PRIMORoKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. costale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII, Št. 160 (9465)
TRST, petek, 9. julija 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DEJANSKO RAZBITA «ZACCAGNINIJEVA VEČINA» V STRANKI
Notranji spori v KD ob izvolitvi načelnikov parlamentarnih skupin
Potrjena Piccoli in Bartolomei - De Mita zahteva, naj tajnik KD odstopi Predsednik Leone ho v ponedeljek pričel posvetovanja za sestavo vlade
RIM, 8. — Krščanska demokracija je paralizirana zaradi svojih notranjih protislovij in v trenutku, ko manjka komaj nekaj dni do posvetovanj predsednika republike za sestavo nove vlade nima še jasno začrtane linije. Opoldne je morotejec Guido Bodrato spregovoril stavkajočim tiskarjem in časnikarjem ter jim zagotovil, da se stvari — tudi v vladi — spreminjajo in Jih pozival, naj kar počistijo z ne-
potrebnimi navlakami, dokažejo naj raje čut odgovornosti pred celotno družbo. Nekaj ur pozneje, ob 16.30, pa je «bazist» Ciriaco De Mita na seji poslancev KD vzkliknil: «Kakšno obnavljanje neki? Samo eno je res: Zaccagninijeve večine ni več. Zaccagnini ne pomeni nič, naj raje odstopi.»
Na zahtevo Zaccagninijeve večine je namreč De Mita moral umakniti zmagovito kandidaturo za predsednika parlamentarne skupine KD in prepustiti mesto Piccoliju. «Pomislite, da sem si Zaccagninija izmislil jaz . . .» je sikal De Mita v sveti jezi.
Po običajni igri z imeni je po-
slanska skupina KD, ki so jo na glas zahtevali v osemdesetih, da bi neposredno imenovali svoje načelnike, potrdila na svojih mestih pristaša desničarskih struj Piccolija in Bartolomeia za predsednika poslanske in senatorske skupine KD. Seveda stvari niso šle kar tako mirno. De Mita je lahko upravičeno jezen, če so ga odžagali, toda javnost se sprašuje, kam vodi ta nova zaostritev v vrstah krščanskih demokratov. «Če niso sposobni najti oblik dogovarjanja v lastni sredi» je dejal komentator, «kako se bodo spioh mogli sporazumeti z drugimi?»
Tako se mnogi sprašujejo, ali bo KD sploh sposobna voditi do pozitivnega zaključka politično krizo, ki
VČERAJ ITALIJA BREZ DNEVNIKOV IN RADIJSKIH POROČIL
Stavka časnikarjev in tiskarjev za reformo sredstev obveščanja
Brzojayka predsednika zbornice Ingraa sindikatu časnikarjev - Odposlanstvo založnikov pri poslancu Salizzoniju
RIM, 8. — En dan je Italija bila brez vsakršne informacije. Dnevnikov ni bilo pg ^pipdaj, medtem ko radio in televizija,nista, oddajali obi-čajnih poročil. StaVŠa, ki so jo enot-no oklicali tiskarji in časnikarji, je torej popolnoma uspela in italijanska javnost je seznanjena s perečimi vprašanji reforme javnega obveščanja.
Gre, kot so poudarili na zborovanjih stavkajočih tiskarjev in časnikarjev v Rimu in Milanu, za to, da se mora vlada in z njo druge javne oblasti, resno zamisliti ob dejstvu, da v Italiji samo pet milijonov ljudi bere časopise in da je sploh informacijska mreža v Italiji povsem nepopolna. Cele dežele, predvsem na Jugu, nimajo niti enega_ dneynika, medtem ko drugi manjši časopisi na pokrajinski ravni životarijo ob velikih deficitih zaradi previsokih stroškov.
Reforma založniške dejavnosti ne Pomeni novih injekcij denarja, pač Pa vrsto olajšav, ki naj omogočijo dejansko «svobodo tiska» ob omejenih stroških in ustrezno kreditiranje tehnološke obnove, če je ta usmerjena k širjenju informacije.
Sindikati so s tem v zvezi naslovili poziv vladi in drugim oblastem, naj se vendarle zganejo. Prvi je na Poziv stavkajočih odgovoril predsednik poslanske zbornice Ingrao, ki je Predsedniku sindikata časnikarjev Murialdiju brzojavil, da se z njim strinja in da je to dokazal že v Uvodnem govoru v poslanski zbornici, kot je poudaril velik pomen svobodnega tiska. «Storil bom,» zaključuje Ingrao, «kar je v moji moči, da bi pripomogel k rešitvi vaših Vprašanj.»
Odposlanstvo založnikov, ki ga je vodil komaj izvoljeni predsednik Giovanni™, pa je šlo k podtajniku pri Predsedstvu vlade, poslancu Salizzoniju, in ga seznanilo z vprašanji založniških hiš. Salinozzi je obljubil, Ja bo vlada «proučila» ta vprašanja in razmišljala o njihovem reševanju.
Odprto pismo revije «Italjug» za ratifikacijo dogovora iz Osima
RIM, 8. - Ob začetku sedme zakonodajne dobe je uredništvo revije «Italjug» naslovilo odprto pismo sku-Pini poslancev ustavnega loka, ki so člani vodstvenega odbora Centra za odnose med Italijo in Jugoslavijo. Risino je zato naslovljeno poslancem Antoniozziju (KD), Bandieri (PRI). Relciju (KD) Cuffaru (KPI), Matteotti ju (PSDI), Segreju (KPI) in Žaganju (PSI).
^ njem je poudarjeno, da zamuda v ratifikaciji osimskega sporazuma povzroča velike nevšečnosti. Vsaka b-guba časa pa lahko spravi v nevarnost obnovo italijansko-jugoslovan. skega sodelovanja, ki ga osimski sporazumi predvidevajo.
pismo je prvi. reagiral republikanski poslanec Pasquale Bandiera. Dejal je, da bo stopil v' stik z osta-hnn poslanskimi skupinami z name-npm. da bi naslovili skupno vpraša-n* na predsedstvo poslanske zbor-
nice, ki naj pospeši «iter» za ratifikacijo sporazuma.
Agencija ANSA s tem v zvezi omenja «dobro informirane kroge» (verjetno zunanje ministrstvo), da je zamuda posledica «tehničnih potreb» in da bi ratifikacija osimskega sporazuma morala biti jeseni, verjetno septembra. To naj bi — kot poudarjajo ti «dobro informirani» krogi — zadostilo načelnemu tihemu sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, da bo ratifikacija eno leto po podpisu v Osimu, se pravi najkasneje novembra.
Resnici na ljubo o tem domnevnem «tihem» sporazumu ni nihče govoril, pač pa so na jugoslovanski strani že prve mesece pomladi pričeli uradni postopek za ratifikacijo sporazuma iz Osima, vendar kaže, da bo skupščina SFRJ počakala na podoben postopek tudi v Italiji.
BEOGRAD, 8. — Kubanska delegacija komiteja za obrambo revolucije, ki jo vodi član tajništva Ronaldo Golia, je danes nadaljevala pogovore s funkcionarji socialistične zveze Jugoslavije.
sc je omilila samo zaradi prevarlji-vega zadovoljstva ob porastu glasov
20.	junija, pa še to je kmalu splahnelo, ko so morali demokristjani vendar spoznati, da so še bolj osamljeni od prej.
Prvi notranji spopad v KD je pokazal, da so se zavezništva v stranki prevrnila. To sprevračanje je vodil, kot vedno, «megleni» Moro iz ozadja, ko je najprej «požgal» kandidaturi levice stranke (De Mita), potrdil Piccolija za načelnika poslanske skupine, sebi rezerviral mesto predsednika stranke (na mesto Fanfanija) in pustil Andreottija in Forlanija, naj sama tekmujeta za predsedstvo vlade. Ob tem je seveda «Zaccagninijeva večina» šla po gobe.
. Poslanec Angelo Sansa je komentiral: «Dogovorili so se in si razdelili oblast na vrhu. To je storil Moro z desnico in pustil Donat Cat-tinu vlogo killerja». Zadovoljna pa sta bila Andreottijev sodelavec E-vangelisti in dorotejec Gaspari, ki sta med sprehodom po hodniku časnikarjem zagonetno razlagala: «To niso resnični problemi stranke.»
Kako je potekala seja poslanske skupine KD? Začel jo je Zaccagnini, na kar je Mazzotta predlagal «referendum» med De Mito in Pic-colijem. Na Donat Cattina, ki je tudi kandidiral za vodstvo parlamentarne skupine, je «pozabil». Ta se je razburil in se skliceval na pravilnik, a ga je Bianco («baza») zavrnil, da je Piccoli bil zadnjič izvoljen prav tako. Francanzani je tudi polemiziral z Donat Cattinom in dodal, da bi morali tudi za vlado voditi pogajanja z vsemi demokratičnimi strankami, kot za predsedstva obeh vej parlamenta.
Sestanek poslancev so prekinili. Začela so se zakulisna pogajanja, kV so .se zaključila z umikom kandidatur De Mite in Dona'Cattina. Bila sta prisiljena. Resnici na ljubo Donat Cattin niti ni resno mislil na svojo kandidaturo, zadovoljil se je s tem, da je vrgel poleno pod noge De Miti .
Tako je torej vzdušje na sedežu KD, medtem ko se Leone pripravlja, da bo v soboto sprejel Mora in začel v ponedeljek posvetovanja za sestavo nove vlade. Po predvidevanjih bodo posvetovanja zelo dolga, saj tudi predsedniku republike ni prav jasno, kaj naj stori. Govori se celo o možnosti, zaradi zavlačevanja, da bi Leone zaupal «poizvedovalni mandat»... Aldu Moru. Ni sicer jasno, kaj naj bi Moro «poizvedoval», a tako je pač. Zdi se tudi, da namerava KD sedaj vztrajati — kljub socialdemokratskim stališčem — na nujnosti «srečanj v dvoje», ki jih pa socialisti odločno odklanjajo. Enrico Manca je to še enkrat potrdil. Komunisti medtem mirno in potrpežlji-
vo čakajo na razvoj dogodkov, ker so prepričani, da je brez njihovega prispevka nemogoče vladanje, še manj pa ozdravljenje gospodarstva. Tega se je zavedel tudi Saragat, ki je ponovil misel, da bi se m-orale pogajati vse demokratične stranke. Iz previdnosti pa se je tudi omejil: «Resnici na ljubo naj o tem odloča večinska stranka». Čemu bi šel za druge po kostanj v žerjavico?
CANDIDA CURZI
Schmidt na Dunaju
DUNAJ, 8. — Zahodnonemški kancler Schmidt je prispel danes na dvodnevni uradni obisk v Avstrijo, kjer bo z avstrijskim, kanclerjem Kreiskim razpravljal o medsebojnih odnosih in o skupnem nastopu proti terorizmu. Posebno pozornost bosta državnika posvetila tudi gospodarskim in političnim vprašanjem v Evropi po helsinški konferenci.
VSESTRANSKA PODPORA SLOVENSKI IN HRVAŠKI MANJŠINI V AVSTRIJI
ZAKON 0 POPISU PREBIVALSTVA POSKUS ENOSTRA NSKE REVIZIJE DRŽA VNE POGODBE
Stališče sveta SR Slovenije, sveta hrvaške konference socialistične zveze, Zveze sindikatov Jugoslavije in vidnih slovenskih osebnosti
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 8. — Na današnji seji sveta republike SR Slovenije so razpravljali o najnovejšem položaju koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
Glede zakona o popisu prebivalstva in zakona o narodnostnih skupinah, ki ju je včeraj sprejel dunajski parlament, so člani sveta republike izjavili, da sta oba zakona v bistvenem nasprotju z določili avstrijske državne pogodbe o varstvu omenjenih skupnosti in da je to poskus enostranske revizije avstrijske državne pogodbe, torej mednarodne obveznosti, a tudi neupoštevanja človeških pravic, za katere obvezuje Avstrijo članstvo v Organizaciji združenih narodov, še posebej pa črka in duh helsinške konference.
To ne vznemirja le slovenske in jugoslovanske javnosti, temveč postaja čedalje večja ovira prizadevanjem Jugoslavije za dobre sosedske odnose.
Zaradi vsega tega člani sveta re-
publike protestirajo proti politiki nasprotni mednarodnemu sožitju, podložni nacionalno šovinističnim skupinam v sosednji državi in se pridružujejo protestom delovnih ljudi vseh narodov ir narodnosti Jugoslavije.
Z odobravanjem sprejemajo dejavnost skupščine Jugoslavije in njenih teles ter predsednika Tita, pri vsestranski podpori koroškim in štajerskim Slovencem ter gradiščanskim Hrvatom.
Svet hrvaške konference socali-stične zveze za mednarodne odnose in sodelovanje je tudi razpravljal o položaju hrvaške narodne manjšine v Avstriji. Svet meni, da sta včeraj sprejeta zakona o popisu prebivalstva in o narodnostnih skupinah groba kršitev mednarodnih obveznost; Avstrije in enostranska revizija državne pogodbe. Svet odločno podpira vsa stališča in prizadevanja gradiščanskih Hrvatov in njihovih organizacij za uresničevanje pravic, ki jim jih zagotavlja državna pogodba. Kar se tiče zakona
o narodnostnih skupinah pa svet poudarja, da ta zakon sploh ne omenja hrvaške in slovenske narodnostne manjšine. Uresničevanje sprejetih zakonov bo poslabšalo položaj hrvaške manjšine in je korak naprej k njihovi denacionalizaciji in germanizaciji.
Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je na današnji seji ob sprejetju zakonov o popisu prebivalstva in narodnostnih skupinah v Avstriji v posebni izjavi dejal, da popolnoma podpira pravičen boj slovenske in hrvaške narodnostne manjšine za uresničevanje njenih pravic in kar najostreje protestira zaradi sprejetja zakonov o popisu prebivalstva in o narodnostnih skupinah, kar je v nasprotju s človečanskimi pravicami in določili avstrijske državne pogodbe. S sprejetjem teh zakonov se še krepi pritisk na narodnostne manjšine v Avstriji. V izjavi Zveze sindikatov je tudi rečeno, da je sprejetje zakonov popuščanje pred nacional-šovinistični-mi silami. Vprašanje odnosa do manjšin je tudi vprašanje odnosov do raz.
voja dobrososedskih odnosov in sodelovanja Jugoslavije in Avstrije, j« rečeno v izjavi Zveze sindikatov.
DRAGO KOŠMRLJ * « *
Včerajšnja odločitev avstrijskega parlamenta, da bodo z zakonom o štetju posebne vrste in zakonom o narodnih manjšinah preštevali Slovence in Hrvate, oziroma zagotovili
ll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllnllllllllllllllllIlalll|||llIl|||||||||||||||||1|lU|||||||||||||||I|||||||||||^llllllllll1llll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllIll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||■|||||||||||
PRIČAKOVANI DEŽ TRENUTNO OMILIL HUDE POSLEDICE SUŠE
POLOŽAJ ŽIVINOREJE JE ŠE VEDNO RESEN UKREPI EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI
Nevihte so v zadnjih dneh nekoliko zboljšale položaj v nekaterih italijanskih deželah, živina ne bo vec nevarnosti zaradi pomanjkanja vode, ljudem pa je dež prinesel blagodejno osvežitev.
imiimiiiMiiiiinnMmmimmiMmiiiiiiimifiiiiiiiiimiiMiiMiiiiiiniiimiiiimiiMiiiiiiniMMiiiiiHiiiiimiinmiiiiutiMiinimiMiMiiiiimiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiitiiuinmi
PREISKOVALNI SODNIK V RIMU PREKLICAL ZAPORNI NALOG
Na zahtevo italijanskih oblasti Saccucci izpuščen na svobodo
Britanski sodnik je Saccuccija moral osvoboditi, ni mu pa hotel izročiti potnega lista * Tega je postal italijanskemu veleposlaniku v Londonu
LONDON, 8. — Misovski poslanec Sandro Saccucci je na svobodi. Britanske oblasti so ga izpustile na zahtevo predstavnikov italijanske vlade v Londonu, Ki so angleškemu sodniku sporočili, da je bil v Italiji preklican zaporni nalog proti Saccucciju v zvezi z umorom mladega komunističnega dijaka v kraju Sezze Romano. Britanski sodni!; js bil, hočeš nočeš, prisiljen sprejeti na znanje sporočilo, da i-talijanska vlada ne zahteva vec ek-stradicije misovskega poslanca. De-jansko ni več imel razloga, da bi Saccuccija imel zaprtega v ječi. Tako je misovski poslanec že v prvih večernih urah bil izpuščen na svobodo.
Dejstvo, da je zadržanje italijanskih oblasti presenetilo britanskega sodnika, dokazuje njegov ukrep, da mu ne vrne službenega potnega lista. To je angleški sodnik bil dolžan storiti, vendar je polemično poslal Saccuccijev potni list italijanskemu veleposlaniku v Londonu, ces «če mu ga hočeš izročiti, stori ti sam, jaz tega ne bom.»
Tako se je na dokaj klavrn način zaključila britanska epopeja misov-skega poslanca, ki je sodeloval pri umoru dijaka v kraju Sezze Romano med volilno kampanjo, sel je na zborovanje, streljal na .ljudi, pri tem je bil' ubit dijak Luigi De Rosa, nato ušel s pomočjo častnika varhostne službe SID, ušel izMtali-
je kljub tiralici... dokler ga niso
aretirali. Angleži. Tam je ostal v zaporu nekaj tednov, toda v Rimu so se stvari že tako uredile, da mu ni bilo treba predolgo čakati na osvoboditev.
Kaj se je, v resnici, zgodilo v Rimu? Preiskovalni sodnik dr. Arcidiacono je namreč preklical zaporni nalog proti Saccucciju. Pri tem se je skliceval na trditev, da je Saccucci ponovno pridobil parlamentarno imuniteto in da mu jo mora parlament drugič odvzeti. Ža vsak slučaj je preklical zaporni nalog.
Proti temu se je uprl z vso silo namestnik državnega pravdnika dr. De Paolis, ki je vložil pritožbo celo na kasacijsko sodišče, vendar zaman. Njegov priziv ne more razveljaviti sklepa nadrejenega sodnika, vladnim oblastem pa se je zelo mudilo in so tokrat nemudoma sporočile v London, naj vendarle izpustijo Saccuccija na svobodo.
Misovski poslanec ima sedaj več možnosti. Lahko se vrne v Italijo, prepričan, da se mu ne bo zgodilo nič zlega. Lahko pa, če je pesimist, ponovno zbeži v tujino. Po možnosti v državo, ki nima policije in sodnikov, kot so Angleži.
V levičarski deželni odbor Lacija tudi PSDI
RIM, 8. — V kratkem bodo socialdemokrati stopili v lacijski le-
vičarski deželni odbor. Pogajanja v tem smislu so se dejansko že zaključila in prihodnji teden bo deželni odbor PSDI sklepal. Vse kaže, da bo ratificiral sklep, da bosta svetovalca Pietrosanti in Muratore postala odbornika.
PSDI je doslej podpirala levičarski odbor, ki mu predseduje komunist Maurizio Ferrara, od zunaj, po nedavnih parlamentarnih volitvah pa so sklenili, da še zaostrijo svojo ločitev od demokristjanov in prevzamejo neposredne odgovornosti v deželni vladi.
Umrl jc
Gustav Hoinemann
ESSEN, 8. — Tukaj je včeraj u-mrl zaradi srčne kapi bivši predsednik Zvezne republike Nemčije Gustav Heinemann. Pred nekaj dnevi so ga sprejeli v bolnišnico zaradi motenj v krvnem obtoku. Heinemann je imel 76 let in je bil predsednik Zvezne republike Nemčije od leta 1969 do leta 1974, Ob zapadlosti mandata se ni predstavil kot kandidat za ponovno izvolitev zaradi slabega zdravstvenega stanja. Heinemann je bil med zahodnimi Nemci zelo spoštovan za radi svojih globokih človeških odlik in velikega spoštovanja, ki ga' je- imel do ustavnih načel.
. RIM, 8. — Iz vse severne Italije prihajajo poročila o hudih posledicah velike suše, ki je že zadala težke udarce kmetijstvu. V nekate rih prizadetih krajih so se kmetje po včerajšnjih nevihtah,' ki so zajele velike predele Piemonta, Lombardije, Toskane, Emilije in tudi našo deželo, opogumili in so šli danes bolj veselo na polje. Zelo kritično pa ostaja še vedno stanje na področju živinoreje.
Kljub blagodejnemu dežju je položaj v vsej severni Italiji, razen v nekaterih manjših predelih, kot
v	naši deželi, še vedno zelo resen. V Emiliji imajo vse reke in manjši pritoki zelo malo vode. To povzroča ogromno škodo vrtninam in travnikom, ki so jih do sedaj namakali. Poročajo tudi, da so do sedaj izgubili že polovico pridelka sladkorne pese. V sosednem Venetu ni položaj nič boljši. Zadnje plohe so sicer nekoliko omilile vročino, niso pa bile zadostne, da bi izboljšale stanje vode v rekah.
Skoraj vse namakalne naprave so zaradi pomanjkanja vode odpovedale in se bojijo, da bo kmetijstvo letos doživelo pravo katastrofo. Ugotovili so, da je že zgubljena druga košnja in da je rast koruze zelo zaostala, kar bo usodno vplivalo na pridelek. Boljši je položaj v Gornjem Poadižju, kjer je sicer nekoliko prizadeta živinoreja, ni pa nevarnosti za sadovnjake in vinograde, ki jih umetno namakajo, ker imajo na srečo zelo izpopolnjene namakalne naprave in je v rekah še vedno dovolj
vi	-de.
Lombardija je morda najbolj prizadeta, ker ima tudi zelo razvito živinorejo in kmetijstvo nasploh. Zato so državne in deželne oblasti sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile prevelik zakol živine, s čimer bi se škoda za celotno kmetijsko gospodarstvo še povečala. Sklenili so, da bodo zagotovili živinorejcem krmo
giji. Zahodni Nemčiji in na Nizozemskem je živinoreja v taki nevarnosti, ki bi znala imeti hude posledice na vse zahodnoevropsko gospodarstvo. Meso in druga živila so že itak draga. še dražje pa plačujejo meso in živila države v razvoju, ki nimajo dobro razvitega kmetijstva. Če bo zahodnoevropsko kmetijstvo doživelo katastrofo. se bodo cene mesa in živil jeseni in prihodnje leto znatno povišale kar bo vplivalo na celotni svetovni trg z živili.
Oblasti gospodarske skupnosti so že sprejele ukrepe, da dovolijo Franciji in Zahodni Nemčiji zakol velikega števila goveda, da spravijo meso v «skladišča skupnosti». Ta ukrep so pravkar raztegnili tudi na Belgijo. Nizozemsko in Luksemburg, od ko^ der prav tako prihajajo stalne zahteve po zakolu goveda zaradi pomanjkanja krme. Da bi vsaj delno omejih pomanjkanje sena in drugih krmil. je gospodarska skupnost sklenila. da nabije visok davek za izvoz krmil iz držav EGS.
Seja predsedstva Jugoslavije
BEOGRAD, 8. — Pod predsedstvo podpredsednika Vidoja žarkoviča je bila danes 56. seja predsedstva SFRJ na kateri uo bili navzoči tudi drugi visoki funkcionarji federacije. Proučili so aktualna vprašanja jugoslovanske zunanje politike, zlasti v zvezi z najnovejšim položajem na Bližnjem vzhodu.
Sprejeli so tudi sklep o pomilostitvi določenega števila oseb in razpravljali o nekaterih drugih vprašanjih iz pristojnosti predsedstva SFRJ.
LUKSEMBURG, 8. — Na sedanjem zasedanju evropskega parlamenta je govoril tudi novi predsednik ministrskega sveta žGS Nizozemec Van Der Stoen. Izrazil je za skrbljenost zaradi sedanje politike gospodarske skupnosti in sporov med članicami ter ugotovil, da v zadnjih letih gospodarska skupnost ni bila v stanju sprejeti nobenih dobrih pobud.
Solidarnost SKGZ s koroškimi Slovenci
Avstrijski parlament sprejema zakone o preštevanju koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, da bi s pomočjo manipuliranih številk omejeval in krčil vsako pravico v Avstriji živečih narodnih manjšin. Temu sklepu, ki je povsem navzkriž s podpisanimi mednarodnimi obveznostmi, predvsem pa s sedmim členom pogodbe o avstrijski neodvisnosti, so se Slovenci na Koroškem upravičeno uprli in se a-bračajo na mednarodno javnost Po zaščito, ki je doma ne morejo najti zaradi vpliva, ki ga na avstrijske oblasti še vedno imajo nemškonacionalistične skupine.
V tem resnem trenutku izraža Slovenska kulturno gospodarska zveza koroškim Slovencem vso svojo solidarnost. Prepričani smo, da bodo koroški Slovenci v zavesti, da jih podpira široka demokratična javnost izven avstrijskih meja, pa tudi v Avstriji sami, v svojem nastopu enotni in odločni. Podpiramo njihov sklep, da pritisku avstrijskih o-blasti odgovorijo z bojkotom napovedanega jezikovnega preštevanja. Rojakom na Koroškem želimo. da bi njihov nastop ob podpori matičnega naroda vendarle prisilil Avstrijo, da bo spoštovala sprejete obveznosti glede enakopravnosti narodnih manjšin, kar je končno, merilo njene demokratičnosti.
