka Tomažiča, predsednika društva, ki nam jo v kratkih, pa jedrnatih besedah načrta! jubilej presvit-iega cesarja Franca Jožefa I. /Zatem so dekleta uprizorila veselo igro „Pri gospodi". Bilo jo smeha na cente. V zahvalo so igralko žele burno ploskanje. Zatem jo nastopil en fant, ki jo krasno deklamoval Simon Gregorčičevo „Hajdukovo oporoko". Nato je prišla šo druga smešna igra: „Kmet in fotograf", ki so jo igrali fantje. Vsi igralci so bili ovesoljoni, da so tudi fantje znajo na odru tako prijazno sukati. Po igri jo šo bila šaljiva pošta, ki jo marsikateremu napravila mnogo veselja in smeha. Da, res, tako veselega večera že dalje časa ni priredilo društvo. Naša želja jo, da nas kmalu po božiču zopet razveselite s kakšno smešno predpustno igro. Pogum in srčnost naj vodno vstrajata. Torej, ljubi fantje in dekleta, ostanite zvesti našemu društvu in še privabite za seboj mnogo drugih, naj okusijo sad, ki ga bralno društvo rodi.	g
Sv. Peter na Medvedovem selu. Da tukajšnja „Dekliška zveza" lopo napreduje v svojem izobraževalnem delu, je najsijajnoje dokazala z Marijino slavnostjo, ki so jo vršila 15. nov. in se ponovila 22. novembra. Naše mladenko so predstavljalo turško igro „Lurška pastarica" s tako dovršnostjo, da smo jih res občudovali. ,Vrlo deklice, hvala vam za ta užitek! To jo plemenita krščanska izobrazba! Predstava „Lurška pastarica" s tako dovršnostjo, da smo jih na ob pol 3. uri popoldne. Pridite jo pogledat vsi, ki jo šo niste videli, no bo vam žal.
Sv. Peter na 'Medvedovem selu. Dolgo že ni Naš Dom nič poročal o delovanju pri Sv. Petru. 'A sedaj je bilo nekaj veselega, nekaj izvanrednoga za
peterško mladino. Z veseljem poročam ito cenjenim , bralcem in bralkam „Našega Doma". Na praznik brezmadežnega Spočetja je bil sprejem v Marijino družbo. Zjutraj med sv. mašo skupno sv. obhajilo. Popoldan ob dveh govor č. g. župnika o pomenu Marijine dru- ! žbe, potem sprejem; po sprejemu so nam blagoslovili ; družbeno zastavo. Naša družba šteje 83 deklet in 24 , fantov. Število še ravno ni veliko. Daj Bog, da bi j bili vsi stanovitni! O Bog, blagoslovi našo mlado cvetko, da bo krepko rastla! Hčerka Marijina.
Gornji grad. Pridite gledat na Stefanovo ob pol 3. uri popoldne igro „Mlinar in njegova hči", petje, deklamacije in tamburanjo. Igra se v župnijskih prostorih. Svoji k svojim! Vabi vas iskreno odbor izobraževalnega društva.
Mladini.
Vesele božične praznike in srečno novo leto
g	želi vsem svojim prijateljem	|
„Zveza slov. mladeničev".
Pismo mladeničem.
XXI.
Frančišek Šaleški je bil pri kanonizaciji sv. Frančiška Ksaverskega v Rimu. Ceremonije ali obredi pri razglasitvi kakega svetnika so jako lepi in navduševalni. iTudi Frančišek Šaleški, (še takrat jar ko mlad, jo izustil poln navdušenja: „Dva Frančiška sta že svetnika, zdaj še mora tretji svetnik postati." Mislil jo na samega sebe. In akoravno ni bila njegova natura zelo k svetosti nagnjena, akoravno jo bil zelo, zelo jezljiv, je premagal vse ovire in postal res svetnik, in sicer velik svetnik. Kaj premore vse , močna volja! Močna volja čudeže dela!
Trdno in neomahljivo voljo imej, predragi mladenič v vseh rečeh in dosegel boš velike uspehe. t
Kako se marsikateri mlad človek čisto obupno loti kakega opravila! Seveda, potem ne doseže niče- ; sar. Ne dolgo okoli gledati, pogumno na delo! To naj bo tvoje geslo.
Težko jo včasi huda nagnjenja in zopernosti premagati, hudo je včasi, se postaviti proti kakemu krivemu mnenju ljudi. Pa kdor ima trdno voljo, je že opravil polovico dela. Vedno se vprašaj, mladenič: „Ali je to moja dolžnost?" In čo ti vest na to odgovori „da“, loti so dela s srčno voljo, in no brigaj se popolnoma nič za to, kaj ljudje pravijo. Ce bi vedro lo ljudi poslušal, potem, moj ljubi, ne-bi daleč prišel. Vzgoji si svojo voljo, da bo za celo življenje stanovitna, trdna in neomahljiva.
Seveda, moj ljubi, to moram povdarjati, pri vseh svojih opravilih, ki jih storiš z močno voljo, ne smeš Imeti slabih namenov. Ne smeš se dati mogoče voditi od častihlepnosti, ali lakomnosti, ali od kake druge strasti. Potem postano taka močna volja pogubljajoča moč.
Tisti trinogi v starih Časih, od katerih nam zgodovina pripoveduje, so imeli močno voljo, ali pri njih jo bila močna volja hudi duh, ki ni poznal mej, nobene udržljivosti.
Mislite na Napoleona. Ta mož je imel železno voljo. A on se jo dal voditi od častihlepnosti. Vse je hotel dobiti pod svojo oblast. Veliko je dosegel, a njegovo delo jo razpadlo. Ni se dal voditi od pravico-Ijubnosti. V svojem neizmernem napuhu je peljal vojake v Rusijo. Tudi ta bi mu morala pokorna biti. A tu ga je zadel prvi hudi in obenem usodepolni udarec.
Ravno tako železno voljo jo imel Aleksander. Kaj je on vso dosegel! Pa tudi njega niso vodili visoki, plemeniti nagibi. Njegovo kraljestvo, katerega jo bilo skoraj pol sveta, je tako hitro razpadlo, kakor jo nastalo.
Tvojo močno voljo morajo voditi plemeniti nagibi. To je, kar jaz hočem. Taka volja, utrjena po visokih, plemenitih nagibili je osrednja moč mladega moškega značaja, da, jo mladi mož sam. Ta je, ki vodi vedno k zažeJjenemu cilju, ;in ki vsak trud venča s srečnim uspehom.i	j
Celo upanje se na njo opira. V nekem francoskem samostanu je brati lep napis: „Upanje je moja moč." Te besede si tudi, moj dragi prijatelj, v srce zapiši!
Tudi knjiga knjig te opominja h korajži in ti pravi:	„Gorje obupljivim dušam!" Ni večjega bla-
goslova za te, kot srce, utrjeno s krščanskim upanjem. Recimo, da v svojih prizadevanjih Judi ne bi imel uspeha, pa imaš zavest, da si svoje storil. In to jo velika tolažba. In če bi tudi živel v siromašnih odnošajih in bi te zadela nesreča in trpljenje, kako veselo in tolažilno je, če vstrajaš v potrpežljivosti, se držiš neomahljivo pravice in pogumno hodiš svojo pot. čo ti tudi noge krvavijo in ti udje omagujejo.
Močna volja doseže roči, ki se nam zde na prvi pogled nemogoče. O nekem mladem francoskem Častniku se bere, da je imel navado v svoji sobi sem in tja hoditi in zraven praviti: „Jaz bom maršal francoski in še veliki general." In glejte! Mladi častnik / je postal izvrsten vojskovodja in je umrl kot francoski maršal.
Nek tesarski pomočnik je popravljal klop, na kateri je sedel v svetovalnici imeniten mestni svetnik. Skobljal je klop z izvanredno skrbnostjo. („Zakaj pa to delaš", ga vprašajo? „Jaz še mislim sam na njej enkrat sedeti, zato jo pa moram zelo gladko napraviti", je fant odgovoril. In res je postal pozneje mestni svetnik imenitnega mesta.
Vojskovodja Mulej je ležal na smrt Jmlan v svoji postelji. Namenila se je pa ravno izvojevati odločilna bitka med njegovo vojsko in med Portugizci. Naenkrat, hipoma, v odločilnem trenutku vstane iz postelje, zbere svoje vojake in jili vodi k zmagi. Seveda, kmalu potem je padel na tla in izdihnil svojo dušo.
Z močno voljo ne opravi človek samo v naravnih, posvetnih rečeh veliko, ampak tudi y izpolnjevanju nravno dobrega. Nek /imeniten mož pravi: „To smo, kar pač hočemo biti: tako močna je naša volja, da lahko vse postanemo, kar resno in odkritosrčno želimo postati; seveda mora naša/voljo z božjo voljo v zakon stopili."