SLOVENSKA
KULTURNO-GOSPODARSKA
ZVEZA
liiliitMiiiimHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiii|i|tiii|l,|inill,|ll||,|,lllll|l|IMI|l|||l||||||||||||||||||||||mi||||||M|||||
ZASEDANJE SEV V BERLINU
Obrazložitev rezultatov gospodarskega razvoja SFRJ
BERLIN, 8. — Vodja jugoslovanske delegacije na zasedanju Sveta za vzajemno ekonomsko sodelovanje Dobroslav čolatič je na današnjem zasedanju pojasnil bistvene rezultate ekonomskega razvoja Jugoslavije v obdobju med leti 1971 in 1975. Potem ko je spregovoril o poglavitnih značilnostih novega srednjeročnega načrta do leta 1980 je čulatič opozoril, da jugoslovanski srednjeročni načrt upošteva posebej razvoj svetovnega gospodarstva in boj za novo mednarodno ekonomsko ureditev. V nadaljevanju govora je dejal, da so stališča jugoslovanske delegacije na nedavni konferenci komunističnih in delavskih partij Evrope v Berlinu, kot tudi stališča na lanski helsinški konferenci, celota in temelj za dejavnost Jugoslavije na mednarodnem prizorišču. Jugoslavija se zavzema za celovito uresničevanje , .	,	helsinških sklepov in bo še naprej
po stalnih cenah in da bodo strogo vsetransko razvijala odnose z evrop-nastopih proti špekulantom, ki navi- sirim; državami, posebej s sosednimi. Jugoslavija prav tako pričakuje, da bodo na ministrski konferenci evropskih držav prihodnje leto v
jajo cene. Zato bodo sproti obveščali živinorejce o tržnih cenah sena in drugih krmil skozi vse leto.
V ostalih zahodnoevropskih državah lje položaj še slabši. V Franciji, Bel-
Beogradu ne le analizirali uresničevanje helsinških sklepov, temveč do-
ločili nove smeri in naloge za razvoj enakopravnih odnosov v Evropi, je dejal čulatič. Pričakujemo tudi, da se bo konferenca v Beogradu zavzela, da bodo načela iz Helsinkov prevladala tudi v neevropskih državah. Saj so to načela za katera se zavzemajo neuvrščene države in dežele v razvoju. Lani so le te okrepile prizadevanja za reševanje problemov neenakomernega razvoja in za pravičnejše in enakopravnejše I . T)R. ERyiN PRELOG, rektor ljub-
vsem manjšinam v Avstriji, enake, to pa pomeni tudi manjše pravice, kot jih določa državna pogodba, je izzval v slovenski javnosti hudo obsodbo in ogorčenje. Dopisniki Tanjuga v Sloveniji so danes povprašali za mnenje o tem enostranskem koraku avstrijskih političnih strank nekatere mimoidoče v različnih slovenskih mestih ter vrsto uglednh družbenih, kulturnih in javnih delavcev.
JANEZ HRIBAR, narodni heroj Maribor: «Gre za grobo kršenje avstrijske državne pogodbe ter duha in črke helsinških dokumentov. Napredna svetovna javnost in vse napredne sile v svetu bodo na takšno obnašanje morale odgovoriti.»
MARIJA VILFAN, predsednica društva SR Slovenije za OZN: «Z včerajšnjim dejanjem je pajvišja zakonodajna ustanova Avstrije, članice OZN in podpisnice helsinških sklepov načela teh dokumentov poteptala in tako klonila pred silami, ki bi jih biia dolžna v interesu miru, kakor tudi po svojih izrecnih mednarodnih pogodbenih obveznostih, zatirati. Oba zakona so poslanci avstrijskega parlamenta e-nodušno pozdravili s ploskanjem. Kaj naj si potem ob takšnem kršenju načel OZN in mednarodnih pogodbenih obveznostih mislimo o možnostih pozitivne vloge Avstrije v sodobnem svetu?»
Dr. JANEZ Mn.čINSKI. predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti: «Kot znanstveni delavci obžalujemo enostransko odločitev avstrijskih političnih strank, obžalujemo, ker je ustvarila položaj, ki se bo brez dvoma odrazil tudi na sodelovanje med znanstvenimi delavci obeh sosednjih držav. Gotovo je. da takšne odločitve pri- ■ zadevajo odnose med sosednimi narodi, ki si sicer ne želijo ničesar drugega kot življenja v ozračju i-skrenega in dobrega sodelovanja »
mednarodne ekonomske odnose v o-kviru nove ekonomske svetovne u-reditve. To so dežele v razvoju potrdile na sedmem posebnem zasedanju OZN, posebej pa na nedavnem zasedanju UNCTAD. Dežele v razvoju se zavedajo, da je rešitev poglavitnih gospodarskih problemov mogoče iskati Je v okviru razvoja svetovnega gospodarstva kot celote in s prizadevanji vseh držav — razvitih in dežel v razvoju. Prepričani smo, da bo peta konferenca neuvrščenih v Colombu bistveno prispevala k reševanju teh vprašanj je dejal vodja jugoslovanske delegacije na zasedanju sveta za Vzajemno ekonomsko pomoč v Berlinu Dobroslav čulatič.
ljanske univerze: «Narod, ki ni sposoben zagotoviti popolnoma enakopravnega položaja svoj;m manjšinam. se ne more proglašati za svobodnega.»
AMALIA PETRONIO BERTONI, profesorica iz Pirana: «Kot pripadnica italijanske narodnostne skupnosti ki živi v Jugoslaviji, obsojam avstrijske ukrepe, ki so nesprejemljivi tudi s povsem humanega stališča, saj se na ta način podpirajo neonacistični krogi v Avstriji. Povsem jasno je, da pravic narodnostnih manjšin ni mogoče odmerjati na osnovi njihovega številčnega stanja. Prav to pa hoče Avstrija napraviti s slovensko in hrvaško narodnostno skupnostjo.
TRŽAŠKI DNEVNIK

PO RAZSODBI O STEČAJU DRUŽBE
Delavstvo včeraj zasedlo tovarno «Calza Bloch» v industrijski coni
Družba ima v Italiji še tri obrate ■ Brez dela je ostalo okrog 2700 ljudi Danes v Rimu sestanek z ministrom Donat Cattino m
Delavstvo tovarne nogavic «Calza Bloch» v žaveljski industrijski coni je ob sporočilu, da je družba zašla v stečaj, zasedlo obrat. Razsodbo o stečaju je predvčerajšnjim izreklo sodišče v Milanu, in sicer na zahtevo enega izmed upnikov družbe, namreč tvrdke TVE — Torcitura Volu-minizzati Elast'cizzati, kateri družba «Calza Bloch» dolguje vsoto 20,5 milijona lir.
S stečajem družbe je ostalo praktično brez dela 2.700 delavcev. «Calza Bloch» šteje namreč poleg tržaškega obrata — v katerem je zaposlenih približno 600 delavk in delavcev — še tri druge tovarne, in sicer v krajih Bellusco, Reggio E-milia in Spirano. V zadnjih let'h je «Calza Bloch» najela pri raznih denarnih zavodih vrsto posojil, tako da so znašali njeni dolgov; do konca leta 1975 okrog 25 milijard lir. Samo poslovno leto 1975 je zabeležilo dohodek od prodaj, ki je presegel 20 milijard, kljub temu pa se je dolg družbe povečal za nadaljnje 3,5 milijarde lir. V zadnjih letih je zašla v težave tudi družba, ki proizvaja znane nogavice «Omsa», vendar so njeno stanje za silo rešili, tako da se proizvodnja redno nadaljuje. Za «Calzo Bloch» je bilo menda prvotno določeno, naj se ji prizna posebna pomoč v višini 10 milijard lir iz finančnega sklada, ki ga predvideva znani zakon za pre-osnovo industrijskih dejavnosti štev. 464. Kaže, da je glede finančne pomoči ostalo le pri obljubah, tako da n; družba mogla izplačati upnikov, med katerimi je tudi omenjena milanska tvrdka TVE.
Vprašanje družbe «Calza Bloch» bo danes v ospredju na sestanku, ki bo v Rimu med predstavniki sindikalnih organizacij za tekstilno stroko in ministrom Donat Cattinom. Sestanek je bil sklican še pred časom, in sicer z namenom, da bi se pogovorili o splošni krizi, ki je v zadnjem času zajela italijansko tekstilno industrijo (v finančn h težavah se nahaja okrog 30 tekstilnih tovarn), zadnji razvoj dogodkov okrog «Calza Bloch» pa je potisnil vprašanje te družbe v ospredje. V Trstu je kakor rečeno prizadetih okrog 600 družin, trenutno pa je težko predvidevati, kakšno rešitev bodo lahko našli za tukajšnji obrat. Za zadevo se zanima tudi deželna uprava: v tej zvezi obstajajo možnosti, da bi obratu priskočila na pomoč deželna finančna družba Friulia, možen pa je poseg osrednje organizacije GEPI
Važno obvestilo Sindikata slovenske šole
Odbor Sindikata slovenske šole je na izredni seji v sredo, 7. julija, po temeljiti razpravi o položaju slovenskega šolskega osebja in še posebej o položaju slovenskega ravnatelja ali profeso~ja, ki sta po členu 7 zakona štev. 932 (Belci -Škerk) z dne 22.12.1973 dodeljena v službo za šolsko skrbništvo, ugotovil, da nimata nobene pristojnosti, ki bi kakorkoli koristila slovenski šoli, čeprav je sindikat z vlogami in drugimi posegi večkrat zahteval od šolskega skrbništva in od prosvetnega ministrstva, da bi določila s pravilnikom naloge in pristojnosti temu službenemu mestu. Zato odbor sindikata, spričo nepra-
ve zakonskih predpisov, vabi svoje člane in tudi druge šolnike, ki jim je slovenska šola pri srcu, naj v znak protesta ne vložijo prošnje, za to službeno mesto; če so jo vložili, pa naj jo umaknejo.
Sestanek deželne svetovalske skupine KD
Pod predsedstvom načelnika Bia-suttija se je včeraj sestala deželna svetovalska skupina Krščanske demokracije. Na sestanku, katerega sta se udeležila tudi predsednik deželnega odbora Comelli in deželni tajnik Coloni, so obravnavali probleme v zvezi s sedanjim političnim fMložajem in o nadaljevanju pomoči področju, ki ga je prizadel potres.
Potem, ko so ocenili volilne rezultate, so potrdili linijo stranke o razmerju do komunistov. S komunisti, trdi deželna KD, je mogoče soočanje glede programskega na-
črta. Ob vsem tem pa mora ostati jasno razvidna razlika med večino in opozicijo.
Deželna KD zavrača vse kritike, ki so bile namenjene delovanju deželnega odbora na področju, ki ga je prizadel potres. Svetovalci KD trdijo, da so te kritike le instrument, s katerim bi poskušali porušiti politično ravnotežje v deželi. Po trditvah deželnih svetovalcev KD bi morali na potresnem področju še bolj povečati pristojnosti krajevnih organov za premostitev težavnega položaja.
# Upravni svet Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je svoj čas razpisal natečaj za podelitev vrste študijskih štipendij v počastitev spomina bivšega predsednika M. Pranzila. štipendije, ki so bile namenjene nameščencem pristaniške uprave in njihovim sinovom in ki znašajo skupno 460.000 lir, so prejeli E. Po-tenzieri por. De Marco, G. Macuz, F. Vida, O. Bullo, G. Satti in G. Gomisel.
Jutri stavka trgovinske stroke
Združena pokrajinska sindikalna federacija za trgovino je razglasila za jutri, 10. julija, enodnevno stavko trgovinske in turistične stroke v tržaški pokrajini. Sindikalna federacija se je opredelila za tako akcijo zato, ker zastopniki delodajalcev niso še sprejeli zahtev glede delovne pogodbe.
V	Portorožu sestanek Ribičič-Coloni
V	okviru občasnih konzultacij med deželno federacijo Krščanske demokracije in Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije sta se v sredo sestala v Portorožu predsednik Republiške konference SZDL Mitja Ribičič in deželni tajnik KD Sergio Coloni.
Konstruktivnemu razgovoru sta prisostvovala pokrajinski tajnik KD Rinaldi in predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri SZDL Jože Hartman.
• Zdravstveni funkcionar tržaške občine sporoča, da so od 21. junija do 4. julija zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: gastroente-ritis 3 primere, ošpice 9 (5 izven občine), norice 28 (2 izven občine), oslovski kašelj 2, nalezljivo vnetje priušesne slinavke 13, rdečke 8, garje 13 (12 izven občine), vnetje jeter 3 (2 izven občine).
.........................................................iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiimmumiiuinHninum,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,............
ZAČEL SE JE DRUGI DEL VELIKE MATURE
Pred ustno preizkušnjo je tremo pri kundidutih veliko bolj očitno
Vsak dijak si izbere en predmet, enega pa mu določi izpraševalna komisija . Poprečen izid pismenih nalog
Za kandidate na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu se je včeraj pričel ustni del velike mature, kj se bo v glavnem zavlekla tja do konca prihodnjega tedna. Nato bo treba počakati še kak dan, da bodo komisije objavile ocene in s tem bn za dijake ali vsaj za večino dijakov konec srednješolskega študija ali morda študija nasploh. Pred njimi pa bo še težka življenjska odločitev: ali stopiti v službo ali napi ej na univerzo.
Na splošno prevladuje mnenje, da je ustna preizkušnja težja od obeh pismenih nalog. Predvsem mora kandidat dobro obvladati snov, a mora tud; svoje znanje primerno «prodajati». Treba se je torej primerno izražati in obenem zagovarjati, svoje trditve. Vendar dela to mnogim nemajhne težave, tako, da je pri kandidatih pred to preizkušnjo trema veliko bolj očitna kakor pri pismenih izpitih in da zato strah tu odigra vidno vlogo.
Včeraj smo nekaj ur sledili ustnim izpitom na znanstvenem liceju in na učiteljišču, V primerjavi s pismeno nalogo so bili včeraj dijaki res v nekoliko večjh težavah in tudi ozračje je bilo bolj napeto.
Kakor znano, morajo kandidati odgovarjati na vprašanja iz dveh predmetov. Nekje konec aprila določi ministrstvo štiri predmete, izmed katerih si mora dijak izbrati enega. Drugega pa neposredno pred ustnim izpitom izbere komisija. Za znanstveni licej, kjer se je prijavilo 38 kandidatov in kjer je predsednik izpraševalne komisije prof. Jože Se-ražin, so določeni tile predmeti: slovenščina, italijanščina, filozofija in fizika. Zabeležili smo le nekaj vprašanj iz slovenščine in fizike. Pri
vilnega in negativnega zadržanja šolskih oblasti do tega vprašanj a_ in tudi spričo verjetno namerne kršit-
............lumini...............niluinninun.nnnnnuunnnnunin
DVA MESECA PO KATASTROFALNEM POTRESU
Sestanek vladnega komisarja s predstavniki deželnega sveta
V šotoriščih živi še približno 45 tisoč ljudi
Dva meseca po katastrofalnem otresu, ki je opustošil kraje Furlane, Beneške Slovenije, Rezije in larnije, so se včeraj zbrali na kupnem sestanku izredni vladni ko-lisar Zamberletti, predsednik dežel-ega sveta Pittoni in načelniki sve-jvalskih skupin v deželnem svetu, a bi ocenili opravljeno delo na pri-adetem območju. Udeleženci so bsli splošnem zadovoljni z dosedanjim rizadevanjem Zamberlettija v prid rebivalstva potresnega območja, endar so poudarili, da se mora omoč prizadetim nadaljevati vse okler ne bo življenje v teh krajih ostalo spet normalno.
V uvodnem posegu se je predsed-ik deželnega sveta Pittoni zahvalil sem organom, ki so pomagali deželi prvih dneh po potresu. Dodal je, a se deželni svet zaveda svojih olžnosti v nadaljevanju akcije za bnovo potresnega območja, vendar o ta učinkovita in uspešna samo, e jo bo podkrepila država z novi-V zakonskimi ukrepi. Nova finanč-a sredstva so torej nujno potrebna a premostitev težkega položaja pri-adetega prebivalstva.
Vladni komisar Zamberletti je v vojem poročilu najprej poudaril, da > v šotoriščih na potresnem območju ameščenih še približno 45.000 ljudi, 'ohvalil je odločno voljo prebivalca, da ostane v domačih krajih m odal, da je sedaj prva naloga po-abne svetovalske kom:sije za r>b-ovo prizadetih krajev, preskrbeti udem v najkrajšem času udobnej-3 namestitev. Zamberletti je nato bširno poročal o problemih, ki jih • moral kot izredni vladni komisar ešiti v prvih dneh po potresu. Pn ;m je poudaril podporo, ki so mu jo
nudile krajevne in druge organizacije. «Potres, ki je prizadel našo deželo, je bila največja naravna katastrofa, ki je doslej prizadela Italijo, saj je zajel površino približno dveh kvadratnih kilometrov. Zaradi tega se mora pomoč države nadaljevati, medtem ko se je končala prva faza pomoči, ki jo predvideva zakon o civilni zaščiti», je zaključil svoj poseg vladni komisar.
Nato so podali svoja mnenja načelniki svetovalskih skupin Colli (KPI), Zanfagnini (PSI), Lonza (PSDI) Biasutti (KD), Berteli (PLI) in podpredsednika deželnega sveta Bettoli in Varisco. Vsi so se zahvalili Zamberlettiju za njegov osebni trud pri izpeljavi akcije na potresnem območju.
V sredo zvečer se je vladni komisar Zamberletti srečal tudi s predsednikom deželnega odbora Comelli jem in nekaterimi odborniki. Na sestanku so skupno pregledali akcije, ki so jih v zadnjem času podvzeli, da bi čimprej premestili prebivalstvo iz šotorišč v montažne hiše.
• Na sinočnjem sestanku je šentjakobska rajonska konzulta razpravljala o varianti splošnega regulacijskega načrta o površinah za javno korist. Sestanek je vodil odbornik za urbanistiko Antonio De Luca.
Sinoči je v prijateljskem krogu praznoval petdesetletnico DRAGO SLAVEC iz Doline. Ob srečanju z Abrahamom mu iskreno čestitajo in kličejo na mnoga leta prijatelji in tovariši
slovenščini so razpravljali o Finžgarju in njegovem delu ter slogu, o Miranu Jarcu, o pomenu pesništva, o zgodovinarjih slovenskega slovstva, o Ivanu Preglju in njegovih značilnostih, predvsem o baročnem stilu v njegovem delu, o Župančiču s posebnim poudarkom na njegov odnos do domovine in kozmopolitizma («Duma» in «Z vlakom»); vendar so to le nekatera izmed številnih vprašanj. Kar se tiče fizike bi navedli le nekaj točk: način naelektrenja, Newtonov zakon, merske enote za različne sile in pojave, učinki elektrike, razdelba in drugo.
Na učiteljišču so kandidatom določili naslednje štiri predmete: slo-: včnfčirib’,1 italijanščino, prirodopis ter pedagogiko. Kòt rečeno so si en predmet izbrali djak; sami, enega pa jim 'je določila komisija. Pogosto se dogaja, da si dijak izbere tudi drugi predmet in da mu tega komisija le potrdi. Vendar tokrat na u-čiteljišču ni bilo tako. Komisija v večini primerov ni upoštevala ustrezne želje dijakov, ki so seveda ostali razočarani in ki so se tako znašli v precejšnjih težavah. Na učiteljišču, kjer komisij; predseduje prof. Boris Tommasi, je 35 kandidatov, od tega trije privatisti in 11 dijakov z go-riškega učiteljišča. Tudi tu smo zabeležili nekaj tem, o katerih je tekla beseda med izpiti. Italijanščina: Giacomo Leopardi iin njegova pesn tev «Passero solitario», pesnikove značilnosti, predvsem kar se tiče njegovega pesimizma, Manzonijeva tragedija «Adelchi» s posebnim poudarkom na odlomku o Ermenegardi, de-kadentizem, futurizem in njegovi predstavniki, D’Annunzio in njegova aktualnost, De Sanctis ter neizogibno vprašanje o Dantejevih «Nebesih». Pedagogika: Kant in njegov nauk o moralnosti, Schopenhauer in njegova misel, opis didaktičnega nastopa ter drugo.
Seveda so morali dijaki poleg tega zagovarjati tud; svoje izdelke iz matematike in iz splošne kulture. Izid teh dveh pismenih nalog je po mnenju dijakov precej poprečen; predvsem so bile težave pri matematiki. No, kar se tiče naloge iz splošne kulture, pa so profesorji precej razočarani; vse preveč je bilo slovničnih napak.
Junijski promet na meji nad 4.200.000 prehodov
Osebni promet na meji med Italijo in Jugoslavijo na območju tržaške pokrajine je v preteklem juniju krepko presegel štiri milijone prehodov in je bil skoraj za milijon prehodov večji kakor v istem mesecu lani.
V mednarodnem prometu je v juniju stopilo čez mejo 2,230.020 ljudi (v lanskem juniju 1,715.563), od tega 877.917 italijanskih državljanov (lani 747.175) in 1,352.103 tujci (v lanskem juniju 968.388).
Z obmejno prepustnico pa je stopilo na sosedna obmejna področja 1,976.427 potnikov (v istem mesecu lani 1,568.097), od tega 1,293.001 i-talijanski državljan (lani 1,086.958) in 683.426 jugoslovanskih državljanov (v lanskem juniju 1,568.097). Celokupen promet je po vsem tem dosegel 4,206.447 prehodov, medtem ko je znašal v juniju lanskega leta 3,283.660 prehodov.
Dan«s v Nabrežini odprtje razstave vin
Danes ob 18. uri bodo v Nabrežini odprli 15. razstavo domačih vin, ki se bo zaključila v nedeljo. Na razstavi, ki jo prireja devinsko-nabre-žinska občina, bo sodelovalo skupno 18 domačih vinogradnikov, ki bodo razstavili 14 vzorcev belega in 11 vzorcev črnega vina. V okviru prireditve bodo na sporedu koncert na-
brežinske godbe, ples (vsak večer) in tradicionalna tombola na trgu. Za ples bosta poskrbela «Kvintet Praprot» in «Ansambel Igo Radovič».
V nedeljo se bo ob 10. uri sestala v dvorani «I. Gruden» v Nabrežini komisija za javno oceno vin. Odbor vabi občinstvo, naj se udeleži seje.
Obvestilo
Tržaškega partizanskega pevskega zbora
Obveščamo vse pevce in orkestra-še, da bo v nedeljo, 11. julija/ v Dutovljah velik kraški praznik, na katerem bo nastopil tudi TPPZ. Pozivamo vse pevce in godbenike, da se javijo gotovo pol ure pred nastopom na prireditvenem prostoru. Prostor bo zasenčen. Za tem prostorom je parkirišče za naše avtomobile.
Prosimo točnost!
Odbor
SPD Tabor čestita
RADI SOSIČ in
BRANKU LAKOVIČU na novi življenjski poti
Včeraj sta se poročila RADA SOSIČ iti
BRANKO LAKOVIČ
Vse najboljše v skupnem življenju jima želi ŠZ BOR
JUTRI URADNA OTVORITEV
14. FILMSKI FESTIVAL ZNANSTVENE FANTASTIKE
S predvajanjem prvih filmov se bo v Trstu jutri pričel 14. mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma. Letošnji program je še posebno bogat, saj predvideva predvajanje 76 filmov iz 16 držav in poleg tega še ciklus 49 negovorjenih znanstvenofantastičnih filmov, katerega prireja v okviru festivala Capella Underground.
Velika filmska prireditev se bo pričela ob 16,15 v kinodvorani Ex-celsior, ko bodo vrteli prve filme retrospektivnega prikaza «Fant’1-talia», ki sta ga priredila Giuseppe Lippi in Lorenzo Codelli v sodelovanju z že omenjeno Capello Underground. Spored obsega italijanske znanstvenofantastične filme od leta 1957 do leta 1966.
Uradna otvoritev festivala bo ob
21.30	na Gradu sv. Justa, ko bodo začeli predvajati filme, ki tekmujejo za nagrado «Zlati asteroid». Prvi bo na vrsti poljski film «Okvara» režiserja K. Kiwerskega. Sledilo bo delo «Ugras a lehtetlembe» (Skok v nemogoče) Madžara Sandorja Rei-senbiinchlerja, delo «V odin prekra-sny večer 2000 goda» (Lep večer leta 2000) Vitalyja Aximova in nazadnje še edini dolgometražni film «Death Race 2000» (Smrtni tek 2000) Američana Paula Bartela.
Ob 21. uri bodo odprli nekaj razstav, ki so jih priredili v okviru festivala. V občinski dvorani palače Costanzi bodo odprl; antološko razstavo futurista Tullia Cralija, v tržaškem Avditoriju pa razstavo «Šest usmeritev fantastike», ki obsega dela mladih umetnikov Aguzzo-lija, Bonomija, Farine, Mazzierija, Margonarija in Trolesa. Nazadnje gre še omeniti razstavo «Znanstvenofantastična revija ZDA 1926-1953», ki so jo s pomočjo švicarskega izvedenca Versinsa namestili v prostorih Gradu sv. Justa.
Obvestilo tržaške občine
Tržaška občina obvešča, da so od prvega julija odprti pri zdravstvenih centrih razmeščeni uradi oddelka VII - socialno skrbstvo. Zato posamezniki lahko naslovijo vprašanja v zvezi s socialnim skrbstvom neposredno na urade pri zdravstvenih centrih: za zahodni Kras v Križu 274 in na Proseku 220, za vzhodni Kras na Opčinah, Proseška ulica 28, za okraj Rojan • Greta - Barkovlje v Ul. Er-macora 3, za okraj Kolonja - škork-lja v Ul. Cologna 30, za okraj Novo mesto - Nova mitnica v Ul. Battisti 14, za okraj Sv. Vid - Staro mesto v Ul. Colautti 6, za okraj Stare mitnice v Ul. Foscolo 7, za okraj Sv. Ivan na Lonjerski cesti 1, za okraj Kjadin - Rocol v Ul. Maurotier 2, za Sv. Jakob v Ul. Caprin 18/1, ža okraj Skedenj - čarbola v Ul. Ron-cheto 77, za okraj Valmaura - naselje Sv. Sergija na Stari istrski cesti 43.
Sporočilo
tiskovnega urada KPI
Tiskovni urad tržaške federacije KPI obvešča, da je prišlo med pripravo programa pokrajinskega, festivala komunističnega tiska, ki bo od 11. do 18. julija, do neljube napake. Recital «Dvojna resnica» ne bo v priredbi Stalnega slovenskega gledališča, kot je bilo najavljeno, ampak ga bodo pripravili in uprizorili nekateri člani SSG.
Tržaška federacija KPI se oprošča SSG in mu ob tej priliki ponovno izreka solidarnost vseh tržaških komunistov.
HUDE POSLEDICE DVEH PODOBNIH PROMETNIH NESREČ
Mladeniča težko ranjena zaradi padca z motorjem
Oba sta se vozila z motorjem honda 500
Pri padcu z motorjem sta se v sredo, oziroma včeraj hudo poškodovala 19-letni prodajalec Albert Behrens, doma na Trgu sv. Antona Novega in 24-letni težak Mario Bertok, doma v Ul. Costalunga 49. Oba sta iz še nepojasnjenih razlogov izgubila nadzorstvo nad motorjem ter nerodno padla in oba so s pridržano prognozo sprejeli v tržaško bolnišnico na kirurški oddelek.
Albert Behrens se je ponesrečil v sredo nekaj pred 14. uro. Z motorjem vrste honda 500 se je vozil vzdolž po Ul. Marchesetto ter je v bližini hišne številke 16 izgubil nadzorstvo nad vozilom ter padel. Zlomil si je desno stegnenico ter se hudo udaril v ramo. V bolnišnico so ga sprejeli pod hudim šokom.
Mario Bertok pa je z motorjem honda 500 padel včeraj ponoči, približno ob 1.30. Takrat je namreč zapustil bar «Castare» ter se je odpravil domov. Po vsej verjetnosti ni dobro dvignil stojala in se je s tem dotaknil asfalta, tako da se je motor obrnil, on pa je obležal na tleh. Pri padcu se je močno udaril v glavo ter v ramo. Verjetno je zadobil tudi notranje poškodbe. Do omenjene nesreče je prišlo v bližini križišča Ul. Costalunga z Ul. della Pace. Bertoku je na pomoč priskočil prijatelj, ki je prav takrat privozil mimo in ga je odpeljal v bolnišnico.
Avto ga je podrl na prehodu za pešce
Na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice so včeraj popoldan sprejeli 53-letnega električarja Gina Cibrona, doma iz Ul. Bramante 11, katerega je v Ul. S. Giacomo in Monte s fia-
tom 126 povozila 57-letna Claudina Fabbro. Mož je prečkal cesto na prehodu za pešce. Ranjen je na levi nogi ter je zadobil več udarcev po vsem telesu. Ozdravel bo v dveh mesecih.
Omet s hišnega zidu mu je poškodoval ramo
V tržaško bolnišnico so včeraj zvečer sprejeli 35-letnega jugoslovanskega državljana Antona Juretiča z Reke. Mož je hodil po Ul. Dante, ko je nanj z zidu palače «Banca Commerciale» padel težak kos ometa in mu poškodoval ramo. Juretič bo okreval v dveh mesecih.
Avtomobilist podrl pešca na pločniku
Zaradi lažjih telesnih poškodb so včeraj popoldan sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice 51-letnega delavca Josipa Sosiča iz Do-berdobske ulice 22 na Opčinah. Moža, ki je hodil po pločniku, je v Ul. Ginnastica, v bližini hišne številke 5i, z avtomobilom vrste mini-minor povozil 30-letni Alberto Maracca, iz Ul. Dante 29 v Miljah.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance LNAM In ENPAS od 22. do 7. ure. tel. št. 732-627.
Ansambel SAG odpotoval v Trebinje
Sinoči je s Kompasovim avtobusom odpotoval v Trebinje dvain-dvajsetčlanski ansambel Slovenskega amaterskega gledališča. V hercegovskem mestecu, oddaljenem nekaj nad trideset kilometrov od Dubrovnika, se bo udeležil 20. jubilejnega Zveznega festivala jugoslovanskih amaterskih gledališč. Naše nepoklicno gledališče bo nastopilo na festivalu v soboto zvečer, in sicer z delom Daria Foja «Burkaški misterij», ki ga je slovenska republiška žirija na Vrhniki izbrala, da zastopa slovenski gledahški amaterizem na tem pomembnem jugoslovanskem gledališkem srečanju. Ansambel SAG se bo vrnil v Trst v nedeljo ponoči.
Odložen koncert pevskega zbora «Kolo»
Zaradi tehnično - organizacijskih težav je odložen za nedoločen čas koncert pevskega zbora «Kolo» iz Šibenika, ki bi moral biti danes ob
21.	uri v Avditoriju v prid furlanskemu prebivalstvu.
Petdeset let Draga Slavca
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine-- tel. 211 001: Prosek: tel. 225 141 ; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje! teL 271-124,
V Dolini je v krogu domačih in velikega števila prijateljev slavil 50. rojstni dan Drago Slavec, občinski odbornik za javna dela.
Sam je skromen in se mu tudi ob kozarcu vina usta niso razvezala, zato pa so nam drugi govorili o njegovem življenju,' ki je dovolj bogato in živahno. Kremenit po značaju se je Drago kaj kmalu znašel v družbi upornikov proti fašizmu. Zaprli so ga in odgnali v Nemčijo, od koder je bežal preko Švice v Italijo. Že na meji, v Son-driu, se je priključil partizanom, kjer so ga poznali za Slovenca. Imenovali so ga kar «Tito». Iz Italije je Slavca vodila pot v Jugoslavijo, kjer se je v partizanskih vrsta! boril do zmage. Po vojni se je vrnil v rojstno Dolino in se kot komunistični aktivist vključil v življenje dolinske občine, kjer je že vrsto let občinski svetovalec in odbornik. Izrazito se je vedno zanimal za gradnjo spomenikov padlim v NOB, saj ga ni bilo zborovanja, kjer bi ne krožil in od vsakega izterjal vsaj tisočak za spomenik ali obeležje, od Prebenega do Gročane.
Dragu Slavcu so prijatelji zaželel: _ krepkega zdravja in družinske sreče. Tem željam se pridružujejo tudi prijatelji pri «Primorskem dnevniku».
OBČINA TRST
Oddelek XIII Urbanistika in promet
OBVESTILO
Varianta k splošnemu občinsl mu regulacijskemu načrtu, ki bil sprejet z odlokom predseduj deželnega odbora štev. 179/Urb. dne 16.12.1969 in popravljen s sp membo štev. 15, ki je bila odobre z odlokom predsednika deželnega i bora štev. 018/Pres. z dne 7.1.1! in ki se nanaša na glavno ces) omrežje.
v Deponirana na občinskem taj štvu z možnostjo vsakomur, da jo ogleda.
ŽUPAN
upoštevajoč svojo prošnjo z d 23.6.1976, naslovljeno na predsed ka deželnega odbora dežele Fur nije - Julijske krajine za dose potrditve variante št. 23 k sploši mu občinskemu regulacijskemu t Črtu za glavno cestno omrežje, jo je sprejel občinski svet s sk pom štev. 207 dne 20.5.1976;
v smislu predpisov člena 9 ; kona št. 1150 z dne 17. avgusta 1! in naslednjih popravkov in dopol ter člena 19 zakona št. 39 z dne maja 1973
sporoča
1.	da bo 20 dni, začenši z 9.7.1! in vse do 29.7.1976 omenjena sp: memba deponirana na občinske tajništvu na razglasni deski, Ul. Malcanton št. 3;
2.	da ima v tem času vsakdo mi nost, da si jo ogleda v uradi urah za občinstvo ter ob praz kih od 8. do 13. ure;
3.	da imajo v 20 dneh od zadnje dneva, ko poteče zgoraj omenjt rok depozita, in sicer do vklji no 18. avgusta 1976, tako ustano kot zasebniki pravico predlož «pripombe», na ustreznem k kovanem papirju za tvorno soc lovanje občanov k izpopolnjev nju omenjene variante.
GENERALNI TAJNIK Micio
Šolske vesti
Zavodski svet državnega učiteljišča «A- M. Slomšek» v Trstu obvešča starše, da nudi tržaška občina štipendije in podpore potrebnim dijakom, ki so obiskovali šolo v šolskem letu 1975-76. Zainteresirani naj vložijo prošnjo na šoli skupaj s kopijo davčne prijave (mod. 740 ali 101) do 15. julija.
Zavodni svet srednje šole Fran Erjavec obvešča starše, da lahko vložijo na šolo prošnjo za dodelitev občinske podpore za knjige in za šolske potrebščine. Prošnji mora biti priložen obrazec davčne prijave (o-brazec št. 740 ali 101).
Ravnateljstvo državnega znanstvenega in klasičnega liceja «F. Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1976-77, Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne strokovne šele za industrijo in obrt — Ulica Matteotti 12, tel. 765-276 — sporoča, da je v teku vpisovanje za novo šolsko leto v sekcije za orodne mehanike, za monterje in popravljavce radio in televizijskih sprejemnikov ter za kemijske analitike (predvsem za dekleta) do 20. julija.
Razna obvestila
Narodna In študijska knjižnica obvešča občinstvo, da bo do 31. avgusta odprta po poletnem umiku, t.j. vsak dan razen sobot od 8. do 16. ura neprekinjeno.
ŠZ GAJA priredi 10. in 11. julija
ŠAGRO NA PAORIČAH
Oba večera vas bo zabaval ansambel «Tite Lords»
V nedeljo ob 18.30 nogometna tekma «Stari - mladi».
Delovali bodo dobro založeni KIOSKI
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 9. julija VERONIKA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.30 — Luna vzide ob 18.54 in zatone ob 3.23.
Jutri, SOBOTA, 10. julija AMALIJA
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 28,4 stopinje, najnižja 17,8, ob 19. uri 25. Zračni pritisk 1007,3 mb pada, vlaga 60-odstotna, nebo malo oblačno, brez vetra, morje skoraj mimo, temperatura morja 24 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 7. in 8._ julija se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 20
oseb.
UMRLI SO:. 85-Ietna, Maria Pec-chiar vd. Damiani, 52-letni Giovanni Franchini, 95-letni Pasquale Brancaccio, 61-letni Giordano Cher-sicla, 72-letna Francesca Blasi, 56-letna Lidia Crociati por. Tosi, 65-letna Antonia Ovidotti por. Obad,
87-	letna Antonia Ruzzier vd. Ruz-zier, 87-letna Giuseppina Antena vd. Poropat, 80-Ietna Antonia Ragaù vd. Di Giorgi, 80-letni Giuseppe Checco, 81-letna Gaetana Legnarli vd. Vigna-redi, 54-letna Amelia Petretti, 61 letni Domenico Germani, 72-letna Lucia Dellore por. Vascotto, 65-let-na Angela Barbato por. Barbato, 63-letna Irma Soranzio vd. Maestri,
88-	letni Renato Gobet, 84-letna Anna Sturz in 83-letni Antonio Parovel.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Vielmetti. Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Monteremo 9.
; M'		
		
it	H	
TEČAJI VALUT V MILANU
DNE 8. 7.1976	
Ameriški dolar: debeli	837,50
drobni	820,—
Funt šterling	1526,50
Švicarski frank	335,50
Francoski frank	173,75
Belgijski frank	20,59
Nemška marka	322.—
Avstrijski šiling	44,75
Kanadski dolar	842,-
Holandski florint	304.—
Danska krona	133.—
švedska krona	183.—
Norveška krona	146.—
Drahma: debeli	23,-
drobni	23,25
Dinar: debeli	45.-
drobni	45,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma
JUTRI OTVORITEV
GRAD SV. JUSTA Ob 21.30: «La corsa della morte» (celovečerni film, ZDA), «Avaria» (Poljska), «Un salto nell’ Impossibile» (Madžarska) in «Una bella serata nel duemila» (SZ), srednje in kratko-metražni filmi.
KINO EXCELSIOR Ciklus filmov «FantTtalia». Ob 16. uri: «Totò all’infemo» in «I vampiri» (francoska verzija). Pred tem bodo predvajali znanstvene dokumentarne filme in eksperimentalne kratkome-tražne filme.
«LUČI IN ZVOKI»
V	MIRAMARSKEM PARKU
Tedenski razpored večernih predstav «Luči in zvoki» v parku Miramarskega gradu:
OB PONEDELJKIH : tedenski počitek.
OB TORKIH :
ob 21.30 v nemščini; ob 22.45 v italijanščini.
OB SREDAH :
ob 21.30 v angleščini; ob 22.45 v italijanščini.
OB ČETRTKIH : ob 21.30 v srbohrvaščini; ob 22.45 v italijanščini.
OB PETKIH :
ob 21.30 v italijanščini; ob 22.45 v nemščini.
OB SOBOTAH :
ob 21.30 v slovenščini; ob 22.45 v italijanščini.
OB NEDELJAH : ob 21.30 v nemščini; ob 22.45 v italijanščini.
* * *
V	pričakovanju preverjanja oddaje v srbohrvaščini ter do novega obvestila bosta obe četrtkovi izvedbi (ob 21.30 in ob 22.45) začasno v italijanščini.
Kino
M1RAMARSK1 PARK - «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 21.30 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini); ob 22.45 «Der Kaisertraum von Miramar» (v nemščini).
Ariston 21.30 «L’invasione degli ultracorpi». Barvni znanstvenofantastični film.
Mignon 16.30 «I prosseneti (I maniaci sessuali)». Igrajo Alain Cuny, Luciano Salce, Juliette Meyniel, Stefania Casini. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30—22.00 «Il gattopardo». Barvni film v režiji Luchina
■ ! Viscontea. Igrajo Burt Lancaster, Claudia Cardinale in Alain Delon.
Fernce 16.5(1 «La fine dell’innocenza». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.30 «Manichino assassino». B. Lancaster, R. Miland. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.30 «Il vangelo secondo Simone e Matteo». Paul Schmidt. Barvni film.
Eden 16.30 «Sweet love». Beba Lončar. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Agente 007 - Una cascata di diamanti». Barvni film.
Aurora 16.00 «Todo Modo». M. Volontà. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Rollcar - 60 secondi e vai!». C, Roller. Barvni film.
Capitol 16.30 «L'uomo dalle due ombre». Charles Bronson. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 1630—22.00 «Le sorelline». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.30 «Intrigo in Svizzera». David Jenssen. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Impero 17.00 «Dai papà, sei una forzai». Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «Il colpo alla metropolitana - Un ostaggio al minuto». Walter Matthau in Robert Shaw. Barvni film.
Ideale 16.30 «I maschioni», Donald Billon. Barvni film.
Radio 16.00 «Il cinese dal braccio di ferro». Wang Yu.
Giardino Pubblico 21.00 «Mayerlmg». Catherine Deneuve. Barvni film.
Volta (Milje) 17.00 «Il dottor Strana-more». Barvni film.
Razstave
V	občinski galeriji na Trgu Unità je odprl razstavo svojih novejših del tržaški slovenski slikar Franko Veccbiet, ki bo razstavljal do 12. t.m. Z njim razstavlja mlada slikarka Margherita Velia.
V	galeriji «Tergeste» Ondina Mo-ruzzi - Brunetti razstavlja svoja najnovejša dela. Razstava bo odprta do 31. t.m.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Cvetka Verginelle daruje Gizela Sedmak (Križ 221) 2.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Cvetka Verginelle darujeta Zora in Mari Košuta 3.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
——+ 1
Preminil je naš dragi
ALOJZ DANEU
Pogreb bo danes, 9. julija, ob 12.30 iz zdravilišča Santorio Santorio naravnost v cerkev na Opčinah.
Potrti sporočajo žalostno vest: žena Bernarda, hčeri Nadja z možem Ser-giom in Irene z Dariom, brat Bernard z družino ter drugi sorodniki
Namesto cvetja darujte v dobre namene.
Opčine, 9. julija 1976
(Občinsko pogrebno podjetje)
SKLEP SOPISCA V ZVEZI S PETOVELJSKIM ATENTATOM
Dodatna preiskava o glasu neznanca ki je zvabil karabinjerje v past
Poverili so jo dvema strokovnjakoma iz Padove, ki bosta zaprisegla v sredo Ponovno zaslišanje Patrizie Cinti in dr. Busolinija na zahtevo državnega tožilca
Po sorazmeroma kratki razpravi je tržaško prizivno porotno sodišče včeraj sprejelo zahtevo zagovornikov, državnega tožilca in zasebnih strank, da poverijo izvedencu nalogo, da ugotovi možne enakosti med glasom neznanca, ki je 31. maja 1972 zvabil karabinjerje v Petovlje, kjer je eksplozija ubila tri mlade karabinjerje, enega pa ranila, in glasovi obtožencev pokola, ki jih je prvostopenjsko sodišče pred dvema letoma oprostilo zaradj pomanjkanja dokazov. Glas je pravzaprav edini element, s katerim razpolagajo preiskovalci in dodatna preiskava o glasu bi lahko dokončno izključila, da je karabinjerje zvabil v past eden izmed obtožencev, Badin ali Gianni Mezzorana, kot so ob zaključku preiskave zatrdili preiskovalci.
Prav o tem vprašanju se je pred odločitvijo sodišča razvila krajša razprava, v katero je prvi posegel državni tožilec dr. Ballarini, ki je dejal, da se strinja s preiskavo o glasu, vendar pa zavrača glotološko preverjanje. Gre za primerjavo med glasom neznanca in raznimi narečnimi značilnostmi, ki bi, po mnenju zagovornikov, izključila možnost, da bi bil avtor telefonskega pogovora katerikoli Goričan, ker je baje izvedenec obrambe točno določil področje, od koder naj bi bil človek s teko govorico. Gre za bizjaško narečje; s tega področja ni nobeden izmed obtožencev, so pa. kot so pred časom povedali zagovorniki, nekateri znani desničarski ekstremisti. Zagovorniki so vztrajali pri svojem stališču in odv. Maniacco je pripomnil, da je glotološka preiskava predpogoj za uspeh fonične preiskave.
Sodišče je v svoji odločitvi dopustilo široke možnosti. Sprejelo je namreč zahtevo po dodatni preiskavi in imenovalo dva sodna izvedenca; ravnatelja fonetičnega centra vsedržavne raziskovalne u-stanove CNR pri univerzi v Padovi prof. Lucia Croata in tehničnega izvedenca pri isti ustanovi dr. Franca Ferrera. Oba se bosta morala predstaviti sodišču na prihodnji obravnavi, ki bo v sredo,
14.	t.m., ob 10. uri, da zaprise-žeta. Njima sodišče tudi propu-šča možnost glotološke preiskave, če bosta imela za potrebno. Sedaj imajo zagovorniki in predstavniki, zasebnih strank pravico, da imenujejo svoje izvedence, ki bodo sodelovali pri preiskavi. Za zasebne stranke je odv. Kostoris že predložil sodišču dve imeni, medtem ko bodo zagovorniki po vsej verjetnosti sporočili svoje predloge ha prihodnji seji. Omeniti je še treba, da sodišče ni sklepalo o vseh ostalih zahtevah, ampak si je pridržalo pravico do kasnejše odločitve.
Včerajšnja razprava se je začela s kratkim dodatnim zaslišanjem prič Patrizie Cinti in dr. Vannija Busolinija. Državni tožilec dr. Ballarini je namreč sporočil sodišču, da mu je telefoniral Bu-solim in mu dejal, da je preveril nekatere okoliščine in da mora popraviti nekatere izjave. Dr. Ballarini je še posebej naglasil, da je priča telefonirala «prostovoljno, kot že vedno prej». Predsednik Marši je zato najprej poklical na zaslišanje Cintijevo, ki je povedala, da je z diplomo v roki preverila datume in ugotovila, da je dokončala študij 17. julija 1973 in da je spoznala Badi-na v pustnem času pri 18 letih starosti, to je v prvih mesecih leta 1972. Ni pa znala navesti točnih okoliščin, v katerih se je odvijal pogovor med njo in Badi-nom. O tem se je razvil tak razgovor s predsednikom Marsijem: Predsednik: «Do srečanja je prišlo, preden ste maturirali.. .»
Cinti: «Menda, ne vem, ne spominjam se točno.»
Predsednik: «Toda izjavili ste, da sta Badina srečali, ko ste se vračali iz šole.»
Cinti: «Res je, potemtakem je bilo to gotovo preden sem dokončala šolo.»	,	.
Predsednik: «Koliko časa je minilo od trenutka, k0 ste spoznali Badina, pa do razgovora o telefonskem pozivu, da je na železnici bomba?»
Cinti: «Se ne spominjam.» Predsednik: «Potrjujete, da ste nosili plašč?»
Cinti: «Da.»
Predsednik: «Je bilo to spomladi ali jeseni?»
Cinti: «Se ne spominjam.»
Tako se je zaključilo zaslišanje, če izvzamemo besedni spopad med zagovornikom odv. Battellom in državnim tožilcem. Battello je namreč dejal, da je potemtakem dekle govorilo z Badinom spomladi leta 1972, to je pred petoveljskim atentatom, medtem ko je tožilec trdil, da je do tega prišlo jeseni. Domnevamo lahko, da se bo tožilec pri svojem govoru oprl na to pričevanje, da bo trdil, da je Badin dejansko telefoniral karabinjerjem, nato pa si je hotel poiskati alibi s tem, da je povedal prijateljici, da so se njegovi prijatelji hoteli na neslan način pošaliti z
Nato je sodišče zaslišalo še Busolinija, ki je dejal, da se je u-štel za eno leto in da je sprejel Cintijevo v službo 8. marca 1974, dekle pa je obiskovalo njegov urad že od decembra 1973. To je ugotovil pa natančnem pregledu knjigovodstva svoje komercialistič-ne pisarne.
Ob koncu moramo poudariti, da tudi to zaslišanje ni dalo tistih rezultatov, ki jih je pričakoval
priliv še posebno obsežen: ta dan je namreč solidarnostni sklad narastel kar za 436,5 milijona lir. Prispela
državni tožilec. Gre za povsem i nakazila redno objavljajo v deželnem postransko dejanje in verzija Cinti- J uradnem vestniku. Doslej so nakazila v sklad — brez državne, deželne in tuje pomoči — dosegla 8 milijard
jeve se povsem ujema z verzijo, ki jo je o tem podal obtoženec in s poročilom goriške kvesture. Ko je bil Badin v službi pri goriškem uredništvu dnevnika «D Gazzettino», je sprejel anonimen telefonski poziv o bombi na tržiški železniški postaji. O tem je obvestil kvesturo, ki pa je ugotovila, da je šlo za šalo in o tej šali je Badin govoril s Cintijevo.
244 milijonov lir.
Smrtne posledice prometne nesreče
V sredo popoldne je na oddelku za oživljanje podlegel hudim poškodbam prometne nesreče 69-letni Renato Go-bet, profesor v pokoju. Gobeta je v petek, 2. t.m., v Ul. Udine povozil neki A. C., ki je po nesreči nadaljeval svojo pot, ne da bi ponesrečencu nudil pomoč. Omenjenega so nekaj ur kasneje odkrili karabinjerji in so ga prijavili sodišču.
O Tudi letos je ministrstvo za šolstvo uvedlo, za šolsko leto 1976-77, poskusne državne srednješolske tečaje za delavce.
Solidarnostni sklad prekoračil 8 milijard
V deželni solidarnostni sklad za pomoč potresnikom se stekajo vedno novi prispevki raznih ustanov, javnih uprav in zasebnikov. V torek je bil
iiiiuiiiiiiiiiimiliimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiimiiimiitiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimmimitiiiiiiiiiiiimnimiitiiiiii
ZAHTEVA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA IZ BENETK
ARHIVIRA Tl AKTE 0 DEJA VBOSTI SODNIKOV IN PREISKOVALCEV
Gre za obtožbe proti preiskovalcem v zvezi s petoveljskim atentatom
Beneški državni pravdnik dr. Fortuna je zaključil preiskavo v zvezi z obtožbo, ki jo je prvoobtoženec petoveljskega atentata Romano Resen vloži protj tržaškim sodnikom in nekaterim preiskovalcem v zvezi z vodenjem preiskave o petoveij-skem atentatu. Dr. Fortuna je predal akte preiskovalnemu sodniku z zahtevo, da jih arhivira. Tako naj bi se torej zaključila preiskava, od katere je demokratična javnost mnogo pričakovala, saj se dolgo časa govori o dejavnosti preiskovalcev, ki, kot kaže, ni še privedla do resničnih krivcev atentata.