Torej, moj ljubi prijatelj, le korajža, in vse bo šlo. Vesele božične praznike in prav srečno novo leto ti želi mladinoljub Evald.
Našim mladeničem! Nek vrl tovariš poziva v ljubljanski „Mladosti", naj ičlani naše mladinske organizacije prvo nedeljo v novem lotu, t. j. 3. januarja, posvetijo agitiranju in razširjanju naših listov. — Ta nedelja naj bo „mlada nedelja"! Tudi mi štajerski organizirani mladeniči ne smemo zaostati za vrlimi kranjskimi brati. Pojdimo torej v nedeljo, 3. januarja od hiše do hišo, od vasi do vasi in agitirajmo za našo liste, v prvi vrsti za „Naš Dom", ki jo naše edino glasilo. Posvetimo naše moči, našo dobro voljo in našo korajžo za razširjanje našili listov. Tudi/ve mladenke pojdite skupno z nami pri tem 'delu! Na „mlado nedeljo", mladi, vsi na delo! Mi moramo iti vedno in neprestano naprej!
Grodovno.
(Konec.)
„Tak ali, zaj sen vas vse zapisa, pa van tildi poven, ka van nede žo (žal). Temi pa se le čudim, ka še jih dozdaj nešto čuli, pa so že v Rimi, na Ru-soskem, v Ameriki, celo ministerstvo jih sprijelo v zbirko narodnih pesmi. Ne dugo, bilo je 2(5. oktobra, je Franc Rozsman iz Ameriko piša, ka vsaki den, pr-lo kak gre spat, eno toto popevko prošteje, tak se jeni i pre dopadnejo. Stampot, v keroga un hodi spat, stoji v Hamiltonu 1448 Cleveland."
„Vidiš Martin, kak blo luštno, škoda ka nesi prišo! Takšega godovna si nemo tak včasi (hitro) več sliižili. Lehko bi bije z nami dobre vole, pa še popevke bi dobjo."
„Skoda, zaj mi je že resen žo, pa pač nesen moga priti, da smo ravno tisti den klali."
„Ve pa ti ne držiš, dere kolete, ka nebi mogo
priti ?“
„No, jas ne, Boštjanov Mihal ma toti ce-jak (spravo), un hodi k nan lovit, un tildi drži, 6e pa je svinčo večo, pa še jemi što driigi pomaga, jas pač nesen za to, meni se živinče preveč mili."
„Kaj? Mihal pri vas drži, dere kolete? Ne bodi no! Ve pa ne kolete Mihala?"
„Pa si nor, Što pa bi človeka vttpa zabo'đnoti
„Ce pa praviš, ka pri vas un drži, pri nas pa svinče drži, dero kolemo.“
„No, no, toto boš si pa za jiižiuo slironja! Popevke pa bon meja prle kak vi vsi.“ ,
„Dobro, dobro, Martin, le kiipi si je, -samo ka se pašCi, da jili pro nega več dosti!"
Cerkvene nadeve.
Duhovne vesti. Župnijo na Gomilskem je dobil
č. g. Ivan Grobelšek, kaplan v Slov. Bistrici.
Umrl je v Vogrčah na Koroškem vpokojeni župnik iz Štajerske Anton Slatinšek, navdušen narodnjak in izboren pevec. R. I. P.
Ptuj. V samostanski cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju so krasnoi ,n veličastno obhajali devetdnev-nico v čast preblažene Device Marije. Vsako jutro so imeli krasen govor č. g. p. P. Vakselj, potem je bila peta sv. maša. Dne 2. decembra so se tudi v govoru spominjali GO-letnice vladanja našega cesarja Franca Jožefa I. Na praznik prečistega spočetja Devico Marije, dne 8. decembra so imeli pozno pridigo č. g. P. Lucij Selinšek, zopet krasno razlagali o tem Marijinem prazniku, omenili, da je leto 1908. jubilejno leto. Posebno različnih jubilarjev, pa najlepši jubilej jo 50-letnica Marijine prikazni v Lurdu. Posebno za slovo za to leto si naj vsak seboj vzame podobo lurške Matere božje. Potem so imeli slovesno sv. mašo č. g. gvardijan ter je bilo med sv. mašo skupno sv. obhajilo deklet Marijine družbe in Marijinih Častilcev, popoldan pa slovesen sprejem novih dru-žbenic v Marijino družbo. Dekleta Marijine družbe so se tudi spominjale desetletnice ustanovitve /Marijino družbe. Naj družba še mnogo let deluje Mariji v čast!