Romano Resen je 24. novembra lanskega leta prijavil sodnike, preiskovalce in nekatere priče s prvostopenjskega procesa kasacijskemu sodišču, ki je predalo akte beneškemu državnemu pravdništvu. Namestnik državnega pravdnika Fortuna je na osnovi teh aktov poslal 3. junija letos obvestilo o sodnem postopku karabinjerskim častnikom generalu TvlingareUiju, majorju Chir'cu in podpolkovniku Farru, sodnikom Pascoli-ju in Cenisiju iz Gorice ter Coassinu, ki je bil tedaj v Gorici, Brenciju, Serbu in Pontrelliju iz Trsta in pričam na prvostopenjski obravnavi Di Biaggiu, Kovačiču, Tuntarju in jet-nišniškemu pazniku Paduli. V Benetkah so medtem zaslišali vse o-sumljence, milanska sodnika Ales-sandrinija in D'Ambrosija ter nekatere častnike SID. Na osnovj teh zaslišanj je državni pravdnik zahteval arhiviranje aktov z nekaterimi izjemami. Dokončno je treba namreč še ugotoviti možne odgovornosti karabinjerskih častnikov v zvezi z u-gotavljanjem, odkod so petoveljski atentatorji prejeli eksploziv. Glede na to je pravdništvo zahtevalo zaslišanje nekaterih prič v Švici, tamkajšnje sodstvo pa ni še poslalo odgovora. Treba bo tudi še ugotoviti okoliščine v zvezi s pričanjem neke časnikarke na prvostopenjskem procesu. General Mingarelli je izjavil, da se je časnikarka prostovoljno ja-
vila, sama pa je v soočenju dejala, da jo je visoki častnik prisilil k temu. Beneški državni pravdnik je tudi mnenja, da ni dovolj dokazov, da bi obtožili Walterja Di Biaggia, ki je bil na prvostopenjskem procesu ključna priča, lažnega pričevanja. Sedaj , bo moral preiskovalni sodnik odločiti, ali naj arhivira tudi ta primer ali ne.
Beneška preiskava je tudi izključila kakršnokoli kaznivo dejanje, ki naj bi ga po Resenovi obtožbi zagrešili sodniki. Možno pa je, da bodo uvedli preiskavo v zvezi z dejanji, kj naj bi jih bil zagrešil dr. Pascoli, ki pa ne sodijo v to preiskavo. Prav tako si je beneški državni pravdnik pridržal pravico, da nadaljuje preiskavo v zvezi z nekaterimi dejanji, ki so prišli na dan med zadnjimi zaslišanji.
NA OPUSTOŠENIH OBMOČJIH
Strokovnjaki pregledali 5.400 stanovanjskih stavb
Deželne tehnične komisije, ki pregledujejo stanovanjske stavbe na območju potresa, da bi ugotovile možnost njihovega popravila, so doslej pregledale okrog 5.400 stavb. Kakor znano, bo deželna uprava po zakonu štev. 17 iz letošnjega leta priznala za popravila posebne finančne prispevke, ki gredo za popravila na posameznih stavbah do višine 6 milijonov lir (v primerih, da so bila poleg stanovanjske zgradbe poškodovana tudi gospodarska poslopja, se omenjenemu prispevku doda poseben prispevek za gospodarska poslopja do skupno 10 milijonov lir, nadaljnji prispevek do 4 milijonov lir pa je predviden za popravila na drugih stavbah, ki služijo proizvodnim dejavnostim). Prispevka iz deželnih skladov bodo deležni tudi lastniki, ki so se odločili za popravilo poškodovanih stavb pred pregledom omenjenih komisij.
PREDLOG MESTNEGA AVTOBUSNEGA PODJETJA
Morda se bo le letošnjo jesen vozovnica podražila od sedanjih petdeset na sto lir
Skoro podvojeni bodo tudi razni avtobusni abonmaji - Istočasno pa naj bi spremenili sedanje avtobusne proge s podaljški v predmestja
V kratkem se bodo avtobusne vozovnice v Gorici podražile in za vsako vožnjo bo treba odšteti 100 lir. Sedanja cena 50 lir za vsako vožnjo je v veljavi od leta 1964, ko so bili življenjski stroški in tudi stroški za vzdrževanje prometa občutno nižji. Cene, plače in vzdrževalni stroški so se v tem razdobju zelo povečali in za letošnje leto je, pri 50-lirski vozovnici predviden samo za avtobusne vožnje v Gorici primanjkljaj okrog 350 milijonov lir. To izgubo krije občinska uprava. Nekaj podobnega se dogaja v vseh italijanskih občinah, kjer je avtobusna služba povsod v deficitu. Marsikje so v zadnjem času skušali omiliti deficit s tem da so zvišali tarife. V Vidmu so n.pr. tarife vozovnic povišali na 100 lir pred nekaj meseci, podobno delajo v raznih občinah in tudi vsedržavna zveza občinskih avtobusnih podjetij je mnenja, da je treba cene vozovnic zvišati. Kljub temu bi ostala režijska cena deficitarna, vendarle pa menijo, tako na občinskem podjetju kot na goriški občini, da je prav da si občinska uprava prevzame le polovično breme socialne službe kot_ je avtobusna, drugo pa naj plačajo potrošniki. S podvojitvijo cene vozovnicam naj bi goriško mestno podjetje pridobilo 120 milijonov lir letno in tako bi deficit od 350 milijonov zmanjšali na približno 230 miliionov letno.
Prav tako naj bi zvišali tudi cene abonmajev, tudi te v skoro podvojeni obliki.
Podražitev naj bi pričela veljati jeseni, še pred začetkom šolskega leta, o njej naj bi sklepal občinski svet še ta mesec. Odbornik za javne storitve Moise je obrazložil vprašanje v sredo predpoldne načelnikom svetovalskih skupin, v sredo zvečer pa predsednikom rajonskih svetov. Na vrsti je bil tudi sestanek z zastopniki treh sindikatov, vendarle pa do njega ni prišlo in bo sestanek enkrat kasneje.
Povejmo še to, da je mestno podjetje izdelalo nov načrt za avtobusne vožnje, ki bodo spremenjene v toliko, da bodo bolj ojačili one, ki povezujejo predmestja z mestnim središčem. Predsednikom rajonskih svetov je odbornik Moise tudi povedal nekaj podrobnosti v zvezi s spremembami, ki so v načrtu. V šfandrežu bi vožnje podaljšali do industrijske cone in tudi sedanjo čakalnico na Pilošču bi premestili bolj na jug in tako bi tudi ugodili zahtevam štandrežcev, ki bi hoteli imeti ta stari vaški trg nedotaknjen. Ojačili naj bi tudi nekatere vožnje do Oslavja. Položaj pa bi se izboljšal v prihodnjem letu, ko bo prišlo do združitve goričkega mestnega avtobusnega podjetja s pokrajinskim avtobusnim podjetjem in takrat bodo vožnje na podeželje enotne ter jih bo seveda več kot sedaj in kar je najvažnejše, urejene bodo bolj racionalno, saj bo zanje skrbelo samo eno podjetje, ne pa več kot je to sedaj.
Na občini pa nameravajo tudi povečati razne pogrebne stroške, ki so sedaj zelo majhni, manjši tudi v primerjavi z drugimi občinami v naši okolici. V prihodnjem letu pa naj bi zvišali tudi ceno vodi.
mesto enemu delavcu in ga postavilo na nižje delovno mesto. Delavci so stavkali, ker je bil prizadeti delavec član tovarniškega sveta.
Drevi seja občinskega sveta
Drevi, ob 18.30, se bo, po enomesečnem premoru sestal goriški občinski svet. Na dnevnem redu so ratifikacije sklepov, ki jih je sprejel občinski odbor. Poleg tega imajo svetovalci na dnevnem redu še odobritev načrta za obmejno postajališče Vrtojba-Štandrež, ki ga je izdelal občinski tehnični urad, nekatere variante splošnemu regulacijskemu načrtu na področju Ločnika, novo pogodbo za uslužbenc mestnega podjetja, izvolitev občinskih zastopnikov v nekatere javne ustanove.
Giorgio Zar iz Krmina novi pokr. svetovalec?
Pokojnega Sergia Dossa bo v pokrajinskem svetu najbrž nasledil učitelj Giorgio Zar in Krmina. Na socialistični listi sledijo namreč pokojnemu Dossu dr. Gianni Maiani in Gino Saccavini iz Tržiča ter Giorgio Zar. Dr. Maiani je župan v Tržiču in ne more biti istočasno pokrajinski svetovalec. Gino Saccavini pa je občinski sveovalec in bi lahko bil istočasno tudi pokrajinski, vendarle bo vodstvo PSI, ki se bo sestalo prihodnje dni, verjetno odločilo, naj mesto v pokrajinskem svetu prevzame Zar. Tako bo tudi teritorialno socialistična svetovalska skupina zastopala vse področje goriške pokrajine.
V GORIŠKI GALERIJI «IL TORCHIO»
MARTIN IN IVAN HEGEDUSIC-MIMOGREDÉ
Jugoslovanska naivca razstavljata do 15. julija
Na povratku domov z razstav po raznih mestih Italije sta se te dni naivca — oče Martin, kipar, in sin Ivan, slikar, — za hip ustavila v Gorici.
Martin Hegedušič nam je predstavil pet lesenih kipov, Ivan pa petnajst slik na steklu. Med očetom in sinom je vidna precejšnja razdalja v razvoju «hlebinske šole» v širšem in ožjem pomenu besede: ar-haičnost Martinovih kipov nas v vsebinskem in izraznem pogledu o-pozarja na starejšo jazo razvoja te struje v Podravini, medtem ko nam Ivanova stekla pričajo o današnjem «vzdušju». Martin pomeni torej že preteklost Ivan pa sedanjost te naivne govorice, ki se je v širšem svetu, se pravi v zapadni Evropi, začela z Gauguinom ob odkritju kulture primitivnih in kot zavesten odpor proti meščanski «hiperkulturi», a je vzbrstela na Hrvatskem s čisto posebno fiziognomijo. Najpomembnejši obračun in menda eden najvidnejših uspehov te struje je bila razstava «Naivni 70» v Zagrebu: na tej mednarodni razstavi je hrvatska skupina umetnikov «prevpila» ustvarjalce vseh ostalih na-
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiTiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiriiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiin
MEDTEM KO SE KMETJE OZIRAJO ZA OBLAKI
Neznosna poletna vročina in suša ogrožata poljski pridelek na Krasu
Že nekaj let je ugodno vreme dobro poplačalo trud kraškega kmeta - Kako priskrbeti živini krme do prihodnje pomladi
Pred letom dni smo v našem dnevniku poročali o «zeleno ovenčanem juliju na Krasu», letos pa smo primorani beležiti, kako je kra-ška senožet zoglenela pod žarki pekočega sonca. Obširne košne poljane, posejane z redkimi jeseni in hrasti, med katerimi se razprostirajo vijugasti zapuščeni lehti, se razgaljajo pred očesom nedeljske-
di takih polj imajo Doberdobci na Laškem vedno manj, ker so jim nekaj zemlje razlastili za gradnjo lokalnih infrastruktur, ali pa so jo prodali zaradi oddaljenosti in odročnosti za obdelavo.
In na koncu še divjad, ki je na Krasu, kot tudi drugje, močno zaščitena in se je posebno v zadnjih letih precej razmnožila. Zaradi di-
ga izletnika v rujni obleki orume- vjadi morajo kmetje sejati le tak-nele trave in osušenih bilk. Le tu ‘ šne rastline, ki jih divjad ne ma-
• V tržiški tovarni Nestpack so delavci stavkali v sredo, ker je ravnateljstvo spremenilo delovno
1.
* sejem
primorska razstavlja
koper, 10.-18. julija 76
ugoden sejemski nakup OBIŠČITE NAS
10. julija se v Kopru spet odpirajo sejemski prostori. Sejem «Primorska razstavlja» se vam letos predstavlja že sedmič in vam tudi tokrat nudi široko izbiro proizvodov po izrednih sejemskih pogojih. V okviru sejma se vam na prireditvenem delu ponuja še lepa priložnost zabave in prijetnega počutja z vrhunskimi domačimi in tujimi pevci, ansambli in show skupinami zabavne glasbe ter uslugami priznanih gostincev.
Prepričajte se — ne boste razočarani!
VEČERNI
ZABAVNI PROGRAM
vsak dan j pričetkom ob 20. uri
10.	julija 1976 — vstopnina 35 din Humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEK
PREPIH 76 Gostje: MIŠO KOVAČ z ansamblom REGICA PLATANA
11.	julija 1976 — vstopnina 50 din Humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEK
PREPIH 76
Gostje: BI JELO DUGME PRIZMA
12.	julija 1976 — vstopnina 40 din Humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEK
PREPIH 76
Gostje: THE SHADES OF BLACK DUŠKO LOKIN KEMAL MONTENO DEMONI
13.	julija 1976 — vstopnina 40 din Humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEK
a REPIH 76
Gostje: MAXI MUSIC SHOW (26 nastopajočih)
MINNIE MINOPRIO balet LES BLU BELLES TONY DALLARA BARVNA TELEVIZIJA
14.	julija 1976 — vstopnina 35 din Humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEK
PREPIH 76
Gostje: NEDA UKRADEN NIKOLA BOROTA IN KAMEN NA KAMEN DŽO MARAČIČ - MAKI Ansambel LAPOS Modna revija Trgovskega podjetja «NANOS» Koper
Pokroviteli večera «NANOS» Koper
15.	julija 1976 — vstopnina 40 din Humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEK
PREPL . 76
Gostje: BARRY RYAN s show ansamblom ANELIDI
16.	julija 1976 - vstopnina 35 din Humorist • napovedovalen VINKO ŠIMEK
PREPIH 76
Gostje: 'PEREZA KESOVIJA in ART ansambel VLADO SAMEC in ZENIT Modna revija Trgovskega podjet-.1 «TEKST1NA» Ajdovščina Pokrovitelj večera «TEKST1NA» Ajdovščina
17. julija 1976 — vstopnina 40 din Humorist - napovedovalec VINKO ŠIMEK PREPIH 76 Gostje: DUBROVAČKI TRUBADURI TOMAŽ DOMICELJ Ansambel Ottavia BRAJKA
V zabavno - satiričnem kabaretu PREPIH 76, avtorja Andreja JELAČINA, nastopajo igralci Slovenskega gledališča iz Trsta in Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. (Silvij Kobal, A-drijan Rustja in Beri. Ukmarjeva) Za kakovostne gostinske usluge skrbijo podjetja in lokali DELAMARIS, DROGA, VESNA, HOTEL GALEB, HOTEL TRIGLAV, GOSTILNA «ŠALARA»
Prodaja vstopnic pri blagajni A vsak dan od 11, do 23. ure. Vhod v prireditveni prostor pri blagajni A od 20. ure
Prodaja vstopnic pri blaga,; i B vsak dan od 19. do 23. ure. Vhod v prireditveni prostor pri blagajni B od 13.30
PRIPRAVA IN REALIZACIJA VEČERNIH PRIREDITEV KONCERTNA POSLOVALNICA MBK IN «PR»
pa tam so globlje dolinice, iz katerih še ni poletna vročina izsrkala vlage in v njih se zelenje vliva v poletno kraško okolje kot oaza v Sahari, če se ljubitelju narave stoži pogled nad takšno pokrajino, ali nedeljskemu izletniku zmanjka svežkie,' kakšen šele riiora biti občutek kraškega kmeta, ki skozi celo letb vlaga trud v to žemljo in si načrtuje korak za korakom, dan za dnem.
Res je, da je zapadni del goriške-ga Krasa le malo obdelan in da sta se tui na prostranih poljih razpasli divjad in robidovje. So pa tudi obdelane njive, doline in lehti, na katerih raste krompir, ječmen in živinska krma, večji del obdelane zemlje pa zajamejo trtni nasadi. Zadnjih nekaj let je ugodno vreme vedno dobro poplačalo trud marljivih Kraševcev. Sedaj pa se je suša ponovno pojavila v vsej svoji moči. Krompir, ki je sedaj najbolj potreben vode, je že skoro do tal orumenel in kmetje računajo, da bo letošnji pridelek najmanj za 60 odstotkov manjši. Prav tako posta ja pereč problem pridelka sejane žlahtne krme. Prva košnja se je sicer dobro obnesla, suša pa je popolnoma uničila drugi rez in če ne bo dežja v nekaj dneh, se bodo polja tako osušila, da ne bo krma več obrodila in bo treba prihodnje leto nasejati novo. Sicer je sedaj v Doberdobu in drugih kraških vaseh manj živine kot nekoč. To je privedlo, da so zadnja leta ostale nepokošene velike površine trave, letos pa bodo morali živinorejci travo pokositi in jo primerno shraniti, ker bo uvožena krma predraga, cena živini pa bo zaradi tega tudi padala. Kraška trava je puste in pomešana z zastarelo travo, ki živini ne prija, zato bodo kmetje morali čez zimo krmo obogatiti z otrobi ali koruznim zdrobom ter nuditi mlekaricam tudi nekaj umetne krme. Vznemirljive so vesti, ki dan za dnem prihajajo o vedno višjih cenah krme, slame in mletih izdelkov. Vzporedno s tem pa upada cena živine, ki zna privesti do prave katastrofe na svetovnem tržišču z mesom. S primerno preračunanim delom, bi se morali kra-ški živinorejci izogniti posledicam takega obsega, saj imajo na razpolago dovolj polja, ki že več let ni bilo pokošeno. Treba bo le nakosi-ti in napolniti zaloge te kraške prvine. ki čeprav ni najboljša, je pa zadostna, da živina preživi zimo. Saj so naši pradedje vedno tako krmili živino, čeprav takrat ni bila tako lepo pitana in ni dajala toliko mleka, je pa vendar preživljala našega človeka.
Sedanja suša še ni prodrla do vinogradov, čeprav pravijo na Krasu, da že čaka pred «vrzelo». Znano je, da samo v Doberdobu pridelajo nad 1000 hektolitrov vina, in je ta postavka v računih doberdobskih kmetov postala v zadnjih letih najbolj donosna. Vinogradi večjega obsega, ki se nahajajo pri poti v Sredipolje in pri Poljanah, še dobro kljubujejo poletni vročini. Izkušeni vinogradniki trdijo, da celo prija trti sončno poletje, sami pa menijo, da je dež sedaj neobhod-no potreben.
Kmetovalci tistih kdaških vasi, ki težijo na laško področje, kot so Doberdob in Jamlje, imajo tam tudi nekaj polja, ki jim jamči do-
ra ali ji ne more škoditi. Zato so bili kmetje primorani opustiti fižol, paradižnik, vrtno zelenjavo, buče, peso in druge pridelke prepotrebne za človeka in živino. Previdnejši kmetje so obdelane njive obzidati ali omrežili z namenom, da zaustavijo naval divjadi...V-nekaterih primerih takšne ograje držijo, niso pa zadostne za letečo divjad, ki povzroča škodo predvsem na trtah. Zato so si nekateri kmetje nabavili plastične mreže, ki običajno služijo proti toči, so pa v tem slučaju primerne tudi za zavarovanje trt pred letečo divjadjo.
Spet jugoslovansko meso v Gorici?
V sredo popoldne so se v Gorici sestali goriški mesarji in nadaljevali pred nekaj dnevi začeto razpravo o ponovnem nakupu mesa v Jugoslaviji, kar se da napraviti, upoštevajoč kontingent, ki je namenjen potrošnji na področju goriške proste cone. Večina mesarjev je bila za to, da se spet kupuje jugoslovansko meso, in zato so se ne-
Na zadnji strani:
POROČILO O PROCESU PROTI ROBERTI GODEAS
kateri že obrnili na pristojno mesto na trgovinski zbornici, da bi dobili ustrezno uvozno dovoljenje. Povedati pa je treba, da so bili nekateri mesarji nasprotni uvozu iz Jugoslavije, šlo pa je v glavnem za mesarje iz Tržiča. Pri tem pa se lahko vprašamo, kaj imajo ti o-pravka s prosto cono.
Partizani iz Štandreža na svečanosti v Cerknem
Bivši partizanski borci iz štandreža so se v nedeljo udeležili svečanosti ob prazniku borca v Cerknem. Tam so obnovili spomenik padlim borcem. Na svečanosti so bili prisotni tudi zastopniki pokrajinskih odborov partizanskega združenja iz Gorice, Vidma in Trsta. Zelo veliko je bilo bivših borcev iz Tržiča in okolice. Tajniku ANPI iz Vidma Vincentiju so slovenski partizanski borci v Cerknem izročili prispevek slovenskih borcev za žrtve potresa v Furlaniji v višini nad dva milijona dinarjev. V popoldanskih urah so si Štandrežci in drugi bivši partizani in garibaldinci še enkrat ogledali partizansko bolnico Franjo.
Splavitev ladje v Tržiču
V tržiški ladjedelnici so včeraj zjutraj splavili veliko cisterno z nad 250.000 tonami nosilnosti. Ladjo so v tržiški ladjedelnici zgradili po naročilu družbe SNAM iz Milana, ki spada v okvir državnega podjetja j AGIP. Slovesnosti so prisostvovali najvišji zastopnik; milanske družbe in tržiške ladjedelnice.
PO PODATKIH OBMEJNE POLICIJE
V JUNIJU PREKORAČILO MEJO PREKO 880 TISOČ LJUDI
.A a j ve c prehodov s prepustnicami V juliju pričakujejo naval tujcev
rodov in s tem globlje utemeljila «naivnost» te govorice, pa naj gre za «budne sanje» ali pa za «dramatičen samogovor» današnjega človeka.
Ob pričujoči razstavi ima obiskovalec občutek, da so Martinove skulpture ne samo globoko zasidrane v «ljudsko oblikovanje», ampak da se v teh «v lesu okamenelih» podobah razodeva dolg odstavek človeške resničnosti, da pa se v Ivanovih steklih že nekam trudno ponavljajo iste teme in da se ta naivna govorica vsebinsko že izpraznjuje ter da se bližamo že tako imenovanemu «mestnemu amaterstvu»: izjema so deloma še nekatere zimske krajine in pa par ironičnih in hudomušnih motivov, ki nas vsebinsko spominjajo na naše panjske končnice.
(Razstava bo odprta do 15. julija 1976).
m. r.
Priznanje goriškemu Zelenemu križu
Upravni svet goriškegi. Zelenega križa se je v tem tednu zbral na sestanku, pod predsedstvom dr. Gallianija, da bi pregledal nekatera vprašanja upravnega značaja. Upravni svet je tudi vzel na znanje pismo, ki ga je poslal deželni odbornik za zdravstvo in higieno Giacomo Romano, v zahvalo za izkazano pomoč, ki jo je osebje Zelenega križa nesebično nudilo v najbolj prizadetih krajih Furlanije.
Namiznoteniški turnir PD «Naš prapor»
Prosvetno društvo «Naš prapor» iz Pevme, Oslavja in št. Mavra, organizira v sodelovanju športnega združenja «Dom» (Gorica), namiznoteniški turnir za domače mladince treh zgoraj navedenih vasi. Turnir, ki bo zavzemal moško in žensko kategorijo, bo razdeljen še v mladince in člane.
V kategoriji mladincev nastopajo igralci, ki so rojeni v letih 1958 in mlajši: pri članih pa letniki 1957 in starejši. Isto velja tudi za žensko kategorijo.
Turnir se bo vršil v tednu med 11. in 18, julijem. Točen datum bomo še sporočili. Tekmovanje namreč bi se moralo odvijati več dni, toda organizator bo to določil na podlagi prijavljenih igralcev. Tekme se bodo vršile v Prosvetni dvorani društva «Naš prapor» v Pevmi.
Vpisovanja, ki se bodo zaključila v soboto, 10. julija, sprejemata na Oslavju Sergij Jakin in Stanko Re-dikon.
Zmagovalci bodo ob koncu prvenstva prejeli medalje. Najboljši pa se bodo tudi uvrstili na namiznoteniški turnir, ki ga misli organizirati PD «Naš prapor» ob priliki tradicionalnih vaških praznovanj, ki so predvidena septembra meseca, in na katerem bodo lahko nastopali tudi drugi namiznoteniški igralci iz Goriške.
Obmejna policija je sporočila podatke o številu prehodov v mesecu juniju na območju Goriške.
S potnimi listi je prekoračilo mejo v obe smeri 316.415 ljudi, od tega je bilo 142.334 italijanskih državljanov ter 174.081 tujih državljanov. Znatno se je povečal maloobmejni promet, saj so na vseh mejnih prehodih v goriški pokrajini našteli kar 563.859 prebodov v obe smeri. Italijanskih državljanov je bilo 331.441, jugoslovanskih pa 232.418,
Če omenjene podatke primerjamo s tistimi za mesec maj, ugotovimo, da se je promet povečal za približno 20 odstotkov (v maju so zabeležili 263.636 prehodov s potnimi listi). Pri tem pa moramo računati, da so v podatkih za mesec junij vključeni tudi tujci, ki so prišli v Gorico z vlaki preko Jesenic.
število prehodov s prepustnicami se je povečalo približno za 15 odstotkov. V maju so namreč našteli na vseh mejnih prehodih 498.923 potnikov. V juliju pa pričakujejo velik porast prehodov s potnimi listi, saj smo že v polni turistični sezoni, medtem, ko bi moralo rahlo upasti podatkih za mesec junij vključenj
v protokolnem oddelku, Stanislav Cerni pa je opravljal najrazličnejša dela.
V sredo jih je sprejel župan De Simone ter se jim zahvalil za dolgoletno sodelovanje.
V zasluženi pokoj
Trije uslužbenci občinske uprave . - .	.	v Gorici odhajajo v zasluženi po-
bršen del pridelka. Sicer razsaja koj. Gospa Isolda Cargnel Colmani
r, n n n Inni r otv»	n 1, n I ^	_ I___•  • 1	j l i 11 1	«
suša tudi tam, vendar so nekatere njive, ki jih lahko namakajo u-metno in tako rešijo pridelek. Tu-
je skoraj štrideset let delala v občinskem odboru ONMI, Umbro Qua-število potnikov s prepustnicami.
Spet nesreča pri Rdeči hiši
V nedeljo smo poročali o hudi prometni nesreči pri Rdeči hiši. V sredo se je tam spet pripetila hujša nesreča, katere žrtev je 52-letni šofer Luigi Marega iz Ločnika. Pri prečkanju ceste ga je povozil 29-letni Marino Michelus iz Gorice, Ul. S .Giusto, 14, ki je upravljal avto opel GO 89727. Verjetno je nesreči botrovalo tudi slabo vreme, saj se je zgodila okrog 16.00 ko je začelo rositi in je bilo cestišče precej spolzko. Ranjenca so zaradi udarca Y. ?lavo prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo.
dežurna LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti. Travnik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike 26, tel. 72-341,
Po kratkotrajni nevihti zopet suho in soparno
Po plohi, ki se je v sredo po-podne ulila nad nekaterim,: kraji na Goriškem, je nastopilo ponovno soparno in toplo vreme, dežja, kot si ga želijo kmetovalci, pa še vedno ni. Proti večeru so se licer začeli grmaditi zlasti v gorskem svetu veliki kopasti nevihtni oblaki, iz katerih pa ni padla kaplja dežja. Sušno obdobje se tako nadaljuje.
-Kino
(.urica
VERDI 17.00—22.00 «Colpo in canna». U. Andress, W. Strade. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 16.30—22.00 «I cannoni di Na-varone». G. Pečk, A. Quinn.
MODERNISSIMO Zaprto.
CENTRALE Zaprto.
VITTORIA Zaprto.
Tržič
EXCEI.SIOR 17.30—22.00 «Maestra e-lementare, praticamente nudista». Paolo Beca.
Nova Corica in okolica
SOČA « Zapiski prostitutke », barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA (Šempeter) «Hollywoodski frizer», ameriški barvni film. predstavi ob 18.30 in ob 20.30.
DESKLE «Pobegnil sem s hudičevega otoka», francoski barvni film ob 20.00.
9 Pri nogometnem igrišču v Pod-gori se bo danes začelo večdnevno praznovanje, ki ga prirejajo delavci goriške tovarne Safog - OMG ter delavci predilnice Bustese. Drevi ob
22.	uri bo na prireditvi nastopila folklorna skupina iz Sovodenj.
Včeraj-danes
lz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Alberto Rainer, Manolo Cabran, Francesco Manucci,, Sandra Trani, Marco Bensa, Paolo Passador.
SMRTI: 45-letna Iolanda Clainscech, 83-letni Luigi Michelani, 66-letni upokojenec Ermenegildo Sain, 57-letni u-pokojenec Giuseppe Rizzo, 88-letna Caterina Kamuscic vd. Blažič.
PRESENETLJIVA ZNAČILNOST ZAHODNE NEMČIJE
Svojega odličnega orožja ne mara izvažati vsakomur
Odklonila je naročilo nad 2000 tankov, ki jih je hotel Iran
BONN, 8. — Zahodna Nemčija preseneča. V družbi držav z labilnim gospodarstvom krepko napreduje, kot bi se je na primer kriza, ki je zajela «sosedi» Italijo in Veliko Britanijo, ne tikala. V tako imenovanem zunanjem turizmu prekaša celo Združene države, saj izda za to za pol milijarde dolarjev več kot ZDA. To se pravi, da ne prekaša ZDA le relativno pač pa absolutno. Nadalje je bila Nemčija nekoč eden največjih izvoznikov o-rožja. Danes to že zdavnaj ni več. Nasprotno, ko so prevzeli v Bonnu oblast socialni demokrati, je bil sprejet sklep, da bo Zahodna Nemčija izvažala orožje le v države a-tlantske zveze ali v kako drugo državo, toda vsekakor ne v-države, kjer je položaj kritičen. Še več, izvoz iz Zahodne Nemčije je po obsegu in vrednosti drugi na svetu, takoj za ameriškim. Toda le en odstotek vrednosti tega izvoza odpade na orožje. Pri velikem izvozu to sicer ni malo, toda kljub temu je razmeroma malo, kajti Zahodna Nemčija je vsaj v eni stvari zvesta starim tradicijam, namreč v kakovosti orožja. Kar prihaja iz Zahodnonemških tovarn orožja, je zares vrhunsko orožje. Tega mnenja so mnogi zahodni strokovnjaki.
V takšna vrhunska orožja se štejejo raketni tanki vrste «roland». Pred nedavnim so na nekem a-tneriškem strelišču preizkusili u-činkovitost «rolanda». Z nekega letališča je vzletelo nadzvočno vojaško letalo brez posadke v smeri poligona. Nekaj minut pozneje so radarske naprave na «rolandu» letalo odkrile in raketa na specializiranem tanku je obrnila svojo konico v smeri prihajajočega letala. Koj zatem je raketa zletela puščajoč za seboj oranžni plamen. Trenutek dva zatem se je letalo zrušilo deset kilometrov pred poligonom. Za tem poskusom se je zvrstilo še šest podobnih poskusov in le eno letalo je ušlo raketi.
Ko je bila ta preizkušnja končana, je ameriško vrhovno poveljstvo prvič v zgodovini sklenilo odkupiti neki tuji «oboroženi sistem», konkretno zahodnonemški tank «roland» z ustrezno oborožitvijo, torej s protiavionskimi raketami. Pred tem so ameriški strokovnjaki preizkusili podobna francoska in angleška orožja, toda brez haska.
Nemški tank «roland» tehta 30 ion in je po mnenju ameriških strokovnjakov vrhunski tank glede elektronske opreme.
. Američane je navdušil tudi nemški tank «leopard», ki je nekakšen Naslednik in dedič slovitih ali če hočemo proslulih nemških tankov vrste «panter» in «tiger». Trenutno ves Zahod ne razpolaga z boljšim tankom kot je «leopard». To strahotno orožje proizvaja podjetje Kraus. Tank tehta 42 ton, razvija brillo do 65 km na uro, premosti ovita tudi do višine 1,5 m, lahko «prebrede» reko do globine 4 m. To so Velike vrline, vendar je strokovnjake posebno impresioniralo dejstvo, da ima izredno popolne metine naprave. Te so takšne, da ^lore posadka pri kakršnikoli konfiguraciji terena, pri vsaki brzini j11 pri vsakem vremenu imeti po-tacialni cilj pred očmi. Tudi v tajvečjem mraku more posadka citati kot ob belem dnevu.
In ko bi'to tako popolno orožje taopard 1» ne bilo dovolj, se mu bo v kratkem pridružil še popolnejši taopard 2», ki bo tako po brzini, U.°t po moči neprimerno popolnej-Sl- Njegove naprave pa bodo slo-nele na laserskem principu, ki bo omogočil stoodstotni zadetek v vsakem trenutku in z vsakega položaja.
Res je sicer, da se na vsem svetu večkrat govori o miru, toda hkrati vemo, da se povsod pripravljajo «za vsak primer». In ker se v mnogih vrhovnih štabih zavedajo pomena tanka v primeru vojne s konvencionalnim orožjem, strokovnjaki za oborožitev v Zahodni Nemčiji še vedno izpopolnjujejo svoje
predstavnik Sovjetske zveze izrazil mnenje, da bo treba Nemcem vzeti vse orožje, predvsem seveda težko, je Churchill baje rekel, da bi bilo treba Nemcem vzeti tudi žepni nožek. Bilo pa je to pred 32 leti in Zahodna Nemčija je danes najmočnejša oborožena sila v Evropi. Pustimo ta razmotrivanja in si
tovrstno orožje. Pa tudi protiorož- | oglejmo zahodnonemško vojno mor
io V mieli h imnmn rtmfif nnUnv- ______ro _ _ • a to. _
je. V mislih imamo protitankovski helikopter «Bo-115», ki je o-premljen z nemško - francoskimi raketami. Ta helikopter je sposoben uničiti tank na razdaljo 4 km.
Zahodnonemškim (in francoskim) letalskim silam se bodo v kratkem pridružili tudi nadzvočni reakcijski avioni za nizke polete. Gre za letala «MRC A - tornado». Pri gradnji teh letal so z nemškimi strokovnjaki sodelovali tudi francoski. Letalo leti zelo nizko, tako rekoč nad krošnjami drevja, nad strehami lrš in posebne elektronske naprave omogočajo pilotu, da se izogne sleherni oviri, slehernemu radarskemu sistemu in da tako rekoč neopaženo prispe nad cilj.
Zvezna republika Nemčija gradi tudi svojo mornarico. Ko so štirje «veliki» razpravljali o bodočnosti Nemčije po drugi vojni in je
nanco. Res je, Angleži, Francozi in Italijani imajo vse drugačne ambicije v tej oborožitvi. Zahodna Nemčija izdeluje izključno obrambne plovne objekte. Vsaj za sedaj, kajti izdeluje zelo učinkovite majhne ladje, ki so najprimernejše za obrambo njene ravninske peščene obale. Gre za nagle majhne čolni in nekakšne žepne podmornice. Najbolj učinkoviti so čolni, ki so dolgi 60 m in ki jim magnetne mine ne morejo do živega. Ti čolni zmorejo 70 km na uro, izstreljujejo rakete na razdaljo od 35 do 40 km in te rakete «frčijo» nad samim morjem, tako da jih sovražnik ne more prestreči, na cilj pa gotovo prispejo, ker jih vodijo elektronske naprave.
Rekli smo že, da Zahodna Nem-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Staro in novo v Križu
(Foto M. Magajna)
PO PRIMORSKIH EMIGRANTSKIH KOLOVOZIH
Koliko je bilo vseh emigrantov? Vsekakor ne manj kot sto tisoč
Same rasmere so silile emigrante, da so se družili v organizacije
m.
Vsa ta množica primorskih «prišlekov» je bila v vseh sredinah in razsežnostih slovenskega naroda in Slovenije sprejeta z mešanimi občutki. Mnogi begunci so že na sami meji, potem ko so se potikali skozi vse mogoče pasti in nevarnosti okusili grenkobo emi-grantstva. Emigrantsko vprašanje
je bilo predvsem vprašanje dela in kruha. Z obojim pa je bilo tedaj v Sloveniji in v Jugoslaviji bolj na tesnem. Svet in državo je razjedala gospodarska kriza. V sami Jugoslaviji pa so vladala poleg tega huda strankarska nasprotja 1 in sovraštva.
Spričo vsega tega se je zajedala tudi v emigrante misel, ali
Poletni motiv v Trga Unità
niso morda celo nezaželeni. Odjedati košček kruha domačinom res ni prijetno, niti človeško. Mnogi so trpeli in potrpeli. Verovali so slej ko prej v močno jugoslovansko državo in v njeno armado, ki naj jim nekoč le pomaga rešiti ne samo primorski, ampak tudi slovenski in jugoslovanski problem, osvoboditev Primorja.
Tudi mnoga domača društva so bila gluha za emigrantske probleme. Prezaposlena so bila s svojimi notranjimi težavami, tako da hi bilo časa za razumevanje tegob, ki so tlačile Slovence izven državnih meja, niti za njihoVO reševanje oziroma' vsaj za pomoč "pri njihovem reševanju in odpravljanju. Vse to je bilo breme, včasih naravnost odvratno, nadležno, odveč, nesprejemljivo in največkrat popolnoma nerazumljivo. Edina organizacija, ki je imela vsaj nekaj posluha za vse to je bila «Jugoslovanska matica». Številne jugoslovanske politične stranke s< poznale emigrante samo ob volitvah in tedaj so jih z volilnimi «gulaži» vabile v svoje vrste in naročja.
Napačno pa bi bilo misliti ali celo trditi, da je bilo prav vse o-koli emigracije in emigrantov grdo in črno, da so vsi, ki so prišli preko meje, ostali na cesti, brez posla, dela in kruha. Najboljši pogoji zaposlovanja so prav gotovo najbolj cveteli takoj v prvih povojnih letih. Tedaj je vsepovsod primanjkovalo ljudi in zato primorskim emigrantom «prve runde» ni bilo težko najti dela in službe. Prišli so v vse urade in ustanove,
••ni.,,,,,...................................mn.i.im»"""'"""""’"""................................................limili.,„..1,M",ii.hiuii..........n,.»..,.,.......................................lili......,■■■•■•»
Pogovori o davkih
DRUŽINSKE DOKLADE BODO OPROSTILI DAVKA
V preteklem tednu je ministrski *Vet odobril dekret, ki oprošča fužinske doklade od davka na °hodke fizičnih oseb (IRPEF) n sicer za polovico v letu 1977, ostalo polovico pa od 1. janua-•j£* 1978. Tako imenovana «minitarma Visentini» je z zako-°ta od 2.12.1975 naročila vladi, j najkasneje do konca junija etos jzcja odlok za postopno o-tastitev družinskih doklad, tako a bodo le te s 1. januarja 1978 epolnoma oproščena davščine. j_ re torej za pooblaščeni dekret, ’ §a bo uveljavil le podpis prednika republike.
je vsem odvisnim delavcem Upokojencem znano, znaša od žeCe*"ta 1974 mesečna doklada za otn° 'n za vsakega mladoletnega /taka 9.880 lir. Pred davčno re-0 rrrta so bile družinske doklade Ptaščene vsake davčne dajatve. Ca1 razPravi osnovega zakona v j/riamentu je 630 poslancev in 1^. senatorjev spregledalo, da ni teP s^ara olajšava podaljšana v 'lrn novega obdavčevanja. Za-? je prezrla celo posebna ko-tridesetih parlamentarcev le Modrijanov, ki je imela in ima izva-^s nalogo, da nadzoruje /ji lanje dekretov. In vendar je sai ^var več kot makroskopična, <jcJ le takrat zadevala dobršen kor J® milijonov družin, koli-p f ,, štejejo v državi, nih /rfn°st 'n nepazljivost davč-jjra.stanodajalcev sta prišli do za še v mnogih drugih pri-
merih. Značilna je na primer prvotna popolna oprostitev IVA za vsa plovila od barčice do _ trgov-ske ladje preko najrazkošnejših jaht. Šele ko so se zavedeli kot slon velike «pomote», so uvedli visoko alikvoto IVA (kar 30 odst.) za navedena razvedrilna sredstva. Prav sedaj je v teku obširna preiskava, ki je odkrila Jokaj lahko predvidljivo utajevanje TVA. Lastniki jaht so plovila, ki so si jili gladko oskrbeli z neplačevanjem davkov, registrirali v I a-nami ali Liberiji pod imenom namišljenih lastnikov. Plovilo so nato zasidrali v italijanskih vodah in tako prihranili uvozno canno in s tem plačanje TVA Seveda je sedaj na stotine jaht zbezalo nazaj v inozemstvo. To se je v manjši meri zgodilo tudi v grljan-skem in v sesljanskem pristanu.
Pod pritiskom sindikalnih organizacij je torej vlada skušala do neke mere popraviti spodrsljaj parlamentarcev s priznanjem 10-odstotnega poviška na obdavčene družinske doklade. Nov znesek družinskih doklad se je tako zvišal na 10.870 lir. Povišek pa ne velja za družinske doklade, ki zaradi začetnega popusta niso podvržene davku, kar je primer okoli 4 milijonov upokojencev, ki so deležni pokojnine v minimalni men. Obenem šo nakazali zaradi višjega bremena zavodu INPS ki upravlja zadevni sklad, 80 milijard lir, ker prispevek 6,5 odst. delodajalcev ni več zadosto-
val. Sedaj so pravkar omenjeni prispevek seveda ukinili, družinske doklade pa znižali na prvotno odmero 9.880 lir.
Mnogo prepropsteje bi bili zadevo rešili, če bi bili pustili družinske doklade, obdavčljive dohodke, kakor se to dogaja skoraj povsod drugod in namesto davčne razbremenitve uvedli ustrezne davčne popuste za družinske člane v breme. Menimo, da bi "bila tako rešitev pravičnejša, če samo pomislimo, da za prejemnika milijonske mesečne plače nekaj nad
10.000	lir prav malo pomeni, za skromnega delovnega dohodnina-rja pa je sicer skromno sredstvo za zaokrožitev pičlih dohodkov. Po izrecnem naročilu pooblastilnega zakona se oprostitev nanaša le na znesek sedaj veljavnih družinskih doklad. Kaj pa če se bodo zneski družinskih doklad povišali? Vse morebitne naknadne poviške bodo morali zopet obdavčevati. In tu bo še enkrat prilika za debelo spregledovanje parlamentarcev in zopet krpanje (s krpo na krpo) že tako in tako zamotanega obdavčevalnega sistema.
Povišanje družinskih doklad bo prej ali slej neizbežno. Nevzdržna je dolgoletna nepremičnost doklade, ki danes komaj zadostuje za dnevno malico šolskega otroka. Žal naletava to vprašanje iz nerazumljivih razlogov na gluha u-šesa sindikalistov. Ob rojstvu premične lestvice so zagotavljali, da bodo od časa do časa nekaj točk
draginjske doklade porabili za zvišanje družinskih doklad. Delodajalci so takrat pristali na to načelo in so bili pripravljeni na periodično ustrezno povišanje zadevnih prispevkov. Stvar bi imela prav velik pomen za upokojence. zlasti za tiste z minimalno pokojnino, kajti njihove družinske doklade se po zakonu uravnavajo po predpisih, ki so v veljavi za aktivne delavce, žal ima ta številna kategorija 11 milijonov oseb le malo upanja, da se bodo njihove težnje uresničile. Morda bo iz te moke kaj ob prihodnjih volitvah, čez pet let.
ZA DAVČNE POČITNICE
Naše pogovore bomo za poletni odmor danes prekinili in jih obnovili oktobra. Menimo, da ne bo na davčnem področju za letošnje leto nobenih sprememb ali bistvenih novosti.
Zakonci, ki so prijavili za leto 1974 združene dohodke, (v kolikor so skupno presegli 5 milijonov lir dohodnine), pričakujejo razplet zadeve po skorajšnji objavi razsodbe ustavnega sodišča, ki je združevanje dohodkov proglasilo za protiustavno. Prizadete zanima predvsem vprašanje morebitnega povračila preplačanih davkov. Po našem mnenju gre za pesem bodočnosti. Sicer pa se bomo po potrebi k zadevi ločeno povrnili, v kolikor se bo to izkazalo za potrebno in za naše bralce koristno.
St. Oblak
mnogo je bilo tudi samostojnih poklicev, trgovcev, obrtnikov, indu-strijcev in drugih podjetnikov. Marsikomu ni šlo slabo. Visoko so se zrinili in opomogli.
V naslednjih letih pa so se razmere vedno bolj slabšale in vedno težie je bilo priti do kruha. Kriza je vedno bolj pritiskala. Težave so bile tudi v pridobivanju državljanstva. V državni upravi so bila mesta kmalu zasedena, le tu in tam je bilo na razpolago še kako dnevničarsko mesto ali pa me- I sto na račun tako Imenovanega | «Bednostnega fonda», iz katerega so izplačevali v glavnem naše u-čitelje.
Taka mesta pa so bila kaj slabo plačana, začasna in niso dajala tistih pravic, kakor so jih u-živali stalno in redno nameščeni. Mnogi učitelji emigranti so morali za kruhom v Prekmurje, ki je tedaj veljalo za nekako kazensko območje za državne uslužbence. Bolje so se odrezali tisti emigranti, ki so imeli srečo in se zaposlili pri privatnikih. Mnogi primorski delavci so se zatekali k primorskim delodajalcem, mnogi, posebno nekvalificirani pa so ostajali na cesti in padali v breme dobrodelne usmiljenosti.
Taka situacija, težka borba za obstoj in cesta prepuščenost sami sebi, je primor.,.;; emigraciji nujno narekovalo združevanje po načelu samopomoči. Zato so začele poganjati po vsej Sloveniji pa tudi v ostali Jugoslaviji samostojne emigrantske organizacije. V prvih nekaj letih emigracije samostojne organizacije niso bile toliko potrebne, saj je bilo življenje prve emigracije urejeno. Prvi organizaciji smo dobili ž. leta 1919. Nista pa nastali iz neke posebne -življenjske nuje. Nekoliko drugačna po svojem delu in vsebini naj bi bila organizacija, ki se je pojavila okrog leta 1928. še bolj pa so se od teli organizacij razlikovala primorska društva, ki so začela množično rasti po letu 1930. Takrat je bil dotok emigracije v Jugoslavijo najmočnejši, zaostrovale pa so se v državi tudi gospodarske, politične in socialne razmere, ki so jih najbolj občutili na svoji koži prav naši emigranti. Če sta bili prvi dve organizaciji rodoljubni in «čitalniški», naslednja izrazito politična, so zadnje dobile tudi značaj dobrodelnih, prosvetno - kulturnih društev.
Kolikšno število primorskih ljudi je v času od leta 1918 pa do leta 1940 zapustilo domačo zemljo in iskalo zatočišča pred italijanskim fašizmom v stari Jugoslaviji, ne bo mogoče nikoli več točno ugotoviti. Po približnih o-cenah naj bi jih bilo okroglo sto tisoč. Morda jih je bilo več, vsekakor pa ne manj. Kdo ve? Zadovoljiti se bomo morali s približno številko, ki sem jo navedel. V tej številki naj bi bili zajeti vsi emigranti iz Julijske krajine, torej Slovenci iz Primorske in Hrvati iz Istre.
Povsem razumljivo je bilo, da ' , ta množica primorskih emigrantov, ki je bila vajena organizirano živeti in delati, ne bo ostala prekrižanih rok tudi v novih pogojih življenja. .. združevanju in organiziranju lastnih vrst so jo nujno silile same razmere. Kdo naj rešuje njene probleme, če ne prav sama i.i po načelu: pomagaj si sam. Smisel in prirojeno nagnjenost do organizacije so ljudje prinašali s seboj preko meje in ga tu nujno poglabljali in utrjevali, Lado Božič
(Nadaljevanje v torek)
Na filmskih platnih
JULIJ
MESEC
ZNANSTVENE
FANTASTIKE
Prihodnje dni bo v Trstu festival znanstvene fantastike, ki bo trajal letos kar dva tedna: v prvem bodo večerne predstave posvečene novim filmom v tekmovanju. katerih spored tudi letos ne obeta veliko, v drugem tednu pa bodo prikazani nekateri izmed filmov, ki so zmagali prejšnja leta v Trstu. Najzanimivejša manifestacija pa bo popoldanska retrospektiva, ki bo trajala oba tedna: v njenj bo prikazanih 30 filmov iz italijanske proizvodnje fantastičnega filma med letom 1957 in 1966.
že prejšnja leta so tudi navadni kinematografski sporedi v istem tednu ali pa teden pred in teden po festivalu prikazali marsikak film znanstvenofantastičnega oz. fantastičnega značaja. To bo gotovo tudi letos.
Predvsem pa je vredno omembe, da je letos državni kino Ariston ta teden organiziral pregled zna stvenofantastičnih filmov. Gre za skupino 9 filmov, ki niso vsi najboljši, so pa vsekakor vsi zanimivi dokumenti znanstvenofantastičnega (predvsem ameriškega) filma. Čeprav imamo marsikak pomislek glede kriterijev izbire filmov, ki jih nudi rimski izvedenec Luigi Cozzi, smo zadovoljni, da se njegovi filmi predvajajo tudi v Trstu. Vemo. da ima na razpolago še druga dela za katera upamo, da bodo prišla do novega ciklusa, ali pa da jih bo prikazala Cappella v prihodnjem pregledu fantastičnega, filma.
Kateri so. končno, filmi ciklusa, ki se razvija v Aristonu? «Il cervello mostro» je imel prvotno naslov «La donna e il mostro» (The Lady and thè Monster). režiral ga je leta 1944 George Sher-man za majhno podjetje Republic z interpretacijo slavnega Erica von Stroheima in Vere Ralston. «1 misteriani» je japonski film iz 1959. leta v režiji Inoshire Honde. «Kronos, il conquistatore dell’Universo» (Kronos. režija Kurt Neumann) je film družbe Fox iz 1957. leta.