Ptujska okolica. V vasi Velovlak, župnije sv. Petra in Pavla v Ptuju, jo bila zopet prenovljena Marijina kapelica. V nedeljo, dno 8. novembra popoldne so jo blagoslovili domači gvardijan. To kapelico so dali postaviti in letos prenoviti vneti vaščani. Že na predvečer so naznanjali gromoviti streli iz topičev veselo slavnost prihodnjega dne; na dan blagoslov-Ijenja jo bila cela vas okrašena s slavoloki in napisi, in vse v slovenskih zastavah. Vrli Velovlječani so že od nekdaj na zelo dolmem glasu. Iz te male vasi je bilo že 10 čč. gg. duhovnikov. Vse te duhovnike že mati zemlja krije.
Na Rakovniku pri Ljubljani se je dno' 20. decembra slovesno blagoslovilo novo svetišče Marije Pomočnice, ki so ga pozidali neumorno delavni salezijanci, z gospodom ravnateljem rAl. Val. Kovačič-cm na čelu.	■ * H S 3 fl
Duhovna gredica. Včakali smo veseli in ljubki božični praznik! „Siava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji . . . .“ Imeniten, pomenljiv je ta naš dan. Božič ima svoj predpražnik, ali vigilijo s posebno sv. mašo in duhovnimi molitvami. Večer pred božičem imenujemo sv. večer, božič sam je pa sv. dan. Sv. dan ima tri posebnosti pred drugimi prazniki, namreč polnočnico, tri sv. maše in osmino, med katero se obhajajo tudi drugi godovi z osminami. Sveta noč, tiha noč .... Kak blagi, skrivnostni mir vlada to noč v cerkvi, pa tudi v dobrih, krščanskih hišah! Vse bedi, čuje in pričakuje novorojenega Zveličarja. In na božič, v koliko duhovno veselje in tolažbo je dobrim ljudem, ker so lahko pri več sv. mašah. Ta dan lahko res imenujemo dan 'ljubezni. Nebesa so se sklonila do zemljo, so stopila na zemljo — božji sin se je rodil v revnem, betlehemskem hlevčku.
—	In kako naj ta dan preživimo, obhajamo? V veselju, v sv. ljubezni! Ako bomo z ljubeznijo pozdravili dete Jezusa, so bo nastanilo v naših srcih. On
—	ljubezen — bo v nas in mi v Njem; kajti: „Bog je ljubezen, in kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog v njem", pravi sv. Janez, učenec ljubezni. Kako naj preživimo ta dan? vprašam še enkrat. Lep odgovor najdem v berilu prve sv. maše božičnega dne.Sam Jezušček nam kliče iz jaslic: „Odpovejte sr hudobiji in posvetnim željam"; to je, greh naj umrje v 'nas. Naš sklep za hoižič torej bodi: Proč z .grehom! Nadalje nas opominja isto berilo: „da zmerno, pravično, pobožno živimo na svetu." Živimo pobožno, ne le, Če hodimo k sv. maši, h krščanskemu nauku, 'Če se postimo, , ampak če tudi radi pobožno molimo, sv. zakramente prejemamo, trpimo iz ljubezni do Boga in skušamo sebe in druge pripeljati k jaslicam 'Gospoda Jezusa, ki je sama ljubezen. In Če je on ljubezen, naj tudi naše srce plamti od ljubezni do I
njega. Živimo zmerno, to je, ne služimo strastem in svetnemu vživanju, ampak gospodujmo nad seboj. Živimo pravično. Tu se naj približajo k jaslicam tudi oni, ki Jezusa nočejo pripoznati, brezverci in ošabni veljaki tega sveta. Sin božji je namreč prišel odrešit vse ljudi. Pred vsemi leži kakor nezmožno detp, a to nezmožno /dete bo enkrat vseh sodnik. Ono je pravi Bog, mogočni Bog, pravični Bog, ki zahteva pravico za vse, za pravične in grešnike. Živimo za { to vsi tako, da bo po odrešenju in usmiljenju Jezusovem naša telesna smrt našo rojstvo za nebesa! To daj Bog vsem! i— Vsem pa tudi, ki to berete : Vesele praznike in milosti polno prihodnje leto! C.
f
|	Književnost.
i Sveti oče Pij X. Ob radostnem jubileju papeževe zlate sv. maše 1858—1908 slovenski mladini po-I dal Salozij. To je ponatis lepega članka, ki ga, je do-i slej prinašal „Naš Dom." Ker jo cena zelo nizka in j knjižico krasi še jako lepa slika sv. očeta, za to bo l prav primerno darilo za mladino. Nek odličen katehet, ki je videl prvi odtis, je naročil takoj 100 iztisov.-Gospodje katehetjo, posnemajte!