Sledila sta dva slavna klasika: Christiana Nybyja in Hgwarda Hawska delo «La cosa da un’altro inondo» (The Tlvng), ameriški film iz 1951. leta, in angleški film Vala Guesta «L’astronave atomi-mica del dott. Quatermass» (The Quatermass Experiment,	1955).
Nato trije ameriški filmi: Leea Sholema deio ;<Tobor» (Tobor thè Great. 1954): Williama Camerona Menziesa «Gli invasori spaziali» (Invaders from Mars. 1953): Ste-va Sekelyja angleška koprodukcija «L’invasione dei mostri verdi» (The Day of thè Triffids, 1963), ki je v ciklusu prikazan z dobesedno prevedenim naslovom «II giorno dei Triffidi».
Ciklus se zaključuje s filmom, ki je eden izmed klasikov ameriške znanstvene fantastike 50. let: Donalda Siegela «L'invasione degli ultracorpi» (lnvasion of thè Body Snatchers, 1956), pri čigar scenariju je sodeloval tudi Sam Pec-kinpah, ki se v filmu sam prikaže v kratki vlogi.	S. G.
Mehanizacija v Sovjetski zvezi
MOSKVA, 8. — Za Sovjetsko zvezo je značilno, da se že dolgo otepa z vprašanjem, kako dvigniti učinek dela, običajno produktivnost. To velja tako za kmetijstvo, kot tudi za industrijo, kajti tudi v podjetjih s tekočim trakom gre delo počasneje kot drugod in tudi če gre v enakem ritmu, je tako imenovanega «odpada» veliko. Hkrati pa se v Sovjetski zvezi čuti izredno pomanjkanje delovne sile.
«V petletnem načrtu, 1976-1980. se bo s poslabšanjem problema delovne sile vprašanje produktivnosti še zaostrilo. In v razmerah, ko bo delovne sile povsod primanjkovalo, bosta mehanizacija in av tematizacija zavzeli izreden pomen in postali bujen pogoj za nadaljnji ekonomski razvoj», je rekel član Gospiana Sovjetske zveze Nikolaj Rogovski, k, je nada lje povedal, da za rešitev tega vprašanja predvidevajo podvojitev proizvodnje tistih mehanskih in drugih sredstev, ki nadomeščajo delovno moč. Hkrati pa bodo zreducirali tiste delovne procese, ki zahtevajo veliko delovne moči.
Že omenjeni Nikolaj Rogovski je rekel, da je uvedba mehanizacije in nekaterih novih tehničnih pripomočkov v kmetijstvu zmanjšalo uporabo delovnih moči za 90 odst., v zadnjem petletnem načrtu pa je bila produktivnost v industriji oovečana za 84 odst. Vse to pa ne zadošča in bo torej potrebno čimbolj uvajati nove mehanske pripomočke, tako da bodo še pogosteje uvajali tako imenovane avtomatične linije, to se pravi tekoči trak in običajno avtomatiko.
PETEK, 9. JULIJA 1976
13,00
13.25
13.30
18.30
19.00
20.00
20.45
21.50
22.00
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: ZAKAJ TOTO’?
Drugo nadaljevanje življenjepisa znanega italijanskega filmskega umetnika Totoja Vremensk ■ slika DNEVNIK Živi evangelij
Srečanje s Peppinom De Filippom:
«CUPIDO SCHERZA E SPAZZA»
To delo so prvič uprizorili v Teatro Kursaal v Neaplju leta 1931. Gre za sliko preprostega življenja v slepi ulici, kjer živi nekaj mestnih smetarjev. Središče dogajanja je Vincenzo Esposito, poštenjak, ki je nesposoben vsakega odločnejšega dejanja, tudi tedaj, če bi mu ga razmere vsilile. In ko je vpleten v neko dokaj tvegano zadevo, Esposito se reši tako, da prisili druge k nasilju, sam pa ostane od zunaj DNEVNIK
Zgodovina skozi dnevnik: ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA Na dan 8. julija pred 40 leti je radio Tenerife objavil proglas komandanta Kanarskih otokov generala Francisca Franca, ki se je postavil na stran vojaške zarote proti španski drugi re pubiiki. Na volitvah 1931. leta je bila namreč izbrana republi kanska ureditev Španije in kralj Alfonz XIII. je moral v begun Stvo. Volitve 1936 pa so privedle na oblast špansko ljudsko fron to, ki so jo sestavljali komunisti, socialisti in anarhisti. In tem vzdušju je španska in tudi tuja reakcija začela svojo pod talno dejavnost, ki je privedla do že omenjenega proglasa in nato do državljanske vojne, ki se je končala 1939 z zmago fašističnih sil DNEVNIK
Klasična, lahka in pop glasba Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
18.30	Rubrike dnevnika štev. 2: Ankete, Šport in Parlament
19.00	Dave Barrett: TOLPA NA VLAKU
TV film, ki ga je napravil McGowan in igrata v njem Ken Howard, Ida Lupino, Don Stroud itd.
20.00	DNEVNIK — ODPRTI STUDIO 20.45 IN ATTESA DI LEFTY
Delo je napisal Clifford Odets. prevedel Mario Beltrami, igrajo med drugim Alessandro Sperli. Romana Coluzzi, Mario Colli itd.
Lefty je ime nekega sindikalista, v katerem se simbolično izra ža borbeni duh levega proletariata ZDA v 30. letih. Pravzaprav ime Lefty izhaja iz besede «left» torej «levica». Jedro akcije je pravzaprav sindikalni sestanek taksistov v New Yorku. Delo obuja razmere, v katerih živijo in delajo ti delavci, ki so pripravljeni na vsako akcijo v obrambo svojih pravic. Doga janje se prikazuje v vrsti majhnih prizorov, ki ilustrirajo raz ne ključne aspekte vsakdanjega življenja nekaterih protagoni stov. Gre konkretno za primer Edne in Joea, ki sta bila pri siljena dati v posteljo otroke brez večerje, da sta se lahko u deležila sestanka. Njun dom je skrajno siromašen dom. za ka terega pa morata zakonca plačevati veliko najemnino. In ven dar je Edna toliko razredno zavedna, da nagovarja svojega moža, da sc odloči za stavko 22.20 DNEVNIK
22.30	EKSPRESIONIZEM
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
18.35	Slovenski rock: Skupina Izvir
19.00	Obzornik
19.15	KATCH CANDY — serijski film
Dečka Katcha Candyja in sestro Kato bomo spremljali skozi 13 nadaljevanj. Po usodni prometni nesreči, ki jima je vzela starše, sta živela pri stricu. Ker pa mislita, da sta kriva za stričevo nesrečo, pobegneta od doma in se skrijeta v gozdu ob mestu. Tu najdeta prijatelja Christiana, študenta zoologije, ki živi v neki pečini. Iz nadaljevanja v nadaljevanje bomo spremljali napeti lov za njima, lov, ki se ga poleg policije udeležijo, tudi meščani., ker je za njima razpisana nagrada PORTRETOV SLIKARSTVU — iz serije Umetnost in stvarnost
20.05	. Napveli za2om:72DS%pduijsk£ napr&e je samskem gospodinjstvu Kaj potrebujemo v garsonjeri ali enosobnem stanovanju, da bomo lahko kuhali, pospravljali, da bomo, skratka, lahko dobro skrbeli sami zase
20.30	DNEVNIK
20.55 Tedenski notranjepolitični komentar
21.05	KAPITAN MIKULA MALI - nadaljevanka
21.40 In kače bodo s tal dvigali — dokumentarna oddaja 22.25 HELENA, SODOBNA ŽENSKA — serijski film
23.15	DNEVNIK
Koper — barvna
20.55 Otroški kotiček — risanke
21.15	DNEVNIK
21.35	TO JE MOJA ŽENA — celovečerni film
Zagreb
21.00	Poletni nasmeh — glasbena oddaja
22.05	RYAN — serijski film
19.45 '
TRST A
7.Ì5, 8.15,	13.15,	14.15, 20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Cia sba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Deželni skladatelji;
19.00	Ansambel M. Sepeta, 19.10 Na počitnice; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.25 Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30. 8.30, 12.30. 14.30, 17 00, 18.30, 21.30 Poročila; 8 40 Jutranja glasba; 8,45 Gastronomska oddaja; 10.15 Orkester College; 10.45 Festivaibar: 11.15 Ansambel Brown; 11.45 Ansambel Queen; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.35 Polke in valčki; 15.35 Juke box; 1600 Mi in naši otroci: 16.15 La Vera Romagna; 16.45 Popevke; 17 45 Ansambel V. Skoka; 18.00 Problematika SSG Trst; 18.10 Dva popevkarja; 19.35 Pevski zbori; 20 00 Prenos RL; 20.30 Lahka glasba; 21 00 Glasovi in zvoki; 22.35 Koncert.
RADIO 1
7.00,	8.00,	13.00.	15.00.	19 00
Poročila; 6.30 Budilka; 8.30 Jutranje popevke ; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Radijska razprava; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Program s Carlom Dapportom; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Dylan. Tenco in drugi: 15.10 športne in turistične aktualnosti; 15.30 Radijska nadaljevanka; 15.45 Italijanski motivi;
17.35	Knjižne novosti: 19 30 Or kestn; 20.20 Koncert; 22.20 Po novno na sporedu.
RADIO 2
7.30.	8.30,	13.30,	15	30.	19.30
Poročila; 7.50 Jutranji spored;
9.35	Nadaljevanka: 10.35 Počitni ški program; 12 40 Alto gradirne» to; 13.0(1 Hit parade; Ì4 00 Pio šče; 15.00 Oddaja za bolnike; 15.40 Glasbeno-govorni spored, 17.30 Posebna reportaža; 17:50 Alto gradimento; 18.35 Izbrana glasba; 20.50 Melodrama; 21.30 Popoff; 22.50 Glasba pod vedrim nebom.
SLOVENIJA
7.00, 8.00.	11.00,	14.00.	16.00.
20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas:
7.20	Rekreacija: 7.50 Na današnji
dan; 9.08 Glasbena matineja: 10.05 Počitniško popotovanje - Zvonimir Milčec:	žvižg z Bukovca IX ;
10.20	Parada orkestrov; 10.40 Skladbe Alojza Srebotnjaka: 12.05 Po Talijinih poteh; 13.10 Revija orkestrov in solistov; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Pihalne god be; 14.00 Danes do 14.00; 14.30 Priporočajo vam: 15.05 Mladina poje; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Z ansam blom Slavka Žnidaršiča; 18.00 Studio ob 18.00 uri; 20.40 Minute z Alpskim kvintetom; 20.50 Lahke noč, otroci!; 21.00 Stop pops 20: 21.15 Oddaja o morju: 23.20 Zvoki iz logov domačih: 00.05 I,iterami nokturno: 00.15 Jazz pred polno čjo; 1.05 Ples do enih: 2.03 Melodije: 3.03 Koncert; 4.03 Majhni ansambli.
Horoskop
liiiiMiiiiiiiiiiiimmnmuniiiiiniiininiiiiiii»iiiii*ii'»"i"‘iiiniiMii»iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiilllllllll|||I1||1|||||||1|l(|iii|||iiit||ii| ^
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne bodite preveč strogi glede uresničitve načrta, za katerega ste zainteresirani. Prijetno pismo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bo ditè prenagli in prisluhnite pridržkom svojih sodelavcev. Prehodna vznemirjenost.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.)
Na nekem sestanku boste razčistili svoj položaj, ki je precej ogrožen.
Napetost v družini.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vaša intuicija vam bo v precejšnjo oporo pri vašem raziskovalnem delu. Srečen večer z ljubljeno osebo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) V teku
niiiniiiiiiiiiiiini
jutra vam bo omogočenih več u spehov. Primerno vzdušje za raz-čiščenje družinskih zadev.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite previdni, ker obstaja nevarnost, da pride do nejasnih situacij. Preveč pesimistični ste.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pričakujte nove nepredvidene pogoje, ki bodo za vas pozitivni Prijeten večer s prijatelj, ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.5 Vaše odgovornosti zahtevajo povsem nov način dela.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Določite svoj novi načrt bolj natančno. Zaradi družinskih zadev ne boste izpolnili obveznosti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odlične poklicne perspektive in možnost napredovanja. V čustvenih odnosih se bo zataknilo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte prehiteti neka pojasnila, ki bodo prišla od vrha. Nagnjeni ste k razburljivosti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Postavite se po robu lahkomiselnosti svojih kolegov. V družinskem krogu so potrebni večjega razumevanja.
KOLESARSTVO
NA «TOURU»
DELISLE POLEG DVANAJSTE ETAPE OSVOJIL TUDI RUMENO MAJICO
Spremenjena skupna lestvica - G. Battaglia odstopil
PYRENEES 2000, 8. — Francozi danes praznujejo: poleg tega, da je 12. etapo osvojil njihov rojak De-lisle, je ta oblekel tudi rumeno majico. To je pa že povsem zadosten razlog, da je danes v vsej Franciji zavladalo nepopisno veselje.
Skoraj ■ 34-letni Delisle, ki se je udeležil že desetih «Tourov», je torej junak dneva. V enajstih letih poklicnega udejstvovanja je bil to zanj gotovo najlepši dan. 75 km pred ciljem je (po dotlej dokaj dolgočasni vožnji) nenadoma potegnil. V tistem trenutku je bil še 8. na skupni lestvici in je imel 4T7” zaostanka za vodečim Van Impejem. Tak zaostanek sicer ni nenadomestljiv, vendar pa mora v gorah opraviti vsak kolesar že pravi podvig če želi nevtralizirati ta čas. In prav to je o-pravil danes zvesti Thevenetov pomočnik. Priboril si je kar 7 minut naskoka in tedaj se je zavedel, da bi lahko poleg etape osvojil tudi prvo mesto na skupni lestvici. Stisnil je zobe in res je privozil na cilj s prednostjo, ki mu je več kot zadostovala za prvo mesto na obeh lestvicah: na etapni in skupni.
Po današnji etapi je skupna lestvica doživela krepke spremembe. Med Italijani je najboljši še vedno Bertoglio, ki pa zaostaja za vodečim Delislejem skoraj za 6 minut. Žal, pa je danes odstopil Battaglin (zaradi hudih bolečin v prebavnih organih).
Vrstni red 12. etape:
1.	Delisle (Fr.), ki je 205,5 km dolgo progo prevozil v 6.47’32” s
2. Menendez (šp.)	po 4’59”
3. Panizza (It.)	514”
4. Pronk (Niz.)	6’24”
5. Pollentier (Bel.)	6’26”
6. Conati (It.)	6’47”
7. Zoetemelk (Niz.)	6’57”
8. Viejo (Šp.)	6’57”
9. Baronchelli (It.)	6’58”
10. Poulidor (Fr.)	6’58”
Skupna lestvica: 1. Delisle (Fr.)	67.27’23”
2. Van Impe (Bel.)	zaost. 2’41”
3. Zoetemelk (Niz.)	2’47”
4. Poulidor (Fr.)	417”
5. Galros (Šp.)	4’45”
6. The venet (Fr.)	4’53”
7. Bertoglio (It.)	5’58”
8. Pollentier (Bel.)	611”
9. Kuiper (Niz.)	717”
10. Martins (Port.)	7'45”
V 13. etapi bodo kolesarji prevozili 188 km dolgo pot od znanega visokogorskega športnega središča Font Romeau do St. Gaudensa. Etapa ima že na začetku vzpon preko prelaza Puymorens, z nadmorsko višino 1915 m. Drugi del je bistveno lažji.
zaščitila svetovno nogometno prvenstvo, ki bo v Argentini leta 1978. U-stanovljen je bil poseben odbor, ki bo v glavnem skrbel za zagotavljanje potrebnih denarnih vsot organizacijskemu aparatu. Svetovno nogometno prvenstvo je bilo od vlade ocenjeno kot prireditev «poglavitne važnosti za državo».
		
		
Slaba vidljivost
CERVINIA, 8. — Po dvodnevni prekinitvi so se danes nadaljevali hitrostni spusti znani pod oznako «KL». Zaradi slabe vidljivosti je sodniška komisija skrajšala zalet na samo 330 metrov. Zaradi tega in tudi zaradi previdnosti smučarjev so bile dosežene zelo skromne poprečne brzine.
Današnji vrstni rea:
1.	Simons (ZDA)
2.	Borbolini (It.)
3.	Taddei (It.)
4.	Vachet (It.)
5.	Albertelli It.) in Bereuter (Av.)
167,205 km 156,046 km 155,911 km 155,574 km
155,306 km
PLAVANJE
BERLIN, 8. — V bolnišnico se je morala nenadoma zateči svetovna rekorderka v prostem plavanju na 400 metrov Barbara Krause (NDR). Zdravniško pomoč je potrebovala zaradi angine. Njen nastop na OI je zato negotov. Pot v Montreal so tvegali tudi trije člani moške plavalne vrste, vendar zaradi prometne nesreče. Najbolj znan med njimi je delfinist Floeckner.
nogomet
BUENOS AIRES, 8. — Argentinska vlada je s posebnim zakonom
Včeraj sta se poročila RADA SOSIČ in
BRANKO LAKOVIČ Znanemu zamejskemu košarkarskemu delavcu in njegovi izvoljenki iskreno čestita ŠD Polet
KOŠARKA
V ROSETO
Prva zmaga Italije nad Sovjetsko zvezo
Na mednarodnem turnirju v Roseto degli Abruzzi je italijanska košarkarska reprezentanca prvič premagala Sovjetsko zvezo. Tekma se je zaključila z rezultatom 84:80 (41:39.1.
ITALIJA:	Brumatti (4), Iellini
(13), Recalcati, Vendemmi (15), Della Fiori (2), Bariviera (13). Za-natta, Meneghin (9), Marzorati (18), Serafini (1), Bisson (4), Bortolot-ti (5).
SOV. ZVEZA: Žarmuhamedov (8), Arzhamaškov (16), Makejev, Milo-serdoj, Tkačenko (9), Edeško (4), Žigili (2), S. Belo v (12), Salnikov (10), Mišken, Korkija (9), A. Belov (10), Harčekov, Talnev.
Igra obeh ekip je bila vseskozi zelo živčna. Včasih so Sovjeti dajali vtis, da Italijane nekoliko podcenjujejo.
Italijani so dokončno odločili srečanje v svojo korist potem ko so sodniki dosodili 5 osebnih napak
BOKS
JUTRI V BEOGRADU
RIM, 8. — Caiios Monzon je vedno bolj navdušen nad filmsko kariero. Izjavil je, da se v kratkem namerava posvetiti izključno igranju. Svetovni prvak bo jutri odpoto-____________________________
val v domovino, da bi prisotvoval' Sergeju in Aleksandru Belovu. Za krstni predstavi svojega prvega film-1 Italijo je najbolje igral Vendemmi, skega napora, ki nosi ime «Sonar y j na sovjetski strani pa se je na kon-sonar .. .» (sanjati in sanjati...). I cu izkazal Salnikov.
................................................................................illllllllillllllimnllll!......
PARL0V - ADIN0LFI ZA EVROPSKI NASLOV
Neposreden televizijski prenos
Jutri se bo v Beogradu Mate Par-lov boril za evropski naslov poltež-ke boksarske kategorije proti Italijanu Adinolfiju, ki brani naslov od
4.	decembra 1974.
Za Parlova je to srečanje bistvene važnosti za njegovo nadaljnjo kariero. Poraz bi ga za več časa izločil iz kroga izzivalcev, kar bi bilo zaradi njegovih let verjetno u-sodno.
Domače okolje stadiona Crvene zvezde bo na jugoslovanskega boksarja gotovo vplivalo pozitivno, Adi-nolfi pa se lahko tolaži, da je za to «gostovanje» prejel precej več, kot bi sicer, če bi bilo srečanje v Italiji. Sama organizacija mu bo plačala 25 milijonov lir, dobil pa bo tudi odškodnino jugoslovanske televizije.
Italijanski boksar je pred dnevi
ATLETIKA
VELESILA NA POTI V MONTREAL
Še nepopolna vrsta Sovjetske zveze računa lahko na osem zlatih kolajn
Običajna zanesljivost Melnikove ■ Kladivarji in deseterobojci skupinsko najboljši
•immillimi»!!!».................................unni»...............................»m»
ATLETIKA
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
L. KRALJ DEVETA V METU KROGLE
Sprinterke v formi
TURIN, 8. — Nadaljevanje itali-anskega državnega atletskega pr-'enstva je označevalo nekaj dobrih ezultatov. Tako je Ongarjeva po-tavila nov državni rekord v teku. la 100 m z ovirami v času 13”1, ki e za dve desetinki boljši od prejš-ijega. Nov državni rekord je posta-ila tudi Bottiglierijeva v teku na DO m s'časom 23”3, prejšnji pa je iil za desetinko slabši. V metu kroje je nastopila tudi borovka Lore-lana Kralj, ki pa je za meter zastajala za svojimi boljšimi meti in e bila šele deveta. Če bi metala moglo kot običajno, ji vsaj peto meto ne bi ušlo.
L DAN
00 m moški: 1. Guerrini 10”4, 2. Mennea 10”4, 3. Rasori 10”5 Irogla ženske: 1. Petrucci 16,32 m,
2.	Anzelotti 15,60 m, 3. Chiumariel-lo (Videm) 12,87 m, 9. Loredana Kralj (Bor Trst) 11,23 m
0.000 m: 1. Ortis 29’38”, 2. Bigna-tello 29’39”6, 3. Magnani 29’41”8 laljina moški: 1. Veglia 7,80 m, 2. Molinaris 7,66 m, 3. Siega 7,63 m 00 m ženske: 1. Bottiglieri 11”5, 2. Molinari 11”5, 3. Miano 11”8 lopje moški: 1. Cramerotti 72,68 m, 2. Rodeghiero 72,34 m, 3. Tedesco 71,28 m
Kopje ženske: 1. Amici 52,14 m, 2. Quintavalle 48,14 m, 3. Ramella 47,26 m
800 m moški: 1. Grippo 1’45”3, 2.
Ferrerò 1'49”7, 3. Forini 1’50”
800 m ženske: 1. Dorio 2’3”9, 2. Pe-scalli 2’5”, 3. Gramola 2’10”5
2. DAN
3.000	m ženske: 1. Gargano 9T2”2, 2. Cruciata 917’’0, 3. Tomassini 9’23”2
400 m ovire: 1. Mazetti 51”3, 2. Zorn 51”4, 3. Minetti 51”9 Kladivo: 1. Urlando 71,42 m, 2. Edi Podberšček 69,46 m, 3. Barbolini 67,42 m
Daljina ženske: 1. Nappi 6,04 m, 2.
Bruni 5,98 m, 3. Fiori 5,85 m
3.000	m steeple: 1. Volpi 8’45”, 2. Cantoreggi 8’46”, 3. Carnicelli 8’ 47”3, 6. Sacchi (Videm) 8’53”4 Krogla moški: 1. Montelatici 19,06 m 2. Groppelli 18,05 m, 3. Frugu-glietti 17,04 m, 5. Zecchi (CUS TS) 16,72 m
Višina moški: 1. Bianchi 222 cm, 2.
Raise 222 cm, 3. Bergamo 218 cm 100 m ovire ženske: 1. Ongar 13” 1 (nov ital. rekord), 2. Battaglia 13”7, 3. Lunghi 13” 8 Deseteroboj: 1. Faraggiana 7.364, 2. Modena 7.092, 3. Rossi 6.797 točk
Sovjetska atletska reprezentanca se bo danes in jutri v Parizu pomerila s Francijo in po tem dvoboju verjetno dopolnila seznam svojih olimpijcev. Postava, ki je bila objavljena pred tremi dnevi v Moskvi bi se morala ponekod povečati sicer je na dlani, da si Sovjeti sami izpodkopavajo temelje.
Kot je značilno za sovjetsko atletiko ni v moški vrsti nobenega atleta, ki bi bil izrazit favorit za zmago. Doslej izbrana imena so odraz strogosti ter nudijo do 6 možnih zmagovalcev po optimistični presoji. V ta seštevek je vključen tudi Borzov iz enostavnega razloga, ker je verjetno za olimpijske igre pripravljen kot gre.
Med drugimi možnimi zmagovalci je že dvakratni zmagovalec v troskoku Sanjejev, ki je dobil nenavadno močne nasprotnike v ZDA poleg tega pa zadnje vesti iz Brazilije govorijo o odlični formi svetovnega rekorderja de Oliveire. Sanjejev bo v Montrealu predvidoma nared za skok do 17,40 m. Ker bo on le težko zatajil bo vrstni red odvisen od zmogljivosti ostalih.
Od skakalcev treba vzeti v poštev specialiste s palico resneje kot kaže trenutna razlika 17 cm za svetovnim rekordom. Prohorenko in Kiškun sta skakalca velikega mednarodnega razreda. Zelo dobro bo zastopana tudi višina. Američan Stones se posebno boji Sanjukova.
V	daljini je Podlužni verjetno zaostal za evropsko in ameriško konkurenco.