V	Mariboru začne izhajali nov list po trikrat na teden. Ime mu je „Straža".
V	Celju začne z novim letom izhajati liberalni „Narodni dnevnik." Tetka „Domovina" pa ležejo k’ večnemu počitku.
Esperantistom. Na prvem zborovanju združenih slovanskih esperantistov ob priliki zadnjega svetovnega esperantskoga kongresa v Draždanih so jo pozdravljala z navdušenjem ustanovitev prvega slovenskega esperantskoga krožka. Da izvrši naš krožek (Maribor, ob parku ,1. III.) prvo svojo večjo nalogo, da izda namreč popolno slovnico esp. jezika za Slovence, se obračamo zopet na slavno občinstvo z nujno prošnjo, da nas podpira v večji mori kot doslej z naročili. Obračamo se posebno do slovenskega razumništva, z vso gotovostjo pa pričakujemo, da se prijavijo dotični p. n. gospodje, ki smo jim poslali tozadevne tiskovine, ki so povzročilo naši itak suhi blagajni velike stroške. Povdarjamo pa še enkrat, da sprejemamo iz srca radi tudi naročila tistih, ki no nameravajo postati esperantisti, ki pa podpro s svojim cenjenim naročilom naše stremljenje. (Knjiga bode stala 2 K ter se razpošiljala po poštnem povzetju.) Z odličnim spoštovanjem L. Koser, dijak, za slovenski esp. krožek. — (Jezik esperantistov jo nov, umetno sestavljen jezik, tki se ga človek nauči jv nekaj tednih. Komur ni mogoče se naučiti tujih jezikov, naj se uči tega, in lahko bo bral dela tujih narodov. Ur.)
Razno blago.
Smešnico.
Gost: „Presneto, to ni vino; to je čist Jesih! Vinotržec: „Jesih! kaj pa mislite? Počakajte, prinesem kjozareb Jesiha iz kuhinje, potem lahk(o primerjate."
Jakec 4 >,Ali si velike boleičine Čutil« ko ti je zob izdrl? Jože: „Pri izdiranju ne, pa ko som moral zato plačati tri krone, to me je bolelo."
Rešitev uganke zložnice v 26. številki: Sarajevo.
Rešitev obeliska v 26. številki.
Rok
u h
K j r : e I t I a
Ani
Pravilne rešitve nismo prejeli.
Pojasnila o inseratih daje
npravništvo le tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 v.
D4C Vsaka beseda stane 3 vin. *90
Pozor,
kmetje in fantjo!
V moji lekarniški praksi, k& tero izvršujem že 26 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prh!ja (luskin) na glavi, to je
Kapilor št. L
Cena je (franko na vsako pošto); 1 lončič 8 K 60 vin., 2 lončka 6 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov jo: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s po-štnun povzetjem.
Franc Divjak
slikar in pleskar v Maribora
župnijska ulica It. 7
se priporoča č. duhovščini in slavnemu občinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostej-šega slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni.
Vmo na prodaj
v kmečkih kleteh. Cene so 14—20 kron. Posreduje in jamči za pristnost „Posojilnica" v Kaštela, pošta in štacija Buje, Istra. 37
# Olje «
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru
100 kg po 25 K.
Pszorl fiit&j!
Pakraške
želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito, se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za Tidržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspeh. ei^nren. Ctena, je za lii steklenic (1 clvanajsto-rica) n m frsmko na vsako pošto po povzetju ali C« se pošlje cAenar naprej, Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da so na-?oča naravnost od:
P. Jurišiči
666	lekarnarja v Pakracu št. 201 (Slavonija).
Opravilna številka A 200/8
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Št. Lenartu sta po prošnji lastnikov na predaj po javni dražbi sledeči nepremičnini, in sicer vi. št. 43 in 44 kat. obč. Spod. Voličina, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 10.000 K.