Mogočno je zastopstvo v kladivu. Razčistiti je treba sicer zadevo o samo dveh predstavnikih, ker ima SZ dovolj metalcev za cel olimpijski finale. Manjka še na primer bivši svetovni rekorder Spiridonov, v postavi pa je veteran Bondarčuk. Veterana najdemo tudi pri kopju. Lusis, ki ima v arhivu že vse tri olimpijske kolajne, bo skušal v Montrealu presenetiti konkurenco, ki z izjemo Finca Hovinena ne izgleda nemogoča. Nenavadno dober je met krogle z dvema metalcema pri 21,50 m. Trojka Avilov - Litvinenko -Grebnjuk obeta čudovit deseteroboj.
V	hoji najdemo starega Golubni-čija, ki je na OI zmagal celo leta 1960. V tekih bo zastopstvo precej skrčeno in dobro, verjetno pa ne še zrelo za kolajne.
Pred dnevi je dokaj prahu dvignil podvig Sellika in Kuznecova na 5000 m s časoma pod 13’20”, v Stockholmu pa so v torek ostali pokazali na kakšni višini bo ta tek na OI in oba Sovjeta se bosta morala še potruditi če bosta hotela upati na
poživitev spomina legendarnega Kuca.
Ženska vrsta nudi največjo varnost s Faino Melnik v metu diska. Zlato ji pripada v najbolj pesimističnih prognozah. Sicer sta teka na 800 in 1500 m tista, ki obetata SZ največ.
V	sprintu se pričakuje overovitev prave vrednosti Maslakove na 100 m. dve tekačici (Aksenova in Iljina) pa sta zreli za finale na 400 m.
Od skakalk je Alfjejeva v daljini najbolj zanesljiva, letos pa nekoliko zaostaja za lanskim ritmom.
Pri ostalih metalkah bo čižova običajno strašilo pri metu krogle. Že nekajkrat je odločila sebi v korist dvoboje, ki so bili na papirju izgubljeni. Naše mnenje pa je. da bo zanjo kmalu odbila ura. Napredek zadnjega leta potiska njeno izkušenost samo na častna mesta v končni razvrstitvi. Več lahko upa Babičeva v metu kopja. Peterobojke bi morale po logiki kloniti pritisku iz NDR.
Nekoliko optimistično računanje naj bi SZ dalo skupno 8 prvih mest.
Masovni izlet ŠD Breg
V	nedeljo so se številni Brežani udeležili masovnega izleta v Škofjo Loko, ki ga je organiziralo športno društvo «Breg» na 21. izseljenski piknik.
Poleg ogleda tega znamenitega mednarodnega praznika, je dolinsko društvo navezalo stike z nogometnim klubom LTH iz škofje Loke, s katerim je v jutranjih urah odigralo prijateljsko tekmo. Sicer so dolinski nogometaši okusili pekoč poraz s 5:0, čeprav si lahko štejejo v opra-vičTo, da ko nastopali pretežno mladinci.
Čeprav je sonce neusmiljeno pripekalo so se izletniki dobro počutili med rojaki, ki so prišli od vsepovsod, kjer sedaj živijo. Vsi so doživeli izjemen dogodek, posebno ob pestrem kulturno-zabavnem sporedu, ki je številne goste spremljal skozi ves dan.
V L.
ODBOJKA
Kitajska — SFRJ	3:1
PEKING, 8.	— Jugoslovanska
moška odbojkarska reprezentanca, ki je na turneji po Kitajski, je izgubila prvo srečanje z izbrano e-kipo LR Kitajske s 3:1.
Kot zanimivost naj povemo, da so
se zadnjič srečali odbojkarji teh dveh držav pred desetimi leti na svetovnem prvenstvu in so zmagali Jugoslovani z enakim izidom. Srečanje si je ogledalo 18 tisoč gledalcev. Drugo tekmo bodo Jugoslovani igrah z reprezentanco pokrajine Kvartung.
dal zelo samozavestne prognoze o izidu. «Parlov ne bo končal dvoboja stoje,» je bila njegova sodba.
Parlov je včeraj prispel v Beograd. Zaključne priprave je imel v Lipici. Dal ni nobenih «ognjevitih» izjav. Naslanja se le na mimo vest, ker je izpolnil zelo skrbno izdelan načrt treninga. Z raznimi partnerji je za trening boksal preko 300 krogov. V Lipici je tudi veliko tekal. Zanimivo je, da je v jutranjih urah vedno tekel s svojim psom, ki pa je navadno «popustil» po kakih 4 do 5 kilometrih teka. Med preglednim tehtanjem je Parlov zabeležil 79 kg, 378 gramov manj od skrajne meje.
Jugoslovanski boksar zaupa predvsem svoji kondiciji, ki bi ga morala privesti razmeroma svežega do
15.	kroga. Sam je izjavil, da ima precej več možnosti za zmago po točkah. Na vprašanje nekega novinarja, koliko bo trajal dvoboj, je Parlov hudomušno odgovoril, da ima prednost pri takih izjavah prvak ne pa izzivalec.
Sodnik srečanja bo James Brim-mel iz Walesa. Ob ringu mu bosta pomagala Belgijec Desgain in Nemec Tomser.
Srečanje za evropski naslov se bo začelo približno med 22.30 in 23. uro (po italijanskem času). Prenašala ga bo tudi italijanska televizija, jugoslovanska pa verjetno ne.
OLIMPIJSKE IGRE
MOSKVA, -8. — Predstavnik sovjetskega ministrstva za šport se je pritožil, da je skrb za varnost v olimpijskem naselju pretirana in preprečuje stike športnikov z zunanjim svetom.
Iz planinskega sveta
LONDON, 8. — Ugledni britanski gospodarski dnevnik «Financial Times» je ugotovil, da bo morala pokrajina Quebec kriti deficit 900 milijonov dolarjev za organizacijo iger. Pokrajinska uprava je že zaprosila osrednjo vlado za srednjeročno posojilo 550 milijonov dolarjev.
Plastično igrišče
BRAKE, 8. — Francosko mestece Brake bo dobilo nogometno igrišče, ki bo imelo plastično površino. Izvedenci, ki bodo gradili to igrišče zagotavljajo, da bo umetna snov «polygras» v dokaj večji meri preprečevala poškodbe igralcev, kot pa travnata ruša.
Podobno igrišče so že zgradili na Švedskem, cena zanj pa znaša približno milijon francoskih frankov.
iiiiiiiiiiiiiiiimiipmiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiimiirmuiiiiiiiiiiiiiimiiiifiirmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiumiMimnfiii
NOGOMET
TURNIR VETERANOV
Tabor-S. Giovanni v finalu za 1. mesto
Tolažilna tekma med Primorjem in Koprom - Na Proseku jutri ob 19. uri
Turnir veteranov, ki so ga priredili veterani proseškega Primorja v spomin na bivšega člana in nogometaša Primorja Marija Pertota, se bliža koncu.
Jutri (sobota, 10. julija) bodo namreč na proseškem igrišču odigrali finalne tekme turnirja. Tekma za
3.	in 4. mesto se bo pričela ob 19. uri, za 1. in 2. mesto pa ob 20.30.
Na turnirju je nastopilo kar sedem ekip razdeljenih v dve skupini. O-sma ekipa, in sicer Breg, se v zadnjem trenutku ni predstavila, zato so v drugi skupini nastopile samo tri enajsterice. Za 1. in 2. mesto se bosta spoprijela zmagovalca posameznih skupin, za 3. in 4. mesto pa drugouvrščeni ekipi vsake skupine. Zmagovalec prve skupine je bila ekipa Tabora iz Sežane, ki si je prav v zadnji tekmi z zmago nad Koprom priborila vstop v finale. Čeprav imata na končni lestvici ekipi enako število točk, imajo Sežančani boljšo razliko v golih. Tabor bo imel kot nasprotnika ekipo S. Giovanni, ki je zasedla prvo mesto v drugi skupini. V malem finalu pa se bosta spoprijeli ekipi Kopra in Primorja.
Zvečer takoj po odigranih tekmah
bo sledilo na sedežu športnega društva Primorje nagrajevanje posameznih ekip in nogometašev.
LESTVICE
1.	skupina: 1. Tabor 4, 2. Koper
4,	3. Barcolana 3, 4. Ponziana 1.
2.	skupina: 1. S. Giovanni 6, 2. Primorje 4, 3. Opčine 2.
Finale za 3. in 4. mesto: Primorje — Koper.
Finale za I. in 2. mesto: Tabor —
5.	Giovanni.
Tradicionalna nogometna tekma med starimi in mladimi, ki bi morala biti v nedeljo, 11. t.m. na Proseku je bila odpovedana in jo bodo odigrali šele v mesecu avgustu ali septembru.
H. V.
Včeraj sta se poročila RADA SOSIČ in
BRANKO LAKOVIČ Svojemu referentu za košarko in izvoljenki iskreno čestita Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
Dvodnevni izlet v Dolomite
SPDT je prejšnjo soboto in nedeljo priredilo izlet v Dolomite, ki je dobro uspel. Prisotnih je bilo sicer samo šest planincev, vendar so ti izvedli zastavljeni program. Po prenočitvi v koči Fonda - Savio so se v nedeljo zjutraj povzpeli na Cadin Nord-Est visok 2790 m. Vračali so se po panoramični poti «sentiero Bonacossa», od koder so zavili na «Piano degli špiritu, kjer : so pustili svoje avtomobile.
Bližnji izleti SPDT
Akcija SPDT «teden dni v Dolomitih» je vedno bližja. Trajala bo od IS. do 25. julija, zbirališče pa bo v soboto 17., ob 18. uri pred hotelom Sorappis v Misurini. Kdor se želi udeležiti te ture mora to javiti v uradu ZSŠD1 (tel. 31119). Poleg tega mora javiti tudi, če ima prevozno sredstvo. Prvo noč bodo planinci prespali v koči Mazzetta, kjer bodo predhodno rezervirali mesta.
Za veliki šmaren bo dvodnevni avtobusni izlet v Bohinj, na katerem bo možna velika izbira izletov. Na razpolago je v avtobusu še nekaj prostih mest.
Odprta pot «Pianine Jugoslavije» na Triglavu
V nedeljo je bilo na vrhu Triglava vse živo. Ob prisotnosti več sto planincev so slovesijo odprli planinsko pot osvoboditve «Planine Jugoslavije», ki je že prava transverzala po jugoslovanskih vrhovih. Prisotni so bili zastopniki vseh Jugoslovanskih republik in pokrajin. Slovesnost je odprl predsednik PZS dr. Miha Potočnik.
Tragični Huascaran
Letos se je v gore Peruja podalo več alpinističnih odprav. Od teh je največ pozornosti zbudila italijanska odprava iz~ Cortine d’Ampezzo, ki jo je vodil Lorenzo Lorenzi. Ta odprava si je namreč zadala nalogo, da bo preplezala■ severno steno Huascarana, ki je že odbila mnogo navez.
Pred kratkim pa smo zvedeli, da je sredi junija ogromen plaz odnesel 27-letnega Carla Domenega in 23-letnega Raniera Vallejerro, ko sta nesla oprema iz baznega taborišča na višini 3800 m v tabor 1.
Odprava je, zaradi tragičnega dogodka, vzpon na 6633 m visoko perujsko goro prekinila in se je že vrnila domov.
V Sloveniji je že 137 planinskih društev
Število planinskih društev včlanjenih v Planinsko zvezo Slovenije se stalno veča. Z vključitvijo planinskega društva m Igu pri Ljubljani, PD Avtotehna iz Ljubljane in društva iz Slovenj Gradca je skupno število naraslo že na 137. V kratkem pričakujejo, da se bo to še povečalo.
Pomoč iz Švice
Naši rojaki iz Švice, združeni v Slovensko planinsko društvo Triglav, so se odločili, da pomagajo žrtvam potresa na Tolminskem. V akciji «Za Tolminsko» so že zbrali več kot 1300 švicarskih frankov, akcija pa se še nadaljuje.
50 let alpinetum Julijana
Na slikovitem pobočju Kukle v Trenti leži (malo nad Sočo) alpinetum Julijana, ki ga je pred 50 leti ustanovil Albert Bois de Chesne. To je 2572 kvadratnih metrov velik botanični vrt, v katerem je zbrano skoraj vse naše alpsko rastlinstvo. Ogled priporočamo vsem, posebno pa tistim, ki so jim pri srcu gore.
Dražja potovanja po Himalaji
Najnovejše vesti iz Nepala govorijo o občutnih podražitvah. Za vsak dan podaljšanja turističnega vizuma je potrebno zamenjati 5 dolarjev, samo podaljšanje pa stane 11 do 31 rupij, dovoljenje za vzpon po drugih 15 rupij. Vsakdo Jci se odloči za vzpon, mora vzeti s seboj vodiča, ki je registriran pri eni od tamkajšnjih ustanov, stane pa 35 rupij na dan.
DUŠAN JELIČIČ
Delovanje goriških planincev
Bližajo se vzponi v višje lege. V torek, 29. junija so goriški planinci zaključili vzpone v nižje lege. Še tokrat so se podali na Vremščico (1126), transverzalno slovensko
pot. Pot je peljala skozi Sežano in Divačo ter po cesti v Senožeče, nato v hrib ih krenila prek travnika ter po goličavi nad gabrovim gozdom do borovcev ter po kozji stezi na vremske senožeti in vrh Vremščice. Vremščica je razprostrta, svojevrstna in od vseh strani vabljiva gora, ki čaka, da bi pravi planinci in ljubitelji riarave odkrili njene čare. Govori se, da bodo zgradili planinsko postojanko pod vrhom. Z Vremščice je širok in lep razgled po obširnih gozdovih pod zelenimi vrhovi ter po vsem Krasu. Znana je tudi po bujnem cvetju, ki pa sedaj že pojenjuje. Z vrha vodi markirana transverzalna pot na Snežnik pri Ilirski Bistrici.
Ker je bilo lepo vi eme in dovolj časa se našim planincem ni mudilo zapustivi vrha, tako so preživeli nekaj uric na svežem zraku, oskrbeli so si transverzalni žig, ki je shranjen v skrinjici na kamnitem stebru, na katerem so označene smeri proti Julijcem :-n drugim bljižnjim vrhovom. V bližini stebra, na veji viharnika, pa so planinci opazili zelo pomembno tablo — z napisom «Gora ni smetišče» v opozorilo tistim, ki se ne znajo vesti po planinah in gorah.
V popoldanskih urah so se planinci poslovili od lepe Vremščice ter ubrali pot pod noge v dolino, do vozil.
Sedaj nas čakajo težje visokogorske ture, ki so že začrtane za mesec julij, čaka nas dolga pot v gorski svet. Res najlepše veselje je v gorah in kdor le more. naj gre v gore.
Člani SPD Gorica so v nedeljo, 4. julija opravili zanimivo tansver-zalno pot s predpisanimi žigi. Odpotovali so iz Gorice v Idrijo in dalje večinoma po makadamski cesti ter po stezi, ki seka ovinke do vasi Ledine (890 m) mimo drevesnice in partizanskega grobišča tik nad vasjo, do zavetišča na Sivki. Zavetišče na Sivki s transverzalnim žigom je v nekdanji italijanski vojašnici. Sivka stoji na 1006 m nadmorske višine, ima na vrhu položno senožet, s katere je lep razgled po alpskem predgorju in po kraških planotah. Od tu so se vrnili v Idrijo ter se podali po transverzalni poti do koče na Hle-šivah (800 m). To je prelepa nedeljska izletniška točka Idrijčanov, u-pravlja jo PD Idrija in je odprta čez vse leto. Tu so se planinci odločili za daljši postanek, prijazna oskrbnica doma je postregla s pijačo in prigrizkom, naužili so se svežega zraku in lepega razgleda po okolici z obširnimi gozdovi in zelenimi griči. Kdor prvič obišče to postojanko, obdano z zelenjem, mu bo ostala v nepozabnem spominu. Od Hlešiv so naši planinci nadaljevali transverzalno pot skozi gozd v prijetnem hladu skozi Čekovnik do Vojskega (1087), ki leži na obširni valoviti planoti visoko nad dolinami Idrijce, Kanomlje in Trebuše; to je najvišja vas idrijske okolice. Danes slovi po znamenitem spomeniku NOB; tiskarni «Slovenija», ki je v celoti ohranjena globoko v grapi pod naseljem Vo-galce. Še počitek v planinskem domu «Rudar» na Vojskem (1080), dograjen je bil 1950 iz stare kmečke hiše, s pomočjo uprave idrijskega rudnika in Turističnega društva. Upravlja ga PD Idrija in je oskrbovan vse leto. Planinci so si oskrbeli na vsej poti tri transverzalne žige in občudovali prelepe skrite kraje, ki so jim bili še neznani ter jim bodo ostali v lepem spominu. Na povratku z Vojskega so se ustavili še na Lokvah.
Obveščamo, da bo v soboto, 10. in nedeljo, 11. julija na programu vzpon na Kriške pode (Razor, Stenar). V nedeljo. 18. julija pa na Jezersko pod Kamniškimi Alpami in Karavankami.
JOŽICA SMET
KOŠARKA
ZDA so določile 12 igralcev košarkarske olimpijske reprezentance za Montreal. Igrali bodo:
Branilci: Dantley (195 cm), Buck-ner (190), Ford (188), Davis (195) .in Armstrong (190).
Napadalci: Kupchak (208), Lagar-de (208).
Krila: May (201), Grunfeld (198), Sheppard (198), Carr (200), Hubbard (200 cm).
Popreček celotne postave znaša 197,5 cm.
94.
ISTRSKI
ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
Ì
i
idrževanje in bojno delovanje partiza	noDolitični
:lo razen vojaškega tudi izredno velik m	Pnkiina-
l,	kar je vzpodbujalo ljudstvo k odporu p in njegovim sodelavcem na širšem tržaškem istrs e igorsko-bistriškem območju, kjer so S1 z J*?*^varno-četniki in pripadniki Slovenskega nar S ^ i zbora močno prizadeli za naklonjenost ljudstva. Na -ju Ilirske Bistrice in na Pivki jun je res u^ek> P nekaj pristašev. Takšen razvoj pa bi bi utegn ti ob morebitnem angloameriškem ,lzkrcSJea pp. tedanjega mednarodnega pravnega m pol^nega po Primorske, namenov slovenskih m j g	,
lonarnih krogov ter teženj zahodnih zaveznikov do denih političnih komplikacij.	•„
etniškim, domobranskim in drugim v izdajalskim_ voj a formacijam je bilo treba spričo pričakovanega izkrca li prodora angloameriških čet iz Italije preprečiti da predstavili kot nekakšno protikomunistično oc^orm
ibanje; hkrati je bilo treba nadaljevati boJ Prot ne™ okupacijskim silam ter jih vezati^ na to ° J_ t: kazalo spričo premočnega sovražnika, sibkost parti-ih sil in neugodnega zimskega vremena izoblikovati
in uveljaviti ravnotežje s posebnimi oblikami boja. Samo junaštvo partizanskih borcev bi namreč lahko spričo tedanjih razmerij sil in načinov bojevanja privedlo le do junaško padlih v boju S tem bi ustregli samo sovražniku, kajti tedaj je bilo v Brkinih in drugod mnogo laže junaško pasti, kot pa doseči namen bojevanja in v bojnih naporih ohraniti živo silo za končni obračun z okupatorjem in njegovimi pomagači.
V kritičnih zimskih razmerah 1944-45 ni bilo lahko najti takšnih bojnih oblik, s katerimi bi uspelo približno 200 partizanov uspešno kljubovati okoli 20.000 sovražnikom; vendar je bilo treba to storiti ter tako ohraniti zaupanje ljudstva v moč in zdržnost NOV. štabu 4. bataljona, zlasti pa komandirju 4. čete poročniku Karlu Venetu in njegovim borcem, pa je vendane že decembra, posebno pa januarja 1945 uspelo postopoma uveljaviti delovanje majhnih udarnih skupin ob postojankah. Spričo takšnega partizanskega nadlegovanja so bili vsi protiukrepi sovražnikov neučinkoviti. Novo taktiko so borci in četno poveljstvo sprejeli po proučevanju večmesečnih sovražnih vdorov v Brkine. Pri tem so ugotovili, da nemške kolone prihajajo redno v številčni moči od 30 do 150 vojakov iz Podgrada, Materije in Kozine, — redkeje iz Divače in Vremske doline; pogosteje pa je četniška in nedičevska vojska udarjala s Pivke, s Prema in iz Ilirske Bistrice proti osrednjim, zahodnim’in severovzhodnim Brkinom ter temeljito preiskovala zlasti vasi in gozdove na osrednjem brkinskem grebenu, od Pre-garja čez Tatre proti Orehku, Mršam, Artvižam in Misličam ter Vatovljam. Pri tem pa je bila najbolj pozorna na najteže dostopni Padeško in šmagorsko dolino ter na gozdove med Gabrkom in Kovčicami na jugozahodni strani, torej na sektor, kjer so se v jesenskih mesecih najpogosteje zadrževale partizanske enote in se tam spopadale s sovražniki. Medtem pa se je izkazalo, da sovražnikove enote manj
nadzorujejo obsežnejše predele med Premom in Divačo, jugozahodno od Reke in v bližini ceste. Prav tako se niso dosti zmenile za gozdove in vasi ob cesti Reka - Trst v bližini postojank. Tam so šle kolone ponavadi le skozi vasi, bližnje gozdove pa so le redkokdaj preiskale.
Borci in četno poveljstvo so iz takšnih ugotovitev sklepali, da je trajno zadrževanje manjših partizanskih skupin v bližini sovražnikovih postojank ob cestah bolj varno kot v notranjosti Brkinov. Zato so poveljstvo 4. čete, pozneje pa tudi vodstva drugih enot, sklenila izkoristiti prav te praznine v sovražnikovem nadzorstvu. Tako so se zadrževali dan ali dva nekje v Vremski dolini in pozno popoldne ali zvečer napadli sovražnikove patrulje ali vojake, nato pa so ponoči hitro premaknili daleč k Materiji ali Kozini in Podgradu. Tako so spet preživeli dan ali dva, izvedli akcijo, potem pa so se umaknili proti Divači ali Ribnici. Nemci in nedičevci ter delno Mihajlovičevi četniki, ki so bili najbolj nevarni v gozdovih, pa so se takoj pognali za partizani proti osrednjim Brkinom; nato so ves dan stikali po jarkih in gozdovih ter iskali partizanske sledove v snegu po Brkinskih globelih, zvečer pa so se utrujeni in demoralizirani vračali v postojanke, medtem ko so jih partizani opazovali iz gozdičkov ali hlevov v bližini njihovih postojank in se jim hudomušno smejali.
četrta četa, ki je pod Venetovim in Zorčevim poveljstvom januarja in februarja 1945 delovala pretežno v Brkinih, ni imela le vojaških, temveč tudi pomembne politične dolžnosti: v večernih in nočnih urah so njeni borci obiskovali ljudi po brkinskih vaseh, sklicevali sestanke, prirejali po kmečkih hišah mitinge in prinašali po svobodi hrepenečemu, izmučenemu ljudstvu bodrilne vesti. In odprta so jim bila ne le vrata vseh hiš, temveč tudi srca vseh ljudi. Ti ljudje so premagali strah, sovražnik je udarjal v prazno.
Za uveljavitev tako dinamičnih metod boja so bili potrebni posebni pogoji:
1.	popolna naklonjenost ljudi narodnoosvobodilnemu gi banju in zanesljivost prebivalcev vasi, v katerih so se udarne skupine zadrževale in hranile ;
2.	zanesljiva in dobro organizirana obveščevalna služba prebivalcev za partizanske bojne skupine;
3.	fizična vzdržljivost borcev, pogum v bojih ter samo-discipliniranost vseh pripadnikov bojnih skupin;
4.	izkušeno poveljstvo bojnih skupin, ki so mu zaupali vsi borci;
5.	pripadniki bojnih skupin so morali dobro poznati kraje in ljudi na svojem operativnem območju;
6.	borci so morali biti dobro opremljeni in oboroženi z avtomatskim orožjem, da so se lahko bojevali tudi v najhujšem mrazu ;
7.	če je bila četa razdeljena na bojne skupine, so morale biti te povezane z zanesljivimi tehničnimi pripomočki in kurirskimi zvezami, ki so jih po potrebi vzdrževali prebivalci.
V Brkinih so spričo popolne privrženosti ljudi narodnoosvobodilnemu boju in njihove dobre organiziranosti obstajale vse objektivne možnosti za uveljavitev opisane taktike; borci 4. čete in njej dodeljeno moštvo pa so — če izvzamemo opremljenost za zimske boje, ki je bila pomanjkljiva — v glavnem izpolnjevali vse subjektivne pogoje.
Nova taktika hitrih vdorov in takojšnjih premikov od ene sovražnikove postojanke k drugi je zmedla in presenetila tudi najbolj izkušene sovražnikove vojake iz 1 bataljona 139. polka, imenovanega «Heine», ter prinesla partizanom izvrstne uspehe.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 7946 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica# Ul. 24 Maggio 1 ■■ Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT. . DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Fintnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin, v širini >1 stolpca. Mali oglasi 100 Mr beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih
V SFRJ številka 2,50 din] ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—-, letno 400.— din	^ Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374		Julija 1976	Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ^ ^ ZTT - Trst
		'i	■ - ■ to;to	■■ \	v
NA ZAHTEVO UGANDSKEGA PREDSEDNIKA IDI AMINA
Drevi bo varnostni svet obravnaval izraelski napad na letališče Entebe
I Suarez sestavil novo vlado o b n è g o d o va n j u o poz icije
GLAVNA NALOGA NAJ BI BILA PRIPRAVA SPLOŠNIH VOLITEV
NEIANMIVA RAZPRAVA NA POROTNIM SODISCU
ZASLIŠANJE ZADNJIH PRIČ NA PROCESU 0 OČETOMORU
Sodna obravnava proti Roberti Godeas se bo nadaljevala v ponedeljek, 19. t. m.
Pripravljeni 2 resoluciji: možen ameriški veto za osnutek azijsko-afriške skupine - Libija poslala Aminu 20 reaktivnih letal tipa «mirage»
NEW YORK, 8. — Kot je bilo sporočeno že včeraj (vest je posredoval sedanji predsednik varnostnega sveta OZN veleposlanik Pietro Vinci) se bo varnostni svet sestal šele jutri zvečer, da bi obravnaval vprašanje izraelskega napada na letališče Entebe v Ugandi.
Sejo so morali odložiti, ker bo u-gandski zunanji minister polkovnik Juma Oris Abdallah, ki bo po nalogu maršala Amina predstavljal Ugando na debati, utegnil prispeti v New York šele jutri.
Afriška skupina v OZN je pripravila za sejo varnostnega sveta načrt resolucije v katerem se obsoja izraelski napad proti Ugandi ter se zahteva popolna odškodnina, ki naj bi jo Izrael moral plačati tej državi zaradi te operacije.
Po informacijah v pristojnih u-radih OZN naj bi besedilo resolucije, ki ga bodo predlagale afriške države varnostnemu svetu, zahtevalo, naj svet najodločneje obsodi izraelski napad na Ugando ter kršitev njene suverenosti in ozemeljske integritete. V načrtu resolucije se nadalje zahteva, naj generalni sekretar OZN pazljivo spremlja izvajanje določil resolucije.
V krogih OZN menijo, da bi resolucija. taka kot je danes, utegnila prejeti devet glasov, ki so potrebni za njeno odobritev. Na drugi strani pa menijo, da bo besedilo, ki zahteva obsodbo Izraela, prav gotovo naletelo va «veto» ZDA in Velike Britanije. Ne iizključujejo pa možnosti, da ti na koncu utegnilo priti do kompromisne rešitve.
V	teh zvezi tudi zahodne države pripravljajo alternativni osnutek resolucije. Konkretno se » tem osnutkom ukvarjajo ZDA in Velika Britanija ter nekatere druge države.
V	njem naj bi se poudarila potreba po spoštovanju suverenosti držav (čeprav se izrecno ne omenja Izrael) ter se obžaluje smrt številnih oseb. ki so izgubile življenje zaradi izraelske akcije. V osnutku pa se obsojajo tudi na splošno vse teroristične akcije.
Seje varnostnega sveta se bo u-d^ežil trd' izraelski veleposlanik Šaim Hercog, ki bo kot predvidevajo v krogih OZN, ponovno obtožil predsednika Ugande Idi Amina, da je sodeloval s palestinskimi tero-
Pravzaprav naj bi se Izrael udeležil te seje zato, da bi na njej nastopil ko; tožitelj in ne kot obtoženec.
V	Izraelu so prepričani, da bo vsakršna resolucija, ki bi jo predlagale azijsko-afriške države ter države komunističnega bloka, kjer bi se obsojal Izrael, naletela na ameriški «veto». Izrael bo na vsak način zahteval. naj se debata ne omejuje le na pravno obravnavanje zakonitosti ali nezakonitosti vojaškega posega v Ugandi, temveč bi se moralo razpravljati o vprašanju terorizma v vseh njegovih oblikah.
Zelo verjetno bo izraelski veleposlanik Hercog sprožil tudi vprašanje edine potnice francoskega «airbusa». ki je izginila brez sledu. Gre za 74-letno Doro Bloch, ki je imela pri sebi izraelski in britanski potni Est. Blochovo so pripeljali v bolnišnico v Rampali še pred napadom, toda pozneje je izginila. Za njeno osvoboditev se zavzemata izraelska in britanska vlada.
Po dvojici zahodnonemskih državljanov, katerih imena so že znana, so oblasti identificirale se dva druga člana teroristične skup ne, ki je ugrabila francosko letalo. Gre za dva Palestinca od katerih je bi eden star 46 let ter doma iz Hebrona. Ime mu je bito Fais Abdul Rahmin Jaber. Že vec kot 10 let ni imel stikov s svojo druzmo. Skoraj vsi njegovi sorodniki so povezani s'palestinskim osvobodilnim bojem. Drugi član teroristične skupine pa je bil 38-letnj Jayl A Arja, doma
iz Bet Jalle pri B®tlehfeJn1U'tihT“tf on ni imel v zadnjih desetih letih stikov s svojo družino.
Iz Bonna sporočajo, da je zahodno-nemška policija že dalj časa zasledovala 27-letnega Wilfr.eda Boeseja, ki je padel na letališču pri Entebe. Policija je sumila, da je bil Boese povezan z znanim teroristom Carlosom in da je sodeloval pri kakih 13 atentatih. Boese je bil sin nekega elektrikarja iz Bamberga, kjer se je lani posvetil založništvu. Potem je šel v Pariz, kjer se je baje večkrat srečal s Carlosom.
List «Daily Nation» iz Nairobi.ja pa sporoča, da so baje ugandski vojaki ubili 4 radarske operaterje, ki so bili V službi na letališču pri Fntebe ko je prišlo do izraelskega napada. Zdi se. da je bila radarska služba v tistem trenutku zelo pomanjkljiva na letališču. Štiri opera terie so odpeljali, a pozneje so jih našli mrtve v nekem gozdu.
Po zadnjih vesteh iz Rampale pa se je zvedelo, da je Lib ja poslala v Usando 20 reakcijskih letal tipa «miraee». če to drži, potem bo imel predsednik Am n sedaj vec letal kot jih je imel pred izraelskim
"'Vedno1 bolj žolčna pa je polemika med Ugando in Kenijo. Kot je znano so bili odnosi med tema dvema
državama v pretektosti precej na-
peti. Sedaj pa so se zarad. izraei skesa naoada na Entebe se posla b šah Keniici obtožujejo Amina da izvaja v Ugandi okrutno politiko in
da ubija svoje nasprotnike nediskri-minirano.
Iz Rima pa je prišla vest, da so komunisUčni poslanci Pajetta, Cardia in drugi zahtevali od italijanskega ministrstva za zunanje zadeve, naj se Italija pridruži strogi obsodbi izraelskega podviga, ki jo je izrekel generalni tajnik OZN Kurt Waldheim.
Pogreb Ču Deja
PEKING, 8. — Več kot sto tisoč oseb se je udeležilo pogreba maršala Ču Deja, ki ga imajo za ustanovitelja kitajske armade in za enega najstarejših Maocetungovih sodelav-
cev. Ob njegovi smrti je predsednik italijanske poslanske zbornice Petro Ingrao poslal predsedniku kitajske ljudske skupščine brzojavko, v kateri izraža sožalje italijanskega ljudstva ob smrti velikega kitajskega heroja.
Člani Snarezove vlade brez jasnega političnega obeležja
BUENOS AIRES, 8. — V samem središču argentinskega glavnega mesta so dobili trupla šest h oseb, ki so jih neznanci ustrelili' z rafali iz brzostrelke. Menijo, da gre za represalijo tako imenovanih «skupin smrti», desničarskih skrajnežev, katerih tarča so ponavadi pripadniki sindikalnih in naprednih organizacij.
MADRID, 8. — Adolfo Suarez, la dolgega življenja. Po njegovem španski ministrski predsednik, je j mnenju b0 naloga nove vlade Orga-predložil včeraj kralju Juanu Carlo- nizirati Španijo po vzorcu demokra-su seznam novih ministrov,- Gre v tičmh držav. Reguera je pravzaprav bistvu za desničarsko vlado, v kateri pa vsaj neposredno, ni pripadnikov klerikalne organizacije «O-pus dei» in niti fašistične falange.
Ugotavljajo, da je dobršen del novih ministrov večini španske javnosti neznanih in da so vsi predstavniki frankističnega režima, brez jasnega političnega opredeljenja. Dobršen del novih ministrov je stopil v javno življenje, potem ko se je dalj časa ukvarjal s finančnimi vprašanji.
Minister za informacije in turizem Andres Reguera je izjavil, da gre za prehodno vlado, ki ne bo ime-
dejal, da bo glavna naloga vlade pripraviti splošne volitve, ki bodo prihodnje leto.
Levica v novem španskem kabinetu sploh ni zastopana, z druge strani pa je poskus premiera Sua-reza, da bi pritegnil v vlado za-stopnike zmerne opozócije, spodletel, ker so ti odločno zavrnili vsako sodelovanje.
Opozicija je vsekakor negativno o-cenila novo vlado. Liberalni monarhisti so mnenja, da je vlada sestavljena iz sposobnih ljudi, ki pa nimajo jasnega političnega obeležja in tore j, od te vlade ni kaj do-
-sti pričakovati. Alfonso Serra, član izvdšnega odbora špaftske -socialistične delavske stranke pravi, da sestava nove vlade ne »pove nič novega, saj gre za ljudi, ki so zvp-sti frankističnemu režimu. Predsednik ' ljudske socialistične 1 stranke Énrique Tiemo Galvan je s svoje stràni izjavil, da gre za «sivo via
bistvene razlike med sedanjo- in prejšnjo. Edino kar bi lahko rešilo to vlado, je dejal Tiemo1 Galvan, jet takojšnje ukrepanje za rešitev velikih nerešenih vprašanj, ki tarejo Španijo.1 Demokristjan Rhiž Ji-menez je izrazil mnenje, da so novi- ministri inteligentni ljudje, ki bi lahko opravili' pomembno vlogo.
najsiarejsiu mauuctuuguviu ouuumv-i	*** ——  o-j- — i 
.............................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiillimmiii"»...immilli
PO USPEŠNI IZSTRELITVI VESOLJSKE LADJE SOJUZ
Sovjetska kozmonavta v laboratoriju «Saijut 5
Ne izključujejo možnosti izstrelitve še druge ladjice tipa «eojuz»
MOSKVA, 8. — Sovjetska kozmonavta Boris Voljnov in Viatali j Žo-lobov, ki sta prejšnji torek odpotovala z Zemlje z vesoljsko ladjo «So-juz 21», se nahajata že od včeraj popoldne v vesoljskem laboratoriju «Saljut 5».
Polkovnik Voljnov je opravil spojitev med ladjo «Sojuz 21» in vesoljskim laboratorijem zelo hitro, saj je za to delo porabil samo 10 minut (hitrost operacije je zelo pomembna zaradi varčevanj? na gorivu). Sicer pa je on eden od najbolj izkušenih sovjetskih kozmonavtov ter je že vajen takih podvigov. Med drugim je skrbel tudi za spojitev «Sojuza 4» in «Sojuza 5». Takoj potem, ko sta se spojila z vesoljskim laboratorijem, sta kozmonavta vstopila vanj ter pregledala vse znanstvene in tehnične naprave. Izjavila sta, da vse deluje, Jbre?hibijp»„K9t je bilo že sporočeno, je bil «Saljut 5» izstreljen v vesolje 22. junija letos. Ob tej priložnosti niso aktivirali njegovih naprav s signalom z Zemlje, temveč sta to nalogo prevzela kozmonavta sama. Sovjetska občila so sporočila vest šele nekaj ur po u-spešno opravljenem podvigu. Nekaj nasprotnega se je zgodilo lani, ko je sovjetska televizija posredovala direktno vse faze srečanja med a-meriškimi in sovjetskimi kozmonavti.
«Sojuz 5» bo ostala spojena z laboratorijem vse dokler se ne bosta Voljnov in njegov tovariš vrnila na Zemljo. «Saljut 5» bosta zapustila le, če bosta morala po material v vesoljsko ladjico.
Koliko časa bosta ostala v breztežnem prostoru? Glede tega vprašanja so možm le ugibanja. Na Zahodu menijo, da se utegne zgoditi nekaj podobnega kot s «Saljutom 4», ki je bil izstreljen v decembru predlani. Že dva tedna pozneje je bil izstreljen «sojuz 17». Sedaj pa bi se utegnilo zgoditi, da bo odpotovala še ena ladja, kajti «Saljut 5» razpolaga z dvema odprtinama, ki lahko sprejmeta dve vesoljski ladji. V vesoljskem laboratoriju je prostora za šest ljudi.
V zahodnih krogih menijo, da bosta sovjetska kozmonavta skušala
morda iztrgati iz rok Amerikancev i pio njene prijateljice zaprli v prt-svetovni rekord v bivanju v brez- ljažnik Guidovega fiata 127. Ob nje-
. w	i ... m _  1________J : „ to ». I	»»M.'^niTArliMinniii i i-> T 770 •\rp>r‘-
težnem prostoru. Ta rekord pripada sedaj Amerikancem, ki so s «skyla-bom» ostali v vesolju nekaj nad 84 dni. Sovjetski kozmonavti se lahko pohvalijo za sedaj s 63 dnevi.
Toda morda to ni najvažnejše. Polkovnik Voljnov in njegov tovariš bosta posvetila svojo pozornost dogajanjem znotraj in zunaj laboratorija. Opravila bosta vrsto raziskav in poskusov. Zanimala se bosta za najrazličnejše dejavnosti na zemeljski skorji in tudi v ozračju. Sploh gre za podrobne raziskave v edinstvenem prostoru izven zemeljske gravitacije in sploh naše atmosfere.
Ogled tragične vije v Circeu
nem pripovedovanju je Izzo več krat upadel z neumestnimi opazkami in tako skušal dekle zmesti, kar pa mu ni uspelo, temveč je dosegel pri sodnikih prav nasprotni učinek.
Sodna obravnava se bo nadaljevala 15. julija, ko bo na dnevnem redu razprava, ki bo trajala nekaj dni in med katero bodo imeli daljše
posege tako zasprotniki prizadetih strani kot zagovorniki obtožencev.
NEW YORK, 8. — Bivšega predsednika ZDA Richarda Nixona so črtali iz odvetniške zbornice zvezne države New York. Ukrep bo stopil v veljavo 9 .avgusta. Za črtanje se je odločilo prizivno sodišče, ki , je sklep sprejelo s štirimi glasovi proti enemu.
Včerajšnja razprava na tržaškem porotnem sodišču proti 27-letni učiteljici iz Medeje Roberti Godeas, ki je obtožena, da je skupno z neznano osebo ubila svojega očeta, je bila ■ dokaj nezanimiva. Sodišče je zaslišalo dve priči, ki pa nista povedali nič posebnega.
Prvi je bil na vrsti sodni zdravniški izvedenec prof.: Bancheri, ki je napravil obdukcijo trupla. Ban-
vidi cherija soribali.na znanje da
pojasni nekatere okoliščine v zvezi z okoliščinami, v katerih je prišlo .dò-umbra. V dolgem zaslišanju, ki je trajalo približno eno uro, se je med pričo, predsednikom Maltese-jem, državnim tožilcem Coassinom ter zagovornikom, odv. Bernotom in Pedronijem, razvil razgovor, ki je cesto prehajal v poysem znanstve-
* “Si*# ta&'K'j si
Španijo hudi dnevi.
Omenimo' naj še oceno Nicolasa .Artoiusa,. vidnega zastopnika delavskih komisij, ki je dejal, dà vlado sestavljajo predstavniki franfcistič-nega režima in ;.da he' bo- mogla rešiti nobenega od problemov, ki pretresajo Španijo.
'Formalizirali preiskavo o umoru državnega pravdnifca dr. Coca
TURIN, 8. — Danes so sporočili, da so formalizirali preiskavo o smrti genovskega državnega pravdnika v veljavo 9. avgusta. Za črtanje se 'varnosti Giovannija Saponara in ka-rabihjerja Antioca Dejane. Proces bo vodil svetnik dr. Carassi, ki je poveril nadaljevanje postopka preiskovalnim sodnikom Caselli ju, Grif-feyu, in Lucianu Violante ju.
" . . f/* UUUIIJU, . T	jv»	~ ■
Bancheri izjavil, da je nož, ki so ga našli preiskovalci v seniku, po .vsej1 verjetnosti tisti, ki je zadal Arrigu Godeasu smrtni udarec. Izvedenec je namreč zatrdil, da je šlo vsekakor/ za koničast nož in je izključil možnost, da bi smrtonosni udarec zadali Godeasu z nožem z zaokroženo konico, možno pa je, da bi bilo šlo za nož z žagastim rezilom. Iz pričevanja prof. Ban-cherija je bilo tudi jasno, da se je moral morilec precej truditi, preden je zadal smrtni udarec Godeasu, saj je zadel ob rebra in je z vso silo zasadil bodalo med 7. in 8. rebro.
Pravzaprav je prof. Bancheri v celoti potrdil svoje poročilo. Pojasnil je le še nekatere okoliščine, predvsem kar zadeva globino in širino smrtne rane. Na dan pa so prišle nekatere netočnosti
Sledilo je zaslišanje Elisea Iaco-letiga, sina lastnice bara ENAL v Medeji. Predsednik je hotel izvedeti, če je bila Roberta Godeas na
predvečer umora v baru in ob kateri uri je odšla domov. Iacoletig pa je dejal, da je od tedaj preteklo že zelo dolgo časa in da se ne spominja ničesar, niti tega, če je bil tistega večera v baru ali ne. Slišal pa je govoriti, da je bila prejšnjega večera Roberta v baru s sestro in z zaročencem Verzegnas-sijem.
Ob koncu sinočnje razprave je prisedni sodnik dr. Bottan - Gri-sellijeva prečitala nekatera poročila, ki so jih med preiskavo sestavili izvedenci. Gre za zapisnik zdravniškega pregleda za ugotovitev nosečnosti Roberte Godeas, ki ob a-retaciji ni bila noseča, zapisnik o ugotavljanju sledov na krvavih madežih v seniku, ki trdi, da obstaja velika podobnost med sledovi in podplati Robertinih čevljev, končno pa so prebrali zapisnik o psihiatričnem pregledu, ki se zaključuje z ugotovitvijo, da je Roberta Godeas umsko zdrava.
Po zavrnitvi zahteve odv. Pe-dronija, naj sodišče pokliče psihiatra na zaslišanje, da ugotovi, če je bil pregled opravljen tudi upoštevajoč možnost podzavestnega sodelovanja pri kakršnemkoli dejanju, ker je dekle pred leti zadobila v neki prometni nesreči hud udarec v glavo, je predsednik Maltese zaključil včerajšnjo razpravo. Proces se nadaljuje v ponedeljek, 19. julija.
Garbari prodaja poletje
rr
«issi»' ics ri- — ?»1*!:f“
LATINA, 8. — Sodniki, porota, odvetniki, priče in celo oba obtoženca Angelo Izzo in Gianni Guido so se danes odpravili v prekrasno vilo pri Circeu, kjer se je odigrala tragedija, v kateri je zgubila življenje Rosaria Lopez, medtem ko se je njena prijateljica Donatella Colasanti rešila po golem naključju s tem, da je negibno obležala in so njeni fašistični mučitelji bili prepričani, da je umrla tudi ona. Iz današnjega ogleda je po vsej verjetnosti odvisna usoda obeh fašistov Angela Izza in Gia-nija Guida ter njunega tretjega pajdaša Andrea Ghira, čigar last je vila. Sodniki so se, kot kaže, pre- j pričali, da sta Izzo in Guido sa- j dika, ki jima ni marza človeško, življenje, ce gre za njuno naslado , in za njuno zabavo. Oba, posebno j pa Izzo, šta se vedla izredno pre- ; drzno in provokatorsko, kar je na j sodnike in na vse prisotne zelo mučno vplivalo.
Donatella Colasanti je sodnikom še enkrat povedala, kaj je prestala v tè j tragični vili. Povedala je, kako je Izzo, ob sodelovanju Guida dejansko zadušil Rosario Lopez v kopalni kadi in kako so njo in tru-
Kras Jadran n.sol.o Sežana
in Skupnost pridelovalcev kraškega terana
vabita na
VII. TRADICIONALNI PRAZNIK KRAŠKEGA TERANA IN PRŠUTA
V Dutovljah 10. in 11. julija 1976
PROGRAM:
SOBOTA, 10. 7. 76
Ob 14.00 otvoritev razstave kmetijske mehanizacije Ob 19.30 pies — igra zabavnoglasbeni ansambel
NEDELJA 11. 7. 76
Ob 9.00 slavnostna seja Sklada za kmetijstvo - zbor kmetovalcev
Ob 15.00 spored okrašenih kmečkih vozov
Ob 16.00 slavnostni govor in podelitev nagrad najboljšim pridelovalcem terana
Ob 16.30 skeč — Prepih. 76
promenadni koncert godbe na pihala iz Pr-vačine
Ob 17.00 Tržaški partizanski pevski zbor
Ob 19.30 ples — igra zabavnoglasbeni ansambel in godba iz Prvačine
(Od 16. do 19.30 igra med točkami godba na pihala iz Prvačine)
Program povezuje ANDREJ JELAČIN
■s«**
*****
Jutri otvoritev letošnjega sejma Primorska razstavlja
KOPER, 8. — Na včerajšnji tiskovni konferenci v Kopru je direktor sejma «Primorska razstavlja» Vlado Marchesan seznanil predstavnike tiska, radia in televizije z značilnostmi letošnje prireditve, ki je že sedmič po vrsti. Otvoritev sejma Primorska razstavlja bo v soboto, 10. julija ob 10.30 na semedelski bo-nifiki, zaključek pa bo 18. julija.
V primerjavi s preteklim letom se bo razstavni prostor nekoliko razširil (razstavne površine je okrog 5700 kv. m), razstavljavcev pa bo nekoliko manj kot lani (87 iz Jugoslavije* “In '5 iz Italije). Manj je predvsem razstavljavcev iz sosednega področja, kajti zaradi nedavnega potresa so se nekateri morali odpovedati sodelovanju. Ne glede na to, pa bo sejem v primerjavi z lanskim letom le korak naprej. Razstavljala bodo namreč nekatera nova, velika podjetja, med njimi tudi Slovenija - avto in Podravka, nadalje bo sodelovalo s Koprom pobrateno mesto Bosanski Brod, večja pa bo tudi udeležba podjetij iz hrvatske Istre.
Osnovna značilnost te pomembne gospodarske manifestacije bo vsekakor dobra predstavitev vseh tistih panog, ki so značilne za primorsko regijo, to je motorna in pohištvena industrija, navtika, drobna kmetijska mehanizacija in prehrambni proizvodi. Druga značilnost sejma bodo ugodni poslovni aranžmaji, saj so predvideni za nakup predmetov z devizami tudi 20- in 30-odstotni popusti.
Posebna atrakcija sejma bodo vsekakor večerne prireditve, saj so organizatorji angažirali vrsto najpopularnejših domačih in tujih ansamblov in pevcev. Med drugim bodo nastopili Bijelo Dugme, Miško Kovač, The shades of black, Maxi music show, Tony Dallara, Tereza Ke-sovija, Dubrovački trubadurji in številni drugi. Vmes bodo tudi humoristični vložki, modne revije, razne degustacije in tako dalje. Večerni spored se bo začel vsak dan ob 20. uri, cene vstopnic pa so zmerne: od 3500 do 5000 starih dinarjev.
Odlično orožje
(Nadaljevanje s i. strani)
čija nerada izvaža orožje in čeprav se ponekod močno zanimajo za njeno orožje, je nedavno revija «Stem» navedla zelo zanimiv primer. Res je, pravi revija, da ima Zahodna Nemčija zelo povolj-no zunanjetrgovinsko bilanco, toda Iran je hotel kupiti nič manj kot 1000 tankov vrste «leopard» in še večje število raketnih tankov vrste «roland». Toda Iran spada med kritična področja in vlada v Bonnu ni dala ito oljenja za ta posel. Zato je Iran podobno orožje naročil v Veliki Britaniji.
Doslednost bonske vlade pa je kočljiva. Res je, zahodnonemška industrija še ni v težavah. Napreduje tudi brez večjih vojnih naročil. Toda zahodnonemška oboroževalna industrija daje kruha 200 tisoč ljudem. V trenutku, ko bo prišlo do recesije, hi se stanje lahko spremenilo. Dvesto tisoč ljudi je velika množica. Trenutno je v Zahodni Nemčiji nekaj sto tisoč ljudi br:z dela. Brezposelnost pa je prizadela bolj tuje delavce. Če pa bi Zahodna Nemčija hotela zadovoljiti vsem potencialnim tujim komitentom orožja, bi njena oboroževalna industrija zaposlovala še najmanj 30 tisoč ljudi. Zato ni nič čudne-g~, če je «Daily Mirror» ironično zapisal «Bog naj živi zahodnonem-ško ekonomsko konjunkturo. Velika gospodarska kriza tridesetih let je pripeljala na oblast Hitlerja. Kdove ali bi ne moglo priti do česa podobnega v primeru nove krize?»