Dražba se bo vršila dne 21. prosinca 1909 ob 9. uri v Spod. Voličini.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim npnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je v Vi leta po dražbi pri sodniji vložiti in 5% obrestovati od dneva dražbe.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodniji odd. 1.	33
C. kr. okrajno sodišče Št. Lenart na Štaj.
Oddelek I. dne 27. nov. 1908.
Zahvale.
Velecenjenemu spretnemu zdravniku gospodu dr. Iv. Turšič u v Mariboru, Stolna ulica 5. se prisrčno zahvaljujem za brzo in spretno zdravniško pomoč v moji rodbini, ter ga vsem najboljše kot velenčenega zdravnika priporočam. Slivnica, 16. nov. 1908.	965 Jožef Kolman.
5£':
Obstanek trgovine od leta 1850.
zastonj da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami.
Št. 0. Nikelnasta ali jeklena ro-
montoir-ura 80 ur tekoča K S'50
Roskopf..............„	5-—
Št. 2. Nikel-anker-remontoir (regulator) ................... 8'—
Srebrna............... 12'—
Srebrna s tremi pokrovi .	„	8' —
Št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tula" s tremi močnimi srebrnimi pokrovi...............n	—
Št. 84. Srebrna damska rem.-ura .	„	6'—
Št. 11. Srebrna remontoir-ura za
gospode....................  6-60
Št. 18. Srebrna anker ura, 16 kamnov ........................ 10'—
Ista z dvojnim pokrovom .	„	12'10
Št. 102. Budilka z dnevnikom . . „ S'— Št. 107. Kuhinjska ura . . . . „ 8'40
SV Garancija več let.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj.
Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-::	:: ::	:: tančno, vestno in jako ceno. :: :: ::	::
x Tli. Fehrenbaeh, x
84 fNrajvefcjiA tovarnišlzn. zalojara, ur
Maribor, Gosposka ni. 26.	: Filialka, Dravska ni. 2.
Z j bolne! Za trpeče! Za zdrave!
V še tako trdovratnih in zastarelih slučajih kakor: revma,
protin, živčne bolezni, glavo In zobobol, bolečine v hrbta In mišicah, bodljaji, trganje v udih, nogobel, otekline, hvalijo splošno na mnogih klinikah praktično poskušeno, od okoli 1000 zdravnikov priporočeno sredstvo, ki takoj prežene bolečine, namreč
Ichtyomeiitol
pat. v vsdi državah. Mnogokrat obdarovano. Učinek nedoseženi Vupeh učarujoč! Nad 16-000 zahval. — Pošilja samo: Kem laboratorij lekarnarja S. Edelmann v Boho-rodezanu (via Lvov) oddelek 36. Poštnine prosto od pet steklenic naprej, če se pošlje K 6. , proti povzetju 20 10, steklenic franko K 10-—, 26 steklenic franko K 28-—. 27


Ceno posteljno perje.
1 kg sivega, puljenega K 2—, pol belega K 280, belega K 4*—, prima perje mehkega kakor puh K 6 —, veleprima oglajenega najboljše vrsto K 8 —. mehkega perja (puba) sivega K 0‘—, belega K 10 —, prsnega puha K 12*—, od 5 kg naprej poštnine prosto.
Marejene postelje
Iz gostonltoga, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170X118 cm e dvema zglavnieama, te dve 80X58 om, zadosii napolnjeno, z novim, sivim očiščenim, koiatim in stanovitnim perjem K 10 —, napol maha K 20*—, maha K 21—, pernica sama K 18'—, 14 —, IC*—, zglavnioa K 3*—, 3 50, 4 —. razpošilja po povzetju, zavojnina 898	zastonj, od K 10.— naprej poštnine prosto
Maks Berger V Dešenicn štev. 236, Šumava.
Kame Utaju,ao zamen! ali poiljsdenar nazaj.ConikrzastonJ In poit prosto.
EiE
Izvrstni molitvenihi

so:
Kepi, IfeUBC pobožnih molitev m sv. pesmi	.	.	K	3-50
Rozman, Sehlišliebnkvice Benec svetih pesmi. .
Prijatelj otrošhi	.	.
Sv. Opravilo .	.	.
Vsi ti molitveniki	se dobijo
tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev ve& Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovina tiskarne sv. Cirilo ==== v Mariboro.